V soboto popoldne so zaključili asfaltiranje avtomobilske ceste od Ljubljane do Zagreba. Zgrajenega je že 79 km asfaltnega in betonskega vozišča. Vse tako kaže, da bo cesta dograjena prej, kot je bilo prvotno določeno. Mladinske delovne brigade morajo zdaj opraviti še nekaj manjših del, glavna svečanost pa bo 23. novembra. — Na sliki levo vidite mogočen nadvoz nove avtomobilske ceste pri Ponikvah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^TO XI., ŠT. 83 — CENA DIN 1 O.- KRANJ, 27. OKTOBRA 1958 I Podatki o veliki fluktuaciji delavcev so nedavno iznenadili odbornike OLO Kranj. V vseh podjetjih Gorenjske je bilo v prvih sedmih mesecih letos povprečno 1120 izmenjav na delovnih mestih. Skupno je namreč odpovedalo delovno razmerje 3455 oseb, 4385 pa je bilo zabeleženih novih zaposlitev. Izmenjalo se je torej kar 7840 oseb. V nekaterih občinah, kot na primer v Radovljici, se je v teh mesecih izmenjalo malone polovica delavcev. Kakšni so vzroki fluktuacije? Zakaj delavci hodijo iz podjetja v podjetje? Na to vprašanje še ni točnega odgovora. Delavci so v nekaterih anketah povedali vzroke, ki pa so zelo različni. Na to so vplivali tudi ekonomski činitelji: osebni prejemki, stanovanja itd. Res je, da je fluktuacija postopoma prerasla iz navadnega, povprečnega gibanja v ekonomsko-družbeni problem. Zidar, ki se je 5 let učil tega poklica, je šel za tekstilni stroj; krojač je zaprl delavnico in šel v tovarno. Posledica je manjša delovna storilnost, ogrožena je predvidena življenjska raven v celoti. To so jasno pokazali podatki. Zato so v okrajnem merilu kot tudi po vseh občinah vprašanje postavili v ospredje in se z njim z vso resnostjo spoprijeli. O tem škodljivem pojavu so govorili v republiškem merilu, o tem je nedavno govoril tudi predsednik Tito v Zenici. Kmalu bo mesec, kar so vsi bi-toJi za delo v Kranju, Skofji Loki, *8 Jesenicah, v Radovljici, v Trži-^ in na Bledu zaostrili si.stem 6Prejomanja, oziroma vključevanja ^ovih delavcev. V Radovljici, na Bledu in v Tržiču so o tem že razpravljali tudi občinski zbori proizvajalcev in dali stroge smernice *a preprečevanje fluktuacije. — V ^ranju in na Jesenicah pa, kjer je a problem še posebej zapleten, ^ipravljajo posebne analize o Urokih fluktuacije. Seveda so po-*sod zaustavili novo sprejemanje delavcev vse dotlej, da se ne dokažejo utemeljitve za nove zapo-«»itve. Vsak po »voje Ko fSo začeli ugotavljati, koliko delavcev sme imeti posamezno "Ujetje, oziroma ko so v dvorani QLO razpravljali o prevelikih zaposlitvah, so ljudje iz občin pri-*°varjali, da temu ni tako. Gre za ^no planiranje: vsak po svoje. Po3lejmo samo podatke: v tovarni •^kra« v Kranju predvideva plan, ^4 »aj bi letos koncem leta imeli 3l^2 delavcev. Plan občine dolo-^a v istem času temu podjetju le 3°84. plan OLO pa samo 2930 de-**veov. Plan, ki so ga sprejeli v e'ezarni Jesenice o razvoju tega ^'jetja, dovoljuje koncem leta delavcev, jeseniška občina 6680• a okrajni plan 6G50 delavcev. Dvakrat premisli . . . Kot poročajo iz občinskih birojev dela, je v zadnjem času povsod zavladalo drugačno razpoloženje v odpovedovanjih in samovoljnih iskanjih novih delovnih mest. V biroju v Kranju so avgusta zabeležili kar 398 odpovedi. V septembru se je to število še povečalo na 434 primerov. Toda sedaj, ko so začeli uveljavljati nove ukrepe, je bilo v zadnjih 14 dnevih samo 30 delavcev, ki so v sporazumu s podjetjem ali samovoljno odpovedali delovno razmerje. Biroji so se v večini postavili na stališče, da bodo vse one, ki bi odpovedali delovna razmerja, v industriji usmerjali v druge veje dejavnosti, kjer je delavcev premalo. To so obrtniške, gradbene, komunalne dejavnosti, kmetijstvo itd. Samo za ta področja lahko dobijo napotilo vsi oni, ki zapustijo delovno mesto v industriji. Pri taki zaostritvi izgleda, da se delavci že poslužujejo starega izreka: dvakrat premisli, enkrat stori. Zaposlitev že dovolj V nekaterih kolektivih so v zvezi s temi ukrepi razširjene napač- Komercialni sejem o Naklem Ne več po star del '°dobne razlike so v planih o °vni sili, ki naj bi jo imela p0clJetja leta 1961. To je malone Vseh podjetjih. Take anomalije evskl,i jenih planov seveda ne nu-Jo biti povod za neomejeno ?pri'jernanje delavcev. Vprašanje, atL'ri plan naj bo veljaven, je *dVf-c. kajti prvenstvo ima eko-0triska upravičenost. Po mišljenju ?*ke9a odbornika OLO naj bi no-Un(-ga delavca ne zaposlili ozir. e odprli nobenega delovnega me-a' fe ni tam zagotovljeno naj-.Uni pol milijona letnega bruto R*fcodka. Poročali smo že, da so 11. oktobra v Naklem odprli komercialni sejem — prvi te vrste na Gorenjskem. Na sejmih in razstavah, ki jih je bilo do letošnjega leta v Naklem devet, so prikazovali samo izbrano blago — najlepše primerke. To so bile res razstave v klasičnem pomenu besede. Od letos pa bodo na sejmih prikazovali tisto blago, ki ga imamo, in takšno, kot je. Poudarek razstav bo na komercialnem efektu. Razen sejma bikov so letos v Naklem priredili tudi komercialni sejem sadja in krompirja, v naslednjih letih pa nameravajo to razširiti še na pitovno živino, ki je proizvod gospodarskega križanja, in na mesnate prašiče za predelovalno industrijo. Komercialne sejme bodo vsako leto organizirali konec septembra ali v začetku oktobra, ko so tržni viški že znani in se začne povpraševanje po blagu za ozimnico. Pogodbe s kupci se bodo zaključevale po vzorcih, ki bodo tu razstavljeni. Kot rezultat prvega komercialnega sejma so letos že sklenili pogodbo za 20 vagonov sadja, tako, da bodo prodani vsi tržni viški. Sadne sorte so bile razstavljene po kvaliteti. Vzorci so bili opremljeni s podatki o tržnih viških in cenah. Prikazanih je bilo preko 40 vagonov tržnih viškov sadja. Tudi pri krompirju je Poslovna zveza Kranj prikazala vse, kar imajo letos gorenjski proizvajalci naprodaj — semenski in merkantilni krompir ter krompir za industrijsko uporabo. Na osnovi prijav kmetijskih zadrug je že sklenjenih pogodb za preko 11.000 ton jedilnega krompirja, ki ga bodo dobavljali potrošnikom do konca tega leta. Osnovni cilj vsakoletnih komercialnih sejmov v Naklem je, da se pogodbe s potrošniki sklepajo na tem sejmu, kjer si bodo kupci blago lahko izbrali. Sejem bo koristen tudi za proizvajalce. Tu bodo imeli priliko videti takšno blago, kakršno trg danes zahteva. Razen sejma v Naklem prirejajo vsako leto 18. oktobra sejem krav in telic v Bohinju, 11. novembra pa na Bledu. V zvezi z rajonizacijo živinorejske proizvodnje bo te sejme treba še bolj utrditi in navajati kmete na to, da bodo tudi živino za pleme prodajali le na sejmih ali pa preko kmetijskih zadrug in ne več tako neorganizirano kot doslej. 3- Kaj so pokazali ukrepi proti fluktua&ji delavcev Pred zapornicami Papirnato planiranje - Sedemkrat manj odpovedi ii :> seje ObLO Železniki Boljše delovna pogoje ze imamo ii ne vesti, češ, da je preveč delavcev, govori se o »krizi« itd. Toda v birojih imajo še vedno vrsto nezasedenih mest v trgovinah, v turizmu, obrti in drugod. Malone vsa Poljanska dolina nima krojača. Zelo primanjkuje obrtnih uslug tudi drugod. Hkrati skrbijo tudi za zaposlitev invalidov in dela manj zmožnih ljudi. Zavod v Kranju zaposluje že 150 takih oseb. Pred koncem leta predvidevajo ustanoviti podobne zavode tudi v Skofji Loki in na Jesenicah. Skratka — zaposlitve in dela je še povsod dovolj za pridne roke. Toda že dosedanji ukrepi o omejitvi zaposlevanja so pokazali pozitivne rezultate v dveh smereh: zmanjšal se je pritisk vseljevanja v industrijska središča, kar je tam hudo obremenjevalo komunalne naprave in s tem zmanjševalo življenjske pogoje prebivalstva. Drugo, kar je tudi posebno važno:delavci skušajo na svojih delovnih mestih, oziroma v podjetjih odpravljati slabosti in zboljšati pogoje. Možnost »letanja« iz podjetja v podjetje je marsikje zmanjšala interes, da bi iskali in odstranjevali vzroke subjektivnih slabosti v svojem kolektivu in so rajši po liniji najmanjšega odpora šli »tja, kjer je bolje«. Taki so prvi vidni uspehi ukrepov proti fluktuaciji. Upati pa je, da bodo uspehi v prihodnje še vidnejši. K. M. DRUŽBENI PLAN V TOVARNI »NIKO« V PRVEM POLLETJU REALIZIRAN SAMO 43 % — PRECEJ VISOK ODSTOTEK IZOSTANKOV Z DELA — »IMAMO NOVO TOVARNO, NOVE STROJE IN BOLJŠE DELOVNE POGOJE!« — TEŽAVE S PLAČEVANJEM STROŠKOV ZA ASFALTIRANJE CESTE ŠKOFJA LOKA—ŽELEZNIKI V petek popoldne se je sestal v Železnikih občinski zbor proizvajalcev, za tem pa je bila skupna seja obeh zborov. Zbor proizvajalcev je najprej obravnaval sklepe, ki jih je pred kratkim sprejel okrajni zbor proizvajalcev, nato pa so razpravljali o doseganju polletnega plana t industriji- V tovarni »Niko« so si postavili nalogo, da v letu 1958 proizvedejo in prodajo za skupno 440 milijonov dinarjev izdelkov in uslug. V primerjavi z vrednostjo prodaje v prvem polletju 1957, ki je znašala 140 milijonov dinarjev, lahko ugotovimo, da se je vrednost prodaje v enakem razdobju nasproti lanskemu i£tu dvignila za približno 40 odstotkov in to na račun prodaje povečane zaloge nedovršenih izdelkov v letu 1957, ki sc je realizirala šele letos. Bruto proizvodnja je bila dosežena s 190 milijoni dinarjev ali 90^8 odstotka. Po ugotovitvah tovarniškega kolektiva proizvodnega plana torej niso dosegli, ker je bil ta v primeri s celotnim družbenim planom realiziran samo s 43 odstotki. V MLIP v Cešnjici je bil plan proizvodnje v prvem polletju realiziran v znesku 287 milijonov din (62 odstotkov). Usnjarna Železniki je v primerjavi z lanskim letom proizvodni plan pri istem številu zaposlenih dosegla 113%. V prvem polletju 1958 so imeli 27 milijonov bruto prometa. Za vse leto imajo planiranih 50 milijonov dinarjev. Iz tega je razvidno, da je bil polletni plan presežen za 5,4 odstotka. — Cevljarna »Ratitovec« Studeno je v zadnjih letih že prerasla obseg obrtne dejavnosti in jo zdaj prištevajo med industrijska podjetja. Proizvodni plan je v prvem polletju letošnjega leta dosegla z zneskom 24 milijonov dinarjev. Nasproti istemu razdobju lani se plan ni bistveno dvignil. V nove prostore tovarne »Niko«, ki letos še poskusno obratuje, se delavci še niso povsem vživeli. Kolektiv pa si prizadeva nekatere težave, ki jih ima, čimprej odpraviti. Veliko so letos imeli izpadlih delovnih ur, in sicer znaša ta odstotek za vso tovarno 7,1 % (prazniki so odšteti). Sem štejejo dopuste, bolezni i v,se ostale izostanke. Konec junija je bilo v tovarni zaposlenih skupno 367 delavcev, od tega 194 moških in 173 žensk. Kolektiv tovarne je na svoje nove obrate upravičeno zelo ponosen. Značilna je tale izjava, ki smo jo povzeli iz polletnega poročila tovarne: »Ce v nekaj zadnjih letih in v tem polletju nismo imeli toliko presežnih plač kot v kakem drugem kolektivu, pa imamo novo tovarno in stroje, ki nam bodo ob prizadevnosti in dobrem gospodarjenju vse to kmalu nadoknadili, da o bistveno boljših delovnih pogojih, ki jih že imamo, sploh ne govorimo!« Precejšen del razprave so odborniki Občinskega ljudskega odbora Železniki posvetili problemu fi-finančnih sredstev za asfaltiranje ceste. Od skupnih 23 milijonov dinarjev stroškov (1,372.600 din za en kilometer) so 5 milijonov di« že plačali, ostane jim še 12 milijonov dinarjev. Za poravnavo najnujnejših obveznosti bodo zdaj pri tovarni »Niko« najeli 7 milijonov dinarjev posojila, kar so odborniki potrdili, sicer jim pretijo tožbe, s katerimi bi stroške brez dvomi še povečali, najmanj za pol milijona dinarjev. 3-ler PRVI USPEHI ZAVODA ZA ORGANIZACIJO DELA Kaj mislijo dtlavci? Zavod za proučevanje in organizacijo dela, ki je bil nedavno ustanovljen v Kranju po sklep« OLO, je že začel z delom. Izvedli so že prve anonimne ankete v tovarni »Tiskanina« in v tovarni »Planika« v Kranju. Podatki so dali zanimive zaključke o raznih vprašanjih organizacijskega dela, o produktivnosti, o odnosih med ljudmi itd. Delavci so o vseh teh problemih povedali svoje mišljenje in dali predloge za izboljšanje. O nakazanih problemih in željah delavcev bodo sedaj razpravljali samoupravni organi in druge organizacije v teh podjetjih. Kot pravi direktor Zavoda tov. Mitja Kamu-šič, bo Zavod delal tudi druge analize o ekonomskem poslovanju gospodarskih organizacij in o drugih vprašanjih ter tako skušal pomagati podjetjem za boljšo organizacijo dela. K. M. 2 Glas GorehJBke, KRANJ, 27. OKTOBRA 1958 PABERKI PO SVETU LJUDJE IN DOGO V Alžiriji - dosti DKI novega PROSLAVA IN OBJEKTIVNOST »Neues Deutschland« je obširno objavil vse pozdrav-ae telegrame, ki so jih poslale vzhodne države ob izletnici obstoja demokratične republike Nemčije. Vse je obširno citiral, deloma pa povzel. Edina izjema je bila storjena z jugoslovansko pozdravno brzojavko, ki jo je predsednik Tito poslal predsedniku Picku. To pozdravno brzojavko je list samo bežno omenil. TO JE IZJAVA! »Nikoli, nikoli ne bom sprejel niti začasno ko-eksistenco dveh Kitajsk v Organizaciji Združenih narodov,« je izjavil dopisniku agencije France Presse, general Čankajšek. Točno! Dveh Kitajsk sploh ni! ALTERNATIVA Julles Mock, predstavnik Francije, je v razpravi o razorožitvi izjavil, da Francija ne bo prenehala z atomskimi poizkusi, četudi to storijo Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija. V zvezi s tem je »New York Times« napisal nasled-mje: »Lahko verjamemo g. Mocku, ki pravi, da njegova dežela želi postati atomska sila... Lahko pa tudi verjamemo njegovim izjavam, da mir zahteva prenehanje tekmovanja v oboroževanju.« Lahko verjamemo torej prvi in drugi trditvi. Obema kkrati pa težko. JALOV POSEL Združeni narodi so pretekli teden znova pozvali Juž-»oafriško unijo, naj spremeni ostro politiko rasnega razlikovanja. To je že sedmi zaporedni poziv svetovne •rganizacije. Zato še tisti, ki so predložili poziv, ne verjamejo več, da obstoje stvarni pogoji za prekinitev rasnega razlikovanja v Južnoafriški uniji. Kaže, da južnoafriških politikov res ne bo nihče, Tazen revolucionarne sile lastnih ljudi, naučil spoštovati človeških pravic! ODLOŽEN OBISK Po obisku zapadnonemškega predsednika republike Theodora Heussa v Veliki Britaniji nastaja vprašanje, kdaj bo britanska kraljevska dvojica vrnila obisk. Prevladuje mnenje, da do obiska vsaj dve leti še ne bo prišlo. To pa zato, ker »angleška javnost še ne bi popolnoma odobravala tega koraka«. Neke ankete so namreč pokazale, da je samo 36 odstotkov Angležev za združitev Nemčije, prav toliko pa jih je proti, medtem ko jih 28 odstotkov ni povedalo svojega mnenja. Ljudje pač težko pozabljajo! NAPAČEN ZAKLJUČEK Neodvisni angleški konservativni časopis »Dailv Ex-press« trdi, da v vsej Evropi pada zaupanje v ZDA. Zato predlaga, naj bi kot prvi korak k izboljšanju situacije ZDA odstranile Cabotta Lodgea s položaja ameriškega delegata pri OZN. Kakorkoli je prva trditev spričo napak v zunanji politiki ZDA točna, je malo verjetno, da bi se z izme-Biavo enega samega človeka Doložaj kaj bistveno po-pravil *"C Ponudba francoskega ministrskega predsednika de Gaullea vodjem alžirskega osvobodilnega gibanja, da bi prišli v Pariz na razgovore o ustavitvi ognja, je prišla skoraj nepričakovano, čeprav so nekatere generalove priprave onstran morja že dale slutiti, da pripravlja nekaj posebnega. General je sicer takoj, kakor je prišel na oblast, obljuboval, da bo poskrbel za rešitev alžirskega vprašanja, toda od tedaj je minilo že toliko časa, da nismo pričakovali naglih in važnih ukrepov, ki bi zasukali veter v pravo smer. A zdaj se je to zgodilo. Vprašanje je, kakšni vzroki so pripeljali k temu preobratu in kaj lahko pričakujemo po njem. Ni dvoma, da je izhodiščna točka za preobrat razglasitev začasne alžirske vlade pod vodstvom predsednika Ferhata Abasa. Tako so povsem odpadli izgovori na francoski strani, češ, da se nimajo s kom pogajati, da ne vedo dobro, kdo so vodje alžirskega osvobodilnega gibanja itd. Aktivnost začasne alžirske vlade pa je nato vzporedno z de Gaulleovimi ukrepi pripomogla k položaju, da sta obe strani pripravljeni na pogajanja — sicer za zdaj šele o preki- nitvi ognja, a ni izključeno, da bi začetni sporazumi rodili tudi nadaljnje korake, ki bi polagoma privedli k pametni rešitvi tega perečega vprašanja. Odločilni ukrep francoskega ministrskega predsednika je bil ukaz vsem oficirjem, naj izstopijo iz političnih organizacij, vštevši tako-imenovane komiteje javne rešitve, ki jih je rodil padalski puč v Alžiriji. Kajpak je ta ukrep med skrajnimi desničarji predvsem v Alžiriji sprožil določen odpor, tako, da so pozvali na generalni štrajk in na demonstracije. Toda odločno de Gaulleovo stališče je spravilo vsaj del teh krogov v dvome in pozivi na odpor proti de Gaulleu niso dosegli svojega namena, nasprotno, med skrajneže v Alžiriji so zanesli razcep, zmedo in nasprotja. Generalova poteza je torej uspela in pripravila pogoje za nadaljevanje akcije, predvsem za sedanjo ponudbo za pogajanja. Z druge strani pa je tudi začasna alžirska vlada izrazila pripravljenost za taka pogajanja. Zadeva je zamotana le v tem, da tako de Gaulle kakor Alžirci vztrajajo vsak pri svojih političnih pogledih. De Gaulle vidi rešitev al- žirskega vprašanja v najtesnejši zvezi z Francijo in se pri tem naslanja na izid referenduma, medtem pa predsednik začasne alžirske vlade ponovno izjavlja, da je vsak razvoj alžirskega vprašanja možno gledati le skozi prizmo dejstva, »da Alžirija ni Francija niti ne del Francije, marveč popolnoma točno določena ozemeljska in ljudska enota.« Kam bodo privedla ta nasprotna stališča, je zdaj nejasno. Vsekakor iskrena pripravljenost na obeh straneh, da naposled zaključita štiriletno vojno, ne izključuje kompromisov — s popuščanji in z drugimi sredstvi. A pri tem je treba upoštevati, da alžirsko vprašanje ni le preprosta zadeva dogovorov dveh vlad, marveč tako za Francijo kakor za ves arabski svet del mnogo obširnejše problematike in razvojne poti. Alžirija je neposredno povezana z razvojem arabskega sveta in z odnosi v njem. Vprašanje Magreba, to je prihodnje severnoafriške arabske federacije — Tunisa, Maroka in Alžirije — je danes že aktualno in bi bilo neposredno pred uresničenjem, če bi bila Alžirija v takem položaju, kakor ga imata obe sosedi, namreč neodvisna in samostojna. v nedeljo smo zabeležili IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJ! UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / ODGOVORNI UREDNIK MILOŠ MIKELN / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONt DELJKIH Ih PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Ponovna močna ohladitev in sneg do nižin. MAKSIM GASPARI RAZSTAVLJA V KRANJU Kranj, 26. oktobra. Sinoči je zabeležila kranjska kulturna kronika pomemben dogodek. V razstavnih prostorih Mestnega muzeja je bila otvoritev razstave akademskega slikarja Maksima Gasparija. — Značilnost raz-stavljavčevega snovanja je razmišljanje o življenju 'našega ljudstva od zibelke do groba. Je do-mačnostni slikar izrednega narodopisnega pomena, ki zna tenkočutno prisluhniti predvsem našemu kmečkemu človeku, njegovim običajem in navadam in njegovim pravljicam ter pripovedkam. Razstava bo odprta do 15. novembra. S. Posvetovanje mladinskih odsekov PD Gorenjske BREZ SODELOVANJA NE GRE Danes, v nedeljo 26. oktobra, so se na Smarjetni gori pri Kranju zbrali voditelji mladinskih odsekov pri planinskih društvih na Gorenjskem. Navzoč je bil tudi predstavnik mladinske sekcije pri Planinski zvezi Slovenije, pogrešali pa so predstavnika Okrajnega komiteta mladine. Predstavniki mladinskih sekcij planinskih društev z Bleda, Kranja, Jezerskega, Bohinja, Kranjske gore, Javornika in Radovljice so na posvetovanju govorili o tem, kako bi prilagodili dejavnost teh sekcij željam mladine in jo tako zvabili v prirodo v čim večjem številu, jo seznanjali s kulturnimi in zgodovinskimi lepotami iz NOB in tako dalje. Vseh 20 planinskih društev na Gorenjskem ima v svojih vrstah okoli 3000 mladincev. — Nekatera društva, kot na primer Kranj, kjer so pripravili več množičnih mladinskih izletov, so pokazala dokaj iniciative, vendar primanjkuje sodelovanja med društvi. Zato so danes izvolili poseben koordinacijski odbor za Gorenjsko. Ta bo imel sedež v Kranju. Njegova naloga bo, da zbira izkušnje in predloge vseh mladinskih sekcij, jim skuša pomagati in tudi organizirati skupno, širšo dejavnost. Tako je med drugim predvideno, da pripravijo skupni pohod v Dražgo-še ob januarski obletnici zgodovinske borbe, skupen izlet v bolnišnico Franjo itd. K. M. PREDAVANJE O VZGOJI OTROK V četrtek 23. t. m. je bilo v Radovljici v okviru šole za starše predavanje »Kako se pripravim na vzgojo otroka«. Predavala je tov. Bartenjev Milica iz Ljubljane. Med starši je za taka predavanja veliko zanimanje. OKRAJNE TEKME PARTIZANA V STRELJANJU Franc Fajan dosegel 183 krogov Naklo, 26. oktobra. Okrajna zveza Partizana je danes dopoldan že drugič organizirala v Naklem okrajne tekme dru- »VRUĆI MARONI... VRUĆI!« Če pravimo, da so lastovke znanilke pomladi, tedaj imajo kostanjarji, ki jih v tem času srečujemo na naših ulicah, vso pravico, da jih imenujemo znanilce jeseni. Kupimo merico kostanja in poklepe-tajmo s kranjskimi kostanjarji! Ondan sem jih naštel kar šest, to pot sem našel le dva. Šahir Lezomi, slaščičar iz Makedonije, ki je »pognal korenine* ob Parku Svobode, se z zaslužkom ni posebno pohvalil. »Veš — pridejo dnevi, ki se mi komajda izplača peči kostanj,* me je tikal, kot starega znanca. »Kadar je mraz, je bolje. Ljudje se radi pogrejejo.* Premešal je kostanj v pečici in povabil mimoidoče: »Vruci maroni--- vruci!« Z njegovo zvenečo reklamo se nisem docela strinjal. Kostanj, ki ga je vračal nad žerjavico, ni imel dosti skupnega z maronijem. Droban je bil, kar predro-ban. »Saj to ni maroni,* sem zajezil njegovo trgovsko vnemo. Skomignil je z rameni, češ, kaj ti veš o sortah kostanja--- Videti je bilo, kot bi ga moje razmišljanje o kostanju, ki ga je prodajal, podkurilo. S posebno močnim glasom je ponudil svoje blago: »Maroni-• - maroni!* Potem sem obiskal 19-letnega Hamlijo Bajramovića iz Tetova, ki se je »ustoličil* pri Savskem mostu. »Slaščičar sem,* mi je povedal, ko sem ga pobaral, kaj počne v mesecih, ko ni kostanja. Nekaj časa sem delal pri nekem privatniku v Celju. Izkoriščal me je. Za skromno plačo sem moral delati domala od jutra do večera. Tudi plačo mi je znižal. Nisem zdržal. Odšel sem. Pred poldrugim mesecem sem prišel v Kranj. Dal bom slovo slaščičarskemu poklicu. Za vsako ceno pa se hočem od-križati dela pri privatnikih. Rad bi se zaposlil v kakšni tekstilni tovarni. To delo me veseli.* »Čemu si odšel iz Tetova?* »Kaj sem hotel? Brez zaposlitve nisem mogel živeti. Moral sem s trebuhom za kruhom,* je z naveličanostjo v glasu pripovedoval mladi Hamlija. »Je ta baraka tvoja?* »Ne — pečem za drugega, za Šefa.* »Prodaš mnogo kostanja?* »Ne posebno mnogo. Na slabem prostoru sem.* Hamlija je stregel kupcem, vmes pa pripovedoval o svojem življenju. Prav zares nima zavidanja vredne mladosti. Upanje, da bo dobil zaposlitev v tekstilni industriji, mu lajša dneve ob pečici s kostanjem. S. štev Partizan z Gorenjske v streljanju z zračno puško. Udeležba kot tudi rezultati so bili nepričakovano zelo dobri, čeprav je bilo tekmovanje na prostem. Tekmovali so ekipno in posamezno v stoječem položaju. Pravcato presenečenje letošnjega tekmovanja je bil 16-letni Franc Fajan iz Nakla, ki je dosegel kar 183 krogov (od 200 možnih). Tudi člani Partizana iz Javornika so se odlično izkazali, saj so tako ekipno kot posamezno, osvojili največ prvih mest. Vrstni red tekmovanja pa je bil naslednji: Ekipno — člani: l.Javornik 457, 2. Naklo 456, 3. Žirovnica 425 krogov; mladinci: 1. Javornik 491, 2. Naklo 479, 3. Žirovnica 434 krogov; mladinke: 1. Javornik 392, 2. Žirovnica 202 kroga (od 600 možnih). Posamezniki — člani: 1. Bojan Svetlin (Javornik) 170, 2. Janez Dovžan (Žirovnica) 166, 3. Božo Kožuh (Naklo) 160 krogov; mladinci: Franc Fajan (Naklo) 183, 2. Janez Otrin 171, 3. Matjaž Kalan (oba Javornik) 160 krogov; mladinke: I. Vera Otrin 160, 2. Jožica Zaje 132, 3. Sonja Pivk (vse Javornik) 100 krogov. -an KEGLJAČI TRIGLAVA — GORENJSKI PRVAKI Kranj, 26. oktobra. Na kegljišču Triglava je bdo danes prvenstvo Okrajne kegljaške zveze Kranj v borbenih partijah. V vsaki ekipi je nastopilo po 10 tekmovalcev, ki so odigrali 4 igre po 6 setov. Nastopilo je 8 ekip. Zmagal je Triglav z dobrim rezultatom 1750 podrtih kegljev, pa tudi v eni igri so dosegli Kranjčani najboljši rezultat 457 kegljev. Prve tri ekipe so se uvrstile na republiško prvenstvo, ki bo čez 14 dni v Ljubljani. Rezultati: Triglav 1750, Kranjska gora 1615, Jesenice 1565, Gradiš 1467, Ljubelj 1436, Bled 1432, Sava 1425, Prešeren 1326. L. S. Zadnji športni rezultati 1. zvezna nogometna liga: Dinamo : Vardar 2:0 Radnički : Železničar 1:0 Vojvodina : Hajduk 4:1 Partizan : Crvena zvezda 0:2 Reka : Velež 2:1 Sarajevo : Budućnost 1:1 II. nogometu«! liga /ah. skupina: Šibenik : Sloboda 1:1 Borovo : Odred 2:0 LokomOUva : Zagreb 5:1 Split : Proleter 3:1 Borac : Trešn|evka 3:1 Slovenska conska nogometna liga: Branik : Sobota 11:6 Ljubljana : Slovan 5:2 Izola : Grafičar 1:1 Rudar : Kladivar 1:0 Gorenjska nogometna pod/veza: Jesenice : Planika 2:4 mladinci Jesenice B : Planika B 3:0 w. o. Tržič : Bralstvo, Sk. Loka 2:2 (0:0) Tržič A : Naklo 3:0 pionirji Tržič B : Triglav B 0:1 - pionirji TRŽIČ : NAKLO 1:1 — pionlr|i TRIGLAV B : NAKLO B 1:0 pionirji PRED VOLITVAMI V ZADRUŽNE SVETE: TEHNIČNE PRIPRAVE V REDU, POLITIČNE PA NE Pred dnevi se je sestal politični -štab kranjske občine za volitve v zadružne svete. Zaradi premajhnega zanimanja kmetov za nove perspektive kmetijstva na Gorenjskem in zaradi slabih političnih priprav množičnih organizacij na terenu so člani štaba izrazili bojazen, da volitve ne bodo take, kot bi bilo pričakovati. Občni zbori kmetijskih zadrug so navadno slabo pripravljeni, ne obravnavajo izpolnjevanja gospodarskih načrtov, kmetje ne razumejo bistva zadružnih svetov, upravni odbori zadrug pa so naredili premalo, da bi zadružnike prepričali, da po starem ne gre več, da bodo samo z novimi oblikami gospodarjenja lahko dvignili naše kmetijstvo na tako raven, ki jo zahteva današnji razvoj industrializacije. Kmetje jemljejo občne zbore sila neresno. —> V Šenčurju pravijo n. pr.: »Vsako leto smo na občnem zboru dobiii pol klobase in dva deci vina, zakaj pa letos ne?« Predsednik KZ Voklo pa je predstavniku OZZ Kranj rekel tole: »Ja, ljudje bodo na občni zbor že prišli, če mi dovolite, da lahko dam vsakemu pol kilograma sladkorja!« V Žirovnici pa so se kmetje odločno uprli priti na občni zbor zadruge, če bi 'u obravnavali odcepitev trgovin. — Po drugi strani pa moramo poudariti, da so kmetje nova zadružna pravila na vseh občnih zborih soglasno sprejeli. Tudi tehnične priprave za volitve v redu potekajo. 3- IZPOLNITEV PLANA PRORAČUNSKIH DOHODKOV SPREJETA V petek zvečer je bila seja občinskega ljudskega odbora Tržič. Na skupni seji so odborniki razpravljali o poročilu o izpolnitvi plana dohodkov po stanju 30. septembra. Po krajši razpravi so odborniki poročilo potrdili. Dosedanja izpolnitev plana dohodkov namreč kaže, da bo plan ob koncu leta realiziran. Na ločenih sejah so razpravljali in sklepali o garancijskih izjavah gospodarskim organizacijam, o prodaji osnovnih sredstev gospodarskim organizacijam ter o dodelitvi zemljišč. FaBo PRED OBČNIM ZBOROM SINDIKALNE PODRUŽNICE V četrtek, 23. oktobra, je bila v Kemični tovarni v Podnartu seja izvršnega odbora sindikalne podružnice. Razen drugega so govorili tudi o storilnosti dela in ugotovili, da zaradi večjega števila novozaposlenih storilnost na nekaterih delovnih mestih, v primerjavi z lanskim letom, nekoliko upada. O tem bodo razpravljali na obratnem sestanku. Glede nesreč nimajo posehnih problemov; v prvem polletju so zabeležili le dre manjši. V podjetju so ustanovili tudi posebno komisijo, ki bo pomagala razporejati sredstva za družbeni standard — predvsem M gradnjo stanovanj. t. REZERVNI OFICIRJI SO ZBOIO-VAI.I V dvorani delavskega doma na Jesenicah je bil v četrtek zvečer občni zbor Združenja rezervnih oficirjev jeseniške občine. V razpravi so se pomenili o delu v prihodnjem letu. Predvsem so se odločili za pomnožitev članstva. Organizirali ho lo več strokovnih predavanj in navezali tesne stike z oficirji garnizona JLA v Bohinjski Beli ter s predstavniki JLA v Žirovnici. KONTERENCA MLADIH CRAITČARJEV V soboto popoldne so mladinci in mladinke podjetja »Gorenjski tisk« na redni letni konferenci kritično pregledali svoje delo v preteklem letu in si začrtali smernic** za delo v prihodnosti. Konference so se člani mladinsko organizacije polnoštevilno udeležili. Govorili so o težavah, ki jih imajo zlasti s prevozi in z nadurnim delom, Pa tudi s prostorom /a sestanke, predavanja, zabave in športna tekmovanja niso najbolje preskrbljeni. Konference se je udeležil tudi član mladinskega komiteja na I. kranjski gimnaziji, s katerim so se domenili za sodelovanje, ki bi koristilo prvim kot drugim. Po konferenci so priredili še zabavo s plesom KRANJ, 27. OKTOBRA 1958 Glas Gorenjshfi 3 Posvetovanja v Tržiču Težave zaradi 4 urnega delavnika V vseh podjetjih so omejili sprejemanje novih delavcev. To se že ugodno občuti med kolektivi. Zmanjšalo se je število samovoljnih odpovedi. V nekaterih podjetjih, kot na primer v tovarni Peko, nadaljujejo z analitičnimi ocenami delovnih mest. Kot sodijo, bo tam z boljšo organizacijo moč premestiti nekaj delavcev na nova delovna mesta. To pomeni, da delavcev ni premalo, marveč za sedanjo proizvodno zmogljivost morda celo preveč. Če bodo končne analize to potrdile in če bo praktično to izvedljivo, bodo z istimi delavci lahko se razširili proizvodnjo. Skoraj osa Gorenjska okužena s kaparjem PA ZAŠČITNI UKREPI? kaže, kako malo je še med našimi sadjarji takih ljudi, ki bi se tega zavedali. V Italiji in na Tirolskem škropijo na primer 15-krat na leto V Bomb ažni predilnici in tkalnici se ukvarjajo s težavo, ki je nastala po prepovedi nočnega dela za žene. Dogaja se, da ponoči ni nikogar ob stroju in da sta v dopoldanski smeni po dve delavki na enem delovnem me,stu. Poleg tega Se 4-urni delavnik povzroča težave v organizaciji dela. O tem so 9ovorili tovariši iz Peko in BPT. Preddelavec ne bi smel postaviti na neko delovno mesto nekoga z9olj zato, ker tako predvideva Zakon o delovnih razmerjih in drugi predpisi, marveč zato, ker bi ta delavec oziroma delavka v teh 4 urah dela tudi dosegla ustrezajoči delovni učinek. To pa je v podjetju težko vskladiti. Zato so se odločili, da ne morejo v takem primeru prepustiti izbire zgolj delavcem, dopoldanski ali popoldanski izmeni, marveč morajo to določiti tako, kot narekujejo potrebe proizvodnje. Čeprav upoštevajo želje posameznikov, jih vendar skušajo vsklajevati računico kolektiva. Ob letošnji izredni sadni letini ne bi bilo napak, če zimskem ča,su in da se letno škrop-razmislimo tudi o kvaliteti našega sadja. Znano je, da ljenje skoraj ne izvaja' nam naši kmetje sadno drevje vse preveč prepuščajo samo sebi, ne'skrbijo za obnovo starih sadovnjakov, za pomladitev dreves, zato v dobrih letinah ne morejo spraviti vsega pridelka na trg ali pa ga prodajo po zelo nizkih cenah- Kot sleherna panoga kmetijstva, zahteva tudi sadjarstvo danes od kmeta precej znanja in truda in potem uspeh ne bo izostal. Ameriški kapar je eden najhujših sovražnikov naših sadjarjev. Ne bo odveč, če ob tej priliki še enkrat opozorimo na akcijo za posek vsega starega drevja, ki jo letos izvajajo v Skofji Loki. Preveč bi bilo sicer trditi, da bo s tem vprašanje sadjarstva v škofjeloški občini rešeno. Še zdaleka ne! To je začetni korak, ki je za marsikaterega kmeta sicer grenak zalogaj, ki pa bo po nekaj letih temeljitega dela nedvomno rodil lepe uspehe. in to se jim vsekakor izplača. Če imamo danes na Gorenjskem 20 °/o ■prvorazrednega sadja, bi s temeljitim škropljenjem lahko prišli na 80 %. Tu so skrite rezerve, ki jih bo treba čimprej poiskati! 3- Ameriški kapar se na Gorenjskem iz leta v leto bolj širi. Prve okužbe ,so se pojavile v okolici Škofje Loke, v zadnjih letih pa se je razširil skoraj po vsem kranjskem okraju. Izjeme so le Bled, Zgornjesavska dolina in Poljanska ter Selška dolina. Navadno je jabolko na prvi pogled sicer zdravo, če pa natančneje pogledamo, OZ z ekonomsko K. M. PODRUŽNICA RADOVLJICA LINHARTOV TRG ŠT. 1 Telefon št. 326 • Poštni prodal št. 26 Radovljica ,1 ■o j 1958. DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD Vaš znak: ............. st.: Bm Vaša it.: PREDMET: Tavčar Jame z Časopisno podjetje "Glas v K Gorenjske' ran j u ugotovimo poleg kaparja še mnogo drugih bolezni. Da okuženo sadje ne pride v po-štev za izvoz, o tem menda ni treba izgubljati besed. V okviru Jugoslavije same pa je trgovanje dovoljeno med posameznimi okuženimi področji, medtem ko z okuženega na neokuženo področje ne. Vsa Vojvodina, okolica Beograda, precejšen del Srbije in nekaj o,stalih pokrajin kaparja že dobro poznajo. Edino v Dalmaciji, Črni gori in Makedoniji ga še ni. Za plasiranje naših pridelkov torej trenutno še ni težkoč. Jasno pa je tole: če naše sadje ne bi bilo okuženo in če bi bilo poleg tega še kvalitetno boljše, bi lahko dobili zanj precej več, kot dobimo dane-s. Sadje se sicer v Prager-skem lahko razkuži, vendar ga to podraži za 2 din pri kilogramu. Čemu ti stroški, če bi lahko opravili brez njih? Z rednim in temeljitim škropljenjem se da namreč kaparja popolnoma uničiti. Ne zadostuje pa samo zimsko, ampak je potrebno tudi večkratno poletno škropljenje. Dejstvo, da je na Gorenjskem poškropljenih samo približno 60 % vseh sadovnjakov v Enkratno zimsko škropljenje ne zadostuje Letos tri vagone jagod Sporočamo vam, da smo naročniku vašega & sopisa tov. T a v c a r J^:.?zu, Sopotnic* 13. ,škofja Loka, ki se je nezgodno poškodoval dne 21. julija 1957. priznali iz naslova nezgodnega' zavarovanja Časopianih naročnikov vašega podjetja, odškodnino za zdravniško ugotovljeno loof- trajno invalidnost v znesku din 4o.ooo.- Gcrnji znesek sme po K 3 nakazali na zavarovančev naslov. Toliko v vednost in v-, s tovariske#pozdravljamo! Državni zavarovalni <■ zavod i odjTUlni ca j Radovi j i'ca /saj'.vicTTfrkc/ /Hr6vc»iiir*;IvcmJ' Strokovnjaki menijo, da imajo nekatera področja na Gorenjskem izredno dobre pogoje za nasade jagodičevja. Posebno črni ribez naj bi postal za Gorenjsko to, kar je hmelj za Savinjsko dolino. Kmetje sicer zdaj še s precejšnjim nezaupanjem gledajo na nove kulture, vendar j9 led že prebit. Na Gorenjskem imamo na površini 32 hektarov nasade črnega ribeza in na 10 hektarih jagode. Glavni ribezovi nasadi so v Cerkljah, Podbrez-jah, Križah na Bledu in v Poljanski dolini, jagod pa pridelujejo največ v Naklem in v Cerkljah. Poleg tega gojijo, predvsem v Poljanski dolini, tudi maline na površini 12 hektarov. Po izjavah kmetijskih strokovnjakov se bo Gorenjska omejila predvsem na pridelovanje črnega ribeza, in sicer za izvoz, pa tudi za domačo porabo. Izmed jagodičevja ima namreč ribez največje količine vitaminov in je na notranjem in zunanjem trgu po njem največje povpraševanje. Vendar to rastlino napada ribezova rja, ki ji je vmesni gostitelj zeleni (vaj-mutov) bor (pravijo mu tudi gosposki borovec!). Izvršni svet LRS v Ljubljani je v ta namen že predlagal, naj se preko te zime izda odločba, po kateri bi se moral zeleni bor v tistih področjih, ki so določena za črni ribez odstraniti, pa tudi vsako nadaljnje nasajanje bi bilo prepovedano. Ribezova rja se je letos pri nas že pojavila Listi jo zelo zgodaj odpadli in zdaj preti nasadom nevarnost, da bodo preko zime pozebli. Jagode so letos na Gorenjskem zelo dobro obrodile. Pridelali smo jih okoli 3 vagone, od tega jih je šlo 2 vagona za izvoz. Na domačem tržišču je bilo po njih veliko povpraševanje. Težave pa so zdaj s sadikami, za katere ni mogoče najti trga. Kmetje so lani dobili sadike zastonj in bi jih morali letos vrniti, vendar tudi teh ne morejo oddati. Pojavljajo se govorice, da bodo nasade podorali. Brez dvoma to ne bi bilo koristno niti za družbo kot celoto niti za kmeta samega, ki bi bil s tem sicer bolj moralno kot materialno prizadet. Zgubil bi še tisto malo zaupanja, ki ga ime zdaj do novih kultur. r V posebni anketi, ki je bila pred kratkim v tovarnah »Planika« in »Tiskanina« v Kranju, so delavci odgovarjali na več vprašanj, ki so imela namen spoznati, kako so delavci zadovoljni na svojih delovnih mestih. Veliko delavcev se je izjavilo, da niso zadovoljni. Celo na vprašanje, če mislijo, da jih to nezadovoljstvo na neustreznem delovnem mestu ovira za boljše uspehe, se je v »Tiskanini« z odločnim »da« izjavilo kar 20% vprašanih. V kolektivu »Planika« je 18 % anketiranih prav tako odgovorilo, da jih nezadovoljstvo delovnega mesta ovira pri večjem delovnem učinku, medtem ko so drugi izjavili le dvom o tem OJ,iroma niso na to vprašanje odgovorili. To vprašanje je vsekakor važno in prav gotovo se bodo z njim spoprijeli samoupravni organi, sindikalne organizacija 'n drugi. V »Planiki« so sicer !• pristopili k temu problemu. s testiranjem, oziroma s podrobnim pregledom delavcev — Mudi z vsemi njihovimi IMl nimi in duševnimi sposobnosl-nii, z razpoloženjem itd. skušajo ugotavljali tudi to, če je vsak na ustreza jočem delovnem »lestu. Novih delavcev pa sploh "e sprejmejo brez take analize 'n ocene strokovnega osebja, zdravnika, psihologa in seveda 'udi želje in predloga zainle- STE ZADOVOLJNI S SVOJIM DELOM? resiranega delavca. To zadnje: mišljenje samega delavca skušajo čimbolj upoštevati, kar je bistveno za zadovoljstvo na delu. Doslej so pregledali oziroma testirali že 300 delavcev. Premestitve iz neustreznih delovnih mest se še niso lotili, razen nekaj primerov v upravi. V bodoče bodo pristopili k posameznim premestitvam tudi v proizvodnji. Seveda sporazumno s samimi delavci, ob njihovi prošnji, želji ali vsaj z njihovo privolitvijo. Včasih je tu vprašanje praktične izvežbanosti, strokovne sposobnosti, fizične oziroma zdravstvene odpornosti itd. Če bodo uspeli najti ustrezajoče delovno mesto vsaj tistim, ki so v anketi to začeli, bodo gotovo prispevali k večji produktivnosti dela. A takih primerov je v vseh podjetjih polno. K. M. §§§ S SODIŠČA KRADEL JE 2E DVE LETI PO ŽELEZNIŠKIH VAGONIH IN V SKLADIŠČU NA JESENICAH KAZEN 1 LETO IN 2 MESECA ZAPORA Med naše železniške uslužbence se zlasti na večjih postajah, kjer je za to boljša »konjunktura«, znajo še vedno vtihotapiti ljudje slabših moralnih kvalitet, ki imajo posebno v železniških skladiščih priliko poseči po tujih premičninah in si jih prilaščati. Taki elementi so naši družbi pač resno nevarni in razen tega še kvarijo ugled železnic ter zmanjšujejo njihovo solidnost in zanesljivost. Zato je več kot prav in potrebno, da se dolgoprstneže te vrste strogo kaznuje. Na železniški postaji Jesenice so že od leta 1956 dalje neprestano ugotavljali »delovanje« takih vti-hotapljencev, pa jim nikakor niso mogli priti do živega. Letos poleti pa so varnostni organi vendarle razkrinkali Janeza Vidoviča iz Podlehnika pri Ptuju, ki je bil v zadnjih letih zaposlen v železniškem skladišču na Jesenicah kot skladiščni delavec. Kakor je sedaj ugotovila glavna obravnava pri okrožnem sodišču v Ljubljani, je Vidovič že od leta 1956 pa vse do 17. julija tega leta vlamijal v kovčke in zaboje v železniških vozovih, deloma pa tudi v skladišču samem ob razkladanju oziroma prekladanju raznih železniških pošiljk in pobiral iz njih posamezne vrednejše predmete. Nabral jih je na ta način in deloma že razpe- čal, deloma pa skril doma v skupni vrednosti okoli 200.000 din. Prisvojil si je razne dele šivalnih strojev, matičnih ključev, klešč, žičnikov, ključavnic, dele dvoko-ies in »Mopedov«, električnega kabla, žarnic, varovalk, posegel je pa tudi po oblekah, perilu, po kavi, cigaretah, skratka po vseh mogočih stvareh, ki bi mu lahko »prišle prav«. Obdolženec je povedal na obravnavi, da je opravljal te nečedne posle največ ob popoldnevih ali nedeljah, ko je bil najmanj kontroliran. Zaboje in kovčke, v katere je vlamijal, je večkrat potem na zunaj spravil spet v prejšnje stanje. Svoje početje je utemeljeval z izgovorom, da je premalo zaslužil, da pa si je hotel popraviti doma hišo, za katero bi uporabil našteti material, oziroma bi v ta namen uporabil denar, pridobljen z razpečavanjem ukradenih predmetov. Sodišče takega zagovora seveda ni moglo sprejeti ter je obsodilo Vidoviča ob upoštevanju, da doslej še ni bil kaznovan in da «ma skrbeti za družino, ki na stvari ni bila udeležena, kakor tudi, da je tatvine v glavnem vse priznai, na 1 leto in 2 meseca zapora. Spričo visoke koristi, ki jo je obdolženec že pridobil na škodo splošnega ljudskega premoženja, je ta kazen ne glede na to, da se je večino predmetov pri obdolžencu še dobilo, komaj dovolj stroga. 4 Glas Gorenjske KRANJ, 27. OKTOBRA 1958 Olaia anketa: Družabnost - pojem, ki so ga Ločeni črtali iz slovarja ■ Bazen gostinskih obratov je film domala edino razvedrilo ■ Muzikanti beže v druge kraje - Hudomušna izjava za tisk - »Naši predniki so vsaj ,coprnice' preganjali, zdaj še teh ni več" KAM V PROSTEM ČASU? DOLGOČASJE, KI UBIJA ... Prvi napad z vprašanjem »Kam v prostem času«, je veljal Kranju. Kapituliral je pod ugotovitvami naše reportaže »Parada dolgočasja«. Sledile so Jesenice, ki smo jih ovekovečili z reportažo »Jesenice v soboto zvečer«. Tej drugi zmagi smo dodali še tretjo — nad Tržičem, ki je pri stikanju za razvedrilom naposled pokleknil pred Kurentom. To namreč ugotavlja naslov naše tretje reportaže: »Tržičani v gostilno«. Kaj res ni pod gorenjskim nebom kraja, Čigar prebivalci ne bi bili v stiski za kulturno razvedrilo? Kaj, ko bi pogledali v Škofjo Loko? Sobota je. »NIKAR V ŠKOFJO LOKO!« Tako mi je svetoval znanec, ko sem mu razkril svojo namero. »Če pa hočeš napraviti samomor, ti ne branim. Od samega dolgočasja bo po tebi. Lepa smrt. Zaspal boš in ...« D'-a dni in tretjega pol sem p: emisije val o tem svarilu, nato sem sanjal o Skofji Loki. Ustavil sem se sredi Mestnega trna. Pogled mi je obtičal na kosu papirja, ki ga je mrzel veter vrtinčil po cesti. Podoba je, kot bi se mesteca lotila kuga ... KAJ MENI O DRUŽABNEM ŽIVLJENJU MLADINA? Popoldne sem pohajkoval po mestu. Ulice so oživele. Opazoval sem ljudi. Nekaj dolgočasnega je bilo v njihovem vedenju in govoru. Nič ne de, če uidejo včasih iz »viže« nekakšnem sporedu prireditev, ki so se imele zvrstiti v tistem tednu. Bral sem... bral in veslal s pogledi po razkošju prireditev na plakatu in se rado-stil. Kako ne — v enem tednu pet kvalitetnih filmov, premiera loških gledališčnikov s štirimi ponovitvami ,vsak dan vsaj eno zanimivo predavanje, plesi, televizija, koncert opernih arij, lutkovno gledališče, športna tekmovanja, Transturistov izlet v Ljubljano z obiskom opere. Saj to je več kot razkošje, ki bi zadovoljilo še tako zahtevnega kulturnega sladokusca. — Sanjski privid me je vrgel iz spanja. Poslej nisem imel mirnega trenutka. Sanje so me do kraja vznemirile. Počesal sem se in jo ubral v Loko. Sobota, 18. oktobra smo pisali, ko sem se ustavil sredi Mestnega trga. »Če sanje kaj pomenijo,« sem se bodril, »mora biti nekje v bližini plakat s sporedom prireditev.'« Tudi taka zabava utegne pregnati dolgočasje sobotnega večera Preiskal sem mesto, prečesal Krancel in še polovico Puštala povrhu o sporedu prireditev, ki sem ga videl v snu, ne duha ne sluha. Še tisti stari plakati, ki so njega dni kvarili loško podobo, so izginili. Pol dveh je odbilo, ko sem se ustavil natanko sredi mesta. Ves Mestni trg ni v tistem trenutku premogel več kot pet živih bitij: neko žensko, tri otroke in zdolgočasenega psa, ki je stal kot kip nepremično sredi ulice. Naposled se je lenobno umaknil Ustavil sem se pred izložbenim oknom kinematografa in ugotovil, da so Ločani z blagodatnu sedme umetnosti precej na psu. Dokler ne bodo dogradili nove kinematografske dvorane (gradnja je trenutno obtičala zaradi pomanjkanja finančnih sredstev), dotlej se bodo morali Ločani zadovoljiti le z enim filmom in s šestimi predstavami na teden in sicer v petek, soboto in nedeljo. Na splošno je pa dvorana torišče zgledne koeksistence med TVD »Partizan« in kinematografom. To je tudi vzrok, da vrte film le ob koncu tedna. »Kaj menite o filmskem repertoarju v Loki ?« sem vprašal nekega mladeniča, ki je z neprikritim občudovanjem koketiral s sliko Dobrega vojaka Švejka v izložbenem oknu. Videti je bilo, kot bi ga nenadno vprašanje ne spravilo v zadrego. »Menim, da bo tale Švejk užiten,« je povzel. »Če bi pa hotel čisto na kratko oceniti repertoar, ki oblači in vedri Lo-čanom, potlej vam povem, da zavrtijo kdaj pa kdaj tudi take filme, ki spravljajo zahtevnejše gledalce v obup. Sicer pa tudi dobrih filmov ne manjka.« Potem ko je povedal, da je študent filozofije, me je zanimalo, kako da ni blagajna v istem poslopju, kjer domuje kino, temveč je v lokalu nasproti kina. »Veste, s to stvarjo je pa takole!« se je nasmehnil šegavi kramljač. »Pravijo, da je vstopnina pri nas nižja kot drugod. Pa veste, zakaj ? Zato, ker prodajajo vstopnice »čez cesto«. Približno tako kot »vino čez cesto«.« Potem sva govorila o družabnem življenju. »Menim, da so tisti Ločani, ki se ne morejo več šteti za mladince, bolj v stiski za zabave kot mladina,« je začel razvijati svoje misli. »Kaj jim nudi Loka? Kvečjemu en film na teden in gostilne. Če k temu prištejemo še • redke premiere naše igralske skupine in nepogosta predavanja izobraževalne sekcije Svobode, je to domala vse, kar bi lahko šteli med razvedrila, ki žlahtnijo enolično življenje provincialnega mesteca. Mladina je na boljšem. Čeprav ne kaže posebnega zanimanja za dramske uprizoritve in podobne resnejše prireditve, najde po drugi plati drobec družabnega življenja v športnem udejstvo-vanju in plesnih vajah, ki jih prireja TVD »Partizan«. Seveda si naša mladina privošči tudi zabave, od katerih nima posebnih koristi. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti specifičnosti, ki razmejujejo potrebe, želje, okuse in nagnjenja delavske, kmečke in meščanske mladine. Če se lotim še sebe, ali v širšem smislu študentske »kaste«, tedaj moram priznati, da za študente, ki domala vsak dan obiskujemo predavanja na ljubljanskih fakultetah, vrzeli v družabnem življenju domačega okoliša niso preveč boleče. Ljubljana lahko pač zadovolji vse naše potrebe po razvedrilu.« Zvečer sem kramljal še z neko študentko ekonomije. Odgovori na mojo radovednost so bili hudo podobni trditvam študenta in prejšnjega odstavka. In kaj meni o družabnem življenju v Loki predvsem delavska mladina? Kljub temu, da so ti mladi ljudje pri iskanju za-oave in razvedrila presenetljivo prožni, sem iz njihovega negodovanja izvil tale zgovoren stavek: »Dolgočasje nas včasih dobesedno ubija.« ... IN STAREJŠI MEŠČANI? Ne bi ponavljal vseh misii, ki so se porajale v razgovorih s starejšimi meščani; posredoval bom le nekatere, ki utegnejo dati temu pisanju kar največ zgovornosti. »Pa ne, da bi spet vohljal krog loških voglov?« me je precej gromko pozdravil stari znanec. tiho pomenkujejo ljudje. Odmev korakov redkih vaščanov trudno zamira med hišami. Mrzel veter razposajeno brije krog voglov. Reklamna ura urarja Plantar-ka kaže tričetrt na tri. Kazalca se več ne premikata. Bogve, kdaj je kolesje odreklo pokorščino? Morda se je ustavilo od samega dolgočasja? Kdo ve? Zagotovo pa vem, da se je tablica hišne številke 5 na Mestnem trgu postavila na glavo zaradi dolgega časa. Meni je na primer mama, kadarkoli sem ji potarnal, da mi je dolgčas, vselej svetovala: »Kar na glavo se postavljaj, pa te bo minilo!« In kdo ve, če ni tudi napis loškega kinematografa zgrmel na cesto od samega dolgega časa. Napisa namreč nisem zasledil, pa čeprav sem pregledal poslopje od vrha do tal. In tista zdolgočasena pasja mrha, ki jo poznamo že iz prvega dela reportaže, me je, ko sem šel mimo, grozno sumljivo pogledala. Nehote sem pogledal na uro. Veste, navsezadnje je pa le lepo, če ve človek mimo datuma tudi za uro svoje smrti. Kaj veste, če ms ni hotel pasji kožuhar ugrizniti zavoljo dolgega časa ? Ura je sedem. Pri »Kroni« sedi sedem ljudi. Nisem vzdržal. Odšel sem spet na cesto. Obstal sem pred brivnioo. Zakaj se ljudje sploh cedijo?« sem razmišljal, ko sem rinil poglede skozi špranjo med zavesami. Jaz na primer si oštr-gljam brado le takrat, kadar imam v načrtu kaj posebno imenitnega. Recimo, če grem v gledališče ali na koncert. Da bi na gladko obrit tičal doma ... Nak, takega razkošja si že ne privoščim. V brivnici je sedelo kakšnih deset kosmatih dedcev. Vsi so Naj vas ne motita kazalca na uri. Pravkar je odbila deset. Ulice je objelo dolgočasje, ki ubija ... Vneti plesalci na Trati skušajo ujeti ritem oguljene popevke »Kaj pa drugega,« sem odzdravil. »Veš, o družabnem življenju in prireditvah v Loki bom pisal.« Hrupni Ločan je bušil v smeh. »Matiček, ta je pa dobra! O zabavnem življenju praviš, da boš pisal. Daj patentirati to izvirno idejo, da ti je kdo ne ukrade! Mar ne veš, kaj imamo? Dobrega vojaka Švejka, potlej smo pa vija-vaja-ven. Brž sem zajezil zgovorneža: »Kaj vendar počno ljudje, zlasti ob sobotah zvečer? Človek bi znorel od dolgočasja.« »Vidiš, če bi bilo po tvoje, tedaj bi bila Loka velika norišnica. Pa smo se počasi privadili temu životarjenju in danes smo, kot vidiš, čisto spodobni, predvsem pa normalni meščani. Že res, njega dni, morda pred štirimi ali petimi leti, je bilo v Loki bolj veselo. Takrat smo imeli šest in več gledaliških premier na leto, pa celo vrsto koncertov in pred dobrim letom še gostovanja kranjskih gledališčnikov. Zdaj so se ta kulturna razvedrila hudo skrčila. Od časa do časa se sicer rodi osamljena pobuda, ki obeta zdramiti družabno življenje, vendar je podoba, kot bi jo zdolgočaseni Ločani sami že v kali zatrli. Sicer smo pa postali imuni zoper dolgočasje.« Poslovil sem se. Kazalca na uri sta se lenobno premikala proti šesti. Mestni trg, ki je do-' bil v popoldanskih urah mikav-nejšo podobo, se je spet pogrezal v morečo puščobnost. Pred restavracijo »Krona« se se držali najmanj tako, kot bi šli za pogrebom. Vrata so se odprla. Enega so že očedili. »Hudiča, mrzlo pa je, mrzlo,« je menil, ko se je srečal z mojim pogledom. »Ahm,« sem prikimal, nato pa pristavil. »Pa dolgočasno tudi.« »Niste iz Loke, kajne?« je ugotovil, ko me je natančneje pogledal. »Ne, tujec sem,« sem vneto pristavil, nato pa vprašal. »Kaj vendar počnete ob sobotah zvečer ?« »Po večerji navadno poslušam radio in berem, potlej grem spat.« »Seveda, tudi malce pokram-ljate z ženo. Saj ste menda oženjeni ?« »Gotovo da, govorim pa kljub temu bolj malo. V tridesetih letih zakona sva si z ženo domala vse povedala. Ven grem le redkokdaj. V gostilne me ne vleče, drugod je pa preveč pusto. Včasih je bilo v Loki zabavnejše.« »Kdaj na primer?« me je neznansko zanimalo. Pomežiknil je in usta so se mu razlezla v smehu. »V prejšnjih časih, ko so Ločani še »ooprnice« preganjali, zdaj pa še teh ni več. Pa lahko noč!« Njegova postava je utonila pod veznim obokom onstran ulice. Nekaj minut manjka do osme. Ljudje hite v kinematograf. Kaže, da so sedeži razprodani. Deset minut pozneje se naseli na ulice dolgočasje — dolgočasje, ki ubija ... GNEČA V »TRANSTURISTU« Ura je devet. Kavarna »Trans-turist« je polna gostov. Nič običajnega, kavarniškega hrupa; gostje molče in se čudno obnašajo. V„si so obrnjeni v isto smer. Kaj to pomeni? Bežen pogled zadošča: v kotu dvorane stoji televizijski sprejemnik. Odkar je začela naša televizija z rednimi oddajami, je pri »Transturistu« vedno gneča. Ločani pa strme v televizijski zaslon in nebeško lepo jim je pri srcu. Kakšna skromnost! Do nedavnega so se Transtu-ristovi gostje lahko tudi zavrteli. Zlasti prijetno je bilo v letni sezoni, ko je bil ples na terasi. Zdaj je Ločanom odklen-kalo; ne zavoljo mraza, temveč zato, ker so muzikanti pobasali instrumente in odšli s trebuhom za kruhom. Zastonj ne bodo igrali. Transturist ima bojda prazno denarnico (vsaj za te namene). — Kaže, da tudi v Loki velja pregovor: »Malo denarja — malo muzike.« PONOČI PA GOSTILNE Ura je pol enajstih. V restavraciji »Krona« sta samo dva gosta. V pijači in razgovoru sta zelo zmerna. Bolj živahni so gostje, večinoma mladi ljudje, ki so se »utaborili« pri točilni mizi v veži. Po končanem filmu je Mestni trg za nekaj minut zaživel, nato se je spet pogreznil v tišino. Pri »Kroni« je postalo živahnejše. Obiskal sem gostilno »Lontrg«. Skoraj vse mize so zasedene. Jedro gostov tvorijo miajši ljudje, ki posedajo v oblakih dima, in si s pijačo pomagajo do veselega razpoloženja. Potem ko sem obhodil neka-katere puščobne ulice, sem se spet ustavil sredi trga. V zvoniku je pravkar odbilo pol polnoči. Nikjer žive duše, le veter se objestno poigrava s kosom papirja. Nekdo igra na klavir. Slaba improvizacija polna disonanc. nato tišina in dolgočasje ... Kaj ne bo zdaj zdaj prikorakal po trgu nočni Čuvaj s he-lebardo in laterno ter pel ure — tako kot pred stoletji? Polnoči je. V gostilni na Trati je veselo kot v semanjih dneh. Množica prepotenih teles se ob zvokih muzike gnete na plesišču in skuša ujeti ritem oguljene popevke. Vino teče in moči grla ter mize . .. Menim, da je vsako ocenjevanje družabnega življenja v Loki odveč. Kaže, da so občinski odbor SZDL, mladinske in sindikalne organizacije spričo dolgočasja zaspale spanje pravičnega in zdaj sanjajo o preteklih časih, ko je bila Loka — to slikovito zgodovinsko mestece na sotočju Poljanske in Selške Sore, polna življenja, kulturnih razvedril in družabnosti. Bojda bo mestece spalo dolgih sto let, kot princeska Trnuljčica ... S. Škufca Transturistovi -gosti se naslajajo s prizori na zaslonu televizijskega sprejemnika KRANJ, 27. OKTOBRA 1958 | Glas Gorenjske 5 Izgubil sem denarnico 14. t. m. v trg. »Galanterija« Kranj. Poštenega najditelja naprošam naj proti nagradi vrne Ljudski milici Kranj. 1850 Motorno kolo 250 ccm, dobro •hranjeno po zelo ugodni ceni prodam ali zamenjam za gradb. les. — Deske, žito, živino. Naslov v •glasnem oddelku. 1849 Prodam mlado kravo, ki bo v začetku novembra teletila. Crn-frob 4. 1851 Prodam 200 kg jabolk zlata parbena in voščenke ter 1000 kg sena. Zirovnik Franc, Valburga 14, Smlednik. 1852 Prodam motor »Puch« 200 ccm •H zamenjam za moped. Toni Jože, Mavčiče 63. 1852 Upravni odbor trg. podj. Lesce •bvešča vse potrošnike, kateri so sodelovali pri razpisu naslova podjetja, da je osvojil predlog Trgovsko podjetje »MURKA« Lesce. 1854 Vespo ali Lambretto, rabljeno, kupim. Ponudbe poslati pod »Gotovina« v oglasni oddelek. 1855 Kupim suhe butare. Pekarna Wil-*an, Tržič. 1818 Poročila poslušajte vsak dan ob 6-05, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnev-Bik ob 19.30 uri. — Ob nedeljah »a ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 27. OKTOBRA 8.05 Orkestralna matineja. 9-00 Pisani zvoki z Dravskega po-lja. «1.00 Davorin Jenko: Zbor cicibanov iz spevoigre »Vračara«. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Janez Tomšič: Potovanje v vodno kapljico. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Zvone Pelikan: Kateri poljedelski stroji so zadrugam dosegljivi iz domače proizvodnje. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Borut Plavžak: Vesti potujejo. 14.35 Razpoloženjske melodije z orkestrom Alfredo Antonini. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Popevka tega tedna. 1?-15 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot). ■8.15 Slovenske umetne pesmi poje Slovenski oktet. l8-30 Športni tednik. 20.00 Revija zabavne glasbe. TOREK, 28. OKTOBRA '■05 Stare tržaške narodne pesmi poje pevski zbor iz Barko-velj, vodi Milan Pertot. * 40 Potopisi in spomini — Ernst Schnabel: Intervju z našo zemljo — VII. ■•45 Nastopa Vaški kvintet s svojimi solisti. "^■45 Za dom in žene. '1-15 Glasbene slike. 'L30 Oddaja za otroke a) Vojko Novak: Iz partizanskih dni, b) »Otroci pojo« (Sodelujejo zbori ljubljanskih osnovnih šol »Vrtača«, »Fr. Levstik« in »Prule«), 12.00 Dve Rossinijevi uverturi. *2-l5 Kmečka univerza — ing. Milan Veselic: Uspehi in težave slovenskega vinogradništva. l4-l5 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. J6 °0 Za glasbeno ljubitelje. 8.0<) Družinski pogovori. '8-4r> Domače aktualnosti. 20.00 Plosni orkester Radia Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko — dirigent Bojan Adamič. 21.31 Vedre melodije. SREDA, 29. OKTOBRA "■05 Koncertni valčki in operetne uverture. 00 Jezikovni pogovori. 35 Priljubljene skladbe iz solistične glasbe. °0f Popevke s festivala v Opatiji. 05 Kmetijski nasveti — Justi Kozinc: Napake pri pripravi kmečke prehrane. 25 Nekaj narodnih iz Bosne. 45 Poslušajmo trio Slavka Avse-nika. 30 Iz slovenske solistične glasbe. 40 Novosti na knjižni polici — Boris Prikril: Pekel na Pacifiku. 00 Koncert po željah. Starejšo žensko, lahko upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur dnevno sprejmem. Ing. Bedene, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 2. 1856 Prodam otroško posteljico, stajico in košarico. Naslov v oglasnem oddelku. 1857 Dam 30.000 din nagrade, kdor mi preskrbi enodružinsko stanovanje v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1858 Hišo kupim, enodružinsko v Kranju ali najbližji okolici. Ponudbe v »Glasu Gorenjske« pod »Plačljivo takoj«. 1858 Stanovanje kupim, 3-sobno komfortno, v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro »Stanovanje« oddati v oglasni oddelek. 1860 Preklicujem mesečno vozovnico Kranj — Golnik, Perčič, Povije 3. 1861 Podpisana preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govorila zoper Certanc Marijo iz Naklega zaradi tatvine in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. Korošec Matilda, Okroglo. 1862 Sobo odda trgovska kvalificirana moč dvema moškima, ki mi pre-skrbita odgovarjajočo službo v Kranju. Prednost ima najboljši ponudnik. Naslov v oglasnem oddelku. 1863 Prodam novo hišo. — Adamlje, Kokrica 26, Kranj. 1840 17.10 Sestanek ob petih. 18.00 Kulturna kronika. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 21.15 Vrtiljak zabavnih melodij. ČETRTEK, 30. OKTOBRA .40 Potopisi in spomini —■ Ernst Schnabel: Intervju z našo zemljo — VIII. .00 Prijetno zabavo s kvintetom Jožeta Kampiča. .10 Odprite sprejemnik! .45 Anton Schwab: Zlata kangli-ca: Dobro jutro, Viktor Parma: Iz »Rokovnjačev«. .30 Oddaja za cicibane a) Kristina Brenk: Pastirček - partizan, b) »Pesmi za naše male« (Poje sopranistska Ileana Bratuž). 15 Kmečka univerza — ing. Marijan Prosečnik: Izbor gozdnih sortimentov v kmečkih gozdovih. 15 Turistična oddaja. 00 Javna oddaja Radia Koln. 00 Četrtkova reportaža. 15 Popevke se vrstijo. 45 Radijska univerza — Zaščita lesa in tekstila v poljedelstvu. 00 Četrtkov večer domačih De- 12 srni in napevov. 50 Nesmrtni Don Kihot. PETEK, 31. OKTOBRA 8.05 Uverture in arije. 9.40 Narodne pesmi v pisanem zaporedju. 10.10 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 Za dom in žene. 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike. 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v novembru. 12.25 Benjamin Ipavec - Bogo Le-skovic: Serenada za godala. 13.30 Zakljuni prizori slavnih oper, 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Vojko Novak: Ankica. 14.35 Za ljubitelje popevk. 16.00 Koncert ob štirih. 17.10 Moderni ritmi. 17.40 Poje ženski in mešani zbor »Tine Rožanc« p. v. Franceta Pergerja. 18.30 Iz naših kolektivov. 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 1. NOVEMBRA 8.00 »Žrtvam« (partizanske žalne pesmi). 8.30 »Ti boš rastlina . . .« (Lite-rarno-glasbena oddaja z izborom pesmi Srečka Kosovela). 10.10 Slovenske zborovsko skladbe. 11.00 Mladinska radijska igra — Legenda o tisoč zmajih. 12.00 Izbor naših opernih novosti. 13.15 Odlomki iz simfonij in koncertov. 14.00 Iz jugoslovanskih samospevov. 1-1.30 Orkestralni intermezzo. 15.30 Reportaža s komemorativnih svečanosti. 18.33 Karel Destovnik - Kajuh: Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. 18.50 Glasbena medigra. 20.10 Slovenski oktet poje narodne pesmi. 22.15 Oddaja za naše izseljence. 23.10 Lepe melodije. ŽALNA SPOMINSKA SVEČANOST V BEGUNJAH Občinski odbor ZB NOV Radovljica vabi vse svojce znance in prijatelje padlih talcev na žalno svečanost na grobovih padlih talcev, katera se vrši v soboto dne 1. novembbra 1958 s pričetkom ob 9. uri v Dragi, ob 10. uri na graj-ščinskem vrtu in ob 11. uri ob grobnici v Radovljici. Prevoz udeležencev je zagotovljen. Vozijo avtobusi z želez, postaje Lesce in sicer: ob 6.45, 7.30 in 8.30 uri preko Radovljice s postankom pred Grajskim dvorom v Begunje. Povratek iz Begunj ob 10.30, 11.00 in 11.30 preko Radovljice v Lesce. Avtobus iz Podnarta odpelje ob 7.30 izpred kolodvora preko Krope, Kamne gorice, Lancovega in Radovljice v Begunje, ter se vrača iz Begunj ob 10.30 uri. Nadalje ostanejo v veljavi vozni redi redne proge avtobusa »Transtu-rista«, ki vozi iz Gori j preko Bleda, Lesc, Radovljice v Begunje. Vabi občinski odbor ZB Radovljica OBJAVA DPD Svbodo Stražišče, skupno s šolskim odborom osnovne šole Lu-cijan Seljak Kranj, razpisuje naslednje tečaje in predavanja: 1. Ciklus predavanj za starše s področja vzgoje — 7 predavanj. 2. Tečaj nemškega in angleškega jezika — začetni. 3. Vpis v večerno šolo za pridobitev kvalifikacije o dovršenem 8. razredu osnovne šole. Interesenti naj se pismeno prijavijo DPD Svobodi Stražišče ali ravnateljstvu osnovne šole Lucijan Seljak Kranj do 30. oktobra. Vpisnina za tečaj predavanj za starše znaša 200 din, mesečni prispevek za tečaj angleškega in nemškega jezika 200 din, prispevek za večerno šolo se bo določil naknadno. Tečaji in predavanja se prično po 1. novembru, o čemer bodo pri-javljenci pismeno obveščeni. OBJAVA Podjetje »Agroservis« Kranj obvešča vse cenjene stranke, da je dne 17. oktobra 1958 preko zime ukinilo popoldansko in nedeljsko dežurno službo servisnih popravil v svojih delavnicah. OBJAVA Planinsko društvo Tržič obvešča vse planince, obiskovalce naših planinskih postojank v zimski sezoni 1958-59 da je dom pod Stor-žičem stalno oskrbovan, dom na Kofcah ter Kostanjevčeva koča na Dobrči pa samo ob nedeljah in praznikih, ter dnevih pred njimi. Interesenti (skupine) za obisk doma na Kofcah in Kostanjevčeve koče na Dobrči med tednom naj se predhodno prijavijo društvu, ter zahtevajo informacije osebno ali telefonično vsak dan razen nedelje od 16. do 18. ure v pisarni PD — Tržič (tel. št. 360). Spet dvakrat nič za Gorenice Kot prejšnjo nedeljo, sta tudi danes obe gorenjski enajstorici v slovenski conski nogometni ligi ostali brez izkupička. Kranjski Triglav je moral na vroča tla ljubljanskega Krima in po enakovredni igri je odšel z igrišča poražen. Jeseničani pa so na svojem igrišču zgubili z golom razlike, čeprav so bili skoraj vso tekmo enakovreden nasprotnik »Mariboru«. KRIM : TRIGLAV 3:1 (1:1) Ljubljana, 26. oktobra. Prvenstvena tekma slov. conske lige — Igrišče Krima — Vreme sončno — Gledalcev 1000 —Sodnik Kolenc iz Maribora — Strelci: Erzar, Kastelic in Malec za Krim ter Štular I. za Triglav. V prvih minutah so igralci Triglava prevzeli iniciativo in v 4. minuti je Štularju I. uspelo zatresti mrežo domačinov. Zatem so se napadi obeh moštev vrstili drug za drugim, v 16. minuti pa je Erzarju uspelo rezultat izenačiti. Kljub temu, da so napadalci do konca prvega dela igre še večkrat prišli pred vrata gostov ali domačinov, je rezultat ostal nespremenjen. —■ Omeniti pa moramo, da je v 40. minuti stoodstotno priložnost Štular II, potem ko je dobil lepo podano žogo od Štularja I, zastreljal. Takoj v začetku drugega polčasa je bil vratar Krima lažje poškodovan, njegovi napadalci pa so nevarno ogrožali vrata Kranjčanov. Nekajkrat so tudi gostje nevarno prodrli pred vrata domačinov, vendar zadeti v črno niso znali. V 30. minuti pa je Kastelic izrabil lepo streljan kot in porinil žogo v mrežo. Pri tem pa je naredil očiten prekršek nad vratarjem Triglava, vendar sodnik tega ni upošteval. Štiri minute nato je Malec dosegel končen rezultat. Omenimo naj še, da je zaradi upravičenega ogovarjanja pri drugem golu, ki so ga dosegli domačini, kapetan Kranjčanov moral zapustiti igrišče. Nekaj minut pred koncem pa je bil nepravilno zrušen Znidar, zaradi česar je moral sodnik za nekaj minut prekiniti igro. Sodnik Kolenc je bil slab in je predvsem oškodoval goste. Posledica tega so bili nešportni izpadi in groba igra obeh moštev. I. J. JESENICE : MARIBOR 0:1 (0:0) Jesenice, 26. oktobra. Na igrišču pod Mežakljo je domača enajstorica uspela v prvem polčasu proti tehnično boljšemu nasprotniku ohraniti -svoja vrata nedotaknjena. Obe moštvi sta bili pretežno enakovredna nasprotnika, igra pa je bila dokaj lepa. Napadalci so imeli sicer precej priložnosti, da bi zadeli v črno, kljub temu pa v prvem delu igre okoli 500 gledalcev ni videlo gola. Drugi polčas je že v prvih minutah začel s hitro igro. Gostje so vse večkrat uprizarjali nevarne napade, v 8. minuti pa je Vidicu uspelo zatresti vrata domačinov. Jeseničani so zatem skušali z vsemi silami rezultat vsaj izenačiti, vendar jim tega ni uspelo. Zadnje minute igre so Mariborčani spet nevarno ogrožali vrata domačinov, toda brez uspeha. Sodnik Maks Kordež iz Ljubljane je v prvem polčasu svojo nalogo dobro opravil, žal pa tega ne moremo trditi za drugi del igre. U. 3 nastopi - 3 zmage Na prvi turneji v inozemstvu 100% uspeh — Tudi water-polisti uspešni — Zimski bazeni vsakdanjost! Ekipa plavalcev kranjskega Triglava je prišla v petek s turneje po Zahodni Nemčiji. To je bilo prvo gostovanje kranjskih plavalcev v tujini, ki se je končalo z izrednim uspehom. Kranjčani so nastopili proti najmočnejšim nemškim ekipam brez Zrimška, Peternelja, Chva-tala, Čolnarja in Purgarjeve. Okrepili sta jih Stasenkova in Benko-vičeva. V vseh srečanjih so bili zmagoviti. Ze pred prihodom Triglava so bili vsi ljubitelji plavanja natančno poučeni kakšna ekipa je Triglav in kje je njegova največja moč. Sploh je vse časopisje mesta VVuppertal, ki šteje okoli 600.000 prebivalcev, zelo pozorno spremljalo gostovanje Kranjčanov in njihovim uspehom dalo precej priznanja. Tudi v ostalih mestih je bil sprejem nadvse prisrčen in gostoljuben, pa tudi gledalci na plavalnih tekmah so bili objektivni in so vneto pozdravljali uspehe gostujoče ekipe. Prvikrat so Kranjčani nastopili v VVuppertalu proti ekipi VVasser-freunde, ki je letos proslavljala 75 letnico dela. V tem mestu je poleg ekipe, proti kateri so nastopili Kranjčani, še enajst plavalnih ekip, ki razpolagajo s sedmimi zimskimi BLED: 28. in 29. oktobra jugoslovanski film »Črni biseri«. 30. in 31. okt. češki barvni film »Glasba z Marsa«. Predstave vsak dan ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 28. in 29. oktobra ameriški barvni film »Gog«. — 30. oktobra ameriški špijon.ski film »Mata Hari«. Predstave v torek in četrtek ob 20. uri, v sredo pa ob 17.30 in 20. uri. 2. novembra ob 14. in 18. uri ameriški špijonski film »Mata Hari«. DUPLICA PRI KAMNIKU: 29. in 30. oktobra ameriški film »Na robu pločnika«. Predstave ob 19. uri. GIBANJE PREBIVALSTVA V TRŽIČU Rodil se je Robert Eler. Poročili so se:. Alojzij Rozman, strojni ključavničar in Marija Slapar prirezovalka; Stanislav Hrovat, strojni tehnik in Jožefa Komac, tovarniška delavka; Viljem Logar, strojni tehnik in Ivanka Zurga, motovilka; Janez Zupan, posestnik in Vida Drenik, delavka. NA JESENICAH Poročili so se: Franc Raspet, tov. delavec in Emilija Stamcar, tov. delavka; Albin Gorenc, tov. delavec in Emilija Stamcar, tov. delavka; Albin Gorenc, tov. delavec in Ivica Zajšek, tov. delavka; Stanislav Rekar, tov. delavec in Re-gina-.Iosipina Golja, tkalka. Na podlagi 5. in 24. člena Uredbe o investicijskih posojilih (Uradni list FLRJ, št. 31*56) in perspektivnega družbenega plana okraja Kranj, razpisuje Upravni odbor Komunalne banke Kranj v soglasju s Svetom za družbeni plan in finance OLO Kranj NATEČAJ za investicijska posojila v osnovna sredstva in za ude-fežbe pri posojilih iz drugih skladov iz okrajnega investicijskega sklada Kranj za leto 1959 L Banka razpisuje natečaj za posojila iz kvot, namenjenih za investicije na področju obrti, trgovine, go-Jrtinstva, turizma, kmetijstva in gradbeništva za investicije, katerih predračun presega din 500.000.—. 4. Na natečaju lahko sodelujejo občinski ljudski odbori in podjetja naštetih panog gospodarstva samo z območja okraja Kranj. 5. Prosilci morajo vložiti prošnjo na sedežu Komu-»afne banke okraja Kranj. Prošnje morajo biti vložene na ored pisanem obrazcu banke. Prosilci morajo hkrati s prošnjo predložiti investicijski daborat (za gradbena dela tudi potrjen idejni projekt) ali drugo ustrezno dokumentacijo, s katero pol »g ostalega dokazujejo: a) da bo a posojilom in s sredstvi, ki jih bo prosilec prtBneval k investicijskim stroškom zagotovljena dovršitev investicij, za katero išče posojilo; b) da se bo iz dohodkov, ki se pričakujejo iz Investicij, rafcko vrnilo posojilo in plačale obrestL Istočasno je predložiti: C) dokazilo o zagotovljenih sredstvih za prispevek k investicijskim stroškom ter dokazilo, da je posojiloje-meloc kreditno sposoben; č) sklep delavskega sveta o višini zadolžitve, ponujeni ojbrostrti meri, odplačilnem roku ter o določitvi podpisnikov, ki bodo razpolagali s posojilom. 4. Splošni pogoji: a) najnižja obrestna mera za vse zahtevke jfe 1W •Vplačilna doba pa ne more biti daljša, kot Jo določajo zvezni predpisi. b) skrajni rok črpanja posojil je eno leto po sklenitvi kreditne pogodbe. 5. Posebni pogoji: a) podjetja Iz panoge gradbeništva lahko vlac/ajo samo zahtevke za mehanizacijo; b) kmetijska podjetja lahko vlagajo sarrlo zahtevke nabavo mehanizacije, plemenske živine in za vršitev flsttth gradbenih del, ki so zajeta v ureditvenih načrtih; c) vse gospodarske organizacije morajo preskrbeti poroštvene izjave od občinskih ljudskih odborov ter jih »rfcdloSTti banki najkasneje ob sklenitvi pogodbe; č) vsem zahtevkom je priložiti izjave pristojne občine, $a bo prt investicijah sodelovala z udeležbo iz investicijskega sklada občine v višini 20% razpoložljvih sredstev sklada, z navedbo zneska udeležbe; d) banka bo prioritetno reševala tiste zahtevke, pri katerih bodo investitorji sodelovali z višjim odstotkom lajstne udeležbe, oziroma udeležbe iz občinskih investicijskih skladov. 7. Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasu Gorenjske«. Natečaj se zaključi 31. decembra 1958. leta. Komunalna banka okraja Kranj bazeni. Zato nikakor ni čudno, da je plavanje v Nemčiji zelo razvit šport, zmaga kranjskih plavalcev pa je še toliko pomembnejša. Prvi dan so na dvoboju zmagali z rezultatom 118:83 in v waterpolu s 4:2. V 16 disciplinah programa je Triglav zmagal 11-krat. Zmaga v vvaterpolu je bila zaslužena, vendar težka, saj nastopajo v ekipi Wuppertala trije državni reprezen-tanti, kot ekipa pa je bil VVuppertal leta 1953 drugi v državi. Tekmovanje si je ogledalo okoli 1300 gledalcev. Bazen, v katerem so plavali, pa je najlepši zimski bazen v Nemčiji in verjetno tudi v Evropi. Meri 30 X 25 m in ima vse potrebne sanitarne naprave, kakor saune, pralnice, likalnice in še vrsto drugih maserskih in higienskih naprav. Drugega dne so se na tro-boju pomerili VVasserfreunde VVuppertal, SSF Bonn in PK Triglav. — Tudi tukaj so bili Kranjčani uspešni. Končni rezultat: Triglav 173, VVuppertal 116 in Bonn 102. Tekmovanje so snemali za tednik in televizijo in tudi za nek kulturni film. Po odločnih zmagah v VVuppertalu je zanimanje za nastope kranjskih plavalcev še bolj naraslo. Start v Osnabriicku je bil najtežji, a kljub temu uspešen. Za ekipo SC Neptun 09 Osnabrrick je nastopilo kombinirano moštvo se-vernonemških klubov. Kranjčani so zmagali z rezidtatom 92:76 in v waterpolu s 5:4. Plavalni klub v Osnabriicku ima tudi žensko ekipo v umetnem plavanju, ki je nemški državni prvak in je znana kot najboljša evropska ekipa. Plavalce je v dvorani, kjer so podpisali mir po 30-letni vojni, sprejel tudi predsednik občine. Zadnji nastop je bil v Bonnu. Tudi tokrat je bila zmaga prepričljiva. Triglav je zbral 80 točk, SSF Bonn pa 55. VVaterpolo tekma se je končala z rezultatom 8:6 v korist Kranjčanov. Na tem tekmovanju je Kocmur plaval 100 m prosto v času 57,8. — Odličen je bil tudi Finzi z. 1:10,4 na 100 m hrbtno, medtem ko je Drago Petrič odigral stoto tekmo za waterpolo moštvo Triglava. S tem nastopom je Triglav opravičil zaupanje Plavalne zveze Jugoslavije, ki mu je dovolila gostovanje v Nemčiji, poleg tega pa je še precej povečal sloves jugoslovanskega plavanja. Turneja je bila zelo dobro organizirana, vendar naporna, saj so morali plavalci prevoziti približno 3000 kilometrov poti v nekaj dneh. Drugo leto bodo v Kranju nastopili plavalci iz VVuppertala in Bonna, za leto 1960 pa bo Triglav povabil plavalce iz Osnabriicka in njihov balet na vodi. M. ftedali Uma... Don Kihot »EiiflanilE i i I Presenečenje za amaterje: Avtomatična fofcgrchka kamera Regula III fck. .z rok sovjetskih filmskih ustvarjalcev smo v zadnjih dveh ietih dobili nekaj odličnih filmskih storitev. Semkaj sodi tudi cinemascopski barvni film »DON KIHOT«, s katerim se je režiser Kozincev predstavil tudi na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. Film je posnet po znanem Cervantesovem romanu o »Vitezu žalostne postave« Don Kihotu in nje-' c m slugi ter spremljevalcu Sanchi Pansu. Domala vse kritike, ki so t* ravnavale to filmsko delo, so bile ustvarjalcem naklonjene; imenovale so on »velika izpoved o poštenem človeku«. — Na koncu moramo omeniti še \ r c^bno vrednost tega velikega sovj ?tskega filma — namreč igralca Nike laja Čerkasova, ki je ustvaril sijajnega Don Kihota. To je bilo geslo letošnje »Photo-kine«, edinega samo fotografskega ve-lesejma na svetu, ki je bil od 27. septembra do 5. oktobra v Kolnu. Letos je razstavljalo 514 razstavljalcev iz 16 dežel. Prvič so »Photokino« priredili leta 1950, ko je razstavljalo 500 nom-ških firm fotoaparate in fotografski material. V naslednjih letih je bila razstava vedno obširnejša, zanimivejša in bolj pomembna, tako da so jo obiskovali fotografi, amaterji in ljubitelji lepih slik z vsega sveta. »Photokina« prikazuje in razlaga fotografijo tako, da postane dostopna vsakomur. Najpomembnejši so prav gotovo nemški razstavljalci, saj so številna fotografska odkritja njihova domena, kot denimo prva kovinska kamera (1840), prvi izračunani objektiv, prva mala kamera (1924, Leica), prva kamera z vgrajenim daljinomerom (1951) in svetlomerom (1954), prvi troslojni barvni film (1936), prvi za blisk sin-hronizirani zaklop (1950), prva kamera z avtomatičnim nastavljanjem osvetlitve (1956, Agfa), 1958 pa prva najmanjša kamera z vgrajenim svetlomerom (Minox B) ln množica malih kamer z vgrajenim avtomatičnim električnim svetlomerom. Ne samo sejemski del, tudi razstave slik so zelo zanimive. Letos so pripra- firm, od tega je 22 vzhodnonemških. UjEli so živega ijega pete'iia Nemalo so bili pretekli torek zjutraj presenečeni prebivalci hiš v bližini bohinjskega predora, ko so v nekem vrtu zagledali čudno črno in veliko i kokoš z dolqim repom in zakrivljenim kljunom. Neki lovec, ki je prišel mimo, je spoznal divjega petelina in ga tudi ulovil ter odnesel lovski družini. Ugotovili so, da ima pokvarjeno perut, vsled česar ni mogel odleteti. Verjetno i ga je napadla kaka večja gozdna žival, pred katero se je zatekel v vas Petelina bodo oddali v ljubljanski zoološki vrt. J. NA KITAJSKEM BO LETA 1962 PREKO 700 MILIJONOV LJUDI Po pisanju kitajskih časopisov ima danes ta velika vzhodnoazijska država okoli 650 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo prebivalstvo do leta 1962 preseglo 700 milijonov. Računajo celo, da bo število ljudi na Kitajskem v 10 do 15 letih doseglo število 800 milijonov. V preteklem letu je število ljudi na Kitajskem naraslo za 15 milijonov. ŽIVA KOBRA V PAKETU Cejlonskemu ministru za pošto Marikaru so poslali paket z živo kobro. Na lokalni pošti v Kolombu je paket dobil poštni uslužbenec, ki je opazil, da se v njem nekaj premika. Ko ga je odprl, se je razdražena kobra dvignila iz njega, pripravljena za napad. HLMINGYVAYEV ROKOPIS — 13.000 DOLARJEV Originalni rokopis dela Erne-sta Hemingwaya »Smrt popoldne« je bil na neki licitaciji prodan za 13 000 dolarjev. Rokopis tvori 285 strani, napisanih z roko, in 80 tipkanih strani. Na vseh teh straneh je veliko število popravkov. PREMAGAN NOV ŠTIRITISOČAK Pred tedni se je pkupina enajstih sovjetskih planincev, ki jo je vodil mojster športa Alim Romanov, povzpela na vrh Use-čenka v planinskem vencu Tjen Šan v Kirgiziji, ki je visok 4.850 metrov. Planinci so celih 20 let brezuspešno poskušali osvojiti ta vrh, ki so ga smatrali za nepristopnega. vili kar 18 razstav dokumentarnih in Danske, Norveške in Španije. Nemšk« umetniških slik z nadvse vabljivimi fotografsko industrijo predstavlja 331 naslovi: Industrijska fotografija (General Motors), Visokofrekvenčna kinematografija, Mladina fotografira. Kako živimo( priredil UNESCO), Subjektivna fotografija, Zgodbe o živalih. Povsod smo navzoči (reporterski posnetki iz Evrope in ZDA), Smejoča se kamera, Fotografski lepak, Najboljš-' barvni posnetki (LIFE), Ž?ne in fotografije. Pravo doživetje je bil tudi Cinetarium, okrogli kino, podoben bruseljski Cirkarami. Zanimivo je tudi visoko število tujih razstavljalcev, ki se je v primerjavi z leti 1951 do 1954 skoraj podvojilo. Od 172 tujih razstavljalcev na »Photo-kini 1958« so 4 iz Belgije, 46 francoskih, 8 nizozemskih, 5 avstrijskih, 4 švedski, 14 švicarskih, 2 češkoslovaška, Celotni sejem obsega površino 70 tisoč 44 iz ZDA, in po eden iz Avstralije, kvadratnih metrov. Najvišja in najstarejša drevesa Hrast raste do 2000 let Znano je. da od vseh dreves zraste nem pa ne preseže višine 90 metrov, do največje višine mamutovec (sekvo- Za sekvojo je ugotovljeno, da tudi ja), ki se v velikih množinah nahaja najdlje živi, do 4.000 let. To je doslej zlasti v Kaliforniji. Največji živi pri- največja zanesljivo . ugotovljena sta- merek je bil visok 99 metrov, v glav- rost. Kaj pa naša domača drevesa: hrast, bukev, jelka, kostanj itd.? Tudi ta lahko dožive lepo starost in tudi višine od 40 do 70 metrov niso tako redke. Zelo dolgo živi tisa, ki pa je je pri nas na žalost vse manj. Zanjo pravijo, da v izrednih slučajih lahko doživi 3000 in celo 4000 let. Za hrast menijo, da doživi najvišjo starost dva tisoč let, lipa in bukev pa 1000. Od domačega drevja zraste najvišje jelka (75 metrov), malo manj smreka (60 m), sledi ji bor (okoli 50 metrov) in bukev (45 metrov). Hrast je razrmroma nizek (največ 35 metrov), doseže pa debelino do 7 metrov, posebno, če raste osamljen. Lipa doseže debelino d« 9 metrov, kostanj pa do 8 metrov. V malem mestu Trstenu v bližini Dubrovnika rasteta dve platani, ki sta velika turistična privlačnost celo za inozemce. Ena je visoka 46 metrov, ima 11 motrov obsega, premer v višini prs pa je preko 3,5 metrov. Druqa je za meter nižja in nekoliko tanjša, šest do sedem ljudi bi komaj objelo t« deblo. Tudi pri nas se, zlasti v hribovitih ■ predelih, najdejo stara, mogočna dre-f vesa, pa tudi vaške lipe v nekaterih vaseh so sila zanimive. S~. Ostanek stare jelke na Jezerskem 3- FRANK OWEN: _ CJ EDDIE CHAPMAN P R I POVE DUJE Najprej je prišla mimo pehota, nato je pribobnelo okrog sto tankov, sledili so oboroženi motociklisti, parado pa je zaključil mornariški odred. Godba je igrala Wir fahren g e g e n Engeland. Mornarji so naduto korakali, s pločnika pa so jih pozdravljali njihovi tovariši. Niže doli, nasproti vseučilišča je stal osovraženi nacistični gauleiter von Terboven. Parada je trajala eno uro. Ko je prišlo mimo več samohodnih topov, sem opazil, da imajo maloštevilni Norvežani, ki so gledali parado, odločno stisnjene ustnice, kakor da hočejo reči: Pa vendarle ne boste zmagali. Ko je bilo parade konec, sem odšel s Thomasom, kateremu so oči še vedno žarele od ponosa, mimo Grand Caffe. Zraven kavarne je bila izložba s protizavezniško propagando. Običajno je bila razstavljena kaka velika karikatura; tistega dne sta bila narisana Churchill in Roose-velt kot dve pošastniltali, ki mečeta bombe na nemške cerkve in bolnišnice, medtem ko ženske v Britaniji divje plešejo in pijejo coetail. Pomislil sem, da to Nemcem bolj škodi kakor koristi. Prihodnjih nekaj dni sem delal, kar je Thomas moral zaključiti poročilo o meni. Vse je kazalo, da je bil zadovoljen. Kljub temu pa je to zapisovanje vzbudilo v meni, kakor prejšnje krati, neprijetne občutke. Ko je bilo poročilo naposled zaključeno, ga je von Grunen odnesel z letalom v Berlin. Čez pet dni se je vrnil in me poklical v svoje stanovanje. Bil je zidane volje. »Fritz,« mi je rekel, sijoč od zadovoljstva, »sklenili so, nagraditi vas s 150.000 mrakami — se pravi 100.000 za sabotažo v letalski tovarni in 50.000 za eksplozijo na ladji in za poročila, ki ste jih pošiljali.« Ta novica me je navdušila. Toda delal sem se, kakor da sem razočaran. »To ni dovolj,« sem zatarnal. Obljubili so mi 200.000 mark; 100.000 za posel v De Havillandu in nadaljnjih sto tisoč mark za sabotažo na ladji in za poročila.« »Žal mi je Fritz,« je odvrnil von Grunen, »na nesrečo vam nisem jaz obljubil denarja za delo na Portugalskem, marveč dr. Braun, ki ni imel pravice, niti ni bil pooblaščen, da to stori. Vendar ne pozabite, da je 150.000 velik denar in da boste v prihodnje imeli priložnost zaslužiti še več. Če boste torej pravilno polagali karte na mizo, boste naposled zaslužili milijon mark.« S kislim obrazom sem vzel denar. Zdaj je bilo tudi pismeno določeno, da bo von Grunen poslej moj bankir. Na njega naj bi obrnil za sleherno vsoto, ki bi jo potreboval in denar mi bodo izplačali v sleherni deželi, v kateri se bom mudil. Podpisal sem potrdilo, da sem zadovoljen s tem in VValther Thomas se je podpisal kot priča. Temu je sledil nenavaden dogodek. Von Grunen je precej slovesno vstal, rekoč: »Zdaj pa, Fritz, sprejmite darilo, ki sem ga sklenil izročiti vam. Poslali so ga naši Dienststelle s pripombo, naj bi nagradili tistega njenega člana, ki je bil v letošnjem letu najbolj prizadeven in ki je žel največ uspehov. Posvetoval sem se s tukajšnjimi šefi in — izbrali smo vas!« Pri tem mi je izročil majhno šatuljo. Oiprl sem jo in — v njej je bil Železni križec! Bil sem presenečen — in malo je manjkalo, pa bi prhnil v smeh, ne zato, da bi se smejal njemu ali okoliščinam, marveč samemu sebi. Ni slabo, sem rekel sam pri sebi. Poročnik Fritz Graumann s 150.000 rajhsmarkami in Železnim križcem! Pomislil sem: če se bom še dovolj dolgo bratil s to tolpo, bom naposled končal kot rajhsmaršal... XIV. NORVEŠKA POD STRAHOVLADO Čeprav sem uradno bil še na »dopustu«, mi je Thomas omenil, da so sklenili, naj se vadim v radiotelegrafiji, da ne bi prišel iz vaje. In tako so me odpeljali v šolo, ki j« bila v Drammensveinu v Skillebekku — v stanovanju, v katerem sem prvo noč v Oslu spoznal Mollie Serle. Ta dama se je zdaj preselila v Skoven. Službujoči kapetan me je spraševal in potem ko sem nekaj minut tipkal črk« in si zapisoval sporočila na papir je rekel, da je kar dobro, dasiravno je moje znanje malo zarjavelo. Pod njegovim vodstvom so bili še trije učitelji, ki so imeli na skrbi nekaj Norvežanov in Islandčanov. Te kvislinge so nameravali uporabiti kot vohune in zato je bila njihova navzočnost v šoli najstrožja tajna. Stanovanje je bilo razdeljeno na sobo za vaje in slehernemu gojencu so določili poseben čas za šolanje. Ko je prispel, so ga potisnili v njegovo sobo in zaklenili vrata, da se dva agenta ne bi videla drug drugega. Isto je veljalo tudi za odhod iz sobe. Najprej je stopil iz nje učitelj in se prepričal, ali je zrak čist in šele potem je dovolil gojencu oditi. Nekateri Nemci so me imeli očitno še na sumu. Nekega dne so poslali v von Grunenovo stanovanje nekega psihoanalitika, da bi me proučil. Podoben je bil jastrebu, bil je sivolas in star okrog petedeset let. Predstavil se je kot gospod Konig in govoril je z ameriškim naglasom, čeprav je imel obleko sešito po angleškem kroju. Prišel je s pretvezo, da želi zvedeti, kje je radioaparat, ki sem 9Q pustil v Angliji in tako sem mu narisal na list papirja, kje sem ga zakopal. Pazljivo je opazoval sleherno mojo kretnjo. Proučevanje so spremljale obilne doze konjaka. Tu pa tam je spregovoril z menoj po nemško. 68^9