r
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA.......................... 3.00
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ol'awa.
Vol 2 No. 25
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO SUBOTA, 10 JULIJA, 1943.
Cena 5c.
Leto 2. Štev 25.
Zvitost delodajalcav z industrijsko institucijo
POLOŽENA JE PODLAGA ZANADALJEVANJE K POPOLNI ENOTNOSTI UNIJSKEGA POKRETA
St. Catherines — Nad sto enajst unijskih delegatov in predstavnikov 45 unijskih lokalov Niagara okrožja, se je zadnjo nedeljo v juniju zbralo na konferenčni sestanek, ter odločno obsodili zavajevalno proti unijsko gonjo z strani imenoma "Niagara Industrial Relation Insti-tution".
Konferenco je sklical okrajni odbor Trade and Laber Council, kateri se so vdele^ili predstavniki od A.F.L., C.I.O. in C.C.L., kar je docela predstavljalo unijski pokret Niagara okrožja.
Pat Sullivan, podpredsednik C. C.L.' je na večernem zasedanju med drugim omenil: "Na tej konferenci položena je značilna podlaga in z vso zaupostjo gledamo in se moramo zalagati da se doseže popolna enotnost tinijkega pokrela v deželi.
S ozirom na omenjeno Institucijo, je pa pripomnil: "Sestav doti-čnega načrta kot način gonje proti unijskega pokreta, je zvit in dose-daj mu pač ni primeru glede njegove zvitosti. Zato ni nič čudnega, če mu je deloma oče, senator J. Be-nch. Kajti ta načrt je zvita pretveza, kot način za proti unijsko gonjo, toda skrbno in previdno preračunana.
Nato je konferenca imenovala poseben odbor z namenom pojas-
KRIZA V LETALSKI INDUSTRIJI
Montreal — Unijski lokal 712 International Association of Ma-chinist, je naslovil nujno poslanico v Ottawo glede potrebnega posvetovanja z unijskimi predstavniki, ministra municije in zalog, ministra za delo in nacionalnega vojnega odbora v zadevi pritožb delavcev in delavk letalske industrije.
Posebno je naraščajoče nezadovoljstvo med delavci zaradi živilskega bonosa, kateri v nekih slučajih ni izplačan od lanskega leta, ravno tako pa poravnanju mezdne lestvice sorazmerno napram naraščajoči ceni živilskim potrebščin.
Jean Per, ravnatelj omenjenega lokala, je obtožil Department za delo v Ottawi, ker je odklonil ko operacijo in sporazum z unijskim predstavvništvom. Mesto kooperacije in dobrega sporazuma v vladinih departmentih za delo, so le debate o nameščencih s ozirom na delavske pritožbe v industriji. Toda imenovanje posameznih državnih nameščencev, ne bo odpravilo nedo-pustljivih razmer v industriji, am pak leži odgovornost na vladi, ki odlaša priznati enkrat pravičen zakon v tem oziru in sorazmerno poravnati nezadostno delavsko mezdo naspram draginji za živlenjske potrebščine in vojnih davkov.
njevanja o zviten načrtu industrijske institucije, ter mobilizaciji delavcev v borbi proti vpeljevanju tega načrta, katerega ozadje je, vpeljevanje kompanijskih unij.
Delodajalci, oziroma industrijska asosiacija ki je pred nedavnim odprto zagovarjala kompanijske u-nije, je posegla z novo zvito potezo "Nigara Industrial Relation Insti-tution", kot način proti delavskih unij.
Delavci in delavke brez izjeme na vposlitev, prva naloga jim je, da so včlanjeni v delavski uniji, da pomagajo pri organiziranju in tudi pri propagandi za svojo unijo, a proti raznovrstne zvitosti in zavaja-Icev vprid kompanijskih unij.
Konferenca Izseljencev v Avstraliji
Sydney Avstralija — V maju se je vršila peta konferenca Zveze jugoslovanskih izseljencev v tukaj-Šnem mestu. Na podlagi glavnega poročila in poročil iz posameznih naselbin, nasledili so zelo važni sklepi s ozirom na tekočo vojno v podpiranju zaveznikov v borbi proti fašizmu, ter tudi podpiranju Narodne osvobodilne borbe v starem kraju. Ravno tako sprejet je splošen načrt bodočega delovanja omenjene organizacije jugoslovanskih izseljencev v Avstraliji.
Predsednik vlade Mr. Curtin, je naslovil značilno pismo Zvezinem odseku "Edinosti" v Swan, West Avstralija, ki se glasi:
"Obveščajoči Vas, da je vlada Commoniveltha dobro informirana o junaškem delovanju partizanske vojske v borbi proti okupatorskih sil, katero vodijo vsi patrioti Jugoslavije in smatra njeji odpor osisiu, sestavnim delom vojnih naporov T^dinjenih Narodov. Z.edinjeni Narodi, poslali so pozdrave in poslanico v vzpodbudo partizanom." L
Pismo je podpisal osebni tajnik predsednika vlade, Mr. W. Tonkin.
Pregled bojevitih crt proti fašizmu
RDEČA ARMADA DALA JE NAGRADO NACISTIČNIM SILAM V PRVIH KORAKIH NJIHOVE OFENZIVE, KI PRESEGA UDARCE PRI STALINGRADU. NAD 13 TISOČ NACISTOV MRTVIH, VNICENO NAD TISOČ TANKOV IN TISOČ BOJNIH LETAL. KAKŠEN ODGOVOR BODO DALI ZAVEZNIKI NA NACISTIČNO OFENZIVO NA ZAPADU
Nacistična ofenziva v teku. Prva nagrada v 36 urah nad 10 tisoč mrtvih nacističnih napadalcev, v-ničeno nad 200 letal in nad 700 tankov. Njihova sila se pa računa nad 190 nemških in 28 divizij njihovih salitetov. Rdeča Armada odbila napade enega za drugim in obdržala neizpremenjen položaj v prvih dneh. Kakšen naj bo odgovor že davni napovedi zavezniške invazije evropskega kontinenta.....
Dolgo napovedovana nacistična ofenziva je pričela vy prvih dneh julija, zavzemajoč okrog 200 milj dolžine zdaj ognjene bojne črte od mesta Orel proti Kursku in Bel-gorodu. Orel je približno 200 milj južnozapadno od Moskve in Bel-gorod kakih 50 milj iznad Harko-va.
Nacistična sila računa se na celi bojni črti 190 nemških in 28 divizij njenih salitetov s ogromno zalogo vojnega materijala. Za boljše razumevanje tekočega položaja, ne smemo pozabiti vso industrijsko proizvodnjo, sirovine, živež in okrog 400 milijonov prebivalstva na evropskem kontinentu, pod oblastjo nacističnih zločincev, če tudi je izjema v pomoči z strani prebivalstva, toda nedvomno da skoraj polovica je prisiljena delati in vdržavati nacistično vojno ma-šino, ako ni docela tri četrtine.
Točasno kakor je razvidno, nacistična ofenziva je zavzela manjši obseg z ogromno rezervno močjo vojaštva in tudi vojnega materijala. Do tega zaključka pri-
demo oslanjajoč se na oficijelna poročila z dne 6 julija, da je le v 36 urah neprestane in krvave borbe, padlo nad 10.000 nacistov, razbito 738 tankov in 203 bojna zrakoplova. -Obseg bojne črte kakor je omenjeno, je komaj 200 milj v dolžino, kar pomeni da je nacistična strategija podvzela ogromne zaloge na oskem sektorju za prodor bojne črte, način ki je vsekakor drugačen od prejšnjih ofenziv.
Toda od druge strani Rdeča Armada je v prvih naskokih ob-
IZ ZAVEZNIŠKE ČRTE
BOJNE
Večja krdela britanskih bombnikov je bombardiralo želizniški promet v Cataniji, otok Sicilijo, kakor tudi na srednjem vzhodu otok Crete. Taki poleti bombnikov so ponavljani skoraj dnevno na italijanske otoke v sredozemnem morju, pri katerih sodelujo tudi ameriški bombniki.
Iz do sadanjih poročil je sklepati, da je Ruhr industrijsko središče v Nemčiji, le kup razvalin. Zavezniški letalci so prav aktivno ponavljali svoj polet dne 4, 5 in 6 julija na franncosko obrežje preko angleškega kanala.
Na Pacifiku je pa nasledila večja aktivnost ameriških bombnikov na japonski položaj pri Vila, Kolobangara otoku, Bairoku in kula zalivu, ob otoku Nove Geor-gije.
držala svoj položaj neispremenjen kar potrjuje resničnost nacističnih izgub. Ni pa izključeno da ostane položaj popolnoma neizpremenjen v splošni ofenzivi.
Tembolj značilna je nacistična ofenziva na vzhodni bojni črti proti Rdeči Armadi, zaradi vprašanja zapada. Kakšna nevarnost preti z te strani ? če kakšna koli ? Če da, tedaj bo ofenziva na vzhodu kratkega veka. Kajti treba bo za nadaljevanje ofenzive povrh sedajne, rezervno zalogo iz Evropskega obrežja. Ako se pa zgane zapad - tedaj bo ta rezerva omejena na vzhodu.
Vprašanje je zdaj, kakšen bo odgovor zaveznikov proti nacistični ofenzivi na vzhodni bojni črti. Ali bo zapadna Evropa poleg vse priložnost* za invazijo, še nadalje trpeče čakala rešitve od ene strani, nacistična sila pa nadaljevala nemoteno svojo ofenzivo na vzhodu od druge strani.
To je vprašanje zdaj v ospredju, ki čaka na odgovor. Bombardiranje iz zraka, ne bo prineslo zmago nad fašizmom. Edino koordinacija zračne, kopnene in pomorske sile, je zmožna pristati na evropskem obrežju in vstanoviti drugo fronto o kateri je že pretekel rok in o kateri se toliko govori, da je le trenotek pred invazijom evropskega kontinenta. Ustanovitev druge fronte na evropskem kontinentu, je neposredna naloga zdaj, ko je nacistična sila zaposlena na vzhodni bojni črti.
Skupina katolikov za obra-mdo Dr. Mikoša
NAJSE SLIŠI GLAS PROTESTA PO CELEM SVETU, PROTI LAŽI FAŠISTIČNIH IN BELOGARDIJSKIH ZLOČINCEV, KI ZLORABLJAJO KATOLIŠKO VERO IN CERKEV
BORBA V JUGOSLAVIJI
Dne 26 junija t.l. radio postaja je dolžnosti naspram bogu in naspram domovini, obsojajoč zločinstva okupatorskih sil in izdajalskih belogardistov.
Podpisani predstavniki slovenskih katolikov v " Osvobodilni Fronti" dvigamo svoj glas protesta in ga objavljamo pred celim svetom, proti italijanske zavojevalne oblasti. Ne samo da ropa in zlorablja našo vero in naše cerkve, ampak odstranjuje one duhovnike, ki so ostali zvesti sinovi svojega naroda, ter se junaško upirajo fašističnim napadalcem.
Istočasno obsojamo one Slovence, kateri pozabljajoč na svojo dolžnost, po nalogu fašističnih oblasti, obrekujejo najplemenitejše slovenske duhovnike".
Gornji protest je podpisan po vodstvu katolikov v "Osvobodilni Fronti", sledečih predstavnikov: Dr. Bogdan Brecel, zdravnik in katoliški prvak, Dr.. Marjan Brecel, T. Fajfar advokat, Franc Lesnik, tajnik Katoliške Zveze Jugoslavije; bataljonski poveljnik Narodne Osvobodilne Armade, Edvard Kobek; profesor Štefan Pavlič; pisatelj in urednik katoliškega dnevnika "Dejanje", Helen Puhar, tajnica krščanskih delavcev; učitelj Janez Stanovnik in Dr. Franc Skerl, predstavnik katoliškega Študentovskega združenja "Zarja".
"Svobodna Jugoslavija" izjavlja protestno poslaniso slovenskih katolikov v obrambi Dr. M. Mikoš, na izjavo ljubljanskega škofa Dr. Greborij Rozman z katero prepoveduje rodoljubnemu Dr. M. Mikoš vršiti nadaljno službo, ter končno odgovor na potvorbo in laž, ki jo razširjajo nakateri plačenci proti najplemenitejših slovenskih duhovnikov, Mikoša, voditelja katoliške skupine v Osvobodilni Fronti, podpisniki izjavljajo sledeče: Fašistične zavojevalne oblasti, videč svoj neizbežen pogin, pospešujejo svoje nasilstvo. Demagoški in lašnjivo izjavljajo, da ščitijo krščansko vero, nasprotno pa za času svoje razbojniške vojne, oropale in zlorabljale so neštete slovenske cerkve.
Novo nasilje vpeljano proti Slovencev, zlasti katolikov, očitno je, da z pomočjo belogardistov in narodnih izdajalcev, fašistična oblast je prisilila ljubljanskega škofa, Dr. Gregorij Rozman, da izda prepoved proti nadaljevanju službe Dr. M. Mikoš, Dekan škofijskega tajništva, kateri se je pridružil Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, kot zvesti svetovalec partizanskemu vodstvu.
Vsa "krivica" ki jo je storil Dr. Mikoš je v tem, da se zaveda svo-
DA SE ZADOSTI DEMOKRACIJI IN PRAVICAM
Večina rudarjev se povrnilo na delo
Potttsgurgh - Glasom tukajš-nih poročil, večina rudarjev se je povrnilo na delo iz dolgo časne stavke. Z stavko je bilo prizadetih precejšnje število premogovnih rudnikov že dalj času. Rudarji so vztrajali pri svojih zahtevah za zvišanje mezdne lestvice, na kar je nasledilo končnoo posredovanje vlade izmed rudarjev in delodajalcev.
Pod kakšnimi pogoji so se povrnili rudarji na delo, poročilo ne omenja. Znano pa je, da je ameriška vlada vpričo nujnih vojnih zadev z svojojim posredovanjem uspela, ter gotovo tudi vsaj delno poravnala zahteve rudarjev.
Pričakuje se v nekaj dni v več rudnikov zopet normalen obrat.
Smrtna nesreča Sibirskega in drugih
London - General W. Sikorsky, predsednik zamejne vlade in glavni poveljnik poljske armade, se je smtno ponesrečil v zrakoplovni nesreči nedaleč Gibraltarja na sredozemnem morju, vred z drugimi 15 vijših in nižjih vojaških častnikov, vključujoč njegova hči Mrs. Sophie Lesniovsky.
Sikorski se je ravnokar povrnil iz pregledovanja poljske armade ki je vtaborjena nekje v Iranu, ker je kakor omenja poročilo imel tudi pregovore glede invazije evropskega kontinenta z zavezniškimi vojaškemi krogi, kjer da bo sodelovala tudi poljska armada. Pri poletu z zrakoplovom "Libe-rator" iz Gibradtarja je pa prišlo do nesreče in letalo je treščilo ob tla le 300 jardov od obrežja, pri čem je 15 oseb izgubilo življenje. Rešil se pa je edino pilot omenjenega letala, toda z poškodbami in se nahaja v bolnišnici.
Kako je prišlo do nesreče poročilo neomenja v podrobnosti.
Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" iz dne 1 in 2 julaja t.... o borbi v Jugoslaviji poroča naslednje:
"V Hercegovini in vzhodni Bosni, naše edninice nadaljujejo z napadi na sovražnikov položaj. V S-lavoniji partizani z uspehom vodijo bobrbo ob železniški progi nadaleč vasi Suho Polje, kjer so tudi iztirili tovorni vlak, pretrgali železniško progo do 20 metrov v dolžini. Drugi vlak so pa iztirili nedaleč mesta Metkovič.
V bližini Mitrovice potem ko je bil iztiren vlak z nasprotne strani je pridrvel natovorjen vlak z SS edinkami, ko je pa zadel na prej iztireni vlak, se je tudi ta iztiril in pri tem je večje Število časnikov in vojakov ubitih.
Napram nepopolnim podatkom, so Hrvatski partizani v maju zažgali in razstrelili 14 železniških postaj, pretrgali 5,050 metrov železniške proge, pognali v zrak dva večja železniška mosta; vničili 597 telegrafičnih in telefonskih opor in iztirili izmed že omenjenih iztire-nih vlakov, Štiri oklopne.
V Sloveniji Štajerski partizani, izvedli so nenadni napad na rudo-kope v Zagorju, vničili precej strojev in drugih priprav, vključno tri električna stroja, dve sesaljki, zračni kompresor, parni kotel in dva električna transformatorja. Kot posldica tega je, obrat je popolnoma zaustavljen za daljši čas.
Na drugem kraju okupirane Slovenije po Nemcih, slovenske edini-ce so zmagale utrjenega sovražnika pri Osredku, Javorniku in napredujejo v pravcu Litije. Po izvedenem nalogu napada na sovražne položaje, so se povrnile brez izgub v svoje baze. Toda med potjo je prišlo do spopada z italijanskimi oddelki, pri čem so Italijani vporabljah tajništvo in zrakoplove. Pri sv. Jurju so izvedeni uspešni napadi na položaje Italijanov, pregnale jih in zaplenile prav dosti raznega orožja.
Na prejšnje izjave nemških informacijskih krogov, da je Narodna Osvobodilna in Partizanska armada izgubila v zadnjih bojih nad 12.000 mož, radio postaja "Svobo1 dna Jugoslavija" izjavlja sledeče:
"Na podlagi razpoloženih vesti
ustanovljeno je. da so v Štirideset dnevni borbi v črnigori, Hercegovini in Sandžaku rodoljbni oddelki izgubili skupaj ubitih in ranjenih 2.000 mož.
Nadalje in sicer po porazu sovražnega obroča na sektorju Foča-Kalinovik, edinice Narodne Osvobodilne armade z uspehom nada-Ijujo ofenzivo v pravcu Hercegovine in vzhodne Bosne. Odločna borba se vodi v bližini mesta Vla-senica in Sokolac.
Zadnjih 15 dni so ustaške sile srdito napadale osvobojeni teritorij v bližini Zumberka. Toda izjalovili so eden za drugim in poleg tega naše edinice so izstrelile sov-vražni bombnik v teh borbah, ki se Še odločno nadaljujo.
V pričetku junija partizanski oddelek je razstrelil železniško progo izmed Sirac in Darovar, ter pognali v zrak železniško postajo. Na progi Zagreb-Beograd izmed Okučani in Dragalica, partizani iztirili so vlak, rastrelili nad 50 metrov železniške proge in vničili 10 vagonov s zalogami.
TEROR NA CESKEM IN MORAVSKI
SOVJETI SO PRAZNOVALI "DOMINION DAY"
Kuibišev — Prvi julij je državni praznik, oziroma rojstni dan Kanade, katerega so praznovali vred z kanadskim poslanikom L. D. Wi-Igress v Sovjetski Uniji, visoki predstavniki tako Sovjetske Unije, kakor tudi diplomatični predstavniki drugih držav.
Ob priliki obiska nemškega Šefa za delavstvo, Fritz Šauckel-a v Pragi, ki se je podal tja, da pospeši nabiranje moštva za prisilno delo, se je na Češkem in Moravskem začelo nabiranje delavcev v velikem obsegu.
Šef praške gestape je uvedel najstrožje nadzorstvo nad potniki na železnicah na Češkem in Moravskem. Na stotine gestapovcev vstopi na vlak, nekje na manjših postajah in začne se pregled legitimacij. Kdor ne more pokazati svoje legitimacije in svoje delavske karte, kot dokaz kje je zaposlen, mora v zapor in pozneje v koncetracijsko taborišče. To je usoda vseh onih, ki se hočejo izogniti prisilnemu delu.
Trgovci, ki imajo svoje delavni ce in kot delodajalci nimajo delavskih izkaznic, dobe posebne vrste
LADJEDELCI SE POVRNILI NA DELO
Quebec — V treh ladjedelnicah se je ponovil obrat, ko se je povrnilo nad 7,000 stavkojočih delavcev, zahtevajoč večjo mezdo in z-nižanju plačilnih davkov.
Kot navadno delodajalci niso priznali zahteve delavcev, ampak odlašali na pregovore, na kar je končno posegla vlada v posredovanje in prevzela obrat ladjedelnic, takoj ko je prišlo do stavke. Na ta način so seveda bili tudi delodajalci prisiljeni deloma priznati zah-
legitimacije, brez katere ne bi mogli potovati.
To velja za vse glavne proge in ceste, ki vodijo v Prago in druga večja mesta. Autobusi in automo-bili, se morajo ravno tako ustaviti kot vlaki in zopet morajo potniki dokazati, da so zaposleni in kje. Posledica tega je bila, da so bili že čez nekaj dni železniški vlaki prazni in ceste zapuščene. Čehi hodijo zdaj le Še po stezah in po stranskih potih in kjer le morejo uporabljajo kolesa mesto avtobusov in vlaka.
(JIC)	,
Toronto — Nad 66 tisoč posameznikov in 260.312 Članov raznih organizacij in ustanov, je podpisalo peticijo za povrnitev pravic U-krajinskim delavskim dvoranam.
Kakor je že poročano o pričujoči rak rani s ozirom na demokratična načela državljanov in tukaj živečega naroda v splošnem, Ukrajinske delavske dvorane takoj v pričetku tekoče vojne, so bile podvržene zakonu o zaščiti države, pod obtožbo, češ da je to "komunistična" organizacija. Njihova vrednost znaša nekih okrog 2 milijona dolarjev, katere so zbrali Ukrajinski delavci črez dolgo dobo let svojega priseljevanja v to deželo. Da je pa z strani justičnega departmenta nedoslednost tem večja, več teh dvoran je pote mprodanih Ukrajinskim nacionalistom, med katerimi so na-
hajajo elementi, kot glavna ovira proti enotnosti Ukrajincev in z tem enotnosti kanadskega naroda v splošnem, poglavitno pa da so dajali najboljšo podporo fašistični propagandi v tem oziru. Dokaz zato je očiten iz zadnjih "YES" volitev v zadevah tekoče vojne, povrh tega pa v vprašanju "samostojne" Ukrajine, ki jo menda ima tudi Hitler v načrtu.
Gornja peticija bo v nekaj dneh podnešena pred Governor-General Council. Da se pa zadosti pravici in demokratičnim načelom, dolžnost veže vsako skupino, organizacijo in društva, da v svojem imenu poŠljo resolucijo s zahtevo povrnitev lastnine brez odškodnin delavske dvorane Ukrajinski delavsko kmetski organizaciji.
ARETIRANI ZARADI ZAROTE
teve delavcev in podpisati kontraht, ki je nasledil veljavno z dne 14 junija t. I.
Toronto - Državna policija je izvedla aretacijo število uradnikov nameščenih na državni službi National Selective Service v Toronto, pod obtožbo zarote v vojaških in civilnih zadevah.
Imena aretiranih so: R. A. IR-vin, okrajni registrar departmenta za mobilizacijo, A. Allen, bivši odbornik mestnega sveta v Toro-ntu in enkrat prej član parlamenta, N. M. Stephens, ki je le pred nekaj dnevi naznanil svojo kandidaturo na liberalni listi provincio-nalnih volitev dne 4 avgusta, ter število drugih uslužencev, katerih imena pa niso izdana.
Državna policija ki je izvedla aretacijo, se je omejila podati ka-koršno koli izjavo v podrobnosti, razen da bo o tem nasledila izjava ministra dela Hon. Hump-rey Mitchell.
Toda napram takojšnjim vestim se gre za zaroto proti mobilizacijskega akta, zlasti pa vojaškega nabora. Sluti se, da je večje število nabornikov vposleno potom National Selective Service, že po pozivu za vojaški nabor.
Dalje se poudarja, da bodo kaznovani deloma tudi naborniki, ki se niso prijavili ob pravem času za
_ /
vojaško službo. Kakšna kazen pa naj zadene prej omenjene zarotnike v tem oziru, bo gotovo določilo civilno in tudi vojaško sodišče.
Ako se pa ob tem času spomne-mo mnogih pritožb zoper omenjeni urad z strani delavcev, ki so čakali za dovoljenja za delo po nekaj tednov in končno brez uspeha, tedaj ni nič čudnega da je morala nastopiti "čistka" onih elementov, ki so na svoj način ovirali pravilnost glede vojaških in tudi državno civilnih regulacij.
Kanadski letalci nad nemčijom
London - Kanadski letalci ki so sodelovali pri bombardiranju Co-logne, Kalk in Deutz zadnjo soboto, Sergt. Jack Swan iz Toronta, pripoveduje naslednje: "Eksplozija ki je nastala pod nami v promeru'-pol milje na dolgo, izgledala je kakor ogromna >gora v dimu in plamenu". Le za nekaj času smo pa imeli natančen pregled od plamena daleč naokrog nad mestom.
Izmed važne industrije ki se nahaja v Kalk in Deutz, so tovarne za izdelek Diesel motorjev, katere se posebno vporablja pri podmornicah in drugih parnikih.
"EDINOST"
i.,
Published se mi montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in fhe Registry Office for the Oity ef Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI ' 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Kakšen naj bo naš odgovor
Iz poročil razvidno je, da je nacistična vojna mašina zbrala svoje rezervne sile in jih vrgla v poletno ofenzivo na vzhodni bojni črti. Na ozki razdalji od 200 milj, vodi se krvava borba z skoncetriranimi rezervami vojaštva in vojnih zalog, kar pomeni da je vnovič obrnjena pozornost v javnem mnenju na vzhodno bojno črto.
Iz oficijalnih nacističnih krogov so izvirala poročila, češ ofenziva Rdeče Armade je neizogibna. Nedvomno da je trik poslužil nacistični oblasti za mobilizacijo vojaštva, živežnih zajiog, surovin in pospešitvi vojne proizvodnje splošno v zasedeni Evropi.
Tudi na zunaj so bili s ozirom nacističnih poročil, razni komentarji in dozdevanja. Neki komentatorji trdili so, češ nacistična sila je izčrpana od ene in od druge strani, ji preti zavezniška invazija evropskega kontinenta. To je vzrok odlašanju prej napovedovane ofanzive, ki utegne vplivati proti zamisli na ofenzivo, nacističnih barbrajev.
Toda iz Stalinovega govora ob prazniku prvega maja, jasno je podčrtana nacistična moč, priprava za ponovitev ofenzive na vzhodu, zlasti v odsotnosti druge fronte na evropskem kontinentu.
Po zimski ofenzivi Rdeče Armade, katera je prereŠetala elitno moč nacistične sile, bila je priložnost za invazijo evropskega kontinenta. Kajti fizične, materijalna izgube na vzhodni fronti, se niso mogle nenadno nadomestiti in organizirati za močan odpor na francoskem obrežju. Poleg tega tudi utrdbe so bile bolj Šibke, kakor so naprimer danes, ali pa kakor bodo čez eno leto. činkovito je pa bila prizadeta morala tako v Nemčiji, kakor tudi pri njenih salitetih. Vse to je mudilo oči-no priložnost zavezniški invaziji. Toda razen izgona iz afriškega zemlja in ponavljanega bombardiranja Nemčije in Italije iz zraka, neposredna akcija je le v besedah. Govori se sicer ob vsaki priložnosti: "INVAZIJA EVROPSKEGA KONTINENTA — JE SAMO TRE-NOTEK".
Toda če bo ta obljuba namestnica prejšnjih obljub — je to porazna obljuba. Ustanovitev druge fronte takoj — mora biti naš odgovor.
Slovensko Ameriški Narodni Svet
Provincionalne volitve
Za provincionalne volitve provincije Ontario, določen je dan dne 4 avgusta. Tega dne bodo Šli volilci na volišče z namenom da izvolijo zastopnika v provincionalni vladi, iz posameznih okrajev.
Izmed posameznih strank, se je pričela tekma. Obetanja se ne manjka, sicer z pripombo ako bo dotični kandidat izvoljen, kar pomeni, najprej dajte svoj glas, potem bomo videli vse drugo. Drugi pa zopet žigosajo dosedajno vlado, zaradi marsikaterih stvari, češ da ni dovolj odločna v vojnih zadevah, mobilizaciji delovne moči, ter razvrstitvi davkov itd. Pri vsem seveda ne pozabi se omeniti imenitne stvari vprid delavcev, unijskega pokreta, mezdne lestvice, živlenjski bonos in še nešteto drugih takih zadev pri delavcu in njegovi družini.
C.C.F. sicer tretja politična stranka, ustvarja že kar "socijalizem". PomiŠlenju njenih vodij, se socijalizem ustvarja v besedah, kadar pa pride dejansko pokazati svojo pripravnost vprid čutečim zadevam pred kanadskim narodom v splošnem, tedaj se izcimi le reven izgovor. Približno nekaj takega le v drugačnem sestavo dobimo pri progresivnih konservativcih.
Na zadnji konvenciji spremenili so ime stranki, češ da ne odgovarja več duhu časa. Zato so pridali zraven konservativna, Še progresivna konservativna stranka.
Liberalci, ki so pa na krmilo si zaradi vojnih zadev upajo na zmago. Dobiti nezadovoljneže proti C.C.F. in P.K. stranke, posebno pa recimo med vojaštvom.
•
Približno nekaj takega je zdaj v pred volilni kampanji. Toda izkušnje uče marsikaj, tako tudi v zadevah volitev. Na prvem mestu ime ene ali pa druge stranke ne izmenjuje docela njeno vrednost, ampak program in nadzorstvo v dotičnem programu.
Provincija Ontarijo je industrijsko središte dežele. Najbogatejša z proizvodnjo in tudi z svojim prebivalstvom, po večini industrijski delavci. Vsled tega odati svoj glas, je potrebno ga odati za program brez izjeme na ime stranke ali pa kandidata, ki bo dajal jamstvo socijalni pravičnosti. Ki bo dajal pravice delavcem, da v svojih zadevah posredujejo potom svoje unije, omejil pa samovoljo in skoraj neomejeno oblast delodajalcev.
Bratje in sestre!
Znano vam je, da je Slovenski narodni kongres, ki je zboroval dne 5. in 6. decembra v Clevelandu, izvolil Slovenski ameriški narodni svet in mu naložil, da stori vse, kar je mogoče, za izpolnitev najvažnejših želja slovenskega naroda, namreč za končno zedinjenje vseh Slovencev, tudi tistih, ki so bili Še pred sedanjo vojno pod tujim, nemškim, italijaskim in madžarskim jarmom, v Zedinjeni Sloveniji, ki naj postane avtonomen del v novi, demokratični, federativni Jugoslaviji.
Da se morejo izpolniti te važne naloge, od katerih je odvisno bodoče narodno življenje Slovencev, je potrebna organizacija, ki bo dovolj močna, da jo bodo vpoštevali tisti, ki bodo odločali o usodi sveta po vojni. Taka organizacija mora sloneti na ljudstvu, iz katerega izvira v resnični demokraciji vsa moč. Zaradi tega se obračamo do vas s prošnjo, da ustanovite podružnico Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki bo sodelovala z izvrševal-nim odborom za dosego omenjenega cilja, kar je v tem času tem važnejše, ker so našim rojakom v domovini povezane roke in zamašena usta. Dobro se zavedamo, da bo konačno moral ta narod sam odločati o svoji usodi; toda dokler je za sužnjen in mu naravnost preti pogin, ne more biti dvoma o naši dolžnosti da storimo vse, kar moremo, za obrambo njegovih pravic. Kot je bilo že na samem kongresu naglašeno, se Slovenski ameriški naordni svet ne vtika v strankarske in verske zadeve in ne pričakuje od nikogar, da zataji svoje politično prepričanje. Kjer je demokracija, tam so stranke bile in bodo; ampak pred nami je cilj, za katerega lahko sodelujejo vsi Slovenci brez razlike, če sovražijo sužnost in želijo svojemu narodu svobodo in možnost
napredka. Nobena stranka ne bi imela pomena in nihče se ne bi mogel bojevati za svoje ideale, če bi zmagalo osošče, ki niti svojim las-tnimdržavljanom ne priznava pravice prepričanja, podjarmljenim narodom pa obeta pogin.
Globoko smo prepričani, da želite tudi vi storiti, kar je v človeških močem, za rešitev naroda, iz katerega ste izšli in s katerim vas še vedno spajajo neštete vezi. V ta namen vas prosimo, da ustanovite podružnico, ki je lahko omejena na člane vašega društva, oziroma vaše ustanove, ali pa jo sporazumno z drugimi organizacijami lahko raztegnete na celo naselbino. V Detroitu so te dni na primer izvolili odbor, ki bo zastopal vse Slovane v tem velikem mestu in so že na ustanovni seji nabrali lepo vsoto ter je poslali izvrševalnemu odboru. Tako tudi v Ročk Springsu, Wyo., Pittšburghu, Pa. Nekaj sli-čnega lahko storite vi; kjer pa so razmere take, da bi manjša organizacija lahko uspešneje delala, ni nobenega zadržka, da se organizirajo člani posameznega društva kot podružnica Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Izvrševalnemu odboru bo seveda treba naznaniti odbor, da bo mogoče sodelovanje.
Jasno je, da bo delo Sveta spojeno z velikimi stroški. Treba je pisarne, da se izvrše administrativne in politične naloge. Neizogibna je propaganda, ki naj seznani odločujoče faktorje, med katere štejemo tudi ameriško ljudstvo, z razmerami, v katerih živi slovenski narod, in s pravičnostjo njegovih zahtev in ciljev. Sovražniki slovenskega naroda so že davno na delu in če ne bomo mi razkrili njihovih intriga, ne bo tega nihče storil za nas. Treba bo vzdržavati zvezo s tistimi silami, od katerih moremo pričakovati, da bodo podprle slo-veske pravične zahteve, kadar se
bo odločevala bodočnost. V ta namen treba potov, knjig in brošur in Številnih drugih reči, brez katerih je uspešna propaganda nemogoča.
Sredstva za to delo more dobiti Slovenski ameriški narodni svet edino od ljudstva in zato vas prosimo, da gledate v svojem krogu, da dobi izvrševalni odbor čim več podpore. Nemogoče je, da bi izvrševalni odbor določil članarino; toda če bi vsak član prispeval vsaj po en dolar na leto in bi se pri raznih prireditvah Še kaj nabralo, bi bila s tem dana podloga, na kateri bi se lahko zgradilo dokaj dela.
Ko se je sešel Slovenski narodni kongres, je bil splošni položaj za Slovence skrajno neugoden. Na važnih mestih se je kazalo prav malo simpatij za naš narod, med tem ko je bil vpliv grofa Sforze in drugih nasprotnikov očitno dokaj velik. Obisk naše delegacije v Waahing-tonu je pokazal, da se je to precej izpremenilo. Sicer delegacija res ni dobila nobene odločilne obljube v državnem oddelku, češ, da bo o mejah odločala mirovna konferenca, toda nad vse pomembno je to, da je bilo delegatom rečeno, naj "nadaljujemo svoje delo", kar pač kaže, da ne gledajo na to delo več z antipatijo, ampak so mu prijazni. Odvisno je sedaj od nas in od vas, da utrdimo pridobljene simpatije in gradimo dalje, dokler ne bo dograjena zadinjena demokratična S-lovenija.
V tem smislu ponavljamo svojo prošnjo: Ustanovite podružnico in pomagajte s svojim delom, ki ni nič manj važno od pomožne akcije, od katere je politična seveda ločena.
Za izvrševalni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta .
ETBIN KRISTAN, predsednik. Rev. K. ZAKRAJŠEK, tajnik. MIRKO G. KUHEL, upravni tajnik
NASILNA PONEMČEVAN-JA SLOVENCEV
PRED KONVENCNA DISKUSIJA
New York, 29. junija (JIC)— Prejeli smo besedilo naredbe glede ponemčevanja slovenskih imen na ozemlju Gorenjske in Koroške ter prinašamo ta izredni dokument, ki je dokaz in priča enega od najbolj neverjetnih nemških poskusov, da izbrišejo slovenski narod z obličja zemlje.
Naslednje je prevod naredbe, ki je izšla v "Verordnungs und Amtsblatt des Chefs der vivilve-rivaltung in d en besetzten Gebi-eten Kaerntens und Krains" (Na-redbeni in uradni list šefa civilne uprave v zasedenih predelih Koroške in Kranjske). Izdaja B . . . Celovec, 20. avgusta 1942 . . . Letnik 1942 čt. 18
96. Naredba za ponemčenje slovenskih krstnih imen in nemški način pisanja slovenskih rodbinskih imen v zasedenih predelih Koroške in Kranjske:
Na podlagi podeljenih mi pol-nomoci zapovedujem:
Paragraf 1. ....Uporaba slovenskih krstnih imen
prvi odstavek, bo dostavil potrdilo vsakemu posamezniku krajevni pristojni deželni svetnik (Landrat). V vseh drugih slučajih pa bo ponemčenje krstnega imena ali nemški način pisanja rodbinskega imena določen in dostavljen, s posebno naredbo od šefa civilne uprave.
Paragraf 5.
Določeno nemško krstno ime in določeni nemški način pisanja rodbinskega imena bodo vpisani v javne sezname.
Od onega dneva naprej, ko je v teh javnih seznamih vpisana tozadevna opomba, je dovoljeno izdajati izvlečke iz krstnih, mrtvaških in rodbinskih knjig, le še pod določenim nemškim krstnim imenom in po določenem nemškem načinu pisanja rodbinskega imena.
Paragraf 6.
Naredba stopi v veljavo retroaktivno od 10. avgusta 1942. Istočasno je razveljavljena naredba o nemškem načinu pisanja krstnih in
je prepovedana tako v govorici kot rodbinskih imen v zasedenih oze-v pisavi. Mesto njih je treba upo- ml)ih Koroške in Kranjske iz fe
Naročnikom in zastopnikom' lista
Pred nedavnim poslali smo adresar za vsako naselbino posebej na zastopnike lista, kot pomoč za pregled poteklih naročnin v juniju, juliju in avgustu. Upamo da so zastopniki prejeli adresar in si napram svoji možnosti razvrstili delo glede obiska naročnikov, katerim poteče naročnina, ter pri tem tudi ako jim je potrebna pomoč, naprosili enega ali pa drugega prijatelja lista, da ga v tem oziru lahko zastopa.
Obenem obračamo se z prošnjo na one naročnike, katerim je potekla ali je pal pred potekom naročnina, da pomagajo našim zastopnikom pri ponovitvi svoje naročnine. Z tem boste prihranili truda zastopniku, ter tudi upravi lista posebej dela radi opomina.
Ker Edinost izhaja izključno le od naročnin in z pomočjo denarnih prispevkov za tiskovni sklad, razumljivo je, da je njen obstoj odvisen od enega in drugega. Od druge strani pa, to je naša skupna lastnina v vsih zadevah tekočega času, da tudi Kanadski Slovenci spregovorimo svojo besedo po svoji želji in naspram našim razmeram in zmožnostim.
Za one naročnike ki so raztreseni po raznih gozdnih in tudi drugih delih, kjer ni priložnosti za kupiti poštno nakaznico, lahko pišejo osebno na upravo za svojo pripravnost ponoviti naročnino, ko jim bo priložnost naklonjena.
Celoletna naročnina naša komaj dva dolarja, če pomislimo stroške le pri navadnem pismo, ni dvoma da bomo razumeli nizko ceno časopisu, ki redno prihaja direktno na dom.
Storimo svojo dolžnost naspram listu, kakor jo daje list vprid naših interesom.
Timmins - Kakor je razvidno iz okrožnice glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev, priobčene z dne 29 junija v Edinosti, smo pred prvom konvencijo. Določen je dan dne 7 in8 septembra za konvenčno zborovanje delegatov od vsih strani širom naše nove domovine, predstavnikov mestnih odsekov Zveze in tudi drugih društev in skupin, sicer po njihovem lastnem izboru, prisostovati prvi ko-nveciji Zveze Kanadskih Sleovncev.
Glavni odbor, kakor je tudi omenjeno v okrožnici, ni obširno razlagal posameznih vprašanj tako Zveze, njenih pravil in tudi njenega dosedajnega delovanja.
To velevažno zadevo sicer od katere je odvisno pravilnost organizacije, njena pravila, razni drugi korištini sklepi s ozirom na tekoče vojno, pomaganju našega naroda ob prvi priložnosti za direkno pomoč, glavni odbor je prepustil izključno to zadevo na najširši podlagi dvomesečne diskusije Slovencev in Slovenk v Kanadi, da oni po svoji sodbi, želji in zavesti izrečejo popolnoma svobodno svojo besedo. Kajti prvič Zeza ni privatna zadeva glavnega odbora, njena načela so obširna in tudi v skladu najlepših nalog za dosego soglasja in enotnosti z vsimi svo-bodoljubečimi in demokratičnimi silami, za končno in popolno zmago nad fašizmom. Drugič Zveza je kulturno demokratična narodna organizacija, katera vk-
ključuje pod svoje okrilje vse protifašistične sile, brez izjeme na politično ali pa versko pripadnost, da skupno delujemo sicerrr v onih zadevah, katere v bivstvu se
Ker prisostvoval vstanovi-tveni konvenciji, na katerri sem tui bil izvoljen kot glavni predsednik Zveze, zdi se mi primerno ob tem času omeniti nekoliko takoj vpričo vstanovitve Zveze Kanadskih Slovencev. Ne zato, da bi komur koli predbacival nedoslednost radi prigovora in drugih neokusnih obtožb ampak zaradi pravičnosti resničnih načel Zveze in organizacije v splošnem.
Takoj na vstanovitveni konvenciji poudarali smo, da je svet podeljen osnovno v dva tabora: "To je v protifašistično zavezništvo in zavezništvo osirošča, oziroma fašizma." Poudarali smo da je edini izhod za popolno zmago nad sovražnikom nezlomljiva in vztrajna eno-anost demokratičnih sil.
Resničnost ki ji pričujemo danes, je najboljše potrdilo, da je vstanovitvena konvencija pravilno ocenila svetovni položaj in tudi dala pravilno pot organizaciji, za nadaljevanje plemenitih nalog. Toda kljub nujnosti ki je obstojala in celo tudi danes obstoja, se je tu in tam našlo prigovora proti organizaciji, sicer v nedos-lenem in neotesanem prigovoru.
Člani Zveze,, tudi drugi rojaki in rojakinje ki so zasledovali delo Zveze v preteklem letu, nedvomijo o tem. Kajti resnica je vedno močnejši bič v rokah, kakor pa je osebna zavist in brez podlage prigovori. „Dokaz je, da je Zveza narodna protifašistična organizacija katere načelnost je v skladu ne samo tekočega času, ampak v skladu narodnih in človeških pravic tudi po vojni. In v takem skladu hočemo nadaljevati naše delo,
resi so tesno vezani v sporazumu in slogi.
Ker so bili tu in tam kakor je omenjeno brez podlage prigovori, je zdaj najboljša priložnost za one, ki so računali Zvezo nekako drugače, da podajo svoje mišljenje; da pridejo na dan z načrti, kateri naj bi pospešili splošen napredek.
K sklepu bratje in sestre! Posvetujmo se po točkah dosedajnih pravil Zveze. Posvetujmo se o dosedajnem delovanju v naši naselbini in na podlagi naše najboljše razsodnosti v zavesti bodočega načrta, kateri nas naj oskrbuje z vsem potrebnim za graditev močne in vrednostne organizacije Zveze Kanadskih Slovencev.
M. Bajuk
0 IZGREDIH V DETROITU
na našajo na vsakega pošte- kot narodna skupina vred z I,0 s\aopustl. P° ga ,as's.
[elementi in njihovi maskirani
nega odoljuba in demokata. 'drugimi narodi,, čigar inte-genti.
London - Rev. J. T. Dawson iz Toronta pravi da so za izgrede v Detroitu odgovorni beli, zlasti oni ki so se priselili iz južnih krajev Amerike, že tako s mržnjo navdahnjeni proti črncem.
So bili slučaji v vojni industriji kjer so vposleni priseljenci iz južnih krajev, da so odklonili sprejeti črnca kot sodelavca, ali pa priznati mu enako plačo in enako priložnost k izurjenosti pri stroju in z tem gotovo povišanje plače.
Izgredi da so nastali pravi Da-wson, zaradi višjega položaja nekoliko črncev v automobilni tovarni.
Tudi tukaj pri nas v Kanadi, je prišlo do neljubih prizorov radi postrežbe črncem v gotovih res-tauracijah. To je bil slučaj zadnjo zimo v Windsorju, pozneje tudi v Toronto itd., kar seveda da je zelo slab ugled dotičnem restauracijam z ene in druge strani pa, rodovitna podlago za nadaljevanje mržnje naroda proti narodu, po vzorcu faškistične ideologije. Končne posledice bi bile ne samo mržnje izmed črncev in belih, ampak izmed raznih narodnih skupin, ki bi jih ako se dopusti podžigali fašistični
a-
rabljati odgovarjajoča nemška imena.
Paragraf 2.
Za ponemčenje slovenskih krstnih imen in za nemško pisavo slovenskih rodbinskih imen je mero-dajna posebna priloga k tej nared-bi (Verordnungsblatt), ki je del te naredbe in vsebuje seznam ponem-čenih slovenskih krstnih imen in nemški način pisanja slovenskih rodbinskih imen.
V	vseh onih slučajih, v katerih bi slovensko krstno ime in njegova ponemčena oblika, ali pa slovensko rodbinsko ime in nemški način pisanja manjkala v priloženem seznamu, bo ponemčenje krstnega ime-ha, oziroma nemški način pisanja določen s posebno naredbo.
Določba za ponemčenje krstnega imena in nemški način pisanja rodbinskih imen ne veljajo za krstna in rodbinska imena onih oseb, ki so bile že mrtve vtrenotku, ko stopa ta naredba v veljavo.
Nadalje so neveljavne te določbe tudi za krstna imena in rodbinska imena takih oseb, ki niso niti nemški državljani, niti zaščitene od nemške države.
Paragraf 4.
Ponemčenje slovenskih krstnih imen in uvedba nemškega načina pisanja slovenskih rodbinskih imen sta izvedeni uradno, tako da bo dobil vsakdo svoje posebno potrdilo.
V	vseh onih slučajih, v katerih je slovensko krstno ime in njegova ponemčena oblika, ter slovensko rodbinsko ime in njegov nemški način pisanja, že naveden v seznamu,, omenjenem v paragrafu 3-
Poziv demokratičnim Jogoslovanom
London — Dopisnik E. Cook pravi da je naprošen od odbora zedinjenih demokratičnih Jugoslovanov v Vel. Britaniji, poslati sledeči apel naprednim izseljencem, njihovim organizacijam in odborom v Kanadi in Združenih državah. A-pel se glasi:
"Dragi bratje in sestre! Od ne-izrecive zgodovinske važnosti v sedajni osvobodijni vojni za bodočnost narodov Jugoslavije, je najti pravilen izhod iz sedaj nih razmer v Jugoslaviji in krize v jugoslovanski zameejni vladi.
Zveza Dedomkratičnih Jugoslovanov v Vel. Britaniji, poživlja vas patriotične izseljence, da skličete javna zborovanja, po možnosti tudi javne demonstracije in zahtevate popolno priznanje narodnega osvobodilnega pokreta in Narodne Osvobodilne Armade, katera se z ogromno požrtvovalnostjo bori proti fašistovskih invazorjev za neodvisno svobodno in demokratično domovino naroda, živečega na teritoriju Jugoslavije."
Naj živi Narodna Oslobodilna Armada Jugoslavije!
Naj živi Narodna SkupŠtina!
Smrt fašizmu!
Svoboda Narodu!
Odbor Tjveze Demokrainih Jugoslovanov.	L
bruarja 1942, ki je izšla v "Verordnungs und Amtsblatt des Chefs der iZyilverwaltung fuer die besetzten Gebiete Kaerntens und Krains" v Celovcu, dne 13. avgusta 1942. .
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Izpred vojaškega sodisca
(Jutro, dne 25. marca 1943 v izvirnem besedilu).
"Vojačko vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti
Mikliču Ignaciju, sinu Ignacija in Ponikvar Magdalene, rojenemu v Vidmu 11. maja 1. 1909, biva-jočemu v Vidmu, nahajajočem se v begstvu.
Obtožen je bil:
a)	prevratne združbe (čl. 1. Du-cejevenaredbe z dne 3. V. 1942), ker je na Cesti pri Vidmu in na področju Korinja v neugotovljenem času do 10. novembra 1. 1942 sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi:
b)	pripadništva oboroženemu krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države:
c)	nedovoljene nošne orožja in municije (čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker je v zgoraj omenjenih okoliščinah nosil o-rožje in strelivo brez dovoljenja merodajne oblasti.
Iz teh razlogov je sodišče Mikliča Ignacija spoznal« za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, vključno trajni preklic opravljanja javnih služb ter' zakoniti preklic za ves čas kazni, na plačilo razpravnih stroškov in vzdrževanja v zaporu.
Odredilo je objavo te sodbe v izvlečku po enkrat v listu "Jutro" v Ljubljani.
V Lubljani, 16. marca 1943-XXI."
UKRAJINSKI PARTIZANI POBILI 31 TISOČ NACISTOV
Moskva — Ukrajinski partizani, ki aktivno delujejo v sovražnikovem zaledju, so od pričetka vojne pobili 31-000 nacistov pravi por-čilo v glasilo Rdeče Armade "Red Star".
Za isto dobo so iztirili 238 vlakov, razbili 222 lokomotiv in 1,809 vagonov, ter na nešteto krajih razstrelili železniško progo.
Oni, ki se hudujo nad partizani v Jugoslaviji, nedvomno nikdar bi ne sprejeli njihov položaj, če tudi so pri obloženi mizi in dobrem zavetju "večji rodoljubi" od partizanov. Ker pa je dvojno rodol j ubije, namreč ono rodoljublje ki polaga lastno živlenje na oltar domovine — in "rodoljublje" pri obloženi imzi in dobrem zavetju, je prvo pravo rodoljublje, zadnje je pa pogubno in usodno.
Le sloga je najboljša opo-i ZVEZA JE NASA
ra napredka
Windsor - Dozdaj se je zmiraj računalo da je Win-dsor mala naselbina slovenskega naroda. Zadnja kampanja za nove naročnike listu Edinost,, je pa pokazala da se v Windsorju spet vračajo one prrilike in ona živahnost, katera je vladala med Slovenci tukaj pred nesreč-nom depresijom.
Menjanje misli in idej naših rojakov v kampanji, je dokaz, da se zavedamo in da smo ponosni da smo Slovenci, da cenimo naše ustanove ; da razvijamo naša društva in da razširjamo in pomagamo listu Edinonst z novimi naročniki.
Glavni namen kampanje je bil povedan vsim novim naročnikom, na kar smo brez težav dosegli našo kvoto in pa še več v naročninah pa tudi za tiskovni sklad.
Prizadevannje članov podpornega društva, odseka Z. K. S., in članov pevskega društva v Windsorju, je vsi-jalo še večjo slogo in druža-
"Nova jugoslavenska vlada"
London - Glasom tukajšnih poročil, po padcu Jovanovičeve vlade, poverjeno je formirati novo vlado Milošu Trifunoviču, prejšnji minister prosvete in član srp-ske radikalne stranke.
V bistvu sestav vlade je isti kakor je bil a razliko sprememb mi-nisterskih položajev in vključno z novim ministrom prosvete dr. Boris Furlan. Razen njega ostali so stari ministri v vladi, kar pomeni da ni za pričakovati kakšne spremembe v zunajnih ali pa notraj-nih zadevah Jugoslavije. Tembolj ako računamo da so v Narodni sku-psčini ludje ki imajo zaupanje in podporo naroda, niso pa prišli v poštev "nove vlade" je djstvo ki jasno govori samo za sebe, da če tudi bodo delno reformistične izjave o eni ali pa drugi zadevi Jugoslavije, osnovna sprememba v tem ozivu ostane nedotaknjena.
Ali ni nekaj čudnega ko jugoslo-venska vlada trpi strah pred imenovanjem narodnih ljudi v vlado? Strah ki vlada v teh krogih je strah pred narodno zahtevo, za popolno preureditev Jugoslavije na demokratični in svobodni podlagi. Strah, da narod izreče svojo auto-ritativno besedo v zadevi svoje domovine in njene bodočnosti. To je pač vzrok, da s zamenjanjem ministarskega položaja v vladi, se naznanja sestavljena je "nova vlada". Kakšna naj bo bodoča Jugoslavija, ter kakšne pravice naj dobi posamezen narod, kakšna naj bo skupna uprava narodov v Jugoslaviji, je postransko vprašanje. Glavno je kakor razvidno, da se naznani sestav vlade.
bnost, samo da se čimprej doseže pri listu ono, za kar mi vsi stremimo in za kar je namenjen list kanadskih Slovencev.
Od začetka kampanje je bilo povsod navdušenje da pridemo na prvo mesto. Odbor za kampanjo in njegova marljivost da se doseže ta cilj in častno mesto pri listu, ni počival ne pri delu,, ne na sprehodih in sestankih, ampak s prepričanjem da se dela za slogo in skupnost s sredstvom in močeh katere imamo v teh časih na raspo-lago.
S hvalo drugih narodov da smo mi Slovenci najkul-turnejši; da imamo največ društev; da imamo največ časopisov, ne smemo biti preveč zadovoljni. Nadaljevati moramo raje kakor smo začeli in kakor nam je pokazala kampanja za naš list, da res cenimo in pomagamo naše - svoje - še največ pa list kanadskih Slovencev, kakor je naša "Edinost", kov
To so želje novih in starih naročnikov prvega slovenskega lista v Kanadi, želje Slovencev tukaj v Windso-rju.
- - Odbor Kampanje.
NAROD. USTANOVA
Želimo obilo uspeha Edinosti
SREČNO POT
Noranda — Tem potom je že; lja našega članstva tukajšnjega odseka V. P. Zveze "Bled", se zahvaliti za obisk brata Franka Pečarič, kateri je dalje času bival v Kirkland Lake, zdaj pa odputuje v Bri-tish Columbijo.
Kakor je ob tej priložnosti omenil brat Novak, mi smo imeli Franka za enega izmed prvih vprid društvenih stvari in dručtvenega napredka v splošnem. Pogrešali te bomo med članstvom, pa tudi pri glavnem odboru naše Zveze. Toda razveseljuje nas dejstvo, da bo Frank kjer koli se bo nahajal vedno ponosno zastopal interese društva in drugih stvari njemu vprid.
Zal nam je da neostaneš tukaj še toliko časa da se ti zlobni duho-ne pomirijo v naši Zvezi.
Toda ko bo narod odločeval o tej zadevi nedvomno da bo izrekel svojo besedo. Skupina katolikov za obrambo Dr. Metoda Mikoš
ČESTITKA PRVI OBLETNICI EDINOSTI
Noranda — Cenjeno uredništvo!
Vprilogi vam pošiljamo pet dolarjev in eno novo naročnino od tukaj živečih Slovencev vprid prvi obletnici Edinosti s željo, da nadaljuje svoje delo po isti poti, kakor je vodila nas preteklo leto v borbi proti fačizmu, raznih petokoloncev in drugih zavajalcev proti naše in mednarodne enotnosti. Ravno tako s željo da v naslednjem letu postane tednik.
Tukaj v Norandi smo pripravni delati v ta namen kolikor več mogoče, zavedajoč se neizmerne važnosti protifašističnega tiska, ki nas vodi po pravilni poti, vzbuja in opozarja na tekoče zadeve nas in naroda v splošnem. Naša želja je ponoviti vse potekle naročnine in z tem tudi nasloviti apel na vse druge rojake širom Kanade, ker z tem bomo vsi edino pomagali listu za redno izhajanje.
Naprej bratje in sestre! Kvišku srca pravi ena naša pesem! Podaj-mo se složno na delo in gradimo naš obljubljeni list Edinost da bo izhajala enkrat v naslednjem letu kot tednik!,
Josip Cesic.
Morda bo kdo rekel, da brat Pečarič beži! Ne bratje! Vsak gre za svojo srečo. Koder bom hodil in kje se bom priselil, sem vedno pripravaljen zastopati interese Zveze in članstva dokler bom v Kanadi, je pripomnil brat Pečarič.
Nato smo seveda si zaželeli srečno pot in začetek kje se bo nahajal Frank, mi bomo pa tukaj nadaljevali delo vprid splošnih stvari.
Srečno pot in srečen začetek France!
/. Cesic.
Timmins Ont Lanskega leta takoj po vstanovivitve-nj konvenciji, zavladalo je med nami kar neko veselje in čutili smo, da je vendarr enkrat napočil dan za kanadske Slovence, da se prebudijo iz svoje zatopljenosti vsak v svoje zadeve k splošnim stvarem tekočega šasu.
Predramil nas je sklep Slovenskih delegatov o vstanovitvi Zveze Kanadskih Slovencev, ter začetkom prvega slovenskega časopis« Edinost. V zavesti smo čutili veliko odgovornost ki je padla pred nas v srcu pa nas je navdajal neki čarobni ponos na preobrat v našem kulturnem vprašanju. Kajti takoj v pričetku posamezni dopisniki so omenjali svoje želje, ki so jih gojili pred leti, da se pokrene časopis in vstanovi organizacija, kot glavna opora na polju kulturnega in narodnega dela. Marsikateri si je pa želel, da bo poročal v rednih dopisih svoja mišlenja in želje tako 0 naših razmerah, delu in živlenju, glavno pa vzbujal splošno zevest enotne borbe proti fašmziu.
Ob tem času je komaj leto dni odkar so sklepi slovenskih delegatov na vsta-novitvenj konvenciji bili v pričetnem povoju, pričamo jim pa dejansko stvarnost. Vstanovljeni so odseki po naselbinah iin njihovo delo je vidno ne samo v naših v-prašanjih, kot narodne skupine, ampak v splošnih vprašanjih današnjega času. Ravno tako smo pred prvo obletnico Edinosti,katera je redno izhajala dvakrat mesečno sedajna kampannja jo pa postavlja na trikrat mesečen časopis in nedvojno
z lepim številom njenih naročnikov.
Tudi ob tej priložnosti zdi se mi prav primerno povedati, da so slovenski delegati na vstanovitveni konvenciji sprejeli zgodovinski sklep kanadskih Slovencev in Slovenk, za kar jim čestitamo. Kajti zamisel njihovega načrta je bila ne le pravilna in odgovarjajoča, da tudi kanadski Slovenci kot narod z drugimi narodi, ampak da se društveno, kulturno in organizacijsko vrstimo vred ž njimi. To je bila vzpodbuda nam vsem, da smo na tej podlagi šli na delo in tako dosegli uspeh o katerem govorimo zdaj pred prvo obletnico Edinosti in tudi redno konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev.
ZVEZA JE NAŠA NARODNA USTANOVA
Dosti krat smo slišali v pogovoru ki pravi, da je v-sak narod ponosen na sv -je ustanove, svoj dom in svojo domovino. Tako smo tudi mi! Ponosni smo z svojo organizacijo, ne zaradi sebičnih stvari, ampak zaradi njenih idealov, ki so najlepši in kulturno najdostoj-nejši.
Vemo da je lanskega leta splošna zamisel enotnosti, sloge in vzajemnosti, bila komaj v svojem pričetnem povoju. Progresivne sile so šle za tem, da se doseže protifašističen sporazum, da je potrebno odstraniti vse drugo, ter dajati največjo pozornost, fizične in materija-lne sile za popolno zmago nad fašizmom.
Ta resničnost je danes tem očitnejša v protifašističnem zavezništvu svetovnih velesil, ravno tako pa v na-
rodnih skupinah na tem kontinentu. To je obenem očitno dejstvo pravilnega sklepa vstannovitvene konvencije, ki je osnovno poudarila, da je na prvem mestu potrebno enotnost in sloga vsih svobodoljubečih sil v borbi proti fašizmu, da se zadobi zmaga. Danes gotovo da ne obstoja tajnost v tej zamis-pri enem ali pa pri drugem. Ako obstoja, je res žalostno za dotičnika, ki živi nevedo-ma v spoznanju času in njegove odgovornosti.
Poleg te resničnosti je osnovna resničnost, da je Zveza naša narodna ustanova, vezana z najlepšimi ideali naroda in človeštva, rojeni med izbiro svobode in tlač$-nstva v svetovnem obsegu. Prepričevalno nam nudi naš junaški narod najboljši primer, da smo tudi mi na pravilni poti, ko zagovrjamo enotnost in slogo. Kajti izjava Narodne Osvobodilne Armade in Partizannske Armade, se ujema v marsičem z pravili naše Zveze. Ravno tako pa zavezništvo svetovnih velesil proti fašizmu, katerega pogoji so jasno izraženi v Atlantski poslanici in koalicijskem programu Vel. Britanije, Sovjetske linije in Združenih držav.
Po mojem mnenju dosedajni program Zveze, je popolnoma v skladu tekočih nalog v narodnih in mednarodnih ozirih. Kakoršna koli druga zamisel, bi ne vodila v pravo smer našega ae-la. Ravno tako smernice Edinosti, ki so tako lepo vpeljane in da se jih je držala v preteklem letu dosledno, je podlaga da jih bo nadaljevala tudi v bodoče.
Timminščan
Calgary - Ker nas Sloven-1 kampanji zanimivi, so rav-cev je tukaj res malo števi- no toliko tudi drugi o življe-
lo in še smo zravenn tega razkrropljeni, seveda je tudi naše društveno polje z tem bolj ozko z manjšim uspehom. Kljub temu pa ne-zaostajemo za drugimi naselbinami kadar se gre v kampanjo bodisi za naš list ali pa druge stvari'v tekoči vojni. Delno nas seveda naša raztrešenost tudi ovira, da ne pridemo večkrat skupaj, ampak vzame nekaj dni prej ko se zberemo. Zato smo z našimi zbirkami pri zadnjem terminu v kampanjah.
V zadnji kampanji Edinosti, gre seveda zahvala D. Popoviču, ki se je sam zavzel in zbral izmed nas nekoliko za tiskovni sklad. Toda upam da bo druga kampanja, tudi pri nas drugači uspela. Namreč pripraviti se hočemo bolj kakor se smo v zadnji.
S zanimanjem smo seveda zasledovali splošen napredek kampanje. Kako so naši vrli rojaki in rojakon-je zbirali denarno pomoč in tudi nove naročnine. Kolikor so posamezni dopisi o
nju, delu in drugih društvenih in organizacijskih stvareh. Zato želimo slišati večkrat od rojakov: Miketiča, F. Sodeč, Martin Bajuk ki je tukaj nam prav dobro znam, da se večkrat oglasijo s dopisom.
Poleg tega je naša želja tudi, da postane vsak Slovenec in Slovenka vneti bori-telj za svobodo in demokracijo. Da smo zedinjeni v geslu: Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Ker danes so nepristranski samo tisti, ki so skriti zavezniki največje k]> viločne zveri - fašizma.
Gradimo si slogo in zaupanje s zavestjo, da pride dan rešenja in zmage. Tedaj bo zasjalo solnce svobode tudi našemu zasužnjenemu narodu.
Imenna darovalcev vprid kampanje Edinosti so: M. Žalec dva dolarja, D. Popo-vič, C. Karan in M. Gruič po eden dolar. Po 50 centoiv M. Raščan, J. Rauh, J. Sa-vorJ. Tomšič, J. Mavrovič in M. Skoda.. Po 25 centov Mrs. Orlicky. Obilo uspeha Edinosti.
M. Žalec
Omejiti podžigalce verskih in narodnih pripadnosti
Naj živi prva obletnica
Edinosti
Povprečni zaslužek je
IflVU	■ ■
Višji v vojni
London —Povprečni zaslužek tovarniškega delavca v Vel. Britaniji je $25.57 in delavke $12.8^ na teden, pravi poročilo ministra za delo. Poročilo je pa nasledilo na podlagi 6.250.000 vposlenih delavcev in delavk pri 50.000manifak-turnih družb za raznovrstni izdelek.
Med drugim se omenja tudi, da je mezdna lestvica se zvišala pri plači za delavce za 74.9 odstotkov, pri delavkah pa 80 odstotkov odkar je vojna. Urno delo pa za 27 odstotkov. Cena živilom pa za 28 odstotkov.
Sudbury - Po število Slovencev v Kanadi proti drugim narodnostim, nas je prav malo. Računa se nas okrog 3 do 4 tisoč, če gledamo na število, tedaj lahko'rečemo da smo naredili dober korak napredka v zadnjem letu.
-Vstanovili smo narodno protifašistično organizacijo in svoj delavsko demokratičen časopis Edinost. Kakor je važna organizacija tako je važen tudi časopis. Kajti organizacija poroča o svojem delu potom časopisa, drugi dopisniki pišejo o delu in drugih zadevah v svojem naselbini. Posebej pa kadar so načelna vprašanja pred nami od katerih je. odvisen naš društven, organizacijs-ski napredek, kakor tudi za pravilen izhod iz današnje vojne, tedaj naravnost spoznavamo neizmerno vlogo časopisa v naši sredini.
Nahajamo se pred prvo obletnnico Edinosti. Zato se mj zdi prav primerno spregovoriti nekoliko o listu samem. Prvič o njegovem pričetku in tudi njegovi vlogi, drugič pa kako delati in podpirati svoj list.
Ako pogledamo danes ob njegovi obljetnici, opazili bomo veliko spremembo pri listu. Poleg večjega števila njegovih naročnikov, dopisnikov, vidimo tudi napredek v Uredništvu.
V pričetku je bilo napad, toda že prvi besedi Edinosti,
bolj spoznati se ,z slovnico in literarnostjo v splošnem kar bi nam bilo v neposredno pomoč. Kljub temu pa zadržali smo kot navadno zadrže delavci in delavke v splošnem - poštenost in zvestobo onim stvarem,, ki prinašajo korist in rešitev v marsikaterih zadevah pri delu, stavki in protifašistični vojni. Torej nna podlagi poštenosti in zvestobe spo-polnjevali smo sami svojo izobrazbo v tem oziru tako da kljub raznim nedostat-kom danes govorimo to, kar mislimo da je pošteno in vre dno vprid naših interesov in interesov protifašistične borbe za konačno zmago in osvobojenje.
Stopnjema zapuščano za seboj tehtnične napake in se dvigamo na višjo stopnjo medsebojnega spoznanja kakor tudi izobrazbe v političnih in nnarodnih zadevah. Toda poleg vsega tega je potrebno vztrajnega dela in požrtvovalnosti. Suhoparni prigovori in brez podlage kritika, je po mojem mnenju le osebna zavist, nepoznavanje stvari in končno pa ovira proti napredku. Člo-
Delavci zrakoplovnih družb so je lepo povedano, da smo od
najbolj plačani, kakor se omenja v poročilo. Namreč zaslužijo $32.93 na tedan.
urednika do dopisnika le navadni delavci, brez višjih šol in gimnazij. Namreč ni nam bila naklonjena "sreča"
POPRAVEK
Zadnjič je prišlo do črkostavne pomote in sicer v zadnjem odstavku članka glavnega tajništva V.P.Z. "Bled", zadnji red: "tam pa kjer je zastoj, pospeštvi zastoja". Pravilno se glasi: "Tam pa kjer je zastoj, pospešitvi proti zastoju."
Prosimo da se gornje uvaži prizadete pa da nam oprostijo. — Ured.
vek, če se je rešil za kritiko proti ene stvari, tedaj mora dejansko dokazati boljši način in boljšo sposobnost v delu, ne pa le v besedi. To je pravilo ki ga moramo ra di doslednosti spoznati, kot pravilno rešitev stvari za katere delujemo in hočemo delovati.
Omenil sem gornje s ozirom bivših prigovorov radi napak v listu. Vem tudi da Uredništvo ne zatrjuje, da ni so bile in da jih ne bo tudi v bodoče, le s to razliko da jih je vedno manj. Od druge strani pa čestitam Uredniku na njegovem delu zadnjega leta, ki je požrtvovalno prenašal ves napor pri listu od samega začetka z tako pičlo plačo, da jo navadni strežnik v restauraciji ne sprejme za svoje delo. Brez dvoma konvencija bo morala o tem spregovoriti svojo besedo v tem oziru. Zato ni moj namen govoriti zdaj o plači našega urednika, razen dati ji le samo primer, ker smatram daje to delo težavno ,naporno in tudi odgovorno . Ni navadno pismo - časopis, časopis je odraz naše sposobnosti, kulturno-sti in tudi političnega razumevanja.
Zato gradimo svoj list s-kupno - skupno izboljšujmo njegov zlog, vsebimo in go-motno, da bo izhajal,.večkrat kakor pa je v preteklem letu. To bomo storili le z malo dobre volje od nas posameznikov v naselbinah, da se pravočasno ponovijo potekle naročnine in dela za tiskovni sklad.
Frank Zaic
Toronto — Že neštetokrat so naslovljene pritožbe v eni ali pa drugi zadevi na justični department v Ottawo. Kakor je pa razvidno, da je večina takih pritožb dobilo prav malo pozornosti justičnega ministra, če tudi so se vpričo resnih zadev v tekoči vojni, dogajale nepoželjne stvari kjer kanada z svojo armado, industrijskimi proizvodi in zalogami sirovin, zav-
REVOLT V GRČIJI
Iz nacističnih virov poročil se omenja, da je vsa Grčija objeta narodnim revoltom, na kar je nasledil ukrep obsednega stanja.
Če že govorimo o poročilih nacističnih virov, tedaj nedvomno da nam bo razumljiva vest o revoltu, kj je poslužila prvič nacističnim oblastem prikriti svoje namere za nezaslišani teror in nasilje proti narodu, češ pod izgovorom narodnega revolta — revolucije. Od druge strani pa tudi vemo in se pričakuje zavezniško invazijo evropskega kontinenta in da bi v tem slučaju narodni odpor poslužil no-trajnemu udarcu proti nacističnih okupatorjev.
Dejstvo je, da se narod v Grčiji bori za svojo narodno svobodo in neodvisnost. Ravno tako se bori v Jugoslaviji, pod .vodstvom Narodne Osvobodilne in Partizanske Armade. Ne čaka na priložnost da se nacistična sila utrdi in da popolnoma z pomočjo ges-tapovceb, belogardistov in narodnih izdajalcev, razoroži njegovo moč in jo podvrže prisilnemu delu kje v Nemčiji ali pa Italiji.
Za narod v zasužnjeni Evropi ni izbire. V bistvu izbira je edina, "ali se boriti častno za svobodo svoje domovine in naroda, ali pa podlegati sovražniku in prepustiti njemu po volji nadaljevati zločinstva, nasilje in brezkrajno izkoriščanje vprid vojne mašine fašizma."
zema zelo važno	mesto. Tembolj ako računamo po prebivalstvo, tedaj lahko rečemo da je skoraj na prvem mestu.
Nobenega dvoma pa ni, da so v njeni sredini elementi, ki Škudujo in ovirajo vojne napore, neizpol-njujejo po določenih regulacijah posamezne zadeve v vojaških in tudi civilnih ozirih. Kot razvidno jih dobimo zdaj v vroči debati o posebni himni za Kanado, dobimo jih v vprašanjih izmed kanadskih Francozov in ostalega naroda, dobimo jih v uradih za razvrstitev delovne moči in mobilizacijske regulacije in dobimo jih posebej v gonji proti unijskega pokreta delav-, cev.
Toda vse to ne ožira justični department vsaj v oni meri, kolikor se posamezne zadeve resne in zahtevajo le pravičnost. Ravno tako zahtevajo pravičnost v sedajni vroči debati zaradi zastave in državne himne, to*je, spoznati le dejstvo tekočega času, ki predvsem nedo-puŠča podžiganju mržnje bodisi v narodnih, verskih ali pa katero koli drugih zadevah. V bistvu zahteva objektivno rešitev in odločitev le onih zadev na prvem mestu, ki so v narodnem in mednarodnem obsegu vpeljane za pobiti fašizem.
Justični minister se oslanja v več takih vprašanj na kanadske Francoze in pove, da je skoraj 35 odstotkov v armadi na drugo stran oceana, po narodnosti Francozi, če tudi bi bil resnično ta odstotek kanadskih Francozov v armadi, ne more pa služiti kot za gonjo mržnje ali pa podcenjevanju. Nasprotno bi tak odstotek moral služiti izključno protifašistični zavesti, za vzpodbudo tudi ostalim provinci jam. Zatem so verska vprašanja katera v nekaterih slučajih segajo precej globoko proti enotnosti kanadskega naroda.
Čas je, da se enkrat spregledajo te nedopustljive stvari in doženejo v sklad sloge in napredka kanadskega naroda.
Oni k\ zagovarjajo čakanje po vzorcu "Mihajloviča", pozabljajo na gornje dejstvo. Pozabljajo na narod in njegovo osvobojenje z tem, ker v odprti borbi ni čakanja. Kajti posledica čakanja — je pogin — ne pa rešitev. Ta očitnost nas sili k spoznanju one vrednosti, ki jo predstavlja Narodna osvobodilna in partizanska armada v zaščiti tisoč in tisoč živlenj našega naroda, kateri bi drugače bil podvržen koncetracijskim taboriščem in prisilnemu delu kje v Nemčiji in Italiji.
KOČE V PREDMESTJU BERLINA
Stockholm — Neki očevidec pravi, da je nastalo veliko pomanjkanje stanovanj v Nemčiji, kot-vzrok zavezniškega bombardiranja. Poleg tega pa nadejajoč se bombardiranja tudi v bodoče, pravi dotič-nik, da so Nemci pričeli graditi koče v predmestju Berlina.
Kaj bo če zmanjka koče za fi-rerja? To so pa že zdavnaj preračunali njemu v počast v splošnem, namreč: "Sest stopal dolgo in pet globoko."
RAZMEHE FARMARJEV
Dopisnik "Canadian Tribune" W. M. Turple med drugim o razmerah farmarjev omenja naslednje:
"Zmaga nad sovražnikom, je kajpak odvisna od odborožene pripravnosti zaveznikov, rezervnih zalog, raznih mineralov, železne in jeklene rude, ter splošnih izdelkov v tovarnah.
Navadno tudi v govorih se poudarja o omenjenih sredstvih, ker brez njih in splošne pripravnosti, zmaga bi bila nemogoča. Toda poleg vseh teh sredstev v bistvu se moramo sprijazniti z produkti, ki niso nič manj važni od prej omenjenih. Zaprav so ravno tako osnova zmage, kakor je železo, jeklo in razni drugi minerali visoko razvite tehnike v vojnih zadevah. In to je živež, ~ ga dnevno rabimo tako Z4 proizvodnjo orožja, obleko itd., kakor je potreben vojakom na bojni črti. •
Toda razmere farmarjev s ozirom na potrebo poljedelskih strojev za obdelovanje polja, so resne. Po nekod celo neznosne, kar je glavni vzrok proti pospešitvi poljedelskih pridelkov.
Precejšne Število je farmarjev, ki ne lastujo recimo traktor. Zaradi vojnih izdelkov, prizadeti so seveda izdelki delno za civilne potrebščine, kar je tudi do gotove meje pravilno. Ampak prizadetcu je istočasno poljedelstvo, ki nenio-re z starimi stroji dajati toliko dela, kot je predvsem v teku vojne za živež potrebno.
Kaj je potrebno v tem oziru je to, da vlada izdela program v splošnem, ki bo dajal pomoč farmarjem bodisi s razvrstitvijo potrebnih strojev, ali pa s novim izdelkom istih.
Potrebni so v tem oziru tudi lokalni odbori, ki bi na kolektiven način dosegli najboljši sporazum in nadomestitev potrebnih stvari, kot sem omenil, zlasti poljedelskih strojev. Dati priložnost tudi onemu farmarju, ki dosedaj lastuje le par konj, njegova volja pa je, da čim več obdela zemlje in z tem gotovo pomaga k preizvodnji živeža v splošnem.
To so pač zaaeve, ki jim moramo dati vso pozornost in se tudi v govoru spomniti na osnovo podlago proizvodnje živeža za zmago nad sovražnikom .
Jugoslavija in Grčija kot mostišča invazije
Nedeljski New York Times je v svojem uredniškem delu prinesel dolg članek svojega londonskega dopisovalca, James MacDo-nald-a, o vrednosti italijanskega in balkanskega polotoka za zavezniško invazije Evrope. Dopisnik je mnenja, da so vsi italijanski otoki kakor tudi Italija sama, ter na Balkanu Jugoslavija in Grška, mehke točke, ugodne za mostišče zavezniškega napada. Članek se zaključuje z opombo: "Naši prijatelji v Jugoslaviji", kjer pravi:
"Onstran Italije leži Jugoslavija. Jugoslavija ima le ozek pas o-bale, na katerem bi mogle Jugoslovanom prijazne armade napraviti mostišče. Toda planine, ki se dvigajo nad obalo, so v rokah organizirane sile neupogljivih in svobodoljubnih bojenikov, ki bi z največjim navdušenjem priskočili na pomoč zaveznikom.
"Kaj bi se dogodilo, ako bi se Jugoslavija odtrgala od osišča — o temu vprašanju je videti, da obstoja dvoje naziranj. Nekateri mislijo, da bi oil najboljši način rešiti Grčijo, napad skozi Jugoslavijo, ki bi izoliral grško ozemlje. Drugi zopet pa menijo, da bi bilo najbolje napasti Grčijo preko Do-dekaneza, odkoder se more napasti Kreto, a od tam grško celino.
"Ta taktika bi onemogočila nemškim . podmornicam kretanje v grških vodah. Toda priznati je treba, da Di bilo skrajno težko za britanske čete v obratno smer prodirati v deželo, iz katere jim je bilo tako težko umakniti se. Grčija, okupirana od močnih sovražnih sil, je nedvono jako trd oreh; potrebno pa bo na ta ali drugi način ta oreh zdrobiti — ako bo to storjeno v doglednem času, predno se vojna preveč ne zavleče, je težko reči, kako bi to vplivalo na Turčijo in kaj bi ta dežela v tem slučaju storila.
SRBSKI RUDARJI ODHA-JAJO V NEMČIJO
BREZPLAČNA VOŽNJA ZA VOJAŠTVO
Toronto. — Ravnateljstvo poulične železnice in autobusov je naznanilo zadnje dni v minnulem tednu, da bo odslej za času vojne, vojaštvo enega in drugega spola ob nedeljah imelo brezplačno vožnjo, ravno tako eden otrok v spremstvu, toda ne sme meriti več kakor 53 palcev visočine.
Med tem ravnateljstvo omenja, da je bil gornji sklep že pred nekaj meseci v svojem načrtu, kateri pa končno stopi v veljavo za vožnjo ob nedeljah sicer od 6 ure zjutraj do polnoči, takoj z priče-tkom julija.
Švedski list Arbetaren poroča v svoji Številki od 23 junija preko Basla:
V mesecu juniju je bilo odposlanih iz Srbije več tisoč rudarjev iz premogokopov v Nemčijo. Gre zaljudi sposobne za vojaške službo.
Nedeljkovič, minister financ, je nagovoril oddelek teh prisilnih delavcev, ko so zapuščali Beograd in ji mpriporočil, naj se v Nemčiji obnašajo dostojanstveno.
"MANJŠE IZGUBE NA ATLANTIKU
Očistili Naj Bi Stare Shrambe Ki Smrde Od Pregreh
Nekdo je enkrat sicer od skromnih delavcev omenil: "Gobezda-cev se nikdar ne manjka in med dobrim zrnjem dobimo tudi snet".
Tako nekaj podobnega bi bilo primerno za one, ki trdijo da je raspust tretje Internacionale zmaga demokracije. Pozabili pa so omeniti, čigave "demokracije"? Kajti zadnjih 25 let pometajo stare shrambe iz spisov na poseben način o demokraciji in socijalizmu, čemu bi bil najbolj podoben "chuwing gum", ki ga človek žveči in žveči, ko so pa naveliča ga pritisne na skrivno mesto pod sedalo, mizni kotiček i td. Toda čez dolgo časa potem ko se sicer razgreje, razvla-či se na ostuden način in posebno je križ božji a njim, če se razmaže ha podu.
Če hočete vedeti o genijih nove "demokracije", tedaj za božjo voljo nikar pozabiti na vodjo Finskih socijalistov, Mr. Tanner. Kako velike zasluge ima on pri Mr. Ma-nerhaim-u, gestapovcih in Hitlerju. Toda narod ne pozna demokracijo v Finski, rezen prej omenjenih in gestapovcev.
Kaj pa Mr. Blum, oče neinter-vencijskega odbora proti pomoči Španski narodni republiki. Res zasluge? Nihče ni mogel storiti nekaj bolj vprid fawistični agresiji, ter vprid fawizmu, kakor po njegovem pojmovanju o demokraciji in socijalizmu. Kajti za času njegove vlade, nemoteno so nadaljevali zlobno delo proti interesom francuskega naroda, fašistični vodje po vzorcu De la Roux. Ni jim se zgodilo ničesar žalega, posledice njegovega vladanja so pre-očitne za navadni argument, ampak katastrofalna tragedija proti demokraciji in socijalizmu.
Tukaj imamo pa Mr. Norman Thomas. Ali ni res tudi on imeniten genij, ok pravi da je Interna-cionala bila mrtva sem od 1929 leta. Čudež božji! Georgi Dimitrov tajnik komunistične Internacionale, je pa razkrinkal nemški fawizem v pravi luči na sodnijski raspravi po požigu Rajstaga v Nemčiji. Norman Thomas pa ni verjel, da je kaj takega mogoče v Nemčiji? Tudi po njegovem kovu soptniki, so razlagali zadeve in razmere v Nemčiji, na svoj način, ki je bil le na pogubo nemškega naroda v splošnem, brez izjeme na politično pripadnost. Njihovo razlago pogubila je
New York — Napram izgubam ki so nastale v zadnjih Štiri tedni, je sklepati, da je nevarnost z strani podmornic precej zmanjšana.
V zadnjih Štiri tednih, kakor pravi poročilo "Associated Press" ni bilo izgube na Atlantiku. Dosedaj -no izgube odkar je Amerika stopila v vojno znašajo vsega skupaj, računajoč tudi parnike nevtralnih držav 670 parnikov, na zapadnem Atlantiku.
Isto poročilo pravi da v maju vničenih 30 sovražnih podmornic, Še več pa v juniju.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: ......................._................................................*........
Ulica, hš. št. alj poštni predal ........................................................
Mesto: .............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Drž.
Ime in primek: ...............................
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto : ...............-.............................Prov................... Drž......_................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST
206 Adelaide St. W. r . Toronto, Ont.
doba — doba biča nedoslednost in ostaja le karaktarističnem odraz o taki razlagi, Tanner, Blum, Thomas in drugi. Taki ou spisali povest, ki bo pričala delavskemu razredu Še daleč potem, ko bo iztrebi j ena vsa snet iz ljudske družbe, kot svarilo proti pregreham storjenih proti njegovih interesov.
L TRETJA INTERNACIONALAL IMA uASLUGE
Brez izjeme kako kdo drugače prepričan na svet, njegovi uredbi sistema kapitalizma, socijalizma i td., fakte je ne mogoče pobiti za radi pomot in sebične volje. Tako je z razpustitvijo tretje Internacionale, ki je v političnih ozirih delavskega razreda v svetovnem obsegu odigrala zelo važno in značilno vlogo. Posebno pa od prihoda fašizma na oblast v Nemčiji, izjave tretje Internacionale, so važen dokument, ki odgovarja tudi za današnjo dobo. Ako izjave niso dobile podporo v svetovnem obsegu sicer po večini naroda, gredo zasluge onim elementom, ki so podžigali gonjo proti enotnosti in slogi delavcev, proti enotnosti vsih svo-bodoljubečih sil v borbi proti fašistični agresiji.
Nemški fašizem je dobil prvi političen udarec v letu 1933, to je na sodnijski obravnavi po Georgi Dimitrovem. Ali ni takrat jasno povdaril potrebo enotne fronte proti fawističnemu barbarstvu? In kaj so odgovorili prej omenjeni prijatelji "socijalizma"? Mar so spoznali to resničnost? Kaj Še! Od-rihali so vred zfawistično propagando proti "rdečega strašila", ve-doč da delajo Škodo — da prizade-jajo izdajalskim potom proti de-tega sklepa uurzubmhrfgčŠkdoilqž lavskih in narodnih interesov. Do tega sklepa pride pošten delavec brez izjeme če tudi ne pripada eni ali pa drugi stranki, ko celo v današnjem času si prizadevajo razlagi,na poseben sicer vedno svoj način o demokraciji in socijalizmu.
Drugi važen dokument, ki bi bilo prav dobro da ga vnovič prouče in skušajo se sprijazniti z dejstvom, sedmega kongresa Internacionale v letu 1935. Takrat je izdan proglas v javnost kaj pomeni fawizem, kakšne so njegove namere in kakšna nevarnost preti svetu v splošnem in na kateri način je mogoče spre-
čiti vse to. Ali so se zganili prej omenjeni, ter resnično prijeli dela v zedinjevanju delavcev, delovnega ljudstva, ter ljudstva v splošnem? Ne. Namesto tega kot preroki so obstali na križupotju in zdrseli vred z vso reakcionarno žlahto v tabore in kanale fašistične propagande, pvričo dejstva, da je že nemški delavec krvavo plačal njihove zasluge. V kakorŠni koli zadevah delavcev in delovnega ljudstva, prva naloga jim je bila podvrči jih kot "komunističen" izum. Celih 25 let paradirali so z reakcionarno žlahto, kadar se je wlo za izboljšanjem položaja delavcev, sprečiti fašistično agresijo, kot "komunistično" zadevo. Torej ako bi drugi moral žaliti več o razpustitvi komunistične Intennacionale, tedaj bi morali žaliti le prej omenjeni zaradi svojih izgovorov na račun Internacionale, da zakrijejo svoj pravi obraz pred onimi delavci, ki so jim še sledili. Kajti tak izgovor je zdaj brez podlage. Ne bo več mogoče delavcem prigovarjati ako zahtevajo boljšo plačo, da so "komunisti" in da je to nalog tretje Internacionale.
V bistvo raspust tretje Internacionale — je praktičen, taktičen i tudi vprid protifašistični borbi. Delovno ljudstvo vred v protifašistični borbi je spoznalo proti komunis tično gonjo reakcije, kot način odvrniti ga od spoznanja svojih pravih interesov. Spoznalo je tudi komuniste po delu in besedi, za kar je najboljša pričujočnost osvobodilna borba v starem kraju, poleg tega junaČka Rdeča Armada, ki je pod vodstvom komunistične stranke Sovjetske Unije. Če je ta armada bila zmožna zadati smrtne udarce svetovni pošasti pred katero so se Šibila kolena prej omenjenih "prijateljev'" socijalizma, je to armada in vodstvo, na prvem mestu v zaslugah rešitve sveta pred barbarskim fašizmom.
Nasprotno Tanner j ev program v Finski, je vprid fašizmu. Torej kakšna logika in doslednost modrijan-tov o pojmu demokracije in socijalizma. Res da jim gredo zasluge v marsičem, največ pa vprid proti delavskih interesov. Za to jih danes delavci spomenu, ter jim bodo dali zasluge po njihovem delu, ko pride čas.
Delavec
NESREČA FINSKE
Pred nedavnim priobčil je "Toronto Star" izjavo glavnega tajnika P. Mertanen, 'Finnish Canadian Demok-ratic League" (Finsko Kanadska Demokratična Zveza). Radi značaja njegove izjave v naslednjem je prevod nekoliko odstavkov.
"Finska vlada je odgovorna tako za nesrečni položaj države, kakor tudi narod. NJena propaganda je uspela preslepiti marsikoga. Zaprav kakšen vzrok naj navedemo za propagando proti Rusije? Finska in Rusija, ste obmejni državi in zadnja prizadevajoč si nekajkrat vse mogoče da bi prišlo do bolješega sporazuma in od-nošajev. Toda proti uspeha! Koliko krat si je Rusija prizadevala za boljše odnošaje in dajala jim prednost,, Finska vlada nasprotno pošiljala je venomer svoje preds-traže na mejo, kjer so iziva-le spopad in na ta način posluževala odvratne propagande proti Rusij. Na žal temu, da javnost ni bila obširno obveščena o tej resničnosti. Obratno Finska vlada dvignila je krik: češ Finska je straža zapadne civilizacije proti ruskega "barbarizma"^ tem odvratnem krikom je dokaj uspela prešle piti javno mnenje tako v Finski, kakor tudi na zunaj, kot način obrambe demokracije.
Resnica je pa bolj očitna,
kot je krik Finske vlade. Sem od zadnje svetovne vojne, Finska ni imela neko demokracijo, kakor se je hotelo jo prikazati v letu 1939 ob Finsko-Ruski vojni, da je Mannerheim rešitelj "demokracije". Mnogo od nas zavedajoč se prevare, se smo nasmehnili takim izjavam vpričo onih, ki so ji na slepo nasedli. Kajti znano je, da ako govorimo o demokraciji v Finski, jo bomo spoznali le v vladajočem razredu, nikakor pa ne delovnemu ljudstvu. Vladajoči razred je imel res demokracijo, izžemajoč Finski narod do kosti, poleg tega pa niti za trenotek prepustiti vlogo zu-najni politiki in odnošajih z Sovjetsko Unijo, ker je ljudstvo počelo prepoznavati pomen demokracije. Za to je vladajoči razred skrbno izdajal žgoče izjave proti Rusije, šovinistično vlival sentimentalnost superiornos-ti med narod. Vse to se najlepše zrcali v današnji Finski.
Povrhu tega potrebno je o-meniti, da so pred leti bili v Finski armadi nemški častniki, tudi nemško vojaštvo. Popolni vzorec se je posne-mel tako v političnih kakor tudi drugih ozirih, nacističnega Rajha. Torej,, je Rusija bila prisiljena vsled te o-čitnosti, da zaščiti svoje skoraj največje industrijsko mesto Leningrad, prizadeva-
Kaj takega je mogoče pod oblastjo fašizma
Moskva — Vera Kovalenko, kateri se je posrečilo uiti iz nacističnih koncetracijskih taborišč, pripoveduje o nečloveškem postopanju z dekleti iz Ukrajine, Belorusije in drugih okupiranih krajev Sovjetske Unije v Nemčiji.
'Kajpak najprej so delno zdravniško preiskana in potem jih v večji skupini gonijo na tržišče, pripoveduje Vera. Tako je neka ženska kupila 50 oseb sovjetskih državljanov po zelo nizki ceni.
Elizabeta P. je kupljena v Mu-nichu za tri nemške marke, Zoya O., za dve predvojna valuta marke — 24-centov.)
Predvojno so večina teh deklet hodila v Šolo, vživala razna razvedrila in zabavala se po dnevnem opravku v raznih Športnih, znanstvenih in drugih tečajih ob večeru. Zdaj pa so podvržena nezaslišanemu suženjstvu o katerem tudi v sanjah se ni moglo pričavati, da je kaj takega mogoče v XX-stoletju človeške družbe.
V	koncetracijskih taboriščih so neznosne razmere. Od pete ure zjutraj do pozno v noč so na delo. Nikdar ne gremo k počitku prej polnoči. Naša obleka je le cunje ali pa po večini za kaznence zaradi razpoznavanja. Delo ki ga opravljamo je: "čiščenje hlevov, pranje, na polju, čiščenje stranišč po mestih itd. Namreč delo, ki ga nismo nikdar prej opravljale, povrh tega pa brez plačno. Nihče tukaj nima usmiljenja nad nami. Po večini pazniki izgledajo, kakor da bi nas žive pokopali.
Maria F., ki opravlja nesnažno delo v Berlinu, je skušala uiti, toda ni se ji posrečilo. Prijeli so je in tako postopali ž njo, da je v par dneh potem podlegla strašnim u-darcem.
Moja prijateljica Nadja je prosila za košček kruha na eni železniški postaji. Nemci so je pa tako pretepli, da je bila bolana nekoliko dni potem od udarcev.
V	dobi Rimljanov in sužnjev južno ameriških republik, so mogočni plantažniki vsaj hranili svoje sužnje, toda v Nemčiji ruski sužnji so tako poceni, da niso vredni gole hrane. Če kdo umrje od gladu, ga lahko nadomesti za dve aH pa
tri marke na tržišču.
Zajutrk je skodelica vode in 50 gramov Črnega kruha, kosilo le po imenu nekaj juhe in 100 gramov kruha, za večerjo kozarec vroče vode z 50 gramov kruha.
Večina izgleda le senca svoje prejŠnjosti. Natalia L., ki je v Berlinu pravi: "Tukaj dobimo zajutrk košček kisel in neokusen kruh in kozarec, nekakšne vode, za kosilo smrdečo juho. Stokrat slabše kakor pa kje v zaporu. Zdi se mi da bi me le malo močnejši sunek vetra spravil na zemljo. Le toliko sem pri življenju, da komaj zrak požiram. Oblečene smo v cunjah nobene pritožbe niti zamisliti si ni mogoče. "Mama — dostikrat premišljujem o tebi in o našem domu. Kako se mi krči srce ob tem spominu v želji, da me odeneŠ in da se malo ogrejem v tvojem objemu. Oh — če bi ti le vedela kako dolgočasno mi je v tej tuji in strašni zemlji. Toda . . . kdaj bom zopet doma? Kdaj me boš objela, kar solze polivajo moj obraz, ljuba mati. Tako je napisala gornjih par besed Natalia L., ki so po naključju srečno prispele vred z Elizabe-tom P., v njeno rojstno vas.
Tisoče deklet se nahaja v tako nezaslišanih razmerah, podvrženih samovolji podivjanih paznikov in dragih nečloveških regulacijah. K-Ijub temu njihova ljubezen do domovine in načinu živlenja ki jim ga je dala Sovjetska Unija, hrabri njihovo srce in napolnjuje neizre-civo mržnjo za osveto nad divjaš-tvom in zločinstvom nemškega fašizma. Tisoči teh deklet, matera, žena, otrok in moških, bo dajalo obsodbo za storjene zločine, posameznim nemškim zločincem. Toda težke arne sovjetskemu in drugim zasužnjenim narodom, bode neiz-brisani spomin fašističnih barbarjev v svetu v splošnem.
IZ PRED VOJAŠKEGA SODIŠČA
joč si kakor je omenjeno mirnim potom doseči sporazum, ni čudno da je Finska vladajoča klika zavrgla vse, razen obmejnih intrig in pripravna tla za vojno proti Rusiji,, kot podlaga napada nemškemu fašizmu.
Danes Združene države javno omenjajo posamezna mesta na Pacifiku in drugod v svetu, kot predpogojno za obrambo njihovih interesov. Toda nikjer kakoršne koli razburi j ivost. Ko je pa Rusija zahtevala obrambo svojega obmejnega mesta Le-ninngrada, le pred razdaljo topniškega napada na mesto,, je to povzročilo razbur-ljivost, obsojanje in žgočo kritiko proti Rusiji? Vprašajmo se le zaradi dostojnosti zakaj ?
Jasno je ako bi bila demokratična vlada v Finski, bi ne dopustila tako propagande kakor tudi drugih priprav za vojno proti svojega soseda, ampak bi skušala doseči sporazum, ki bi bil vsekakor prinesel ogromno korist narodu in državi. Ker pa to ni bil slučaj nikoli v Finski, razen v izjavah vlade, izjavah pred volitvami i td.„ je Finska dežela vred z narodom zapletena v tako nesrečo in bedo, katero bo čutila in Ista po tej vojni. Za vse to odgovoren je vladajoči razred v Finski".
Italijani so ustrelili kot talce, brez vsake sodne obravnave pesnike: Mirana Jarca — Ivana Campa
—	Vinko KoŠaka — Ivana Roba
—	žurnalista Dušana Podgornika
—	ter inženerja Antona Stebija.
Internirani so naslednji profesorji ljubljanske univerze: — dr. Zviter — dr. Vogelnik — in Marija Borštnikova.
Dalje so internirani naslednji slovenski pisatelji in umetniki: JuŠ Kozak — Ferdo Kozak — France Bevk — Franc Albrecht — Tone Suhar — Ludvik Mrzel — Franc Vodnik — Lojze Udovč — Milena Mohoričeva — Niko Pernat - Drago Vidmar — Januv Vidmar — Ljubo Ravnikar — Milan Sever — Bojan Stupica — Slavka Severjeva — Josip Zemljak — Rudolf Kiovskij — Viktor Smolej — Silvo Torker — in Ciril Vidmar.
Poročilo tudi omenja, da je bil ustreljen, — Hinko Smrekar, znani slikar; interniran je bil univerzitetni profesor dr. Kidrič, o čemur smo že svoječasno poročali.
Iz poročila je videti, da so Itaji-jani poslali v internacijo ali postre-lili kot talce vsomlajšo generacijo slovenskih pesnikov, pisateljev in umetnikov.
REKORDNA PRODAJA STALINOVEGA GOVORA
New York — Ravnokar je izšlo tretje izdanje iz tiska Stalinovega govora v tekoči vojni, poroča državna publikacija v Moskvi, ki je tiskan v 5 milijonov izvodov. Z tem je rekordna prodaja Stalinovega govora v letu 1943. Do tega času je držai rekord Wendel Will-kie z knjigo "En svet", ki se je tiskala v en milijon izvodov.
VAŽNO ZA TORONTO
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Toronto, sklicuje za prvo nedeljo v avgustu javno sejo, ter se radi tega naproša tukaj poslujoča Slovenska društva in tudi ižveče Slovence in Slovenke, da ta dan ne prirejajo kakšno zabavo ali pa izlet, ampak da se splošno vdeležimo omenjene seje.
Na sejo povabljen je vsak Slovenec in Slovenska ne glede na člansko pripadnost, kakor je omenjeno v to svrho je podana sugestija odsekom Zveze z strani glavnega odbora v javni okrožnici.
Na dnevnem redu so vprašanja prve konvencije, ki se bo vršila tukaj v Toronto, dne 7 in 8 septembra. Potrebno je izvoliti delegate za konvencijo, obenem pa po našem skupnem mišljenju pripraviti .bodoči načrt za organizacijo, njena pravila, število članov glavnega odbora in Še dosti drugih vprašanj spadajoč v to delo.
Kakor je razvidno iz omenjenega, konvencija se bo vršila na popolni demokratični podlagi, tako je naša želja da se vrše tudi posvetovanja o konvenciji, bodočem načrtu itd., skupno z vsimi stanujo-čimi Slovenci v naši naselbini. Naš namen ni delati izjemo radi članske pripadnosti, ampak želja da se skupno posvetujemo, kako in na kateri način bo naše delo rodilo najboljši uspeh vprid zmagi nad sovražnikom, tudi vprid gmotne podpore kadar se ukaže prilože-nost našemu trpečemu narodu v starem kraju.
Zato smatramo da so to naloge nas vseh. Vsi mi na eden ali pa drugi način gojimo v srcu največ zaupanja in smo pripravni žrtvo-vativati vse, da se osvobodi naš in drugi trpeči narodi v starem kraju. Vsi zavedamo eni več dragi manj, da je naš obstanek odvisen o izhodu tekoče vojne, katera po svojem obsegu in činkovitosti presega vse dosedajne. Glavno pa v nezaslišanem nasilju in terorju nad zasužnjenimi narodi v Evropi.
Seja se bo vršila kot navadno v Bolgarsko - Macedonski dvorani 386 Ontario St., ob 2 uri popoldne. Vstop dovoljen vsakemu. Pridite v čim večjem Število.
Odbor.