'H? T časopis sea trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. ''»h,. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za čen. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in tozi se v Ljubljaru. LETO V1U. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 15. januarja 1825. Telefon St. 552. ŠTEV. 6. Nemški eksport 1924. Preteklo leto je prineslo nemški eksportni trgovini ono spremembo, ki so nanjo upali in ki so se je obenem bali. Iz časa inflacije so se pre-rili do trdne vrednote, a ne do trdnih cen. Ravno eksporier pa potrebuje v prvi vrsti stalnih cen, kajti njegove oferte gredo na mesece in nobena reč v redni kupčiji bolj ne moti, kakor nepotrebno in drago dopisovanje o spremembi cen pri starih ponudbah. Preteklo leto je v tem zelo napredovalo, a ni prineslo one tako pogrešane stabilnosti. Se slabše, kakor kolebanje cen, je naraščanje cen. Nemški eksporter je zato na svetovnem trgu napram inozemskim konkurentom zelo na slabem. Pomagali so si z blagom tujega izvora, vendar se to manjša in zmeraj bolj postaja trgovina samo nemška. Kakor drugod, je tudi na Nemškem izginilo vse polno povojnih podjetij. Dobra njih konjunktura je s stabilizacijo nemške marke prenehala. Slučajni eksporter je moral že zato izginiti, ker svetovni trg ni polagal več tolike važnosti >samo na blago«, temveč so inozemski kupci spet iskali zaupanja vrednih zvez, ki so jih poznali in našli v krogih starih eksport-nih tvrdk. Zdi se, kakor da je tovrstna trgovina definitivno doigrala. Tudi nekaj starih tvrdk je postalo žrtev povojnih razmer. Na drugi strani se je pa obdržalo nekaj novih tvrdk, katerih imejitelji so Bi nabrali potrebnega znanja vsled dolgega bivanja v inozemstvu. Vojska je pregnala veliko v tujini živečih Nemcev, obdržali so pa svoje osebne stike, in te zveze so jim pri eksportu bistveno pomagale. Njih podjetja uspevajo. Prav to uspevanje najbolje dokazuje, kaj je hrbtenica eksportne trgovine: osebno poznavanje inozemskega trga, OBebne zveze in stiki. Ne zadostuje več samo pismena reklama, čeprav ie zelo dragocena; treba je iti ven h tupen in se zgovoriti z njim. Povsod po svetu Be spet porajajo nemški potniki. V Severni in Južni Ameriki ter v Evropi jih j« že kar preveč; gredo pa tudi že v Azijo in Afriko, in povsod tam, kjer so kupovali pred vojsko nemško blago, se pojavlja nemški potnik s svojim velikanskim vzorčnim kovčegom. Stroški ' bo sicer ogromni, zaslužek majhen, a treba je računiti na zboljšanje kalkulacije v cenah. Potreba okrepitve finančne pozicije je leta 1924 združila več ekBportnih tvrdk. Ln jih bo tudi še letos. Ekaportna trgovina, barometer gospodarskega položaja, išče v prvi vrsti stabilnih gospodarskih razmer. Največ ji njen sovražnik je besedica: spremenljivo. — Primerjajmo zadnje dni tudi pri nas. Za ureditev obrestne mere. Uprava Narodne banke je v svrho nadaljevanja svoje akcije za reguliranje obrestne mere na bazi 18 oziroma 10%, o čemer smo v našem listu pred časom že poročali, poslala vsem svojim podružnicam sledečo okrožnico: Po daljši sukusiji v svoji seji z dne 2. decembra pr. 1. o vprašanju znižanja obrestne mere pri domačih denarnih zavodih smatra bankina uprava: 1. Da misli o zmanjšanju obrestne mere pri domačih zavodih ni treba opustiti. 2. Da ima Narodna banka pravico in dolžnost o tem voditi račun, kolike obresti zaračunajo njeni klijenti — denarni zavodi in kakfe obresti plačujejo za vloge in da potem tudi odreja, daje ali odvzema že dane kredite denarnim zavodom. 3. Da bi Narodna banka v kreditnem poslu mogla vedeti, kake obresti se smatrajo za opravičene in da bi na podlagi tega uravnala tudi svoje kreditiranje, je potrebno, da se stvori ustanova, sestavljena iz samih denarnih zavodov, ki bi od časa do časa določala s pristankom Narodne banke višino opravičenih aktivnih in pasivnih obresti ali pa da se to brez stalne ustanove dela na drug način. 4. Bankina uprava smatra za sedaj, da bi morale biti maksimalne aktivne obresti največ 12% in pol obresti mesečne provizije, a pasivne 10% in to dotlej, dokler se denarni zavodi — bankini klijenti ne sporazumijo o načinu odre jem ja privatnih obresti. 5. Denarnim zavodom — bankinim klijentom — se pušča rok do 10. februarja t. 1., da dosežejo medsebojni sporazum. V tem cilju bodo upravniki banke in njih podružnic pozvali denarne zavode — svoje klijente, da se sestanejo v bankini zgradbi in se jim bo tu javila odločitev bankine uprave. 6. Ko se bodo ta poročila dobila, se bo pozvala v Beograd konferenca, kateri bosta prisostvovala po dva predstavnika denarnih zavodov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Tej konferenci more prisostvovati tudi po en odposlanec iz ostalih filijalk, ako to denarni zavodi iz teh filijalk žele. 7. Na tem sestanku bodo podani definitivni predlogi, ki se bodo predložili glavnemu upravnemu odboru na odo-brenje. Bolgarsko gospodarsko pismo. Koncem preteklega leta je bilo zanimanje za koruzo na svetovnih trgih nenavadno majhno; v Bolgariji je v novembru in decembru snežilo, vagonov je bilo premalo: vsled vsega tega je bila koruzna kupčija prav zanič. — Kmetje žita in moke niso hoteli voziti na trg in je moral konsum kupovati v inozemstvu. Ker je bila v Rumuniii žetev slaba, je Bolgarija veliko nakupovala pri nas. Kmeti ne bodo prej prišli z žitom na dan, dokler se ne bodo prepričali, kako bo s prihodnjim pridelkom; zato bo morala Bolgarija še kar naprej kupovati. — Da je koruza tako na slabem, ima svoj vzrok v dežju v Argentiniji, ki je pridelek dvignil v nepričakovano višino, ter veliki transporti, ki so prišli že prodani na Angleško. Ker sta meseca november in december za prodajo koruze merodajna in je je Bolgarija izredno malo prodala, pomeni to naravnost katastrofo. Upajo na pomlad. Upajo tudi, da bo prihodnja žetev sploh dobra; dežja je bilo v jeseni dosti, in ko je prišel sneg, je bilo že vse posejano. Dobra je kakovost tobaka in so tudi že veliko prodali; tobačni upravi v Pragi na primer 800.000 kg. Splošno se govori in piše o velikem napredku poljedelstva v balkanskih deželah v zadnjih desetletjih. Pa ni vse tako, kakor se govori in pLše. Vsaj v Bolgariji ne. Ne samo, da se pridelek najvažnejših poljedelskih vrst zelo menja, česar si ne moremo razlagati samo iz podnebnih razmer, celo nazaj je šel večini vrst. Veliko se mo- ra pripisati na rovaš vojske; kar se Vrsta. 1006. 1921. je prej z velikim trudom naredilo, vse Pšenica 1.054 881 to so pokončale vojne razmere in tre- Rž 1.026 S21 ba je bilo povsod spet na novo zače- Oves 1.129 872 ti. Od 1912. leta naprej pa do 1919. Koruza 1.390 723 je bila Bolgarija zmeraj mobilizirana. Riž 1.566 1.650 Z Dansko primerjati Bolgarije ne Sladkorna pesa 19.903 16.067 smemo, kakor delajo to nekateri sta- Konoplja 349 350 tistiki, je toliko faktorjev, in krivda Lan 340 298 ni samo na Bolgariji. Vzemimo letnici Fižol 877 573 1908. in 1921. in poglejmo povpreč- Krompir 4.454 3.538 ni pridelek najvažnejših poljedel- Bombaž 239? 3.539 skih vrst na hektar, v kilogramih: Tobak 916 695 Kriza naše šumske industrije in lesne trgovine. (Kouec.) 7. Eksploatacija državnih gozdov in veleposestev pod agrarno reformo. Interesenti se glede eksploatacij-skih pogojev pri državnih gozdih posebno pritožujejo, ker se pobira visoke takse za uporabo državnih žag in sicer za kubični meter okroglega lesa v blejsko-bohinjskem okraju 8 do 10 dinarjev, ne glede na to, če se žaga faktično uporablja, ali ne. Povprečni letni posek v okrožju žage »Fortuna' verskega zaklada je 50.000 m3 in zato celo množino se zaračuna zgoraj omenjena taksa, akoravno znaša kapaciteta žage le 20.000 m" letno. Omeniti je končno treba, da meri uprava versko - zakladnih gozdov okrogli les proti vsem trgovskim običajem na polovico centimentra tako, da so odjemalci za difirenco pri na-daljni prodaji manj vrednega okroglega lesa papirnicam in rudnikom oškodovani, ker jim kupci, sklicujoč se na trgovske uzance, teh diferenc ne priznajo. Posebno važnost polagamo na to, da se osvoji načelo, da je treba pravico eksploatacije državnih gozdov, kakor tudi veleposestev pod agrarno reformo na vsak način izključno pridržati domačim podjetnikom ter poskrbeti za to, da se tozadevni predpisi ne bodo izigravali na ta način, da bi se razne inozemske družbe in mešana podjetja potom slamnatih mož in figurantov polastile najvažnejših postojank našega lesnega gospodarstva. Da je ta naša zahteva upravičena, kažejo že sedanje razmere na Gorenjskem. Zato se z bojaznijo pričakuje kakšne razmere bodo nastopile potem, ko stopi nova našeljevalna pogodba z Italijo v veljavo, ko si skušajo že sedaj Italijani na vse mogoče načine zasi-gurati eksploatacijo naših gozdov. Sedanji sistem licitacij je treba nadomestiti z sistemom dolgotrajnih pogodb, da pride v lesno gospodarstvo red in stalnost. Konečno moramo opozoriti, da je treba z vso energijo na veleposestvih, ki spadajo pod agrarno reformo, izvesti nacijonalizacijo, pred vsem vsaj v upravnem oziru. Na teh veleposestvih se nahaja danes še mnogo inozemcev, ki jih je treba nadomestiti z domačini, ker imamo dovolj strokovno izvežba-nega in izobraženega naraščaja. 8. Nezgodno zavarovanje lesne stroke. Občutno bremenijo loano industrijo in trgovino nadalje tudi visoke dajatve za bolniško zavarovanje. Tako nam je znana tvrdka, ki zaposluje vsega skupaj 60 delavcev, od katerih pa je polovica zaposlena z raznimi postranskimi posli, ki je pa plačala na prispevkih za bolniško in nezgodno zavarovanje na leto 80.000 Din. Poleg tega so morali še zavarovani delavci tudi s svoje strani prispevati z znatnimi zneski na zavarovalnih premijah. Sedaj se pa namerava s 1. julijem 1925 vpeljati še starostno in invalidsko zavarovanje. To bi bila nova obremenitev lesne stroke, ki bi še bolj znižala rentabiliteto cele stroke. Za lesno industrijo in za lesno trgovino so določeni izredno visoki nevarnostni razredi, in sicer: o50. Cepljenje lesa in dovažanje z nakladanjem vred XIV. n. r. 551. Z motorjem XIV. n. r. 558. Enostavne žagarnice za deske brez krožnih žag (kmetiške žagarnice) X. n. r. 554. Enostavno žagarnice za deske s krožnimi žagami XAV. n. r. 555. Žagarnice z vsemi opravili na delovišču XIII. n. r. Znak manjše nevarnosti pri postavkah 554. in 555.: ako se uporabljajo krožne dvojnorobne žage, ki delajo samogibno. Žagarnice za deske h sekanjem lesa in prevažanjem vred: 556. S krožno žago XIV. n. r. 557. Rrez krožne žage XII. n. r 558. Obrati s krožnimi žagami kot sanio-stalni obrati XIV. n. r. 571. Proizvajanje dog in dna za sode z motorji XIII.»n. r. > 574. Proizvajanje žlebastih letev in zavodi za oblanje, rezanje in reskanhe lesa XIV. u. r. 602. Obrati, v katerih je več nego ena četrtina delavcev zaposlena pri strojih, XIII. n. r. Mizarnice z motorji, kjer ni obdelovanje lesa s stroji popolnoma ločeno od obdelovanja lesa z roko: 608. Obrati za več nego 5 delavcev XIII. nev. razr. 804. Trgovina z lesom, prodaja na debelo in sirovim obdelanim lesom X. n. r. 805. Trgovina z lesom in premogom na drobno z ročnim sekanjem in lastnimi vozili IX. n. r. Ako pomislimo, da so uvrščene na primer tovarne za celulozo v X. nevarnostni razred, papirnice v VI., us-njame v VIII. in elektro-kemične tovarne, kjer so delavci izpostavljeni neprimerno večjim nevarnostim in škodljivim vplivom plinov pa v IX. nevarnostni razred, vidimo, kakšen pretiran davek se je naprtilo tu lesni stroki. Te nevarnostne razrede je odredilo ministrstvo za socialno politiko brez vsakega zaslišanja interesiranih krogov in še do danes ni smatralo za potrebno, da se začasno odrejene razvrstitve z ozirom na efektivne rezultate prvih dveh poskusnih let revidirajo. Danes plača ena lesno-eks-portna tvrdka, ki ima pri skladiščih v Ljubljani zaposlenih 30—40 delavcev, za socialno zavarovanje 50.000 dinarjev. Smatramo, da je nujno ptorebno,, da se ta revizija čimpreje izvrši in da se dosedanja pretirana obremenitev lesne industrije s temi dajatvami primerno olajša. BOMR«M>?Wl«MCeK t*U&C**QVH*iCS Kakor smo ugotovili, se dogaja pri Ivrdkah, ki vzdržujejo samo lesna skladišča brez produkcijskih obratov na 100 zaposlenih ljudi, na leto komaj ena nezgoda srednjega značaja, ki potrebuje komaj dvatedensko lečenje. 0. Poštni promet. V eksportni trgovini igrajo med režijskimi stroški veliko vlogo tudi visoke frankaturne pristojbine za pisemski promet z inozemstvom, dalje visoke takse za brzojavni in telefonski promet, ki se plačujejo po uradno ■ določenem kurzu v zlatu, ki je pa se- j daj višji kakor je efektivna pariteta j zlatega dinarja. Nujno potrebno je, da . *e te pristojbine znižajo v razmerju z naraščanjem dinarja ter da se za j promet z Italijo, na katerem smo najbolj interesirani, skuša doseči znižanje brzojavnih in telefonskih pristojbin. 10. Uzance za lesno trgovino. Trgovska in obrtniška zbornica je ' v sporazumu s Tajništvom ljubljanske borze ter interesiranimi krogi lesnih ekspcrterjev na podlagi obširnih anket izdelala uzance za trgovino z lesom in lesnimi izdelki na blagovni borzi v Ljubljani. Načrt je bil predložen od predsedstva Ljubljanske borze ministrstvu trgovine in industrije že pred več meseci, a doeedaj še ni odobren. Zavlačevanje odobritve vpliva jako kvarno in ovira celo poslovanje borze, ker se mora pri vsaki kupčiji podrobno pismeno določati vse pogoje, pod katerimi se je kupčija sklenila. V interesu zboljšanja blagovne kupčije je, da ministrstvo šum in rud intervenira pri ministrstvu trgovine žn industrije, da se predloženi načrt uzanc brez odlaganja odobri in uveljavi. * * * Ako resumiramo vse te različne neprilike, sporedne stroške in nepotrebne izredne izdatke, ki so danes v lesni industriji in trgovini takore-koč neizogibni, vidimo, da nepotrebni izredni izdatki, ki jih ima lesna trgovina doma, izčrpajo celo vsoto zaslužka in vzamejo eksporterjem vsako možnost dobička. Naš trgovsko-politični interes zahteva absolutno, da se deluje z vsemi sredstvi na to, da se lesni stroki zopet omogoči rentabilno delovanje. Naša strokovna korporacija,»trgovska zbornica je z gornjimi praktičnimi .•Tir.'/ ;\ \ rc< t . v polni nad e, da | nam hc dalija , iketa, ki se je v i s ■ • i n programu < tii ji la Til vpraša- j nje n ep osredne, nu ,r.e ocipom i pri - 1 no:;la P ; ii nifa ut > o a podpore v Bed Ui »ji kniični situaciji. ?>'At mn,. I. id. rfn,_T. | Savič ; industr L« k* ,p ; (Nadaljevanje.) 60. Naši žični izdelki. Tovarne žičnih izdelkov se nahajajo v Srbiji, Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji ter v Sloveniji. V Srbiji se nahajajo: 1. Tovarna sit in žičnih ter železnatih izdelkov Oliše Josipoviča v Beogradu. Na leto izdela 17.000 lucatov sit in sicer z dnom: iz železne žice 12 lucatov, iz mesingove žice 2000 tucatov, iz porinjene železne žice 2000 in iz konjske žime 1000 tucatov. Nadalje izdela 42.000 m raznih pletil iz železne in mesingove žice, 2000 železnih mrež za postelje, 10.000 kg peres za pohištvo, dalje rešeta za pesek, premog itd., 1000 panadov, podnožnic 500 komadov itd. Od strojev ima en nafta motor na 15 konjskih sil, en električni motor na 15 konjskih sil, 4 statve za tkanje platna iz železne in mesingove žice, en stroj za motanje žice, dva stroja za bodičasto žico, 3 stroje za peresa in 4 stroje za ključavničarsko delavnico. Delavcev zaposluje 30; 2. Tovarna sit in rešet ter raznih žičnih izdelkov Rafajla Jelišiča v Beogradu, ki izdela na leto 10.000 tucatov sit in 2000 metrov raznega žičnega platna in 3000 m pletene žice za ograje; 3. Tovarna za sita in tkanine iz žime bratov Stankovič v Nišu . V Novem Sadu se nahaja tovarna bratov Kramer za pletenje žice, mrež za postelje ter za sita in rešeta. Zaposluje 25 delavcev in ima 25 statev za tkanje in 6 naprav za pletenje žice ter en stroj na 20 konjskih sil. Izdeluje sita in rešeta, razne izdelke iz žice, mreže za postelje, žične ograje z železnimi okvirji in žične mreže za ograje. Tovarna predela na leto približno 40 do 50.000 kg žice. Za sedaj proda vse izdelke v tuzemstvo, upa pa, da jih bo mogla prodajati tudi na Bolgarsko. V Červenici izdeluje Grisfelder strojne proizvode iz žice ter sita. Zagrebu se nahaja: Hrvatska in-dusirija za strojno pletenje žice Šan-dorjii i • jo.ša. Na leto izdela: pletene žice 1000 nr, mreže za okna 200 ko-> adov, mrež za premog 50 komadov, vložkov za postelje 100 komadov. Tovor a ima en stroj za pletenje žice, 3 velike stružnice, 2 stroja za vrtanje, stiskalnico za vrtanje lukenj, stiskalnico za pritrjevanje vložkov, električ-nin motor na štiri konjske sile. Zaposluje 10 delavcev. V Ribnici se nahaja tovarna tvrdke Pakiž in drugovi za žične tkanine in pletenine. Izdeluje žično pletivo za rešeta od št. 2 do št. 17 na leto do 14.000 m2 pletiva za sita iz železne žice štev. 18 do 35 na leto do 6000 nr, pletivo iz mesingove žice od št. 20 do 60 na leto do 2000 m*, pletiva od 34 m/m do 10 m/m na leto do 10.000 m2, elastične posteljne mreže (300 komadov). Tovarna ima dvoje mehaničnih statev in 10 ročnih statev, na katerih delajo delavci na svojih domeh. Žico dobiva z Jesenic, ki izdeluje žico od debeline 0.45 mm naprej. Mesingovo žico dobiva iz Avstrije in Nemčije. Izdelke prodaja Sitarjem v okolici, ki izdelana sita in rešeta prodajajo po celi državi. V Sodražici pri Ribnici izdeluje isto Evgen Ivanc, vendar še v večjem obsegu. Na Jesenicah izdeluje Simon Sa-blalnik kot začetnik z obratom vred: elastične mreže za postelje, žično pletivo za ograje, mreže za pesek in premog. Ima električni pogon na dve konjski sili in tri stroje za pletenje žice. Na leto more izdelati 1500—2000 elastičnih mrež za postelje. V Mariboru izdeluje elastične mreže za postelje: 1. Karol Prajs in sicer približno 1000 komadov z lesenim okvirom. 2. Servat Makoter približno isto število istih izdelkov, 3. istotako rudi Karol Ve6jak približno 1000 komadov, V našo državo se je uvozilo izdelkov iz železne žice v letu 1920: preko 1 mm debeline 312.052 kg, izpod 1 mm debeline 105.536 kg. Poleg tega se je uvozilo izdelkov iz bakrene ali medene žice 6048 kg. Uvoz je tako velik, da bi se moglo ustanoviti še nekaj tovarn za žične izdelke, odnosno bi se že obstoječe tovarne mogle še razširiti in jako intenzivno obratovati. Za razlog temu velikemu uvozu navajajo naši tovarnarji relativno nizko carino, ki je nizka, dasi bi mogli sami pokriti celotno potrebo naše države. (I)alje Bledi.) Trgovina. Poziv mariborskim trgoveem. — Trgovskemu gremiju v Mariboru se je sporočilo, da prodaja Nabavijalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru razno blago na drobno in debelo, zlasti vino, tudi nečlanom in celo podeželskim trgovcem in gostilničarjem. Ker ima zadruga pravico, preskrbovati z raznim blagom samo svoje člane — državne nameščence, radi česar je oproščena vseh davkov, dela s lem neopravičenim postopanjem legalnim trgovcem ogromno škodo. Zato se pozivajo vsi mariborski trgovci, da poslovanje omenjene zadruge strogo nadzirajo in sporočijo gremiju vsak tak slučaj, da inore gremij podvzeti proti zadrugi v obrambo pravic trgovstva primerne korake. Uvoznina v Ljubljani. — Pri gremiju trgovcev v Ljubljani se je vršila dne 13. t. m. anketa o mestni uvoznini, ki se pobira za blago, ki se uvaža v mesto. Ankete so se poleg zastopnika mestne občine udeležili številni interesenti. Stavili so se različni predlogi, osobito glede transitnega prometa. Za sestavo konkretnih perdlogov se je izvolil poseben odbor, obstoječ iz gg. Zebal, Hieng, Gregorc, Bolaffia, Novakovič in Štrucelj. Pred končno redakcijo konkretnih predlogov bo imelo članstvo gremija še ponovno priliko, da izrazi svoje zahteve, želje in pomisleke. Vžigalice. — Na zadnji redni javni seji Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je predsednik Zveze trgovskih gremijev in zbornični svetnik g. Ivan Jelačin opozoril zbornico na težave, ki nastajajo pri prodaji vžigalic vsled visoke monopolne takse in maksimalne prodajne cene v podrobni prodaji, osobito odkar so se tovarne vžigalic kartelirale. Predlagal je, da se zbornica zavzame za ustvaritev pogojev primernega trgovskega dobička pri prodaji vžigalic. Na podlagi tega predloga je zbornica podvzela korake, da uredi prodajo vžigalic na način, ki bo omogočal primerni dobiček. Izvozniki svinčene rude. — Neka tvrdka v češkoslovaški išče zvez s tukajšnjimi producenti odnosno izvozniki svinčene rude. Njen natančnejši naslov je interesentom v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na raz-poalgo. Slabi rezultati lanske trgovine s slivami. Od početka trgovanja do konca leta 1924. se je dovozilo na tržišče v Brčkem samo 196 vagonov suhih sliv, kar je, v primeri s prejšnjimi leti uprav neznatna količina. Lahko se reče, da so trgovci s slivami v Brčkem v pretekli kampanji imeli zelo slabe posle. Tudi na srbjan-ski tržiščih ni bil položaj prav nič boljši. LISTEK. Herbert N. Casson: Dvanajst ti nov. (Nadaljevanje.) Drugi tip. NE PRODAJTE NIKDAR POD PRITISKOM ! Ta tip velja tako za financo ko za trgovino. Kdor ima denar, za tega mora biti nespremenljivo pravilo, da nikdar pod pritiskom denarja ne izda, ne posodi ali naloži. Na tem svetu je toliko sleparjev, sorodnikov in beračev, da se mora smatrati človek z denarjem za trdnjavo. Ne sme dopustiti, da se ga zavzame z naskokom. Neprestano mora biti na straži. Mora se varovati pred onimi, ki hočejo denar, pred paraziti, ki žive od tega, da druge pregovore, da jim dajo svoj denar. Kadarkoli se vas naprosi za denar, vedno odložite odgovor na drugi dan. To pravilo vam bo prihranilo mnogo izgub. Na svetu je tako mnogo ljudi, ki znajo tako prepričevalno govoriti, da je težko ohraniti to, kar človek ima. Umetnost, pridobiti denar drugih, je od parazitov, lopovov in vin d razvita do popolnosti. Umetnost napada pa je veliko bel? razvita, ko ona obrambe. Zaradi tega pišem to knjigo. Da bo prvič izdelan | sistem obrambe. j V finančnem svetu je vedno polno j slavnih pustolovcev. Vedno je dosti pametnih lopovov, ki si znajo brez sile prilastiti denar drugih. Tako na primer, je brez dvoma Bottomley vzel občinstvu več denarja, ko deset vlomilcev skupaj. Tekom zadnjih 21 let je ustavil v Angliji Bottomley 45 »družb«. Te družbe so imele na papirju 15 mi lijonov funtov premoženja. Večina od njih se je razpočila kot milnični mehurčki. Nobene družbe niso bile. Bile so samo navadna sleparija. Zelo neprijeten občutek, če človek ve, da je imel nekdo angleško javnost 21 let za norca ne da bi bil prijet, Bottomley je sedaj zaprt. Toda, ko je šel v ječo, je bil ravno 21 let že zrel zanjo. T mo prenašajo. Čudovite načrte si i-misliio. V velikem razburjenju dr -naokoli in kličejo: Čudovit načrt! ' lijoni in milijoni! Kdo hoče mnof denarja? Hitro! Pridite in vzemite ga!« T < zagrabi množico. Jo bo vedr zagrabilo. T_ ;udie, ki so sicer popolnoma p ''ni hite k njim in dajo tem kriče. >m svoj denar. r>»r mesecih imajo kričači d nar l udje pa načrt. Izgleda, da ni nobenega učinkovitega sredstva, da bi se preprečilo, da bi se ljudje pustili vi či za nos. Popolnoma mogoče je, kakor smo videli v slučaju Bottomley a, da se vlije iz ž pov revnih ljudi nad človekom, ki je notoričen slepar, zlat dež od 7C0.0G0 funtov. V financi ni za lahkovernost in nesramnost nobenih m j. Lastni prijatelji — da, vaše lastno mesu in kri — so z največjo vnemo pripravljeni potegniti vam denar iz žepa in ga »prevesti« v lasten žep. al or strupen bršljin slabi v pragozdu drevo in ga končno prevrže, tako se zvijajo na najmočnejšem pod etniku človeške parazitne rastline navzgor, ga zastrupe in končno vržejo ob tla. C lo v pošteni stari Angliji je na tisoče mož in žen, katerih edino opravilo je v tem, da spravijo druge ob denar. Zato je treba v financi ustvariti umetnost samoobrambe. Vsakdo, ki hoče svoj denar obdržati ali ga izdati po svojom lastnem prevdarku, se mora naučiti, sebe varovati. N. sme se udati, če je napaden. Fh. !no in mimo mora prevdariti: »Kaj bom dobil za svoj denar? Kako vem, da mi bo povrnjen?« Lasten interes nikakor ni plemenit. Ramo neplemeniti roparji paraziti, ki žive od velikodušnosti drugih, so ga naredili za to. Lasten interes je gra-lilna čednost. Je eden od stebrov, ki nosi stavbo civilizacije. Filozofija lahkovernosti in altru- izma je bila iznajdena od beračev in se trajno izkorišča od tatov. Pridobite si najprej denar — potem ga čuvajte in uporabite ga za lastne namene. To je pravilo priproste pameti v gotovem smislu tudi najvišje morale. Čim več lahkovemežev, tem več tatov. »Ne kradi!« je dejal Mojzes. Ta nauk bi moral dopolniti takole: »Ne pusti se okrasti!« Kakor hitro kdo kaj ima, se mora čuvati pred razburjenjem. Hladno glavo naj si ohrani. Naj gre domov in se o stvari pogovori s svojo žena V denarnih ozirih so žene manj lahkoverne ko možje. So bolj nezaupljive. Vrabec v roki jim je ljubši, ko golob na strehi. Navadno žene bolj gledajo na to, da denar d h e in so bolj pripravne, da ga tudi el irže. Mož se veseli nad živi jensko igro sreče. Žena misli navadno na zastavek, s katerim jo bo treba plačati. Zato naj bi vsakdo pri naložitvi premoženja vprašal za svet ženo ali mater. Prav nobenega vzroka ni, da daste denar komu, ker niste v stanu, da bi ovrgli njegove argumente. Tudi mu ga ne dajte, ker ste od njegove osebnosti premagani. Edin vzrok, da iztavite šek, je ta, da dobite za svoj denar polno protivrednost. Če ni kdo delničar Lloydov, potem nima zmisla kupovati rizika. (Lloyds je zavarovalna družba v Angiiji, ki sprejema za vse mogoče stvari zavarovanja, toda po taki pre- Štev. 6. •n—m/»ariy - -- .aaraer j Izgube abag konkurzov v Avstriji. Po statističnih podatkih o insolvencah v Avstriji v letu 1924. se je ugotovilo, da -je bilo celokupno 2545 prisilnih poravnav in 429 konkurzov. Celokupna svota pasivov se računa približno na 800 milijard aK, od katerih je 42% poravnano. Potemtakem znaša celokupna svota izgub približno 464 milijard aK. Konkurzi in poslovni nadzori v Nemčiji. V letu 1924 je bilo v Nemčiji priglašenih 5710 konkurzov in izvedenih 2681 poslovnih nadzorov. Trgovinska pogajanja med Italijo in Nemčijo. — Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Nemčijo so se začasno izpremenila v pogajanja za sklenitev »modus vivendi«, ki naj bi uredil carinske zadeve med obema državama od 11. januarja 1925 do dneva, ko stopi v veljavo prava pogodba. Po zmenjanju medsebojnih not so zastopniki obeh vlad sklenili, da velja od 11. januarja klavzula države z največjimi prednostmi; tako bo Italija še vedno izvažala svoje poljedelske pridelke v Nemčijo in Nemčija industrijske izdelke v Italijo pod istimi pogoji, kakor druge države. Nov monopol na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem se je izza dne 1. januarja t. 1. monopolizirala prodaja soli. Izvoz in prodajo bo oskrbovala finančna uprava. Monopoliziranje alkoholnih pijač v Kusiji. Sovjetska vlada proučuje zakonski načrt za monopoliziranje alkoholnih pijač s 30 stopinjami. Industrija. Občni zbor. — Delniška družba pivovarne »Union« v Ljubljani ima svoj 15. redni občni zbor dne 26. januarja t. 1. ob 11. uri v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Prenos tvornice kmetijskih strojev v Ljubljano. Tvomica kmetijskih strojev, ki se sedaj nahaja v Ptuju, je kupila, kakor čujemo, od ljubljanskega trgovca M. Jesiha, zelo primeren objekt v Ljubljani, kamor se bo že tekom julija preselila s celim obratom. Povišana produkcija električne ener-žije na vodno silo v Avstriji.' Avstrija je producirala 1. 1921 električne eneržlje za 172 tisoč konjskih sil, 1. 1924 pa za 262 tisoč konjskih sil, dočim se elektrarne za az6 tisoč konjskih sil še grade. Izraba električne eneržije se je torej v Avstriji v zadnjih treh letih več nego pocivojila. Težka kriza v rumunski lesni industriji. — Težka kriza lesne industrije je prisilila v zadnjih mesecih mnogoštevilna podjetja, da so ustavila obratovanje. V zadnjem času so se heprilike še povedalo in bodo končno primoraua ustaviti 4R'T-ncmn-gnii11 c n -n-r>-iv*t»imn»rriiin"ir-Twtir>mi— im n je zanjo vsaka izguba izključena.) Če plane kdo v vašo pisarno in vam Teče: dajte hitro 500 funtov, potem moremo kupiti z dobičkom ta ali dru-.gi papir, samo če zagrabimo hitro; potem mu odgovorite mirno, da naj kupi papir, vendar sam, in Bi obdrži dobiček, ker je opazil to sijajno trgovino prvi. In če pride kdo v vašo pisarno z obljubo, praznim žepom in plakatom: »Stori takoj!« potem ne postanite jezni, temveč opozorite ga na drug plakat, ki naj visi nad vašo pisalno mizo: »Kar imam, to obdržim!« In če bi mogli kupiti najboljšo železnico Anglije za kos sira, tedaj se ne sme dati kos dobrega sira, ki se ga ima, kar brez vsega. Kadarkoli vam kdo pri nalaganju denarja, reče: »Sedaj ali nikoli!« mu vedno odgovorite: »Nikoli!« V finančnih stvareh je treba biti napram naglici in siljenju vedno nezaupljiv. Razven, če je človek sam našel vzrok za hitro delo. Mogoče, da zamudite sem pa tam kako čudovito priliko, če čakate do jutri. Toda trajno si ohranite več denarja in imate manj vzroka za kes. Bodite v lastnih stvareh in če igrale lastno igro, tako hiter, kakor je to sploh mogoče. Ce pa se bi imeli lomiti od posesti in denarja, potem naj vedno velja pravilo: Počasi naprej! V eni minuti se z lahkoto izgubi Prihranke celega življenja. Zato Nikdar pod pritiskom ne kupujte, ne dajajte, ne posojajte in ne trgujte! obratovanje tudi podjetja, ki so dosedaj z vsem naporom izkušala zaposliti svoje delavstvo. V posebno težki krizi se na haja lesna industrija v dolini Maroša na Sedinograškem, ki zaposluje nad 12.000 delavcev. Odpustiti namerava nad 30% delavstva. Položaj je tem bolj kritičen, ker vlada ne kaže nikake volje, da bi se brigala za neprilike lesne industrije. Finančni položaj ruske lesne industrije. Finančni položaj ruske lesne industrije je zbog pomanjkanja prometnih sredstev zelo prekaren. Dne 1. oktobra pr. 1. je znašal temeljni kapital 13 ruskih lesnih trustev 224 milijonov rubljev (1. oktobra 1923 21 7 milijonov rubljev). Prometni kapital 24'8 milijonov rubljev (249 milijonov rubljev). Dolgovi lesnega trusta so dosegli meseca oktobra 1924 15 5 milijonov rubljev, od katerih odpade 23% na banke. Carina. Znižanje carino na Ogrskem. Multi-plikator za plačevanje carine v zlatu se je na Ogrskem s 1. januarjem znižal od 17.000 na 15.000. Poljska uvozna carina. Na Poljskem se je dne 18. decembra 1924 ukinilo pobiranje posebne uvozne pristojbine za rženo in pšenično moko. Hkratu se je izdatno znižala železniška prevoznina za premog, moko, krompir in kruh. Uvozna carina na sladkor se je znižala od 35 do 15 zlotov. Uavki in takse. Vplačilo točilne takse po tar. post. 62. taksne tarife. Generalna direkcija po-srednjih davkov, oddelek za takse, je odredila z razpisom z dne 26. novembra 1924, štev. 62.683, sledeče: »Ker je bilo obsežno pripravljalno delo za odmero in vplačilo popolnoma nove takse po tar. post. 62. taksne tarife otežkočeno in se ni moglo pravočasno izvršiti, je bil gospod minister za finance primoran podaljševati roke za izvršitev odmere ter iz tega razloga tudi podaljševati roke za avtomatično vplačilo takse. Vsled podaljšanja rokov za odmero in vplačilo te takse si taksni obvezanci niso bili na jasnem, do katerega roka morajo plačati odmerjeno takso po tar. post. 62. taksne tarife. Da se ta zadeva uredi in spravi v pravi tir ter da je vsak obveza-nec točno poučen o svojih dolžnostih in ker se je od 1. januarja 1925 dalje točno držati predpisanih rokov, se vsi točilci na drobno in na debelo opozore, da je odmerjeno takso po tar. post. 62. taksne tarife plačati vnaprej, in sicer: za prvo polovico koledarskega leta do dne 31. januarja, za drugo polovico koledarskega leta pa do dne 31. julija in da je tudi eventuelno še ne plačano takso za prejšnjo dobo vplačati pri pristojnih davčnih uradih. Odslej se ne bo mogel nihče izgovarjati, da mu ni bilo znano, kdaj je bil zavezan takso plačati.« Kuznovanje pri prevoznem vplačilu dopolnilno prenosne takse. — Ako se dopolnilna prenosna taksa ne plača ob določenih rokih, se pobere poleg redne takse in zamudnih obrestij kot kazen dvakratni iznos prepozno plačane takse. Ker. so nekatera oblastva ob tem povodu pobirala poleg kazenske takse tudi še takso po tarifni postavki 229. taksne tarife, ki se plačuje za obsodbe, je generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 12. septembra 1924, štev. 45.875, odločila, da pobiranje takse po tarifni postavki 229. v teh primerih ni bilo utemeljeno. Oenarstvo Mnenje o naši finančni politiki v Parizu. Dne 11. t. m. se je vršil v Herrio-tovi palači slavnostni obed na čast jugo-slovenskemu finančnemu ministru dr. Stojadinoviču, ki se mudi na finančni konferenci v Parizu. Udeležilo se ga je veliko število odličnih oseb francoskega in angleškega finančnega sveta. V svojem govoru je Herriot čestital Jugoslaviji na njeni dobri finančni politiki in k izrednemu zboljšanju položaja v zadnjem času. Finančni minister dr. Stoja-dinovič se je za čestitke zahvalil in poudaril, da imamo svoje uspehe t prvi vrsti zahvaliti dobri šoli Francije. Denarni obtok emisijskih bank v leio 1924. Obtolr novčanic naše Nar d’ < banke se je tekom leta 1924 zvišal d 5790 do 5910 milj. Din, avstrijske N -rodne banke od 7126 na 7730 milijard kron, nemške državne banke od 497 clo 14 J nii-iijonov držtnnih mark (1 državna mari.a ! bilijon papirnatih mar ), ■-o narodne kan!.e od 5->1 o-. ^-»14 n iiijarJ kron. Zuižs I j a se je obtok neverni ic češiio. lovaš e a ha m-nega urada, in si’ o” od 9599 :! k./i i »ni.4, ;rJ J»r ul. kora:: Og ; . p:©ve Ibi valute na višjo enoto. Ogrski finančni minister jc de. lil, da se s m jo od 1. januarja i. 1. .iji zevati znosi.i v poslovne knjige . til . -.kih. AJanjši znesli! se hodu ,m ovaii le v decimaJi ah. Anglija ponuja posojilo češkoslovaški tekstilni industriji. Po vesteh i/. vej. do-s- jnili iiicst so čslov. časopisi seznali, da se je neka angleška skupina ponudila da da posameznim češkoslovaškim tekstilnim podjetjem kredite do 100 milijonov čsl. kron. Bauca Adriatica v konkurzu. Razprava o poravnavi banke Adriatica, ki je bila določena za 8. januarja 1.1., se je preložila do 10. januarja, ker so zastopniki banke obljubili, da pripravijo do tedaj boljši poravnalni predlog. Toda na dan nove razprave niso še bili gotovi s svojim predlogom in so se izgovarjali, da pričakujejo zvečer prihoda zastopnika Jadranske banke, Beograd, s katerim se imajo nekaj važnega in bistvenega dogovoriti za poravnavo. Poravnalni komisar, g. svetnik Fjorentu, je odredil, da se najprej ugotovijo terjatve in da se bij glasovalo o že stavljenem boljšem predlogu v ponedeljek, dne 12. t. m., na kateri dan bi se imela razprava nadaljevati. Razprava v soboto je trajala celi dan. Ko je pri začetku razprave v ponedeljek poravnalni komisar dal besedo upravitelju poravnave dr. Benedetti-ju, ki je poročal, da ni nobenega novega predloga, je nastal vik in končno se je začelo glasovanje o prvotnem predlogu banke, v katerem se je ponujalo 20% v obrokih brez vsake garancije. Posamezni upniki so bili poklicani, da se izjavijo in vsaki je bil odločno proti predlogu. Med glasovanjem je zastopnik banke in upravnik svetnikov dr. Dompjeri prosil komisarja naj razpravo odgodi, ker bo za boljši predlog, je potreben sklep Jadranske banke v Beogradu, o ukrepih, ki so jih dogovorili z zastopnikom te banke. Na vprašanje komisarja, kakšen bo ta predlog je dr. Dompjeri odgovoril: 30 po sto. Komisar je izjavil, da ne more razprave odgoditi iz formalnih razlogov in tudi zato, ker tak predlog ne bi bil odobren pri sodišču. Razprava se je nadaljevala po daljšem odmoru do popoldne. Rezultat je bil soglasna odklonitev poravnalnega predloga, na kar so nekateri upniki predlagali, da se otvori o premoženju banke kon-kurz. Gospod komisar je nato zaključil razpravo in povedal prisotnim, da bo otvoritev konkurza sklepal senat trgovinskega sodišča. Kakor poročajo današnje vesti iz Trsta, je konkurz danes že otvorjen. Promet Zvišane prevoznine v Avstriji. Izza dne 1. januarja t. 1. so se osebne in tovorne tarife na avstrijskih zveznih železnicah povišale za 30%. Železniška tarifa na progi Gjevgjolija —Solun. — Grška vlada je odločila, da se tarifa na tej progi povsem prilagodi v naši državi veljavni tarifi. Prevoznine in prenosne pristojbine so bile do sedaj jako visoke in so zaradi tega kvarno vplivale na naš izvoz preko Soluna. Glavna zaW* Ogled Kolinske tovarne priredi >' trg. društvo »Merkur« v Ljubljani v doljo, dne 18. januarja 1923 dop ! Zbirališče ob 9. uri dopoldne pri terski cerkvi. Vabljeni so gg. tr nastavljenci, vajenci, vajenke in p> ji društva. - Grami j trgovcev — Celje naziv -a se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob i predpddne v mali dvorani »Cel ■ doma« (bivši hotel »Union«) zb vanje trgovcev in sploh vseh uvoznikov in izvoznikov. Na zborovanju bo predaval g. dr. Dobrila, tajnik ljubljanske borze o pomenu borze in borznega raz-o lii.oa. Poživljajo se vsi, ki se pečajo z lesno teksiilno, kolonijalno, galanterij-s .o stroko, urarji, lekarnarji in osobito indu trijalci, da se zanesljivo udeležijo gornjega sestanka. Nudi se s tem vsem priz detim prilika, da natančno spoznajo ustroj te velevažne inštitucije in da se jim pojasni pomen in korist borznega razsodišča. Vabijo se na zborovanje tudi člani gospodarskih krogov iz celjske okolice. Pričakuje se obila udeležba. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane da se vrši redni občni zbor gremija v ponedeljek dne 19. januarja 1925 v veliki dvorani Kazine ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom. — Načelstvo. Za trgovski ples, ki se vrši v Mariboru dne 24. t. m., je tako veliko zanimanje, da dobi gremij dnevno od vseh strani mnogo prošenj za odpošiljanje vabil. Trgovski ples, ki ga priredi gremij v Mariboru itak samo takrat, kadar je neobhodna potreba podpore za svojo gremijalno šolo, je bil vedno eden ne le najlepših, marveč tudi najbolj zabavnih prireditev. Na tem plesu se ne zbirajo le domačini, ampak tudi mnogi prijatelji iz bližnje in daljne okolice. Tako je pričakovati, da bo tudi tokrat ta zabavni večer vse najboljše uspel ter prednjačil vsem drugim mariborskim prireditvam. ! Prepotrebni trgovski nadaljevalni šoli pa bo — upajmo — omogočil s svojilni dohodki nadaljni uspešni obstoj. Vabila se že razpošiljajo. Kdor najkasneje do nedelje, dne 18. t. m., ne prejme vabilfe ter bi prireditev vendar rad posetil, naj se blagovoli obrniti na trgovski gremij v Mariboru ali na predsednika Vilko Weixla, veletrgovca v Mariboru. Vabil je še nekaj komadov na razpolago. Trgovsko društvo v Celju poroča: K prvotni notici o »Trgovskem plesu«, ki se je vršil dne 3. januarja t. 1. v Narodnem domu, dodajemo še sledeče: Za sijajno uspeli aranžma prireditve izreka društvo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem cenj. sodelovalcem, ki so z vsestransko požrtvovalnostjo si prizadevali, da so gostje do konca prireditve ostali v prisrčnem neprisiljenem in veselem razpoloženju. V prvi vreti se imamo najprisrčneje zahvaliti cenj. damam gg. Strupijevi, Mastnakovi, Drofenikovi in Gradišnikovi, za njih vsestransko prijaznost v postrežbi gostov. Dalje gre posebna zahvala g. Josipu Kramerju (druž. tvrdke »Sanitas«), kateremu se je posrečilo s prav lepo in okusno dekoracijo, s simboli trgovine, celi prireditvi dati značaj »Trgovskega plesa«. Vse slike je izvršil sli1 ar Avg. Holobar, ki je s svojimi dovršenimi deli pokazal talent za umetnost in ga, kar se tiče slikarskega dela, tudi vsem najtopleje priporočamo. Za disciplino v plesu in da so vsi plesaželjni prišli na svoj račun, se imamo prev prisrčno zahvaliti g. Černetu, predsedniku kluba plesovodij iz Ljubljane. Obisk je bil za prostore Narodnega doma povoljen. Zal smo pogrešali nekatere, kojih odsotnost nismo pričakovali medtem ko jih najdemo vedno na raznih drugih prireditvah, tako n. pr. smo p greša'i razne gospode in obrtniških ’ rogov, skoro ves odvetniški zbor i7 Celiz, -dravnike itd. Glavno pa je, da je prireditev potekla v prav prijetnem ra p 'rerju. gostov, katerim bo ostal tr? s i ples v Celju v prijetnem spominu. $97*10. Dri prave za udeležbo na svetovni ra«- tavi dekorativne umetnosti v Parizu. — vrho organiziranja udeležbe naše dr-->'-e se je na inicijativo ministra trgovino in industrije sestavil v Beogradu dr ni odbor, kateremu načeluje mini-st< r 5;‘rinin. Nadalje se je sklenilo, da se ; a ij > pokrajinski odbori, in sicer v robu, Sarajevu in v Ljubljani za Slo-onijo. V to svrho je prispel dne 9. t m. v Ljubljano Član glavnega odbora, načelnik umetniškega oddelka ministrstva r- svete dr. B. Senoa. Bil je takoj skli-:v;n sestanek poedinih članov iz strokov-ih krogov ter odposlancev strokovnih orporacij, ki se je vršil v oddelku za trgovino in industrijo v vladnih prostorih. Načelnik dr. Šenoa je poročal ter obširno in razločno pojasnil nujnost, da se Jugoslavija razstave vendarle udeleži. Seveda je za priprave na razpolago skrajno kratka doba, ker se razstava otvori že 1. aprila. Na nujni predlog načelnika Šenoe se je takoj konstituiral tukajšnji odbor, in sicer iz petih članov, fcot je bilo v Beogradu določeno. V odbor so bili določeni sledeči gospodje: prof. univerze arhitekt J o s. Plečnik, akad. slikar in umetn. konzulent F r. Tratnik, prof. Tehnične srednje šole in predsednik društva Oton Grebe n t, tajnik Trgovske zbornice d r. Ivan Pless, ravnatelj Osrednjega zavoda za ženske domače obrti Božo Račič. Načelnik prosvetnega oddelka dr. Pestotnik je predlagal, naj bi odbor v svrho olajšanja svojega dela pozval k svojim sejam v posvetovanje še nadaljnje faktorje, da se v tem kratkem času, ki je še na razpolago, tem intenzivneje zbere gradivo. Načelnik dr. Mam bo omogočil, da se bo vršilo uradovanje odbora v prostorih oddelka za trgovino in industrijo v vladni palači. Program in statut razstave se objavi v prav kratkem času. — Odbor. Naša država najema vagone za iivoz. — Da se omili pomanjkanje vagonov v izvozni ti'govini, je generalna direkcija državnih železnic naprosila upravo ogrskih državnih železnic, da ji pošlje večje število vagonov, katere bo rabila v naši iz,vozni kampanji. Ogrska uprava državnih železnic je prošnji ugodila in je te dni prva pošiljka tovornih vagonov (250) že došla v Subotico. Pred kratkim je najela naša železniška uprava tudi 250 vagonov v Avstriji. Avtomatska telefonska centrala v Ljubljani. — Licitacija za prevzem adaptacijskih del v poslopju glavne pošte za nastanitev avtomatske telefonske centrale v Ljubljani se bo vršila dne 31. januarja t. 1. Stroški za adaptacijo so pro-računjeni na 248.000 Din. Italijanski tarifni biro v Pragi. Še pred otvoritvijo projektirane italijanske Trgovske zbornice v Pragi, se je tam otvoril italijanski tarifni biro. Iz tega se vidi, kako veliko važnost polaga Italija na trgovske zveze s Češkoslovaško in kako intenzivno deluje na tem, da bo usmerila češkoslovaški izvoz od Hamburga proč preko Trsta. Predvojni dolgovi bivše avstro-ogrske monarhije. — Dne 23. t. m. se vrši na Dunaju konferenca nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije, ki bo imela nalogo, da razdeli avstrijske predvojne dolgove na nasledstvene države. Našo kraljevino zastopa na tej konferenci g. dr. Ploj. Stanje posevkov v Banatu. — Stanje posevkov v Banatu ni po vesteh ondot-nega časopisja najugodnejše. Tudi miši so napravile ponekod dokaj škode. Nov rumunski moratorij za zunanje dolgove. — Rumunski uradni list priobčuje naredbo, po kateri je. dovoljen ponovni tromesečni moratorij za inozemske dolgove, ki se morajo vplačati v visoki valuti. Nova naredba morato- rija tudi najavlja, da naslednje podlnjša-nje ne bo trajalo tri, temveč osem mesecev. Izvoz zlata iz Severoauieriških držav. Izvoz zlata iz Severoameriških držav je znašal tekom meseca decembra 1924 in baš do 27. decembra 36,200.000 dolarjev, uvoz pa 3,300.000 dolarjev. Sodni revizorji v Franciji. Francoska vlada je pred kratkim predložila narodni skupščini osnutek zakona, ki bo upravičeval trgovska sodišča postavljati revizorje, ki so se dosedaj volili na občnih zborih. Njihove pravice bodo na-pram pravicam dosedanjih revizorjev razširjene. Dolžni bodo tudi pregledane računske zaključke in svoja poročila tekom enega meseca po občnem zboru priobčiti v uradnih časopisih. Nemške indeksne številke. Državna indeksna številka za preživljanje se je v zadnjem tednu 1. 1924 zvišala od 122.8 na 122.9 točk. Za živila sama je dosegla indeksna številka 135 točk. Indeksna številka za veletrgovino se je od srede novembra do srede decembra zvišala od 128.5 na 131.3 točk, to je za 2.2%. Preživljanje na Angleškem. Indeksna številka na Angleškem (1913 = 100) je izkazovala začetkom decembra 1. 1920: 269, 1. 1921: 199, 1. 1922: 180, I. 1923: 177 in 1. 1924: 181 točk. Nezaposlenost na Angleškem. Sredi meseca decembra 1924 je bilo na Angleškem 1.16 milj. oseb brezposelnih. Koncem meseca novembra 1. 1913 je bilo na Angleškem 2% celotnega delavstva brez posla, koncem novembra leta 1922: 14.2%, koncem novembra 1. 1923: 10.5% in koncem novembra leta 1924: 8.6%. Poljska na Jadranu. Med Poljsko in Reko so v prometu tovorni vagoni, ki prihajajo v našo kraljevino v tranzitu preko Češkoslovaške in Avstrije. V teh vagonih se ne smejo prevažati dragoceni predmeti (zlato, srebro, denar) ali neobičajno obsežni ali neobičajno težki predmeti, živali in mrliči. Za prevoz v direktnih vagonih med Poljsko in Reko dovoljuje poljska železniška uprava 20% popust na prevoznini. Pridelek tobaka v Smirni. Pridelek tobaka v vilajetu Smirna in Samsu bo dosegel letos z ozirom na napor turških naseljencev iz Kavale, ki so bili naseljeni v teh krajih, 60 do 70 milijonov kg. V prošlem letu ni produkcija tobaka presegala 40 milijonov kg, v Smirni in 15 milijonov v Samsunu. Nov angleški list »English Wednes-day« v Pragi. — V Pragi je začel izhajati nov angleški list pod imenom »En-glish Wednesday<. Za uredništvo odgovarja urednik Hales, a sotrudniki so sami Angleži. List izhaja za enkrat kot nedeljska priloga »Narodnih Listov«, a kasneje bo izhajal samostojno. Poljska trgovinska mornarica. — Poljska trgovinska mornarica se nahaja še na početku svojega razvoja. Tako šteje Poljska danes samo štiri majhne pomožne ladje in sedem privatnih parnikov. Razume se, da to število ladij niti od daleč ne zadostuje poljskim trgovskim potrebam. Ljubljanski? borza. 14. januarja 1925. Blago: Pšenica domača, fco Ljubljana deu. 440; koruza, nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana bi. 230; koruza, nova, gar., ico sremska postaja den. 185; oves bački, fco skladišče Ljubljana bi. 360; laneno seme, fco Ljubljana den. 650; otrobi pšenični, srednje debeli, fco gor. post. bi. 225; pšenični zdrob Donj. Miholjac, fco skladišče Ljubljana bi. 700; pšenična moka 0< Bjelovar, fco skladišče Ljubljana bi. 675; pšenična moka »2« domača, fco skladišče Ljubljana bi. bi. 625; pšenična moka 2« Čantavir, fco skladišče Ljubljana bi. 625; pšenična moka »5« domača, fco skladišče Ljubljana bi. 500; pšenična moka za krmo, fco Odžaci bi. 245. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 den. 64.50; Loter. 2'A % drž. renta za vojno škodo den. 129, bi. 131, zaklj. 130; Celj. pos. den. 210; Ljublj. kred. banka' den. 12450, bi. 128; Zdr. pap. Vevče den. 100; Nihag den. 36, 1)1. 40; 4'A% kom. zad. Kranj. dež. banke bi. 90. ;8U0!3HA< CZZT .... .....-"—-ZD Z. nri/z/a ran tipS 'SPauBSVPMSifJM 5-v.r J "n TRADE mark C 1 Tržna poročila. Živinski sejem v Mariboru (13. t. m.). Dogon: 6 konjev, 1 bik, 138 volov, 345 krav, 4 teleta, skupaj 494 komadov. Povprečne cene so bile: debeli voli kg žive teže 11.25—11.75 Din, poldebeli 10 do 11, plemenski 9.50—10, klavne krave 9.75—10.75, plemenske 7.50—9.25, krave za klobasarje 5.75—7, molzne krave 7—9.75, breje 7—9.75, mlada živina 10.50—11.25, teleta 25—27.50, prodano je bilo 128 komadov. Cene za amerikansko blago. Po nemških statističnih podatkih se je indeksna številka za amerikansko blago tekom meseca decembra zvišala od 162.6 na 172.2 točk. Najnižje je stala v povojni dobi v mesecu maju 1924, ko je izkazovala le 131 točk. Sladkor. V Trstu je tendenca na sladkornem trgu slaba. Kupci se ne oglašajo, dasi so cene padle, ker se domneva, da se bodo cene še nadalje znižale. Češki sladkor prihaja malo v poštev, pač pa jugoslovanski in ogrski. Blago notira za 1000 kg franko Trst prompt v angl. funtih: Droben sladkor 16.10—17, normalni kristalni 16.25—17, fini kristalni 17.15 do 18, v kockah prompt in za jan.-inarec 18.10—18.15. Ako računimo funt po 302 Din, stane 1 kg sladkorja v kockah v Trstu 5.46, s carino, trošarino in prevoznino v Beograd postavljen pa 15 Din 60 para, dočim prodaja kartel naših sladkornih tovarn ta sladkor po 16 Din. Ako se pa računi funt po 270 Din, bi stal en kg tržaškega sladkorja v kockah v Beogradu 15 Din in še manj, domači sladkor pa po 16 Din. Logična posledica tega dejstva je, da bo moral kartel ceue v doglednem času znižati. Dunajski goveji sejem (12. I. m.). Dogon 2870 komadov; od tega je bilo iz Jugoslavije 39. Promet je bil spočetka živahen, pozneje pa je popustil. Zato so tudi cene nazadovale za 500—1000 aK pri kg. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: voli 12.5—20, biki 13—17.5, krave 12—16, slaba živina 7—12. MEDNARODNE CENE ŽELEZA 1913-1924. Časopis VVirischaft und Statistik ? je sestavil seznam cen železa v največjih treh državah produkcije, v Severni Ameriki, Angliji in Nemčiji. Seznam obsega leta 1913—1924. Nemške cene so bile pred vojsko nad ameriškimi in angleškimi in so ostale nekako do leta 1916. na predvojni višini. Prekoračile so jo šele od začetka 1917 naprej. Seznani je v zlatih markah in za tono. Leto NemCija Anglija Amerika 1913 74.50 59.80 61.60 1914 70.10 52.00 55.40 1915 72.10 63.20 56.10 1916 69.00 84.60 77.20 1917 79.90 89.80 165.60 1918 101.60 93.50 150.90 1919 107.30 124.80 132.90 1920 120.90 157.70 183.30 1921 81.90 110.90 110.30 1922 68.80 82.80 98.90 1923 108.60 102.40 115.20 19241 92.96 80.87 98.90 Pozneje so se nemške cene skuša- le prilagoditi angleškim. Ta proces je trajal do poletja 1923; tedaj so se nemške cene vsled Stabilne vrednote odločile od angleških, so se dvignile čez svetovnotržne cene, so šle nato spet nekoliko nazaj, a so od pomladi 1924 spet nad cenami svetovnega trga. 1 11 mesecev. Dobava, prodaja. Dobave. Vršile se bodo naslednje-of er talne licitacije: Dne 6. februarja t. L pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave železne pločevine, glede dobave okroglega železa in glede dobave ploščnatega železa. — Dne 7^ februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave rasnih tiskovin; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave gumijevih cevi ter glede dobave bombažnih odpadkov za čiščenje lokomotiv. — Predmetni oglasi za natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja lesa (okolu 5000 m“) se bo vršila pri šumski upravi v Srednjem pri Sarajevu dne 7. februarja t. L Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Najboljši Hvalni stroj |e edino le Josip Petelinc-a znamke Grltzner m Adler »a rodbino, obrt In Industrijo Ljubljana . Pouk * nuni« breioltlen. Veileta« g»r»nd|«. Delavnica ia popravila Na veliko Ta af n 913 Na malo popolnoma nov, samo dvakrat rabljen, se proda po nizki ceni. — Tozadevne ponudbe je poslati na naslov: >Z0RA« dr. % o. z., Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 2. Tvornica „SVETXIN" priporoča svoje prvovrstne kemične izdelke, kakor ..SVETLIN” la in .MARICA* krema za čevlje ..SVETLIN** vazelinska mast za usnje -■■-..SVETLIN** voščilo Ia, belo in rumeno -- Pisarna in zaloga : LJUBLJANA, Vegova ulica St. 2 Josip Peteline, iGfubijana IVa vellbol (blliu PreAemovega spomenika) Ob VOfU Na malo 1 Priporor-n potrebščine se« Šivilje, Krojače, Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, SCellse, sukance, toaletno blago, Telefon WS Telefon W5 Veletrgovina v v Ljubljani priporoča špecerijsko blago ramovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dl" Save z električnim obratom. taatnlk la ladajatalj: »Merkurc. tr*ov»ko-lndn«triJ«ka d. d., Ljubljana. — Odfovornl urednik F. JERAS. CKNIKl NA HMPOLAOOl --- Tlak tiakarne »Merkur<, trgovsko-lnduatrijske d. d.