Celje - skladišče
D-Per
581/1975
S
S
Leto III. — Številka 10(31) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA November 1975
Kaj bo s pokritim sprehajališčem
POKRITO SPREHAJALIŠČE — PROBLEM SPOMENIŠKEGA VARSTVA, ZDRAVILIŠČA ALI OBEH?
Vprašanje ohraniti ali ne pokrito sprehajališče kot zaščiten kulturno zgodovinski spomenik ni bilo obravnavano samo v odnosih Zdravilišče — Spomeniško varstvo, ampak je seglo že v razprave na pristojnih republiških organih. Resoluciji, sprejeti na zborih naših delovnih ljudi in posredovani Odboru za družbene dejavnosti pri IS SR Slovenije (objavljeni tudi v 29. številki našega glasila), je v obliki poročila sledila strokovna ekspertiza spomeniškega varstva s pravnega in konservatorskega stališča. Obe poročili je Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije poslal v vednost Odboru za družbene dejavnosti pri IS Skupščine SR Slovenije, Republiškemu komiteju za kulturo, Republiškemu komiteju za varstvo okolja, Republiškemu sekretariatu za urbanizem, Republiškemu sekretariatu za industrijo, Kulturni
skupnosti Slovenije, Skupščini občine Šmarje pri Jelšah, Kulturni skupnosti občine Šmarje pri Jelšah, Krajevni skupnosti Rog. Slatina, Zavodu za spomeniško varstvo Celje in Zdravilišču.
Po ponovni razpravi med delavci Zdravilišča in po seznanitvi z obemi poročili, je Zbor delegatov na svoji seji dne 17. 10. 1975 sklenil, da v celoti soglaša z dodatno obrazložitvijo stališč, ki jih je v zvezi z obemi poročili Zdravilišče sporočilo istim naslovnikom, na katere sta bili adresirani obe obravnavani poročili, in sicer v naslednjem besedilu:
Poročilo o pravnem varstvu kulturnega spomenika pokritega sprehajališča v Rogaški Slatini in poročilo o konservatorskih problemih v zvezi z ohranitvijo sprehajališča smo skrbno proučili.
Splošno znanim in v obeh poročilih ponovno ugotovlje-
nim dejstvom ni kaj oporekati, vendar pa nas tudi kronološko in faktografsko zelo skrbna obdelava problema ni prepričala, da je edino z ohranitvijo oziroma restavriranjem pokritega sprehajališča zavarovan splošni družbeni interes ter da je sprehajališče kulturna in naravna dobrina, ki naj ima pomen za celotno slovensko skupnost in to v stanju, v kakršnem je sedaj.
Naša stališča smo med dosedanjim reševanjem zadeve dovolj jasno opredelili in jih ne bi kazalo zopet ponavljati, vendar je treba v zvezi z obemi poročili naša stališča dopolniti še z naslednjim:
1.	V »Vestniku« leta 1962 Zavod za spomeniško varstvo pokritega sprehajališča še ni vnesel v začasen seznam najpomembnejših kulturnih spomenikov. Formalni status kulturnega spomenika je sprehajališče dobilo šele z odločbo
v letu 1964. Ob tem se samo po sebi ponuja vprašanje, kako je mogoče danes pripisovati tolikšno vrednost sprehajališču, ko je nedvoumno ugotovljeno, da ni tisto, za kar smo ga vsi imeli pred razkritjem zadnje stranice, in s čim je mogoče izpodbijati dejstvo, da se strokovnjakom iz spomeniškega varstva pred 23 leti, ko so razpolagali z vsemi za zaščito spomenika relevantnimi podatki, ni zdelo vredno uvrstiti sprehajališče kot kulturni spomenik niti v začasen seznam najpomembnejših spomenikov, v letu 1974 pa so mu dodelili celo vrednost I. kategorije. Tudi odgovor na to vprašanje se ponuja sam po sebi: Danes nepopustljivo stališče spomeniškega varstva je bolj odraz želje za vsako ceno obdržati v veljavi zakasnelo uzakonjeno ugotovitev, da sprehajališče je spome-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Izvleček iz pravilnika o urejanju in izdajanju Vrelcev
Zbor delegatov Zdravilišča je sprejel pravilnik o urejanju in izdajanju glasila VRELCI. Njegova določila so usklajena z zakonom o javnem obveščanju in z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo.
lja le izvleček oziroma pojasnila njegovih najpomembnejših določil.
Organi, ki skrbijo za urejanje in izhajanje VRELCEV, so:	izdajateljski
svet, uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik.
Sestavo, naloge in pristojnosti izdajateljskega sveta smo objavili že v prejšnji številki, zato poglejmo, kaj določa pravilnik za uredniški odbor in urednika.
Uredniški odbor ter glavnega in odgovornega urednika imenuje zbor delegatov. Njihova mandatna doba traja dve leti, njihovo sodelovanje pa temelji na načelu, da skupno načrtujejo vsebino posameznih številk ter razsojajo, kateri od poslanih prispevkov so primerni za objavo.
Glavni in odgovorni urednik skrbi za zakonitost poslovanja pri urejanju in izdajanju glasila, za finančno administrativno poslovanje glasila in za zagotovitev tehničnih in organizacijskih pogojev rednega izhajanja glasila. Poleg tega, da mora skrbeti za uresničevanje temeljne vsebinske zasnove glasila in za sprotno uresničevanje sprejete programske politike uredniškega odbora, mora glavni urednik skrbeti za to, da so objavljeni prispevki v skladu z našo družbeno ureditvijo. Odgovornost za njegovo delo je sankcionirana v zakonu o javnem obveščanju.
Če glavni in odgovorni urednik oceni, da za objavo poslani prispevek ni v skladu s temeljno vsebinsko zasnovo glasila in ne odgovarja programski zasnovi glasila, mora zadržati njegovo objavo. O tem mora obvestiti uredniški odbor in avtorja prispevka.
Če so sporočila delovnih ljudi in občanov, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenih organizacij ter društev po njihovi oceni takšna, da so pomembna za javnost, lahko zahtevajo, da VRELCI takšna sporočila objavijo. O objavi takšnih sporočil odloča glavni in odgo-
vorni urednik, pri svoji odločitvi pa upošteva pomen in nujnost sporočila, materialne možnosti in seveda okvir dejavnosti glasila.
Če glavni in odgovorni urednik glasila odkloni objavo sporočila, se prizadeti lahko pritoži na uredniški odbor. Rok za pritožbo je 15 dni, uredniški odbor pa mora o pritožbi odločiti v 8 dneh po prejemu pritožbe.
V 15 dneh po objavi v glasilu lahko prizadeti dajo javni odgovor ali pa zahtevajo objavo popravka. Če se z odgovorom bistveno prispeva k razumevanju problema, pojma ali dogodka, ki je bil v glasilu objavljen, ga mora glavni urednik objaviti.
Če pa se vsebina odgovora ne nanaša na objavljeni prispevek in če nasprotuje naši socialistični samoupravni družbeni ureditvi, ga glavni in odgovorni urednik ne objavi. Glavni in odgovorni urednik ima tudi pravico odgovor skrajšati, če je nesorazmerno daljši od objavljenega besedila. Avtorja sme opozoriti, naj odgovor skrajša, da bo v skladu z objavljenim besedilom, če pa avtor tega noče storiti, lahko odgovor skrajša glavni urednik sam.
VRELCI
Tujci o turističnih pugujih v Jugoslaviji
POSLOVNO ZDRUŽENJE TURISTIČNIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ JUGOSLAVIJE JE SKUPNO S POSLOVNIM ZDRUŽENJEM HOTELSKIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE POVABILO NA NEPOSREDEN RAZGOVOR ORGANIZACIJO ZAHODNONEMŠKIH POTOVALNIH AGENCIJ. KONFERENCA JE BILA V HOTELSKEM MESTU HALU-
DOVO NA OTOKU KRKU 18. IN 19. SEPTEMBRA LETOS
2
Uvodoma sta obe strani izrazili željo za odkrit pomenek, ki naj bo osvetljen z obeh strani, to je o dobri in o slabi strani izkušenj, ki jih beležijo nemški organizatorji potovanj v Jugoslavijo.
Ugotovljeno je bilo, da smo v osmih mesecih tega leta realizirali v Jugoslaviji 33 do 34 milijonov nočitev tujih turistov. V celoti pričakujemo od 800 milijonov do 1 milijarde USA dolarjev deviznega priliva. V teh številkah so pretežno zapopadeni turisti iz Zvezne republike Nemčije. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo na pragu rekordne devizne bere. Lahko smo s tem zadovoljni. Ostane pa še za naprej nekaj problematičnih vprašanj, ki so odločilna za zboljšanje teh rezultatov v naslednjih sezonah. Zgovorna je ugotovitev, ki zaskrbljuje, da je ta rezultat dosežen v borih 3 mesecih sezone. Hotelske zmogljivosti niso niti 50% ko-ristene v osmih mesecih. V
rešitvi vprašanja, kako podaljšati sezono v zgodnji spomladi in v jeseni, leži še vsaj polovico poprej ugotovljenega deviznega priliva. Nič ni nerealna številka 1,2 do 1,5 milijarde dolarjev tudi v sedanjih okoliščinah. Nemški organizatorji so nezadovoljni. Ugotavljajo, da večina nemških turistov potuje mimo njih to je »na svojo pest«. Pri njih se le seznanijo z možnostmi bivanja in s cenami v naših turističnih krajih. Na proviziji so vsled tega oškodovani za več milijonov mark. Nekaj krivde pripisujejo tudi našim hotelom. Da bi prištedili na izdatkih za provizijo, dajejo naši hoteli prednost pri rezervacijah tem gostom. Niso pa še prišli do spoznanja, da je takšen gost nestabilen, saj ga že nekaj deževnih dni odžene. Zapovrstne nastale razlike deviznih tečajev (revalvacija marke v Nemčiji ali pa devalvacija dinarja pri nas) v zadnjih nekaj letih govore v prid gosta, ki plača
neposredno v hotelu. Oškodovan pa je gost, ki je rezerviral po fiksni ceni pri posredovalni agenciji.
Poleg splošnih ugotovitev so bili nemški predstavniki zelo kritični v pogledu servisa v hotelih in komunalne ureditve nekaterih naših krajev. Kritične so tem bolj, ker se ponavljajo vsako leto v intenzivnejši obliki. Vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju turističnega proizvoda, bi morali zavzeti do tega drugačen pozitiven odnos: trgovina, promet, občine s krajevnimi skupnostmi, komunalne službe, turistične informacijske službe, davkarije, sredstva za javno obveščanje, državni organi, carina, notranja uprava, kulturne organizacije, proizvajalne organizacije itd. Hotelske cene spričo konkurence na svetovnih tržiščih slede stopnji inflacije v emi-tivni deželi. Tega pa ne zasledimo pri cenah v sferi tako imenovane izvenpenzionske potrošnje. Saj so naše pijače,
sadje, spominki, vstopnice celo dražje kot v Nemčiji. Pritožujejo se na neprijaznost naših ljudi do njih. Nepravilen obračun (v škodo gosta) konzumacije je že postal pravilo za našega izvrševalca uslug oziroma storitev.
Čas, ki je odmerjen za zajtrk, je za dopustnika občutno prekratek. Znano je, da človek na dopustu tudi ponočuje in zato rad zjutraj dlje poleži.
Turistična taksa je nesorazmerno visoko odmerjena nasproti temu, kar naj bi gost zanjo dobil. Ponekod je znašala letos 8 din, uslug pa sploh ni ali pa so zelo skromne. Npr. zakaj ni na morju reševalnih čolnov ali pa izurjenih reševalcev. Dogodki, ko se pred očmi kopalcev utaplja nevešč plavalec, mečejo zelo slabo luč na naše organizatorje. Zakaj ni javnih koncertov ali pa folklornih prireditev, urejenih in vzdrževanih sprehajališč, parkov in poti, prostorov za gledanje TV programov, knjižnic in plesnih salonov? Rekviziti na plažah (stoli, ležalniki, senčniki) so poleg visoke vstopnine še dodaten drag izdatek. Plaže mnogokje nimajo tušev, ogledal, stranišč in drugih pripomočkov za dobro počutje gostov. Preizkušena je trditev, da turisti radi trošijo, vendar liberalno. Se pravi v prepričanju, da je po lastni pobudi odštel za dobro blago ali storitev primerno ceno. Izrečena je bila opazka, da so v tem Španci pravi mojstri. Z galantnostjo znajo potegniti turistu zadnjo marko iz žepa.
Kot zelo kritično ocenjujejo ureditev izvenhotelskega okolja. Nepometene ceste, smrdeča kanalizacija, odlagališča smeti in odpadkov, nezatira-nje mrčesa in gledalcev. Železniški in avtobusni kolodvor sta vstopni veži v določen kraj oziroma v deželo. Pa ni primernih peronov, ki bi olajšali izstopanje in vstopanje v vagone. Katastrofalno je stanje stranišč na kolodvoru Reka. Letališče Split je že davno prerasel velik zračni promet. Plesne godbe so povsod pre-bučne in slede okusu mladih ljudi. Zakaj ni uglajenih lokalov z uglajenejšo glasbo? Tu bi se dalo zelo šarmantno iztržiti od starejših letnikov več denarja. Občudujejo rast naše hotelske izgradnje in njeno arhitekturo. Za cenejši denar pa naj bi obnavljali tudi stare objekte. Je še mnogo ljudi, ki si lahko privoščijo skromnejše pogoje na dopustu. Menijo, da imamo v prihodnosti dobre obete za obisk. Čisto morje, relativno visok odstotek sonč-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Poslovno združenje JUGO-HOTELI je objavilo prve rezultate letošnje ankete med gosti najboljših jugoslovanskih hotelov. Pri razgledu 4000 anketnih listov, ki so jih izpolnili tuji turisti, so zabeležili nekaj tipičnih kritik, želja, pripomb in pohval teh gostov.
Gostje iz Zvezne republike Nemčije so zapisali:
99% jih je zadovoljnih z uslugami in ljubeznivostjo osebja. Na hotelskih plažah je preveč kopalcev, ki ne stanujejo v hotelu. Plesna glasba je prebučna in onemogoča nočni počitek. V okolici hotelov bi moral vladati v času od 23. do 6. ure popoln mir. Otrokom turistov je treba omogočiti več igre. Tam kjer so, naj bo več miz za igranje namiznega tenisa in več šahovskih garnitur. Uporabnina za ležalne stole je previsoka. Zajtrk bi naj bil serviran vsaj do 10. ure. Izbira solat je preskromna. Ni na voljo zbirke dias posnetkov o okolici hotela. V predsezoni je premalo zabavnih prireditev. Manjkajo knjižnice. Gostom bi bilo treba omogočiti neposredno telefoniranje iz sobe v sobo. Zajtrki so preveč enolični. Maslo ni vedno sveže. Zagotovljena mora biti oskrba z vodo. Tudi jedilniki so enolični. Ponuditi tudi v kavarnah izbiro slaščic h kavi ali k čaju. V kopalnicah manjkajo kljuke za obešanje oblek. Orga-
Drugi o nas
nizirajte proti plačilu nadzorovan sprehod z otroki. Servirajte še več jugoslovanskih specialitet. Škoda, da ne moremo vsaj v predsezoni računati na ugoden dopust, ker je tudi ta čas že prepoln gostov. Športne rekvizite vkal-kulirajte v paket ostalih storitev. Za zajtrk servirajte nemškim gostom filter kavo. V velikih hotelih vročite do-šlim gostom pregledni plan o razporeditvi najvažnejših hotelskih prostorov. Gosta naj osebje hotela pozdravi in naj ne štedi z besedami: prosim, hvala, dober tek in podobno.
Gostje iz Francije so rekli:
Servis v glavnem zadovoljuje. Zelo nas moti slabo medsebojno sporazumevanje, ker delavci recepcij in v restavracijah zelo slabo govore francoščino. Zaželena bi bila piano glasba v zaprtih lokalih. Hrana je dobra, medtem ko je servirana neprimerno topla. Vino je predrago. Pijače so čestokrat tople. Šef strežbe bi moral govoriti vsaj en svetovni jezik, da bi se lažje sporazumel z gostom. Primanjkuje strokovnih informacij na splošno.
Francozi žele enak sprejem in ljubeznivost v njihovem jeziku kot so tega deležni nemški turisti.
Angleški in danski turisti so želeli:
Hrana naj bo servirana topla. Naj ne primanjkuje vode za umivanje, še posebej ne tople vode.
Odpravite prebučno glasbo. Uredite naprave za klimatizacijo. Ženski carinik na aerodromu X je zelo nevljudna oseba. Pošljite jo na seminar o lepem vedenju.
Nudite nam več angleških časopisov, več igrišč. Sproti popravljajte pokvarjene ključavnice za zaklepanje sob. Hotelom dajte več intimnosti, cvetja, svetlobe, zelenih nasadov, tiho glasbo. Hoteli v Istri so orientirani preveč na nemško govorečo klientelo. Osebje obvlada nemščino, skoraj nikjer pa ne angleščine. Postrežite nam z dobrim angleškim čajem in toastom. Več literature o Jugoslaviji, kulturnih spomenikih, zgodovini jugoslovanskih narodov v prodajo. Seveda v angleščini.
Plaže na jugu so precej zanemarjene. Več nosačev postreščkov, ne dopustite, da se gostje sami mučijo s prenosom svoje prtljage.
Italijanski turisti:
So bili zadovoljni. Osebje hotelov slabo govori italijanščino. Vsaj v sezoni skušajte vaše gastronomske sposobnosti približati italijanskemu okusu. Poleti v Italiji ne jedo svinjskega mesa in tudi ne jagnjetine.
se.
Nekaj o delu krajevne skupnosti
KAKO POTEKA IZVAJANJE PROGRAMA KOMUNALNIH DEL KRAJEVNE SKUPNOSTI ROGAŠKA SLATINA
Po širokih razpravah v organih Krajevne skupnosti in v delovnih skupnostih organizacij združenega dela v Rogaški Slatini je bil na svetu Krajevne skupnosti za letošnje leto sprejet precej zahteven program komunalne izgradnje. Ta program pa je bil finančno le s težavo pokrit in realizacija je bila pogojena z avansi na pri-
Skupno
Konstrukcija financiranja kaže, da so med pomembnimi viri sredstva, ki jih prispevajo občani sami. Samo v letošnjem letu je teh sredstev po programu kar 690.000 din. V preteklih nekaj letih pa je bilo zbranih pri občanih preko 1,000.000 din, pri tem pa prostovoljnega dela, ki ga ni malo, nisem niti računal.
Toliko o programu.
Sedaj pa še o tem, kako poteka izvajanje.
POPRAVEK
V prejšnji številki je pomotoma izostal podpis avtorja članka Nov izdaten vrelec mineralne vode v Kostrivnici pri Rog. Slatini.
Avtorju ing. Antonu Nosanu se za pomoto opravičujemo.
spevek za leto 1975, ki naj bi ga organizacije združenega dela vplačale že v mesecu oktobru. Pritiski delovnih ljudi in občanov so bili še pred sprejetjem programa močni, vendar se je pokazalo, da razpoložljiva sredstva ne dopuščajo večje širine. Tako so morala biti nekatera dela odložena za prihodnje leto.
4,970.000
Trenutno potekajo dela na naslednjih objektih, ki pa bodo gotova že do izida tega lista, razen če vreme ne bo preveč nagajalo: cesta na Bresto-vec, cesta pri steklarskih blokih, cesta pri bloku Steklarske šole, cesta pri SGP, cesta v Tekačevem, asfaltiranje in ureditev parkirnih prostorov pri mrliški veži, cesta v Perneku. Dela pa so že gotova na asfaltiranju pri spomeniku, tržnica, mrliška veža itd. Delajo tudi mostove v Sp. Sečovem in v Nezbišah. Kaže, da pa bo kljub naporom ostalo nekaj del iz programa nedokončanih. Uspeh pri izvajanju programa je odvisen v veliki meri od aktivnosti odborov na terenu, pa tudi od pripravljenosti in entuziazma vseh občanov, ki sodelujejo pri teh akcijah.
Pri seznanjanju občanov pa ne smemo pozabiti tudi na drug pomemben vir sredstev za te akcije, to so dohodki od
srečelovov. Letos je bilo organiziranih 9 in čisti dohodek, ki je bil v celoti vložen v programske objekte, je bil preko 200.000 din.
Razprave v organih Krajevne skupnosti so bile v zadnjem času usmerjene v nadaljevanje komunalne izgradnje tudi v naslednjem obdobju 1976 do 1980. Na zadnji seji sveta Krajevne skupnosti je bil sprejet sklep, da se prične s pripravami za referendum o podaljšanju samoprispevka od 1.1.1977 za naslednjih pet let. Sedaj gre samoprispevek za Zdravstveni dom, od 1. 1. 1977 pa naj bi šel za izvajanje programa, ki ga je treba čimprej izdelati in ga dati v razpravo.
Občani že sedaj sprašujejo, kaj bomo gradili s samopri-
spevkom in kaj je najbolj nujno. Že sedaj dajejo prednost nadaljevanju gradnje cest, čimprejšnji zgraditvi otroškega vrtca, kulturnega doma in ne nazadnje tudi objekta za mladino, to je za šport in rekreacijo. Svet Krajevne skupnosti je že naložil predsedstvu Krajevne skupnosti, da takoj začne s pripravo programa. Sestavljen bo na podlagi predlogov organizacij združenega dela, organizacij in občanov, kasneje na širokih razpravah pa ga bomo usklajevali.
S tako usklajenim in široko podprtim programom bomo šli na referendum in prepričan sem, da uspeh ne bo izostal.
LOJZE METELKO
S programom 1975 so bila zastavljena tale dela:
din
1.	Izgradnja pločnika od železniške postaje do Takale 1,030.000
2.	Rekonstrukcija in asfaltiranje ceste od Takale do
Brestovca in okrog pokopališča	2,050.000
3.	Asfaltiranje ceste do steklarskih blokov pri Križu 150.000
4.	Asfaltiranje ceste pri stanovanjskem bloku Steklarske šole	80.000
5.	Asfaltiranje ceste od SGP proti Krajšku
(Strma ulica)	60.000
6.	Asfaltiranje ceste odcep od rep. ceste Tekačevo—
Anderluh—Metelko	40.000
7.	Asfaltiranje ceste mimo stare šole v Pernek	120.000
8.	Dograditev mrliške veže in parkirnih prostorov
pri mrliški veži	300.000
9.	Ureditev tržnice v drevoredu od Pekarne proti
Bohorju	75.000
10.	Asfaltiranje ostalih cest	170.000
11.	Asfaltiranje pred spomenikom NOV	85.000
12.	Mostovi v Nezbišah, v Spodnjem Sečovem, urejevanje kanalizacije in Ratanskega potoka	170.000
13.	Vzdrževanje lokalnih cest	200.000
14.	Pokritje stroškov asfaltiranja cest iz leta 1974 (cesta Steklarske šole in cesta v Imencah)	268.000
15.	Ostala dela	172.000
Skupno po programu	4,970.000
Program predvideva finančno pokrivanje teh del iz naslednjih virov:
1.	Organizacija združenega dela po samoupravnem
dogovoru	1,603.000
2.	Prispevki za mestna zemljišča	384.000
3.	Dotacija Skupščine Občine za	vzdrževanje cest 205.000
4.	Prispevki občanov za asfaltiranje	cest	690.000
5.	Ostali prispevki (Republiški cestni sklad, OKP, ostale organizacije združenega dela) in Komunalni
sklad iz komunalnih prispevkov	2,124.000
Koliko smo opravili od januarja do septembra 1975
ZDRAVSTVO:	1975	1974 Indeks	
Zdravniški pregledi	27.288	23.518	116
Kopeli	133.474	120.399	111
Postopki	31.766	28.678	111
HOTEL: Nočitve skupaj	223.618	197.432	113
Nočitve hotel Donat	36.698	—	—
Nočitve ostali hoteli	186.920	197.432	95
Nočitve domači gosti	130.801	115.695	113
od tega na dr. str.	65.160	53.856	121
Nočitve tujih gostov	92.817	81.737	114
Število gostov skupaj	21.845	18.851	116
Število gostov hotel Donat	4.107	—	—
Število gostov ostali hoteli	17.738	18.851	94
Število domačih gostov	13.913	12.288	113
od tega na dr. str.	3.331	2.611	128
Nočitve tujih gostov	92.817	81.737	114
Število gostov skupaj	21.845	18.851	116
Število gostov hotel Donat	4.107	—	—
Število gostov ostali hoteli	17.738	18.851	94
Število domačih gostov	13.913	12.288	113
od tega na dr. str.	3.331	2.611	128
Število tujih gostov	7.932	6.563	121
od tega: Avstrija	3.768	3.610	104
Italija	2.098	1.366	154
Nemčija	1.741	1.374	127
ostali	325	213	153
NOČITVE PO NARODNOSTI: Avstrija	46.178		45.416	102
Italija	19.048	13.751	139
Nemčija	25.413	21.172	120
Ostali	2.178	1.398	156
RESTAVRACIJE:			
Iztržek hrane po naročilu	3,513.975,20	2,358.748,10	149
POLNILNICA:			
Poln. min. vode in rin.	28,770.884	34,427.375	84
Prod. min. vode in rin.	28,415.173	33,747.180	84
Donat	10,099.364	10,746.164	94
Tempel	18,131.429	22,870.871	79
Rinerji	184.380	130.145	142
Polnitev C02	1,281.521	1,107.389	116
Prodaja CO<	1,280.016	1,097.725	117
od tega por. C02	76.411	67.795	113
VRELCI
Tolmačenje ekonomsko finančnega izrazoslovja
EKONOMIČNOST
Besedo slovenimo z izrazi gospodarnost, varčno, umno gospodarjenje, nezahtevnost. Ekonomično delati pomeni dosegati z najmanjšimi stroški ali sredstvi največji (gospodarski) učinek. Ekonomičen je npr. lahko tudi stroj pri porabi goriva in podobno.
Ekonomično proizvajamo ali opravljamo storitve, če dosežemo neko določeno proizvodnjo s čim manjšimi stroški, se pravi s čim manj porabljenega materiala in tujih storitev in s čim manj vloženega živega dela, to je porabljenega delovnega časa. Tu že takoj vidimo povezavo s produktivnostjo. Pri večji produktivnosti bo ob nespre-
menjenih drugih proizvodnih stroških dosežena tudi večja ekonomičnost.
Ekonomičnost ugotavljamo ob analiziranju naših poslovnih dosežkov v določenem časovnem obdobju, npr. pri sestavljanju periodičnih obračunov ali letnih zaključnih računov, pri izdelavi investicijskih programov za nameravane nove investicije in pri izdelavi raznih drugih analiz. Ali je boljša ali slabša ugotavljamo lahko, če kazalce ekonomičnosti za tekoče obdobje primerjamo z istovetnimi za eno ali več enakih preteklih obdobij ali pa s programi in plani.
Splošen model za merjenje ekonomičnosti je takle:
Ekonomičnost
porabljena sredstva doseženi učinki
Rezultat izražamo s koeficientom, ki nam pove kakšen učinek smo dosegli na 1 dinar porabljenih sredstev.
Ekonomičnost bi idealno merili s količinskimi kazalci, to je s količino doseženih učinkov (proizvodnje ali storitev) in s količino porabljenih sredstev. To, žal, prak-
tično ni izvedljivo, zato si moramo pomagati z vrednostnimi podatki. Vrednost doseženih učinkov običajno izrazimo s prodajno ceno, vrednost porabljenih sredstev pa z nabavno ceno. Tako dobimo prilagojeni model — formulo:
Koeficient	Doseženi učinki X prodajne cene
ekonomičnosti Porabljena sredstva X nabavne cene
Na ekonomičnost vplivajo zunanji dejavniki in notranji, t. j. v delovni organizaciji. Glavni med njimi so:
1.	Količina dosežene proizvodnje ali pri nas tudi obseg opravljenih storitev. Med stroški so nekateri bolj ali manj fiksni, to je stalni in enako veliki, ne glede na ob-
seg proizvodnje. Dosti stroškov ima degresiven značaj, to pomeni, da se ob rastoči proizvodnji ne povečujejo v enakem razmerju (proporcionalno) s proizvodnjo. Če je ta torej večja, odpade od stalnih in padajočih stroškov na enoto proizvodnje ali storitev ob nespremenjeni prodajni
ceni manjši strošek. Tako dosegamo praviloma ob večji proizvodnji večjo ekonomičnost in ob manjši manjšo.
2.	Količina porabljenih sredstev in tujih storitev, ki je lahko ob enaki proizvodnji večja ali manjša v posameznih primerjalnih obdobjih. Večja ali manjša količina porabljenega izdelavnega in pomožnega materiala je lahko tudi posledica slabše ali boljše kakovosti nabavljenega materiala.
3.	Prodajne cene naših izdelkov in storitev kot zunanji dejavniki na prodajnem tržišču. Ob nespremenjenih nabavnih cenah porabljenih sredstev in ob nespremenjeni količini porabljenih sredstev za določeni obseg proizvodnje bi pri zvišanju prodajnih cen dosegli večjo ekonomičnost in pri znižanju teh cen manjšo.
4.	Nabavne cene porabljenih sredstev. Učinek teh cen je podoben kot pri prodajnih cenah. Ob enakih prodajnih cenah zvišanje nabavnih cen materiala in tujih storitev zmanjšuje ekonomičnost, znižanje nabavnih cen pa bi jo povečevalo.
1973
Celotni dohodek 90.836.035 Porabljena sredstva 51,789.256
Rezultat nam pove, da smo v letu 1973 v Zdravilišču dosegli na 1 din porabljenih sredstev 1,75 din celotnega dohodka ali 0,75 din dohodka, v letu 1974 pa le 1,61 din celotnega dohodka oziroma 0,61 din dohodka. Indeks
Spremembe prodajnih in nabavnih cen nam zameglijo in popačijo pravo sliko ekonomičnosti, zato si pomagamo pri analiziranju tudi tega kazalca uspešnosti poslovanja (enako kot pri produktivnosti) s standardnimi ali stalnimi cenami. To opravičimo tako, da ne glede na dejanske prodajne in nabavne cene ovrednotimo dosežene učinke in porabljena sredstva za vsa primerjalna obdobja z istimi, stalnimi (planskimi, standardnimi) cenami.
Koeficient ekonomičnosti je pomemben kazalnik uspešnosti poslovanja. Pri večji ekonomičnosti nam ostane več sredstev, to je več ostanka dohodka, za našo osebno porabo —• za dodatne osebne dohodke, enako pa tudi za našo skupno porabo — za sklad skupne porabe in slednjič tudi več za poslovni sklad, za razširitev naše materialne osnove.
Se konkreten primer iz podatkov zaključnih računov za leti 1974 in 1973: Ekonomičnost poslovanja za obe leti bomo izrazili z razmerjem med celotnim dohodkom in skupnimi porabljenimi sredstvi.
1974
134.065.450
83.184.450	~ 1,61
1974 : 1973 je 92, torej se je ekonomičnost našega poslovanja v letu 1974 zmanjšala za 8 “/o. Kateri izmed dejavnikov je na to vplival, oziroma koliko kateri od možnih, bi pokazala podrobna strokovna analiza.	A. T.
Medsebojna razmerja v združenem delu
Vprašanje: Komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti so po določbah naših samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih v združenem delu pristojne izrekati tudi ukrepe zaradi kršitve obveznosti. Kateri formalnopravni pogoji morajo biti podani, da je sklep o izreku ukrepa zakonit?
Odgovor: Delavec mora biti vabljen na obravnavo. Vročitev vabila mora biti dokazana npr. s podpisom v dostavni knjigi, z vročilnico, povratnico, potrdilom o priporočeni poštni pošiljki in podobno.
Delavec mora biti na obravnavi zaslišan, razen če se brez upravičenega razloga vabilu ne odzove.
V vabilu, s katerim je delavec pozvan na obravnavo, mora biti poučen, da ima lahko zastopnika. V vabilu naj bo tudi navedeno, katero kršitev se mu očita.
O obravnavi, ki jo vodi predsednik komisije, je treba pisati zapisnik. V uvodu zapisnika se navede datum obravnave, ime organa, ki je vodil postopek, člane organa, druge prisotne osebe, osebne podatke delavca in določila samoupravnega sporazuma, po katerih jedila obravnavana kršitev obveznosti. Iz zapisnika morajo biti razvidni zagovor delavca, zaslišanje prič in ostali izvedeni dokazi, ukrep, ki je bil delavcu izrečen in podpisi prisotnih oseb. Zapisnik naj bo kratek in razumljiv, vsebuje naj le bistvene navedbe. Izogibati se je treba formalnostim, ki niso nujno potrebne in podaljšujejo postopek, vendar pa mora biti postopek natančno izveden.
Temeljni pogoj za delavčevo odgovornost je, da so podani elementi odgovornosti, to je, da je kršitev protipravna in določena v samoupravnem spo-
razumu, da je delavec kriv, da je podana vzročna zveza med dejanjem oziroma opustitvijo delavca in nastalo posledico.
Pri izrekanju ukrepov je treba upoštevati obteževalne in olajševalne okoliščine. Med take okoliščine po zakonu štejejo: teža in posledice kršitve, stopnja delavčeve odgovornosti, okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, prejšnje delo in vedenje delavca, pomen dejanja oziroma opustitve, ki se štejeta za kršitev. Upoštevajo se lahko tudi socialne razmere delavca, njegovo zdravstveno stanje, družbena aktivnost in podobno. Če se v postopku ne upoštevajo okoliščine, ki bi lahko bistveno vplivale na izrek ukrepa, je sklep nezakonit.
Vprašanje: Zoper sklep o izreku ukrepa zaradi kršitve delovne obveznosti je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo pravic. Pravni pouk v sklepu do-
loča rok za vložitev in komu je zahtevo poslati oziroma komu jo je treba dati. Kaj mora vsebovati ta zahteva za varstvo pravic?
Odgovor: Zahteva za varstvo pravic je lahko tudi ne-obrazložena, vsebovati pa mora najmanj izjavo delavca, da vlaga zahtevo za varstvo pravic, navedbo sklepa, zoper katerega vlaga zahtevo in njegov podpis.
V	obrazloženi zahtevi lahko delavec izpodbija sklep organa, ki je izrekel ukrep zaradi kršitve delovne obveznosti (na način, ki splošno velja v procesnem pravu), in sicer iz treh razlogov: zaradi kršitve določb postopka, ki je določen v samoupravnem sporazumu, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnopravnih določb samoupravnega sporazuma.
V	zahtevi za varstvo pravic bo delavec navedel, da je bil postopek kršen na primer, če je zapisnik o obravnavi netočen ali nepopoln, če je bil postopek uveden pod drugačni-
V službi ljudstva „Na pomoč"
25. SEPTEMBRA LETOS OB 17. URI JE BILA GASILSKA VAJA, PRI KATERI SO BILI NAVZOČI GASILSKO DRUŠTVO STEKLARNE BORIS KIDRIČ, IGD TVORNICE STAKLA STRAŽA IN GD ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA
Namen vaje je bil preizkusiti izurjenost gasilcev, uporabo sredstev in opreme za reševanje ljudi in premoženja ter gašenje požara. Poveljstvo nad vajo je imel Škrabi Jože, član GD Rogaška Slatina. Na vaji so uporabljali raztegljivo lestev 15 m, reševalno vrečo, kemična sredstva za gašenje vnetljivih tekočin in plinov, prah za gašenje prostorov, kjer je spravljen arhivski material. V tej vaji je bilo opaziti nezadostno izurjenost, kar pa prostovoljnim društvom ne gre zameriti. Človek ne more poleg svojih obveznosti svoj prosti čas izkoristiti le za splošne družbene namene. Če pogledamo resnici v obraz, smo lahko zadovoljni, da imamo od teh ljudi to, kar dajejo od sebe. Na pomoč morajo iti na vsak zvok sirene, medtem ko ostali občani počivajo.
Pripomniti je treba, da je bil potek vaje vnaprej organiziran, kar pa za poskusne vaje ni zaželeno. Gasilec ne sme naprej vedeti kdaj bo vaja, pokazati mora svojo iznajdljivost, mobilnost in rutiniranost. Takšne vaje bi bile večkrat potrebne.
Tehnični dosežki dajejo vsak dan nove naprave in materiale, ki pa niso dovolj preizkušeni in zaradi nepravilnega ravnanja z njimi dostikrat pride do velikih katastrof. Oprema stanovanj, hotelskih in restavracijskih objektov ni tako nedolžna kot si predstavljamo. Največji povzročitelji nesreč našega časa so elektrika, gorii-
mi pogoji in na drugačen način, kot je določeno v sporazumu, če je bila komisija, ki je določala o kršitvi nepravilno sestavljena. Skratka, kršitve določil postopka morajo biti bistvene, to pomeni takšne, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na pravilnost in zakonitost sklepa.
Iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja bo delavec izpodbijal sklep, če pristojni organ (komisija) ni popolno ugotovila vseh okoliščin, ki so bistvene za odločitev, npr. ni bila predložena bistveno pomembna listina, ni bila zaslišana priča, ki bi lahko povedala kaj pomembnega in podobno.
Zaradi napačne uporabe materialnopravnih določb samoupravnega sporazuma bo delavec vložil zahtevo za varstvo pravic, če je pristojni organ napačno kvalificiral kršitev obveznosti in je zato uporabil napačno določbo v samoupravnem sporazumu, npr. delavec
ni plin, tekoče gorivo in razna čistilna sredstva. Vsa ta sredstva so zanesljiva pri pravilnem ravnanju z njimi, majhna napaka pa ima lahko težke posledice.
Pri zgorevanju v zaprtih prostorih, kjer ni dovolj kisika, nastajajo istočasno dušljivi in strupeni plini. Naši gasilci pa
nimajo sredstev, s katerimi bi bili proti njim zaščiteni. Vedeti moramo, da ni maske za ogljikov monoksid, razen za samorešilca, ki je v rabi v premogovnikih. Za takšne intervencije bi morale biti gasilske enote opremljene z izolacijskimi aparati z delovanjem dveh ur. V interesu OZD bi morali posvečati več skrbi za pravilno funkcioniranje protipožarne preventive, gasilci pa, ki združujejo svoje delo v OZD,
je izostal z dela dva dni, kar se šteje po samoupravnem sporazumu za lažjo kršitev, pristojni organ pa je uporabil drugo določbo samoupravnega sporazuma, ki določa izostanek z dela kot težjo kršitev obveznosti.
Utemeljena oziroma obrazložena zahteva za varstvo pravic je seveda primernejša od neobrazložene, vendar pa mora pristojni organ obravnavati tudi neobrazloženo zahtevo.
V. K.
Tehnični
popravek
Prejšnja številka našega glasila bi bila morala imeti zaporedno številko 9(30) in ne 10(31). Za napako se bralcem vljudno opravičujemo.
bi morali pokazati več pozornosti do sredstev, ki so namenjena za začetno gašenje požarov. Vsak delavec na delovnem mestu mora poznati namensko uporabo gasilskih ročnih aparatov. Treba je več preventivne dejavnosti.
Vodilni delavci naj bi bili člani gasilskega društva. Zgo-
vorna je pripomba, da se skromne zahteve zapisnikov ne izvršujejo. Ni denarja. Čudno je pa to: če se kaj zgodi, tedaj se denar najde. Se pravi, denar imamo v represivnem smislu ne pa v preventivnem. Ni moj namen kritizirati, ampak apelirati na družbeno zavest za podporo našim humanitarnim organizacijam.
Za zaključek bi predlagal:
1.	V gasilsko društvo Rogaška Slatina naj se včlani več zdraviliških delavcev, med njimi tudi vodilni.
2.	Praktične vaje naj bodo bolj pogosto in to na objektih Zdravilišča.
3.	Zdravilišče naj pregleda možnosti za nabavo potrebne opreme po specifikaciji gasilskega društva. Ta problem naj bi reševali parcialno.
4.	Iz pomlajenega društva naj se izbere 1 oddelek za industrijsko gasilsko četo Zdravilišča.
5.	Zagotoviti materialno bazo društvu.
6.	Vsako leto opraviti vsaj dve poskusni vaji, od katerih naj ena ne bi bila vnaprej najavljena.
7.	Posvetiti večjo pozornost protipožarni preventivi na objektih Zdravilišča. Oprema naj se hrani v mobilnem stanju.
8.	Ročni gasilski aparati naj bodo tipizirani in namensko razporejeni po objektih.
9.	Delavci OZD Zdravilišča naj bodo poučeni o rokovanju z ročnimi gasilskimi aparati.
P. J.
Tovariš Koleša Edvin, tajnik društva, pa meni:
V tednu protipožarne varnosti je bil namen izvršiti pre-
gledno vajo na visokih objektih v našem kraju. Javnosti smo hoteli pokazati našo pripravljenost v primeru elementarnih nesreč in požarov. Vaja je pravilno potekala, če upoštevamo, da so to prostovoljni gasilci. Prisotni gostje Zdravilišča in krajani so lahko ocenili, da imamo v primeru katastrofe ustrezne pogoje za reševanje. Se naprej ostane nekaj težav tehničnega značaja, katerih rešitev pa je odvisna od denarnih sredstev. Problem pomlajevanja gasilskih vrst je zelo prisoten. Poprečna starost mobilnih gasilcev znaša namreč 45 let. Delovne organizacije naj bi med svojimi delavci sprožile akcijo za včla-njenje med gasilce. Na nas pa je, da jih bomo kmalu usposobili za to delo.
V imenu našega društva se zahvaljujem Zdravilišču in drugim delovnim organizacijam za materialno pomoč. Ko bomo spet prišli s predlogom za nabavo nekaterih nujnih aparatov, naj nam bodo zopet naklonjeni.
Še nekaj
Odbor za družbeni standard je na svoji zadnji seji med drugim obravnaval tudi ponudbo Počitniškega doma »Jure Kalc« Valban-don pri Puli o možnosti koristenja dopusta za naše delavce v času od oktobra 1975 do maja 1976.
Razgovori so še v teku, zato bodo podrobnejše informacije znane ob izidu te številke Vrelcev.
Vabimo vas, če ste interesenti, da se zglasite v splošno kadrovskem sektorju, kjer boste prejeli vse podrobnejše informacije.
Z. E.
Tujci o turističnih pogojih v Jugoslaviji
(Nadaljevanje z 2. strani) nih dni, stabiliziran politični položaj v državi nas postavljajo daleč pred naše neposredne konkurente. Štrajki v Italiji, nemiri v Grčiji in v Španiji so temna senca nad živopisnimi in obetajočimi lepaki, ki vabijo tjakaj. Zakorakali smo, pravijo, v višjo obliko turističnega gospodarstva — v turistično industrijo. Turist pa pri tem ni voljan prevzeti nase vloge surovine, ki se gnete, stiska, prehaja v novo obliko itd.	Sč.
Vaja za reševanje ljudi iz gorečega hotela
VRELCI
VRELCI
J Veseli nas...
—	ker se je ponovno potrdil ljudski pregovor, da »neumnemu kmetu tudi na kamenju koruza zraste«. Ne koruza in ne kamenje, ampak bujna trava in ostalo
' zelenje iz asfalta in betona ob cesti od Sonca do Slovenskega doma;
•— ker so naši mineralci na delavskih športnih igrah v Bukovački banji dokazali, da niso »kar tako«. Med devetimi delovnimi organizacijami —■ udeleženkami so bili po številu nastopajočih na predzadnjem mestu, v skupnem plasmaju pa so zasedli odlično 4. mesto. (... Ne u saki oštrina mača, več srce u njegova junaka ...);
—	ker so naši gostinci v republiški konkurenci v Kranjski gori dokazali, da spadamo med »ta boljše«.

Veselilo
bi
nas...
—• če bi naši gradbinci očistili navlako in odpadke pri kurilnici in še kje, ko končajo z deli;
—	če bi tudi nekateri naši hoteli dobili novo srajco (čitaj fasado);
—	če bi zgradili ob sedanjem še dvojček z igrišči za tenis;
—	če bi »nekdo« končno le zgrabil za metlo in redno čistil glavno cesto in odtočne kanale ob njej;
—	če bi parkirani kamioni »Prevozništva« ne onesnaževali ceste od restavracije Sonce pa naprej,
—	če bi bila Rogaška ponoči primerno razsvetljena;
—	če bi tistim uporabnikom naših stranišč, ki tega intimnega prostora ne znajo kulturno uporabljati, lahko izrekali takšne kazni in ukrepe, kot jih izrekajo miličniki nediscipliniranim udeležencem v cestnem prometu;
—	če bi nekateri naši delavci na stanovanju v Bohorju in v Strossmajerje-vem domu tako vzdrževali in uporabljali skupne prostore, kot bi bilo to pričakovati glede na etiko njihovega poklica;
—	če bi naši (vsi, ki imajo na skrbi delovanje centralne kurjave) vsaj ob trideseti obletnici svobode poskrbeli za pravočasno ogrevanje hotelov, če že niso uspeli v prejšnjih devetindvajsetih;
—	če bi delavci strežbe v
restavraciji Pošta uvideli, da so oni zaradi gostov in ne gostje zaradi njih v lokalu.	S. Č.
, visok plasma
ZAVZELI SMO 4. MESTO V SKUPNEM PLASMAJU
Iniciativo za športna srečanja delavcev mineralcev so že pred leti prvi dali mineralci Vrnjačke banje. Na seji upravnega odbora Poslovnega združenja mineralnih vod Jugoslavije so sprejeli sklep o prirejanju tradicionalnih športnih srečanj vsako leto pri drugi članici. Tako so tretje športne igre mineralcev Jugoslavije bile letos v Arandelovcu — Bu-kovačka banja (Knjaz Miloš) in sicer od 2. do 5. oktobra. Na igrah so sodelovale ekipe in posamezniki iz vseh republik in pokrajin.
Organizator Bukovačka banja je igre pripravila na sodoben način in organizacijsko zelo lepo izpeljala tekmovanje. Vodile so ga komisije za posamezne discipline, koordinacijo pa je imela centralna tekmovalna komisija. Tekmovanje je bilo po »kup sistemu«, in sicer v malem nogometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu in rokometu. Uvrstitev za streljanje (m, ž), pikado (m, ž), atletiko in športni ribolov je sledila po enkratnem tekmovanju vseh ekip. Tekmovanja se je udeležilo 9 delovnih organizacij z naslednjim številom tekmovalcev:
tekmovalcev
1.	Knjaz Miloš	60
2.	Radenska	42
3.	Vrnjci	26
4.	Palanački kiseljak	22
5.	Sarajevski kiseljak	19
6.	Lipik	18
7.	Jamnička	16
8.	Rogaška Slatina	16
9.	Minakva	11
Naši športniki so tekmovali v naslednjih disciplinah: atletika, mali nogomet, streljanje (m, ž), pikado (m, ž), športni ribolov.
Atletika (tek 100 m, skok v daljino, met krogle).
Ekipni plasma
1.	Knjaz Miloš (BB)
2.	Radenska
3.	Palanački kiseljak
4.	Rogaška Slatina
5.	Jamnička kiselica
točk 52 39 32 29 19
Od naših tekmovalcev je viden rezultat dosegel Mirko Lorber. 2. mesto v skoku v daljino je dosegel z rezultatom 5,21 m.
Streljanje ženske Ekipni plasma
krogov (od 600 možnih)
1.	Knjaz Miloš (BB)	331
2.	Radenska	316
3.	Rogaška Slatina	276
4.	Vrnjci	222
5.	Sarajevski kiseljak	197
6.	Palanački kiseljak	0
(diskvalificirani)
Prva posameznica s 133 krogi je bila Irena Petek iz Ra-
dencev, odlično drugo mesto pa je osvojila naša tekmovalka Zorica Nikolič s 125 krogi od 200 možnih.
Streljanje moški
Ekipni plasma
krogov (od 600 možnih)
1.	Palanački kiseljak	452
2.	Radenska	446
3.	Rogaška Slatina	434
4.	Knjaz Miloš	408
5.	Vrnjci	384
6.	Jamnička	342
7.	Lipik	319
8.	Sarajevski Kiseljak	275
Novak Vojko in Grosek Karl sta se plasirala na 5. in 6. mesto v konkurenci posameznikov z 148 krogi.
Mali nogomet Ekipni plasma
1.	Knjaz Miloš
2.	Sarajevski kiseljak
3.	Vrnjci
4.	Palanački kiseljak
5.	Rogaška slatina
6.	Radenska
7.	Jamnička
8.	Minakva
9.	Lipik
S plasmajem v sredini tabele smo zadovoljni, ker je bila konkurenca zelo močna. Turnir smo igrali brez rezervnih igralcev, tako da so isti igralci igrali vse tekme.
Pikado
Ekipni plasma — ženske
1.	Knjaz Miloš
2.	Vrnjci
3.	Rogaška Slatina
4.	Radenska
krogov
182
119
87
49
Ekipni plasma — moški
krogov
1.	Knjaz Miloš	220
2.	Rogaška Slatina	191
3.	Terme Lipik	168
4.	Palanački kiseljak	153
5.	Radenska	143
6.	Vrnjci	139
7.	Jamnička Kiselica	88
Plasma posameznikov
krogov
1.	Vasič Radovan —
član Knjaz Miloša	90
2.	Jovanovič Toma —
član Knjaz Miloša	78
3.	Draškovič Zvonko —
član Rogaške	77
Športni ribolov Ekipni plasma
1.	Radenska 435 rib, 4710 g — 6885 točk
2.	Rogaška Slatina 355 rib, 3560 g — 5335 točk
3.	Knjaz Miloš 213 rib, 2940 g — 4005 točk
4.	Vrnjci 266 rib, 2580 g — 3910 točk
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kje so naši vajenci in štipendisti
V prejšnji številki našega glasila sem zapisal nekaj o novem načinu štipendiranja in o štipendijah, ki smo jih letos podelili. Danes pa vas bom seznanil o tem, koliko imamo vseh štipendistov in vajencev ter na katerih šolah so oziroma za katere poklice se uspo-sablj ajo.
POKLICNE ŠOLE
1. Gostinska in živilska stroka:
1.	letnik: 6 kuharjev, 7 natakarjev, 2 slaščičarja;
II.	letnik: 10 kuharjev, 5 natakarjev, 1 slaščičar;
III.	letnik: 8 kuharjev, 10 natakarjev — skupaj 49 vajencev.
2.	Kovinarska in elektro stroka:
I.	letnik: 1 ključavničar, 1 vodovodni inštalater, 3 elektrikarji;
II.	letnik: 2 vodovodna inštalaterja, 1 elektrikar;
III. letnik: 2 ključavničarja.
Skupaj v vseh letnikih 10 vajencev. Na vseh poklicnih šolah imamo skupaj 59 vajencev.
SREDNJE ŠOLE
1. Šola za zdravstvene delavce:
1.	letnik: 2 fizioterapevta, 1 medicinska sestra, 1 medicinski tehnik (laborant);
II.	letnik: 3 fizioterapevti, 1 medicinska sestra;
III.	letnik: 1 fizioterapevt;
IV.	letnik: 1 medicinska sestra.
V zdravstveni stroki imamo 10 štipendistov.
2.	Ekonomski šolski center:
I.	letnik: 3 ekonomski tehniki, 1 turistični tehnik;
II.	letnik: 2 ekonomska tehnika, 1 administrativni tehnik;
III.	letnik: 2 ekonomska tehnika, 2 turistična tehnika;
IV.	letnik: 1 administrativni tehnik.
Letovanje v avtoprikolicah
SEZONA LETOVANJA V AVTOPRIKOLICAH JE ZAKLJUČENA. PRAV JE, DA POVEMO NEKAJ BESED O TEM, KAKO JE LETOS POTEKALO LETOVANJE V NAŠIH PRIKOLICAH OB MORJU.
Velik interes ljudi za koristenje letnega dopusta v avtoprikolicah nas je pripeljal do odločitve, da smo nabavili še 4 prikolice. Verjetno se še spominjate nevšečnosti, ki smo jih imeli z dobavo prikolic. Po pogodbi z IM V Novo mesto bi morali dobiti te prikolice že v začetku junija. V tem mesecu od 20. do 30. je bilo prijavljenih že 8 družin. Kaj storiti? Dva od prijavljenih sta odstopila (nekaj zaradi lastnih razlogov, nekaj zaradi »prijateljskega prepričevanja«) — za dva pa smo dobili prostor v
Prijavljeni v začetku junija
TOZD 1
Od tega gostinstvo
Zdravstvo
TOZD 2
TOZD 3
SDS
počitniški hiši na Rabu, ki jo ima v najemu Prevozništvo Donat. V I. dekadi v juliju smo rešili problem 4 družin tako, da smo dve razporedili na konec julija oz. začetek avgusta, za dve družini pa smo najeli prikolici Avtokampa Medveja. Seveda smo odšteli za vsako najeto prikolico 245 din na dan. Nove prikolice smo dobili ter jih usposobili za bivanje do 11. julija.
Število prijavljenih oziroma tistih, ki so letovali v avtoprikolicah:
Štev. Letovali Odjavili
31	24	7
18	12	6
13	12	1
19	12	7
10	7	3
17	16	1
Skupaj
Do pričetka sezone se je število prijavljenih zmanjšalo na 77 (prvotno je bilo celo 157 prijav). Od teh 77 jih je odpadlo še 18. Vendar so v tej številki (18) zajeti tudi tisti štirje, ki so bili na Rabu oz. v prikolicah Avtocampa Medveja, ter tista dva, ki sta odpadla zaradi tega, ker še ni bi-
Skupaj v vseh letnikih imamo 12 štipendistov.
3. Tehnične šole:
II.	letnik: 1 elektrotehnik, 1 kemijski tehnik;
III.	letnik: 1 strojni tehnik.
Na vseh srednjih šolah imamo 25 štipendistov.
VIŠJE IN VISOKE ŠOLE
VEKŠ v II. letniku 1 študent in 1 absolvent I. stopnje; v III. letniku 1 študent.
Višja fizioterapevtska šola: 1 študent v II. letniku; Višja šola za zdravstvene delavce: 1 študent v III. letniku; medicinska fakulteta: 1 študent v I. in 1 v III. letniku.
Skupaj 7 štipendistov.
Skupaj imamo 59 vajencev in 32 štipendistov.
P. F.

Dopisujfe
v svoje glasilo!
77	59	18
lo prikolic. Šest od teh 18 pa je takih, ki niso mogli na letovanje iz objektivnih razlogov (bolezen, zadržanost na delovnem mestu, vojaške vaje).
Letošnjo sezono je imelo možnost letovanja 80 družin. Te možnosti so bile samo 74 fl/o izkoriščene.
Ob tem se človeku vsiljuje naslednje vprašanje: »Zakaj je bilo izkoriščenih samo tri četrtine kapacitet kljub v začetku izredno velikemu številu prijav?«
Vzrokov za tak osip je več in so mi v glavnem tudi znani.
1.	Nekateri so v anketne liste »kar tako« zapisali datum za dopust (menili so — verjetno niso prebrali navodil — da morajo zapisati datum, v katerem bi radi koristili letni dopust. Na to, da bi šli v Medve-jo, še pomislili niso).
2.	Drugi — in teh je bilo kar precej — so prišli do naslednjega zaključka: »Ker sem se od tega do tega dne prijavil za dopust v Medvejo, mi bo moral moj šef v tem času dati dopust.«
Seveda je tak »posameznik« izključeval možnost, da so lahko tudi njegovi sodelavci tako »iznajdljivi«. Posledica takega načina prijavljanja je seveda jasna — vsi iz ene enote, ki so bili prijavljeni za dopust v istem času, niso dobili dopusta v želenem roku.
3.	Izredno slabo vreme v maju in juniju — voda ni bila dovolj topla za kopanje (to so kot razlog navajali tisti, ki imajo manjše otroke — dokaj razumljiv razlog).
4.	Kazni objektivni razlogi, ki sem jih že prej navedel.
Pri tem, ko ugotavljamo na eni strani kapacitete, ki nam
jih dajejo prikolice, na drugi strani pa izkoriščenost teh kapacitet, nam mora biti jasno naslednje: skrbeti bomo morali vsi za to, da bo omogočeno ■— seveda v okviru možnosti — letovanje čim večjemu številu zaposlenih, pri tem pa ne bomo smeli vztrajati na tem, da bi bile kapacitete za vsako ceno lCKP/o zasedene (posebno v deževni sezoni).
Vsi, ki so bivali letos v Med-veji, so bili v glavnem zadovoljni. Ugotovili so, da je dopust, kljub temu da so sami kuhali, vendarle zanimiv in prijeten. Hišice s šotori so dovolj prostorne (bilo je tudi nekaj 6- in 7-članskih družin). Nekatere gospodinje so menile, da bi bilo potrebno nabaviti še
eno večjo posodo za vodo in pranje solate. V trgovini je bilo potrebno čakati, če si seveda izbral opoldansko uro za nakupovanje. Glede na to, da kapacitete avtokampa širijo, bodo krajevni činitelji v Med-veji morali misliti tudi na gradnjo še ene trgovine. Tudi tisti, ki imajo radi zabavo, so verjetno prišli na svoj račun. V gostišču na obali je bil vsak večer ples. Če komu to ni bilo dovolj, je lahko obiskal bližnji Lovran, kjer je imel še večjo možnost zabave.
Mislim, da izdatek, ki smo ga imeli z nabavo prikolic, opravičuje dejstvo, da so tisti, ki so v njih bivali, bili zadovoljni.
P. F.
Minimalni tehnični pogoji za gostinsko dejavnost in storitve
V	prejšnjih sestavkih smo obravnavali splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gostinski obrati. Poleg teh morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje in nuditi najmanj storitve, predpisane za ustrezno vrsto obrata.
HOTEL se lahko imenuje obrat, ki ima v enem objektu najmanj 15 sob namenjenih za oddajo gostom za prenočevanje. Če v sklopu objekta nima restavracije, kavarne ali drugega podobnega obrata, mora imeti svojo kuhinjo za pripravljanje in poseben prostor za strežbo zajtrkov. V tem primeru govorimo o garni-hotelu.
Hotel mora imeti v neposredni bližini vhoda prostor za sprejemanje gostov ter sanitarni prostor za goste. Organizirano mora imeti službo za sprejem gostov. V sprejemnem prostoru mora imeti ustrezno število sedežev.
Če ima novozgrajen hotel več kot tri nadstropja, mora imeti dvigalo. Ima lahko le eno- in dvoposteljne sobe ter apartmaje. Kavč ali posebno ležišče služi le za dnevno uporabo ali za boljšo udobnost. Apartmaji v hotelu morajo obsegati najmanj spalno sobo, dnevno sobo, kopalnico in WC. Vsi navedeni prostori morajo biti med seboj povezani in pod enim ključem.
Za delavce hotela mora imeti posebno stopnišče, ki povezuje nadstropje hotela s pralnico, kuhinjo in drugimi delovnimi prostori. Hodniki, ki nimajo dnevne svetlobe, morajo biti primerno osvetljeni. Stopnice in tla po hodnikih morajo biti prekrita s talnimi oblogami, ki dušijo ropot.
Na vsakih 10 sob brez lastnih stranišč mora imeti hotel po dve stranišči in kompletno kopalnico s toplo in hladno vodo, umivalnikom, ogledalom in obešalnikom za obleke. Za vsakega kopalca morajo biti na razpolago dve brisači in kopalna rjuha. Obešalnik za rjuhe ne sme biti v neposredni bližini WC školjke. Pri kopalni kadi mora biti zvočna signalna naprava. V vsakem nadstropju oziroma na vsakih 20 sob mora biti prostor za shranjevanje čistilnih naprav in ločen prostor za čisto in za umazano perilo.
V	sobah, ki nimajo kopalnice, mora biti umivalnik s tekočo vodo (toplo in hladno), z ogledalom, nad katerim mora biti svetilka, dve brisači in dva kozarca na eno osebo. Na tleh pod umivalnikom mora biti primerna preproga, ki je neprepustna za vlago.
V	vsaki sobi mora biti najmanj naslednji inventar: postelja ali drugo primerno sodobno ležišče, omarica ali polica pri ležišču, omara za obleke in perilo, vsaj dva stola, stojalo za prtljago, košarica za odpadke, pepelnik in zavese. Če tla niso prevlečena z oblogo iz naravnih ali umetnih vlaken, mora biti pred vsakim ležiščem predpo-steljnik.
Sč.
VRELCI
VRELCI
Kaj bo s pokritim sprehajališčem
(Nadaljevanje s 1. strani)
In memoriam Ivanu Hlapiču
Ivan je bil rojen v Cerovcu leta 1942. Ko je prerasel šolske klopi, se je zaposlil v Steklarni. Tu se je priučil za steklopihalca. Nekaj let je bil tudi zaposlen v Steklarski šoli. Želja, da bi svoji družini ustvaril dom, ga je pognala v Nemčijo. Kmalu se mu je pridružila tudi žena. Bolj ali manj je znano, kako naši ljudje v tujini ure in ure garajo, se tudi marsičemu odpovedo, samo, da bi bila vsota, ki jim omogoča uresničevanje sanj v resničnost — tam nekje v daljni domovini — večja. Tak je bil tudi Ivan. V razmeroma kratkem času je z ženino pomočjo uresničil te sanje — postavil je dom za troje otrok, ženo, zase ...
Zdaj, ko je imel dom postavljen, je želel samo to,
da bi dobil službo v domačem kraju. »Opravljal bom kakršnokoli delo, tudi plača ni tako pomembna,« mi je rekel, ko je prišel vprašat za zaposlitev, »samo, da bom doma, pri svojih.«
V naši DO ni bil dolgo. Vendar dovolj dolgo, da so lahko sodelavci spoznali njegove lastnosti: predanost družini in delu, delavnost, vestnost... Tak je bil in takega bomo vsi, ki smo ga poznali, ohranili v spominu.
Pred nedavnim je tragično preminila tudi naša delavka Jožefa Kuraj, kuharica v hotelski enoti. Spominjali se je bomo kot dobre in pridne delavke.
P. F.
nik, kot pa odraz resnične družbene nuje zaščititi spomenik.
2.	Sprožitev upravnega spora proti odločbam spomeniškega varstva je izostala v letu 1964 zato, ker se je Zdravilišče takrat zavestno podredilo v odločbi ugotovljeni uvrstitvi sprehajališča med kulturne spomenike in glede na takratno stanje objekta, ko za njegovo odstranitev ni bilo nobenega razloga, v letu 1975 pa je izostala zato, ker je bilo zaradi neprizivnega stališča spomeniškega varstva jasno, da tudi po tej poti ne bi bilo uspeha.
V poročilu nakazana možnost, da bi usoda sprehajališča utegnila biti drugačna, če bi Zdravilišče sprožilo upravni spor, kaže na to, da formalistično vztrajanje na pravnomočnosti odločb ne dopušča sedanjemu stanju objekta primerne rešitve. Zaradi tega in upoštevajoč v prejšnji točki navedeno v celoti soglašamo z mnenjem Odbora IS za družbene dejavnosti, da bi bilo koristno in potrebno družbeno verificirati odločitve o zaščitenih spomenikih, v konkretnem primeru za pokrito sprehajališče.
3.	Zamisel projektanta, naj bi sprehajališče postalo odprta lopa, je bila zasnovana na predstavi, da ima sprehajališče odprto kolonado tudi na vzhodni stranici. S to zamislijo se je Zdravilišče kot investitor strinjalo. Ko je bila vzhodna stranica odkrita, se je pokazalo, da je bila predstava o tudi na tej strani odprti kolonadi zmotna. Motili so se vsi: spomeniško varstvo, investitor in projektant. Glede na večkratno večje stroške od predvidenih je bilo Zdravilišče primorano odstopiti od prvotnega projekta revitalizacije sprehajališča, čeprav je, kot navaja poročilo, prav na podlagi projektov, ki dosledno upoštevajo ohranitev sprehajališča, pridobilo tudi gradbeno dovoljenje za izvedene posege. Dejstvo, ki ga poročilo poudarja kot značilno, da je Zdravilišče že pred ponovno ekspertizo Zavoda za raziskavo materiala po svojih strokovnjakih samo ugo-
VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk.
tovilo, da je stanje objekta kritično in izjavilo, da povečanih stroškov ne more nositi, v ničemer ne dokazuje, da se je Zdravilišče še pred razkritjem vzhodne stranice sprehajališča zavestno odločilo, da projekta o vključitvi sprehajališča v »jedro zgodovinskega prostora« ne bo izvedlo, kot bi bilo sicer razbrati iz tega poudarka. Ekspertiza Zavoda za raziskavo materiala je le kasneje potrdila ob času omenjene izjave Zdravilišča tudi laiku že dojemljivo spoznanje, da stanje objekta je kritično ter da predvidena in razpoložljiva sredstva za obnovo še zdaleč ne zadostujejo.
4.	Čeprav je ugotovitev v poročilu o »nenavadnem razkoraku med bliščem novega hotela Donat z galerijo dragih uvoženih materialov in presenetljivim odklonilnim stališčem investitorja za revitalizacijo odličnega zgodovinskega objekta itd.« s stališča obravnavane zadeve popolnoma deplasirana in zato ne bi zaslužila posebne pozornosti, je vendar, da si prizadeti ne ustvarijo zmotnega mnenja, treba reči: Načrt za hotel Donat je izdelala ista projektantska organizacija kot načrt za revitalizacijo sprehajališča, delavci Zdravilišča pa so oba sprejeli. Načrt za sprehajališče so odobrili, ker so se zavedali, da je treba upoštevati okoliščine, ki govorijo za njegovo ohranitev in to na podlagi takrat znanega njegovega stanja, načrt za hotel Donat pa so odobrili tudi z vsem »bliščem«, ker so se zavedali, da je takšen blišč v hotelu najvišje kategorije eden od potrebnih elementov, ki po eni strani opravičuje kategoriji hotela primerno ceno, po drugi plati pa prav zaradi tega vpliva na večji dohodek. Takšen blišč, kot ga ima avtorica poročila v mislih, je bilo prav verjetno videti tudi leta 1842 na novo zgrajenem pokritem sprehajališču.
5.	Ustavnega načela, da skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, delavci Zdravilišča niso kršili. To pravico in dolžnost so vedno izpolnjevali, v konkretnem primeru pokritega sprehajališča pa izpričali v polni meri s tem, da so odobrili projekt vključitve sprehajališča v novi ambient. Spremenjeno stanje spomenika, ki ga ne gre pripisovati krivdnemu ravnanju Zdravilišča, kot je nesporno ugotovljeno, zahteva za njegovo revitalizacijo tolikšne stroške, da jih Zdravilišče absolutno ne more pokriti, obenem pa tudi nujno kaže na to, da spomeniško varstvo ne more vztrajati na dosedanji oceni spomenika ali celo sprehajališča kot spomenika.
Ostra konkurenca
(Nadaljevanje s 6. strani)
5.	Jamnička 134 rib, 770 g — 2820 točk
6.	Lipik 107 rib, 1350 g — 1885 točk
7.	Palanački kisel jak 61 rib, 1160 g — 1465 točk
Plasma posameznikov
1.	Grah Franc (član Radenske) 195 rib
2.	Grosek Karl (član Rogaške) 145 rib
3.	Miroslav Stanko (član Radenske) 133 rib
Zelo zanimivo, kako so ribiči imeli dober prijem in ostre trnke. Grah Franc je v 2 urah ulovil 195 rib ali izraženo v sekundah — 1 ribo je ulovil v 37 sekundah. Nekoliko slabši je bil naš Grosek, ki je za ulov ene ribe porabil 49 sekund.
Skupni plasma ekip iz vseh tekmovanj
1.	Knjaz Miloš	točk
	— Arandelovac	62
2.	Radenska — Radenci	47
3. Palanački kiseljak —		
	Smederevska Palanka	34
- visok plasma
4. Rogaška — Rogaška	
Slatina	33
5. Vrnjci — Vrnjačka	
banja	32
6. Sarajevski kiseljak	
— Kiseljak	23
7. Terme Lipik — Lipik	20
8. Jamnička kiselica	
— Pisarovina	18
9. Minakva — Novi sad	6
Na koncu bi dodal še	to, da
se nismo udeležili tekmovanja v odbojki, šahu, namiznem tenisu in rokometu, in sicer iz naslednjih razlogov:
1.	V času stabilizacije nismo mogli odtrgati z delovnega mesta več športnikov.
2.	Istočasno je bil gostinski zbor, na katerem je sodelovalo 11 članov — športnikov.
3.	Vsi predvideni športniki se niso mogli udeležiti tekmovanja, ker niso dobili zamenjave na delovnih mestih.
Zahvaljujem se vsem udeležencem za trud in »fair« borbo za barve naše delovne organizacije.
P. B.