— 346 — Iz zemljeknjižne prakse. aj Rekurz je nedopusten zaradi jezika in dotično odločbo je izpodbijati administrativnim potem. M. R. je (Ukaz c. kr. viš. dež. sodišča v Gradci z dne 10. aprila 1889, št. 3941.). po dru. P.'vložil rekurz zoper to, da je pododlok okrajnega sodišča v Ko., ki veleva zvršiti zemljeknjižno dejanje, dovoljeno od okrajnega sodišča v Ka., izšel v nemškem jeziku, da je — 347 — nemško tudi zemljeknjižno potrdilo listine in naposled tudi nemšk zem-Ijeknjižni vpis. C. kr. višje deželno sodišče v Gradci je ta rekurz kot nedopusten zavrglo: češ, da vprašanje, kateri izmed deželnih jezikov je rabiti pri sodnih razpravah ter odločbah ali pri vpisih v javne knjige, ki jih velevajo sodišča, predmet ni sodniški judikaturi, nego justični upravi, in zatorej odločeb o tem vprašanji ni moči izpodbijati potem sodnih inštancij, nego le administrativnim potem; — pomislivši tudi, da je le-ta pritožba izrecno oznamenjena kot rekurz, ta pravni pripomoček pa je iz rečenega razloga nedopusten, ker se ž njim ne izpodbija vsebina odloku in potrdilu ali zemljeknjižnemu vpisu, nego raba nemškega jezika. b) Eksekucijski način po §-u 822 obč. drž. zak. ni dopusten proti kupcu dedščine. V eksekucijski reči Ivana R. proti Martinu S zaradi 20 gld. je eksekvent vložil prošnjo za vknjižbo eksek. zastavne pravice z omejitvijo po § 822 obč. drž zak. na posestvo vlož. št. 9 kat. obč. M., spadajoče k zapuščini Josipa N., katero je eksekut prevzel po glasu razpravnega zapisnika. C. kr. okrajno sodišče v K. je to prošnjo z odlokom z dne 7. marcija 1888 št. 2190 odbilo zategadelj, ker imajo le upniki dedičev po § 822 obč. drž. zak. pravico, le-tem pripadlo zapuščinsko premoženje zarubiti, Martin S pa ni dedič, ampak je le prevzel vso zapuščino, kakor je razvidno iz zapuščinske razprave, in sicer v prvo plačati dedščine in dolgove. C. kr. višje deželno sodišče v Gradci je, odbivši rekurz, potrdilo prvosodni odlok, pomislivši, da po § 822 obč. drž. zak. in po dvornem dekretu z dne 8. junija 1846 št. 968 zb. pr. zak. upniku dedičevemu pristoja pravica pripadlo dedinsko blago pod omejitvijo, da namreč eksekucija ni na kvaro zahtevam, nastopajočim pri zapuščinski razpravi, obložiti z zastavno pravico, potem pomislivši, da eksekut, ako tudi je na podlogi dogovora, sklenenega pri zapuščinski razpravi za Josipom N. in tudi sodno odobrenega, prevzel vso zapuščino Josipa N. in se torej kaže kot kupec dedščine, s tem vender ni prišel v stanje dediško, in da kupec, ko po § 1278 obč. drž. zak. stopi v pravice in zaveze prodajalca kot dediča, s tem sicer glede oseb. — 348 - ki so vdeležene pri zapuščini ali imajo proti njej opravičene zahteve, prevzame pravice iz zaveze dediške, glede tretjih oseb zavzame pa le pravno stanje kupca, ki je kupil posamezne dedščinske reči, — pomisli v ši torej, da eksekucijskega načina, ki je po § 822 obč. drž. zak. dopusten zgol proti dediču in legatarju, ni moči razširiti tudi proti kupcu dedščine.