Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA 1*1 JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96’—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52. 20. kos. V LJUBLJANI, dne 9. marca 1938. Letnik IX. VSEBINA: 130. Uredba o opravljanju podjetij za dezinsekcijo in derati- 182. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev zacijo s strupovinami. 131. Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (člena 2.; odst. 1. čl. 3.; odst. 2. čl. 3.; čl. 5. in čl. 24.). v območju dravske banovine. 133. Razne objave iz Službenih novin«. 134. Objava pravilnika in pristojbinske tarife javnega skladišča : Špedicije Turk« v Ljubljani. Uredbe osrednje vlade. 130. Na podstavi § G2. zakona o obrlih in sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisujem tole uredbo o opravljanju podjetij za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami.* S podjetji za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami je razumeti tista podjetja, ki se bavijo s pokon-čavanjem podgan, miši, škodljivih žuželk in pod. s strupovinami, cianovimi plini in drugimi sredstvi, škodljivimi človeškemu zdravju (§ GO., odst. 1., točka 30., zakona o obrtili). § 2. Dovolitve za opravljanje podjetij za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami dajejo po svobodni oceni občna upravna oblastva, ki so za to pristojna po §§ 101., 102., odst. 2., in 455., odst. 1., zakona o obrtili, po dejanski potrebi kraja, kjer naj se opravljajo. § 3. (‘) Dovolitve za opravljanje podjetij za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami se smejo dati samo osebam, ki so doktorji medicine, inženirji ali doktorji kemije (z dovršeno tehnično ali filozofsko fakulteto), magistri ali doktorji farmacije ali absolventi industrijsko- . * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. februarja 1938., št. 27/X/65. kemijskega odseka srednjih tehničnih šol in ki poleg tega z najmanj šestmesečnim praktičnim delom v obstoječih podjetjih in napravah za dezinsekcijo in deratizacijo ali z dovršenim tečajem, ki se prireja v ta namen pri higienskih zavodih, dokažejo izobrazbo o poznavanju in ravnanju s strupovinami, cianovimi plini in drugimi sredstvi, škodljivimi človeškemu zdravju, kakor tudi z bojnimi strupi. Dovolitev za opravljanje podjetja za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami se sme dati tudi pravnim osebam. V takem primeru mora izobrazbo, predpisano v odstavku 1., imeti odgovorni poslovodja. § 4- (') V mestih se da dovolitev za opravljanje podjetja za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami predvsem občini. Preden se izda dovolitev zasebniku, mora pristojno občno upravno oblasti o zahtevati od občine izjavo, ali se želi sama baviti s takim poslom. Občina mora oddati to izjavo v dveh mesecih. Če se izjavi, da hoče ona tak posel opravljati, mora začeti opravljati ta obrt v roku, ki se ji določi, la rok ne sme biti daljši od šestih mesecev. Drugače se srne dati dovolitev tudi zasebnikom. ('■') Če mestna občina tak obrt že opravlja, se da dovolitev za opravljanje takega obrla zasebnikom samo s privolitvijo občine. § 5. Podjetja za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami morajo imeti za to delo cenik, ki ga odobri ban ali upravnik mesta Beograda po zaslišanju higienskega zavoda. Ban sme ta cenik o vsakem času spremeniti. § 6. (D Če lastnik ali poslovodja, ako je lastnik podjetja pravna oseba, ni zdravnik, mora podjetje, da se preprečijo nezgode pri opravljanju dela, zaposlovati in pristoj- nemu občnemu upravnemu oblastvu prijaviti zdravnika, ki mora imeti izobrazbo po odstavku 1. § 3. te uredbe. Občno upravno oblastvo obvesti o prijavi pristojno higiensko ustanovo. (3) Javni uslužbenci ne smejo ne trajno ne začasno biti zaposleni pri zasebnih podjetjih za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami. § 7. (') Vsako podjetje za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami mora imeti najmanj 2 zdravstvena pomočnika (dezinfektorja), ki ju mora prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu. Občno upravno oblastvo mora obvestiti o prijavi pristojno higiensko ustanovo. Prijavi mora priložiti tudi dokaz o njuni strokovni izobrazbi, predpisani z zakonom o strokovnih šolah za pomožno osebje v zdravstveni in socialni službi z dne 13. novembra 1930. oziroma s členom 26. pravilnika o dezinsekciji in dezinfekciji z dne 20. februarja 1931. in zdravniško potrdilo, da sta duševno in telesno popolnoma zdrava in da znata natančno razločevati barve in vonje. (3) Podjetja za dezinsekcijo in deratizacijo se morajo ravnati pri svojem delu po vseh predpisih, izdanih za opravljanje dezinsekcije in deratizacije. Odgovornost podjetja se začne v posameznem primeru od tiste ure, ko se izroče podjetju ključi prostorov, ki se naj dezinsekcirajo ali deratizirajo. Vsaka kršitev teh predpisov se kaznuje kot prekršek po tej uredbi. § 8. Podjetja za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami morajo imeti za spravljanje izdelanih preparatov in cianovih spojin posebno shranišče, ki mora biti zaklenjeno, prostorno, svetlo, suho in hladno, se da stalno prezračevati in mora biti oddaljeno od stanovanjskih poslopij najmanj 30 metrov. Preden dd dovolitev, ugotovi pristojno prvostopno občno upravno.oblastvo, ali ustreza določeno shranišče tem pogojem. § 9. Navodila za opravljanje dezinsekcije in deratizacije in način uporabe posameznih strupov predpiše ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje. Strokovni nadzor nad delom teh podjetij opravljajo po navodilih pristojnega higienskega zavoda sanitetni organi teh zavodov in sreski sanitetni referenti, na ozemlju uprave mesta Beograda pa zdravniki oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje pri tej upravi. § 10. ^ Podjetja za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami, ki so dobila poslovno dovolitev pred uveljavitvijo te uredbe, se morajo v šestih mesecih prilagoditi njenim določbam. Ce ne store tega v določenem roku, se jim mora nadaljnje delo prepovedati. § U. (') Ce storjeno kaznivo dejanje nima za posledico odgovornosti po kazenskem zakonu, se kaznuje kot prekršek po § 397. zakona o ob rtih. (5) V denarju od 50 do 6000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor se ne drži cenika, predpisanega po § 5. te uredbe; 2. kdor ne poda prijave po odstavku 1. § 6. in odstavku 1. § 7. te uredbe* 3. kdor ne spravi svojega dela v sklad z določbami te uredbe v smislu §§ 8. in 10. te uredbe. (3) V denarju od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih odstavka 2. § 7. te uredbe. § 12. 0) Ob neizterljivosti denarne kazni je postopati po odstavku 2. § 405. zakona o obrtih. (2) Denarne kazni, izrečene za prekršek iz § 11. te uredbe, se stekajo v sklad za podpiranje strokovnih šol tiste banovine, kjer je bil prekršek storjen. (3) Za kazenski postopek zaradi prekrška po tej uredbi veljajo predpisi §§ 410. do 417. in odstavka 6. § 428. zakona o obrtih. § 13. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v >Službenih novinah«. V Beogradu dne 31. januarja 1938.; II št. 3399/u. Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. 131. Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.* Na podstavi odst. 2. člena 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov** in sporazumno z ministrom za finance, ministrom za kmetijstvo in ministrom za trgovino in industrijo izdajem tale avtentična tolmačenja te uredbe: 1. Avtentično tolmačenje člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: »Ko se določa kmetsko svojstvo dolžnikovo po členu 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, se ne upoštevajo nikakršni drugi dohodki, razen obdačenih. Za obdačene dohodke iz odst. 1. člena 2. te uredbe se štejejo tudi obdačeui dohodki, ki jih ima kdo v inozemstvu.« 2. Avtentično tolmačenje odst. 1. člena 3. uredbe e likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: »Ce je po eni kmetski obveznosti več solidarno zavezanih glavnih dolžnikov, od katerih so nekateri kmetje po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, drugi pa niso, uživajo olajšave po uredbi samo tisti izmed teh dolžnikov, ki so kmetje po uredbi. Terjatve ustanov iz odst. 1. člena 7. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, po katerih glavni dolžnik ni kmet, poroki pa so kmetje po uredbi, Privilegirana agrarna banka ni dolžna prevzeti, preden ustanova ne dokaže, da se ta terjatev od glavnega dolžnika nekmeta ne da izterjati.« 3. Avtentično tolmačenje odst. 2. člena 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: »O spornih vprašanjih iz odst. 2. in 8. Člena 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov odloči sodišče v nepravdnem postopku skladno s členom 54. uredbe.« * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. marca 1938., št. 49/XVI/116. ** »Službeni list« št. 628/79 iz 1.1936. in (popr.) št. 1/1 iz 1. 1937, 4. Avtentično tolmačenje člena 5. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: »Dolžniki iz člena 5. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov morajo spolnjevati vse pogoje za kmeta po členu 2. te uredbe, razen da njih posestvo ne presegaj 50 oziroma Pri rodbinski zadrugi 100 hektarov za obdelovanje sposobne zemlje. Takim dolžnikom se izda potrdilo po obrazcu iz člena 9. pravilnika za izvrševanje uredbe s Pripombo, da njih posestvo presega 50 oziroma 100 hektarov za obdelovanje sposobne zemlje.« 5. Avtentično tolmačenje člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: »Kadar se po odst. 1. člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov za določitev odstotka znižanja ocenja razmerje dolga in imovinskega stanja vsakega posameznega dolžnika, je upoštevati vse dolgove tega dolžnika kmeta, ki jih je imel na dan 25. septembra 1936., ne glede na to, ali so obseženi z uredbo ali ne. V ves ne znižani dolg iz odst. 2. člena 24. uredbe spadajo samo dolgovi kmeta, obseženi s predpisi uredbe. ^ vsem dolgom iz tega odstavka se razume stanje dotič-nega dolga na dan 26. septembra 1936.« V Beogradu dne 22. februarja 1938.; št. 12.230. Minister za pravosodje M. Simonovič s. r. — , ■■ m- i------- Banove uredbe. 132. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužben* cev v območju dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. februarja 1938., 1. št. 1850/1, je bil Krivec Joško, zvaničnik I. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ptuju, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika X. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu. # Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. februarja 1938., I. št. 2728/1, je postavljen Kovačič Vladimir za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. februarja 1938., I. št. 2437/1, je bil na osnovi § 104./10 zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe M a r i n č i č F r a n c , policijski stražnik-pripravnik III. skupine zvaničnikov pri upravi policije V Ljubljani. \ B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 7. februarja 1938., I. št. 1285/1, je bila Čuk Katarina, banovinska upravno-pisarniška uradnica ViII. skupine pri tej banski upravi, postavljena za banovinskega glavnega arhivarja .VIL skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. februarja 1938., I. št. 23/1, je bil postavljen Hotzl Vilko, banovinski arhivski uradnik IX. položajne skupine banovinske bolnišnice v Mariboru, za arhivarja Vlil. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. februarja 1938., I. št. 1899/1, je bil K raso v ec Fran, banovinski upravno-pisarniški uradnik X. skupine pri tej banski upravi, postavljen za banovinskega upravno-pisarniškega uradnika IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 21. februarja 1938., I. št. 681/1, je bil postavljen Maučec Jožef za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. # Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. februarja 1938., I. št. 12513/1—1937, je bil postavljen dr. Saje Julij, privatni zdravnik v Kostanjevici na Krki, za banovinskega uradniškega pripravnika pri združeni zdravstveni občini Velenje. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine od 2. marca 1938., I. št. 1010/3, je bil p r e m e š č e n na podstavi razsodbe disciplinskega sodišča Š u m e n j a k Janko, banovinski upravitelj razsadnika v Pekrah v VIL položajni skupini, in postavljen za pomočnika sre-skega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Kranju v isti položajni skupini. 133. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 1 z dne 1. januarja 1938. Z odločbo ministra za finance z dne 21. decembra 1937. sta bila postavljena pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani: za poštno-hranilničnega uradnika IX. položajne skupine O t o n i č a r Marija, uradniški pripravnik za IX. položajno skupino; za računovodjo X. položajne skupine Vahčič Marijan, uradniški pripravnik za X. položajno skupino. Z odločbo ministra za socialno, politiko in ljudsko zdravje z dne 23. decembra 1937., O. št. 16.534, je bila izpremenjena odločba z dne 27. maja 1935., O. št. 7311, s katero je bil d r. D e l a k Franjo, sanitetni referent sreskega načelstva v Tomislavgradu, na prošnjo premeščen k sreskemu načelstvu v Laškem, v tem smislu, da se je imenovani premestil po službeni potrebi. Številka 2 z dne 3. januarja 1938. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 13. decembra 1937., Kns. št. 2789/37, razširjanje in prodajanje knjižice »Knjižica s e 1 j a č k e misli«, natisnjene v Zagrebu. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 11. decembra 1937., Kns. št. 2751/37, razširjanje in prodajanje knjige »Deset krvavih g o -d i n a« od Miroslava Krleže, natisnjene v Zagrebu. številka 3 z dne 4. januarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. decembra 1937. sta bila postavljena: Korbar Marija, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Mariboru, za učiteljico iste položajne skupine in prvega periodnega poviška šole za defektno deco v Mariboru; Šlibar Anton, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Litiji, za učitelja iste položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Ljubljani. Številka 5 z dne 10. januarja 1938. Disciplinsko sodišče pri apclacijskem ^odišču v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. decembra 1937., štev. 114.244, so bili postavljeni za člane disciplinskega sodišča pri apelacijskem sodišču v Ljubljani: za predsednika: d r. G o 1 i a Vladimir, predsednik apclacijskega sodišča v Ljubljani; za namestnika predsednika: dr. Mastnak Lev, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; za sodnike: dr. Mastnak Lev, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; dr. Eberl Erik, Strasser .Vinko in dr. Krajnc Vilko, sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani; za namestnike sodnikov: dr. K o v č a Fran, dr. Prešern Jakob, dr. Juvane Maks in dr. Štempihar Jurij, sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. novembra 1937. so bili postavljeni: Kemperle E v -1 a 1 i j a , bivša učiteljica iz Italije, za učiteljico VI. položajne skupine ljudske šole v Makolah; Bajt Franc, bivši učitelj iz Italije, za učitelja VI. položajne skupine ljudske šole v Pobrežju pri Mariboru; Terpin Antonija, bivša učiteljica iz Italije, za učiteljico VI. položajne skupine ljudske šole v Dol. Lendavi. Z odločbo ministra za finance z dne 18. decembra 1937., je bil upokojen Koman Ivan, arhivar VIII. položajne skupine katastrske uprave v Radovljici. Številka 0 z dne 11. januarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. decembra 1937. je bil postavljen Jošt Josip, višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje oddelka za kontrolo dohodkov generalnega ravnateljstva državnih železnic, po službeni potrebi, za višjega svetnika iste položajne skupine in stopnje prometnega komercialnega oddelka ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. decembra 1937. sta bila postavljena: Novak Martin, višji kontrolor VI. položajne skupine 3. sekcije za vzdrževanje proge Celje, za višjega kontrolorja iste položajne skupine 9. sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana, gorenjska-dolenjska proga; Rot Rajmund, višji kontrolor VI. položajne skupine 2. sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana, glavna proga, za višjega kontrolorja iste položajne skupine signalne delavnice v Ljubljani, oba po službeni potrebi. Številka 8 z dne 13. januarja 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. decembra 1937. je bil razveljavljen ukaz z dne 11. septembra 1936., O. N. štev. 57743, kolikor se tiče premestitve po službeni potrebi Janežiča Gabrijela, učitelja VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Kočevju, za učitelja ljudske šole v Kočevski Reki in odločeno, da se Janežič Gabrijel premesti na prošnjo kot učitelj VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom šole za defektno deco v zavodu za slepo deco v Kočevju na državno pomožno šolo y Ljubljani. Razne občeveljavne odredbe. 184. Pravilnik javnega skladišča' »Špedicija Turk« v Ljubljani. I. Značaj podjetja. § L Turk Rajko iz Ljubljane želi osnovali in obavljati javna skladišča v Ljubljani pod tvrdko »Špedicija Turk« v Ljubljani, vpisano pri okrožnem sodišču kol trgovinskem sodišču v Ljubljani. § 2. Za poslovanje javnega skladišča so odločilna določila zakona o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930. (»Službene novine« z dne 3. septembra 1930., št. 422, št. 200/LXXl) in ta pravilnik, odobren od ministrstva za trgovino in industrijo z odločbo z dne 31. januarja 1938., II. št. 47.543/u—37. § 3. Posli javnega skladišča so trgovinski posli po trgovinskem zakonu lii lastnik podjetja je trgovec. II. Področje. § L Javno skladišče opravlja v glavnem sledeče posle: 1. shranjuje blago v skladišče in oskrbuje skladiščne manipulacije, 2. prevaža blago s cestnimi vozili, naklada blago na železniška vozila in ga razklada z njih, 3. izvršuje špedicijska naročila naročnikov, 4. oskrbuje zavarovanje blaga, shranjenega v skladišču, zoper požar, 5. plačuje vozarine in druge železniške pristojbine, carine in carinske postranske pristojbine ter davke in druge pristojbine za prevzem blaga, 6. izdaja skladiščne liste, 7. posreduje predujme na vskladiščeno blago, kakor tudi na izdane zastavne liste (varante), 8. shranjuje neocarinjeno blago v svojem carinsko prostem skladišču, dokler se ne prijavi za uvozno ocari-njenje, nadaljnjo odpravo v tuzemstvu pod carinskim nadzorom ali za izvoz v inozemstvo, 9. shranjuje blago, ki je zavezano državni trošarini, nezatrošarinjeno v okviru dovolitve v smislu § 13. zakona o javnih skladiščih, dokler se ne obdači ali izvozi v inozemstvo, 10. shranjuje blago, ki je zavezano samoupravnim trošarinam (banovinskim in občinskim), nezatrošarinjeno, dokler se ne izvozi iz skladišča v območje onih samoupravnih oblastev, v katerih se trošarina pobira, 11. shranjuje blago, zavezano državnemu monopolu V smislu § 14. zakona o javnih skladiščih. 12. oskrbuje ocarinjenje blaga po carinskem posredniku, ki ga izbere skladiščna uprava izmed oseb, upravičenih za la posel, 13. prireja in izvršuje javne dražbe vskladiščenega blaga. § 5. Raztovarjanje, vskladiščenje, izskladiščenje in natovarjanje blaga se vrši z delavci skladišča. Tujim delavcem so ta dela prepovedana. Glede drugih opravil z vskladi-ščenim blagom, ki so potrebna, oziroma ki jih stranka želi, je skladiščni upravi pridržano, da jih izvrši sama ali pa prepusti njih izvršitev stranki oziroma od nje najetim delavcem. § 6. Javno skladišče rezervira po možnosti posameznim strankam na podstavi posebnega dogovora posebne določene skladiščne prostore proti plačilu mesečne pavšalne ležarine, ki se ravna po obsežnosti in kakovosti prostora. Ce se pogodniku izroči ključ rezerviranega prostora, je skladišče glede blaga, vskladiščenega v tem prostoru, razrešeno odgovornosti, katero predpisujeta § 22. zakona o javnih skladiščih ter § 36. tega pravilnika. III. Vodstvo. § 7. Poslovanje javnega skladišča vodi Turk Rajko ali po njem postavljeni poslovodja pod nazivom: »Špedicija Turk« Ljubljana. IV. Izvrševanje poslov. 1. Splošna določila. § 8. Naročila za izvršitev raznih poslov, ki spadajo v področje javnega skladišča, je treba dali javnemu skladišču pismeno. Telefonskih ali brzojavnih naročil podjetje ni dolžno izvršiti, dokler ne prejme pismenega Potrdila. § 9- Naročila izvršuje javno skladišče po vrsti, kakor so došla in kolikor mogoče hitro po razmerju razpoložljivih moči in obstoječih naprav. 2. Sprejemanje blaga. § 10. Dokler je v skladišču dovolj prostora, sprejema skladišče v shranitev vsako blago, razen onih vrst, ki so po Pravilniku od vskladiščenja izključene. Skladiščni prostori, ki so v smislu § 1., točke 4., zakona o javnih skladiščih dani v najem ali ki so po posebnem dogovoru z deponentom rezervirani za vskladiščenje blaga dotičnega deponenta (§ 6. tega pravilnika), se smatrajo kot zavzeti, četudi niso popolnoma ukoriščeni (§ 24. ^kona o javnih skladiščih). § 11. Od vskladiščenja je izključeno raznesilno ali za ogenj nevarno blago, kakor tudi blago, ki se rado kvari ali ki je take kakovosti, da b\ moglo škodovati drugemu shranjenemu blagu. Petrolej, bencin in mineralna olja sploh se smejo shraniti le v prostorih, ki so posebej za to določeni in katerih uporabo oblast dovoli. Količin pod 500 kg skladišče ne sprejema, vendar pa more skladiščna uprava dovoliti izjemo. V tem primeru se računajo pristojbine za 500 kg. Blago, dospelo za shranitev, mora biti dobro ohranjeno in če je omotano, mora biti vklad trpežen in primeren. Predmeti slabe kakovosti, v pokvarjenem in ne-trpežnem vkladu se sprejemajo samo, če poda stranka pismeno izjavo, da želi shranitev na svojo odgovornost, ne da bi prevzelo skladišče jamstev po § 22. zakona o javnih skladiščih za škodljive posledice navedenih pomanjkljivosti. Ce skladiščna uprava popravi nedostaton vklad, morajo deponenti brez ugovora povrniti stroške poprave. § 12. Skladiščna uprava ima pravico odpreti kose blaga, če osnovano sumi, da so navedli deponenti napačno vsebino. § 13. V sporazumu z deponentom oziroma njegovim pooblaščencem more skladiščna uprava vskladiščiti blago tudi pod milim nebom ali v pokritih, a ne obzidanih prostorih na ograjenem prostoru okrog skladiščnih zgradb. V tem primeru pa skladišče ne odgovarja za primanjkljaje in poškodbe, ki nastanejo zbog tega načina vskladiščanja. § 14. Stranka, ki preda blago v skladišče, mora še pred vskladiščenjem javiti pismeno javnemu skladišču sledeča podatke: 1. ime in natančen naslov deponenta, 2. točno označbo vrste blaga, število in znamenja kosov, bruto in neto težo posameznih kosov, 3. zavarovalno vrednost blaga, 4. če naj ima dispozicijsko pravico za blago oseba, ki ni identična z osebo, na katere ime se naj blago vskladišči, je treba navesti, da li je dis]>ozicijska pravica te osebe preklicljiva ali nepreklicljiva. Ce se blago odpošlje po železnici na naslov skladišča, je treba te podatke pismeno javiti tako pravočasno, da dospe obvestilo še pred dospetkom na naslov prejemnika. /a deponenta se smatra oseba, ki blago skladiščni upravi preda, oziroma če izjavi ta oseoa, da preda blago po naročilu kake druge osebe, se smatra ta oseba kot deponent. Ce pa ta oseba na pismeno obvestilo skladiščne uprave izjavi, da naročila ni dala, oziroma da ne želi hranitve blaga, se smatra kot deponent oseba, ki je blago skladišču predala. Za blago, ki se pošlje na naslov skladišča po železnici, se smatra za deponenta v tovornem listu kot odpo-šiljatelj navedena oseba, če ta ne navede kake druge osebe kot naročitelja. V tem primeru se oseba naroči-telja smatra za deponenta. Ce ta oseba izjavi, da ni naročitelj, se postopa po določilu predhodnega odstavka. Ime naročitelja oziroma deponenta mora odpošiljatelj javiti skladiščni upravi v ppsebnem pismu. Če pa napiše odpošiljatelj ime naročitelja oziroma deponenta samo na zadnji strani tovornega lista, je skladiščna uprava upravičena, ne pa dolžna, to navedbo upoštevati. § 16. Skladišče ni dolžno sprejeti blaga, glede katerega nima zgoraj navedenih podatkov. Če ga kljub temu sprejme, se blago vskladišči za račun odpošiljatelja blaga. § 17. Blago, ki spada pod uradno trošarinsko nadzorstvo, mora biti opremljeno s trošarinskimi listinami, ki se morajo navesti v tovornem listu, pripeti nanj in z njim vred odprto oddati, sicer se 3me sprejem blaga odkloniti. § 18. Za vse škodljive posledice, ki nastanejo zaradi napačnih ali pomanjkljivih podatkov, danih ob predaji blaga skladiščni upravi, je odgovorna izključno dotična stranka sama, nikakor pa ne javno skladišče. § 19. Shranjeno blago se prevzame in predaja brez izjeme po teži, ki se ugotovi vselej v skladišču. Za skladišče je odločilna edino teža, ki jo ugotovi skladišče samo in le ta teža se vpiše v skladiščno knjigo. V vseh primerih velja za skladišče vsakokrat veljavna zakonita mera. Če poda stranka, ko se blago vskladišči, pismeno zahtevo, da se blago ne stehta, ni podjetje nikakor odgovorno za težo. Prav tako ni podjetje nikakor odgovorno za naravni usušek (kalo), ki nastane zaradi tega, ker se je blago vskladiščilo in se je izvršila manipulacija z njim. [3. Izdajanje potrdil o prevzemu blaga ter določbe o skladiščnih listih, § 20. Prevzem blaga se potrjuje po želji deponenta ali 1. s pismenim obvestilom, ali 2. z izdajo potrdila, ki ni prenosljivo z indosamen-tom, ali 3. z izdajo skladiščnega lista. Če ne izreče stranka glede načina potrdila nobene želje, se prevzem blaga potrdi na način, naveden pod točkama l.ali 2., medtem ko se skladiščni list izda le na izrečno željo deponenta. § 21. Skladiščni list je izrezek iz matične knjige za skladiščne liste, ki jo vodi javno skladišče v kronološkem redu po predpisih § 23. zakona o javnih skladiščih. Skladiščni list sestoji iz dveh medsebojno spojenih delov, ki se lahko ločita. Eden teh delov je priznanica, drugi varant (zastavni list). Vsak del skladiščnega lista se označi kot tak z vzajemnim sklicevanjem drugega na drugega. Duplikati skladiščnega lista ali eden obeh delov se smejo izdati samo v primeru sodne amortizacije izvirnika. Javno skladišče ne sme izdati samo enega obeh delov. § 22. Skladiščni list se izda na zahtevo deponenta bodisi za vse blago ali pa za posamezne dele blaga, ki je bilo sprejeto v shranitev, Oba dela skladiščnega lista se morata glasitii j po naredbi« in vsebovati: 1. ime in sedež javnega skladišča, 2. tekočo številko skladiščne knjige in označbo skladišča, kjer je blago shranjeno, 3. rodbinsko in rojstno ime (tvrdko), poklic in sta-novališče osebe, ki je izročila blago, ali osebe, po katere naročilu je bilo blago izročeno v shranitev, 4. natančno označbo vrste in količine shranjenega blaga, deklariranega ali ugotovljenega po teži in po kosih, znamko in številko, kakor tudi druge morebitne označbe, običajne v trgovini in način omotan ja. Ce se izda skladiščni list o blagu, ki se shranjuje skupaj z drugim blagom, se mora označiti v njem kakovost ali vrsta (tipa blaga), 5. pri kom, za kakšno vrednost in za kakšno dobo je blago zavarovano, 6. dobo shranitve blaga, določeno v pogodbi ali pravilniku (§ 30. zakona o javnih skladiščih), 7. vse pristojbine in vse stroške javnega skladišča, kakor tudi vse druge javue davščine ali takse, ki še niso bile poravnane do dne, ko se izda skladiščni list, 8. kraj in čas izdaje skladiščnega lista in podpis tvrdke javnega skladišča. Vse te podatke mora javno skladišče zabeležiti tudi v matično knjigo. Prav tako mora zabeležiti v skladiščno knjigo izdajo skladiščnega lista (§ 23. zakona o javnih skladiščih). Javno skladišče odgovarja za točnost podatkov v skladiščnem listu, zlasti kolikor se nanašajo na vrsto, količino in kakovost blaga. § 23. Za izgubljeni skladiščni list ali katerega njegovih delov se sme zahtevati pri pristojnem sodišču amortizacija. O uvedenem amortizacijskem postopanju obvesti sodišče tudi javno skladišče, ki mora zabeležiti odrejeno postopanje v skladiščno knjigo. Amortizacijski rok za skladiščni list ali za prizna-nico samo se računa, če še ni potekel shranitveni rok, od prvega dne, ko shranitveni rok poteče. Ce se prosi za amortizacijo nerazdeljenega skladiščnega lista ali samo priznanice, sme dovoliti sodišče po že uvedenem amortizacijskem postopanju, da se dvigne blago iz skladišča, preden izda končni amortizacijski sklep. V tem primeru mora dati oni, ki prosi za amortizacijo, javnemu skladišču popolno zavarovanje za plačilo terjatev morebitnih upnikov. Po pravnomočni amortizaciji sme oni, v čigar korist je bila izrečena, zahtevati, da mu izda javno skladišče na njegove stroške novo pri-znanico oziroma oba dela skladiščnega lista. Ce se prosi samo za amortizacijo varanta, ki je bil indosiran v smislu § 43. zakona o javnih skladiščih, sme sodišče po že uvedenem postopanju in preden izda dokončni sklep o amortizaciji, pooblastiti osebo, ki prosi za amortizacijo, da izterja znesek s pripadki, ki je zavarovan z zastavno pravico, oziroma da ukrene vse, kar je v smislu zakona potrebno za zavarovanje njenih pravic in za plačilo njenih terjatev. To pooblastilo sme izdati sodišče samo, če prosilec popolnoma zavaruje morebitne terjatve tretjih oseb. '4. Zavarovanje blaga. § 24. Javno skladišče je po zakonu dolžna oskrbeti takoj, ko blago vskladišči, zavarovanje blaga proti požaru za polno vrednost blaga. To vrednost mora označiti deponent ter odgovarja 011 za pravilno ocenitev. Skladiščna uprava je dolžna spremeniti vrednost zavarovanja le, če to .naroči deponent. Če je ocenitev vrednosti blaga po deponentu očividno prenizka, je skladiščna uprava upravičena, zavarovati blago za višjo vrednost. Če ob prevzetju blaga ni javljena skladiščni upravi vrednost blaga, oceni skladiščna uprava sama vrednost blaga brez odgovornosti za pravilno ocenitev, mora pa to javiti deponentu, da more ta, če se mu zdi ocenitev nepravilna, dati nalog za spremembo zavarovalne vrednosti. Zavarovanje se more izvršiti samo pri zavarovalnicah, ki imajo oblastveno dovoljenje za poslovanje v državi. § 25. Izjemoma sme javno skladišče opustiti požarno zavarovanje na zahtevo deponenta, ter nosi slednji vso nevarnost požarne škode, če deponent izjavi, da je že sani oskrbel zavarovanje. To pa mora dokazati s predložitvijo zavarovalne police zavarovalnice, ki ima oblastveno dovoljenje v državi, in izročiti izjavo, s katero odstopa javnemu skladišču svoje pravice za prejem zavarovalnine v primeru požara, ter pošiljati redno javnemu skladišču vsakokratne premijske pobotnice. Če javno skladišče za kateri termin ne prejme pravočasno premijske pobotnice, je upravičeno domnevati, da premija ni bila plačana ter jo plačati v breme deponentovega računa. Določba prednjega odstavka pa ne velja, če se je za blago izdal skladiščni list. V tem primeru oskrbi zavarovanje skladiščna uprava sama in je le ona upravičena sprejeti zavarovalnino, če nastane škoda zbog požara. (§ 54. zakona o javnih skladiščih.) § 26. Če nastane škoda zbog požara, stopi na mesto blaga vsota, ki jo prizna zavarovalnica, ter se ta vsota razdeli na način, kakor ga predpisuje § 50. tega pravilnika za razdelitev izkupička pri prodaji blaga. (§ 38., odstavek 5., zakona o javnih skladiščih.) 5. Pregledovanje blaga in jemanje vzorcev. § 27. Javno skladišče mora deponentu ali njegovemu pooblaščencu dovoliti, da v uradnih urah v navzočnosti nameščenca podjetja blago pregleda in vzame od njega vzorce, dopustiti mora, da deponent ukrene vse potrebno za vzdrževanje blaga, kolikor ni po pravilniku podjetja samo dolžno to izvršiti. Če zahteva deponent blaga pismeno, naj mu izda skladišče vzorce njegovega blaga, mora skladišče to naročilo nemudoma izvršiti. 6. Izročitev blaga*. § 28. Podjetje ni dolžno izročiti blaga, dokler niso plačane vse pristojbine in terjatve podjetja, zavarovane z zakonito zastavno pravico. Poleg tega morajo biti poravnane Po deponentu ali prejemniku blaga pred izvozom iz skladišča tudi še vse neplačane carinske in trošarinske terjatve, davščine in takse, ako je bilo plačilo teh odloženo zaradi ležanja blaga v javnem skladišču. Če so vse te terjatve skladišča in oblasti poravnane, je skladiščno podjetje dolžno izročiti blago, in sicer: a) če se je izdal skladiščni list: lastniku obeh delov skladiščnega lista, b) če se je izdalo potrdilo: osebi, ki je na .tem listu kot deponent označena, oziroma osebi, kateri je stavil deponent blago na razpolago proti izročitvi potrdila, c) če se je izdalo pismeno obvestilo o prevzemu blaga v skladišče: deponentu proti temu, da potrdi prevzem blaga iz skladišča oziroma osebi, katero je deponent za prevzem blaga ali za disponiranje z vskladiščenini blagom pismeno pooblastil. § 29. Če prenese deponent pravico disponiranja z blagom na kako drugo osebo, jč njen prenos proti skladiščni upravi veljaven le, če javi to deponent skladiščni upravi v pismu, naslovljenem na javno skladišče. Na generalna pooblastila se skladiščna uprava ni dolžna ozirati. Če deponent v pismu, s katerim daje dispozicijsko pravico o blagu kaki drugi osebi, ne navede, da je podelitev te pravice preklicljiva, se smatra podelitev dispozicijske pravice kot nepreklicljiva. Preklic podelitve dispozicijske pravice, ki ni bila označena kot preklicljiva, sme skladiščna uprava upoštevati le tedaj, če o podelitvi dispozicijske pravice še ni obvestila koristnika te pravice. § 30. Skladišče ni dolžno preiskovati pristnost podpisov strank. Če se z izročitvijo potrdila po § 28. b) tega pravilnika zahteva izročitev blaga, ni dolžno skladišče preiskovati, ali je donosilec potrdila identičen z deponentom, temveč je upravičeno smatrati donosilra kot deponenta. § 81. Če ne vrne imetnik priznanice istočasno varanta, sme zahtevati, da se mu izdaj blago, samo v primeru, če položi pri javnem skladišču znesek, ki je zavarovan z zastavno pravico, skupno z obrestmi, ki se računajo do dneva dospelosti varanta. Ti predpisi se uporabljajo tudi, če varant še ni zapadel ali hranitveni rok še ni potekel ali če imetnik varanta podjetju ni znan. Če je na varantu označen poseben adresat, ga mora javno skladišče obvestiti, da je denar položen. Skladišče mora denar, ki je bil položen za odkup varanta, izplačati imetniku varanta in zahtevati povračilo varanta. Javno skladišče sme položeni znesek izplačati tudi adresatu, če mu predloži varant s potrdilom o plačilu terjatve. Če upravičenec ne dvigne denarja v roku treh mesecev, ko je potekel varantu rok za izplačilo, ga deponira podjetje pri pristojnem sodišču. § 32. Shranjeno blago se sme vzeti iz skladišča vse hkrati ali pa v partijah; pri blagu, ki je shranjeno v zabojih, balah, vrečah, jerbasih ali sodih, se more dovoliti odjem le po kosih. § 33. Če da deponent naročilo, da se blago iz skladišča dostavi odjemalcu v mesto ali na kolodvor radi odpreme po železnici, se prevozni stroški do domicila odjemalca v mestu oziroma do kolodvora računajo deponentu, razen če deponent naroči, da plača te prevozne stroške odjemalec (prejemnik blaga). Če odjemalec (oseba, kateri je blago namenjeno) odkloni plačilo teh prevoznih stroškov, se mu blago ne izroči. V tem primeru se prevozni stroški za dostavo in vrnitev blaga v skladišče zaračunajo deponentu. Pošiljatev po železnici se odpremi nefrankirana, če deponent ne naroči, da se pošiljka frankira. V tem primeru se frankatura in pristojbina za njeno plačilo zaračunata po pristojbinski tarifi deponentu. Vse, kar velja v gorenjih odstavkih za deponenta, velja tudi za osebo, ki je od deponenta upravičena za disponiranje. V. Poslovna tajnost. § 34. Javno skladišče mora čuvati strogo tajnost o vsakem poslu svojih klientov. Skladiščna uprava zaradi tega ne daje tretjim osebam nobenih informacij o vskladiščenju in prometu blaga posameznih deponentov, čuvati poslovno tajnost so zavezani tudi vsi uradniki in drugi uslužbenci skladišča. VI. Zakonita zastavna pravica javnih skladišč. § 35. Dokler je blago shranjeno v skladišču, ima skladišče na blagu zakonito zastavno pravico. Ta pravica ostane v polni veljavi tudi v primeru konkurza in ima prednost pred vsako drugo pravico, izvzemši terjatve po točkah 1. in 2. prvega odstavka § 38. zakona o javnih skladiščih. Zastavna pravica pripada: 1. za vse terjatve javnega skladišča, do katerih ima pravico po pravilniku in tarifi za vskladiščenje, shranitev, manipulacijo, raztovarjanje, natovarjanje in pretovarjanje, prenos in izročitev blaga, 2. za vse terjatve z obrestmi vred javnega skladišča, ki so nastale s plačilom carine, trošarine, taks in davščin, prevoznih in odpošiljatvenih stroškov, stroškov za zavarovanje in vzdrževanje blaga kakor tudi drugih morebitnih stroškov s shranjenim blagom. VII. Odgovornost javnega skladišča. § 36. Javno skladišče je odgovorno za vsako škodo, ki nastane zbog tega, ker se ni postopalo v skladiščnem poslovanju s skrbnostjo rednega trgovca. Ta odgovornost se začenja s sprejemom blaga in traja do njegove izročitve. Skladiščna uprava pa ne jamči za škodo, ki ni nastala po njeni krivdi. Ne jamči torej za poškodbe, ki se dogode zbog kake višje sile, naravnih dogodkov, vremenskih nezgod, vojnih dogodkov, plenitev, stavk, pasivne rezistence, sabotaže, transportnih ovir, zbog namerne ali vedoma povzročene škode po deponentu ali njegovih organih, kakor tudi ne za poškodbe, ki bi nastale zbog pomanjkljivega omotanja, zaradi posebnega od stranke zaželenega načina vskladiščetija, zaradi kvarjenju podvrženega svojstva blaga ter v primerih,.navedenih v §§6. in 13. tega pravilnika. Skladiščno podjetje odgovarja tudi za svoje osebje, kakor tudi za druge osebe, ki jih zaposluje v svojem obratu. § 37. Prejemnik mora blago, kolikor to dopušča redni potek poslov, takoj pregledati, čim mu ga javno skla- dišče izroči. Če opazi ob prevzemanju na blagu kakšen primanjkljaj ali poškodbe, mora to takoj ugotoviti in nemudoma sporočiti javnemu skladišču, sicer se smatra, da je bilo blago v redu izročeno. Javno skladišče je odgovorno za primanjkljaj ali poškodbo blaga, ki ju ob izdanju ni bilo moči opaziti, samo takrat, kadar sta bila primanjkljaj ali poškodba nemudoma ugotovljena po izvedencih in prijavljena javnemu skladišču najpozneje v roku enega meseca po izročitvi blaga in ako se dokaže, da je nastala škoda po krivdi javnega skladišča v času od prevzema blaga v skladišče pa do njega izročitve. § 38. Če nastopi primer obveznosti za plačilo odškodnine, je za obračun podlaga zavarovalna vrednost blaga, če la ne presega kupne vrednosti blaga na kraju poškodbe in v času, ko se je poškodba zgodila. Če zavarovalna vrednost presega to kupno vrednost, se more vzeti le ta kupna vrednost kot podlaga za odmero odškodninskega plačila. Vrednost posebne priljubljenosti se v nobenem primeru ne prizna in ne izplača. A III. Pristojbinska tarifa, določila glede plačil, izdatkov in plačilni pogoji. § 39. Pristojbinska tarifa določa pristojbine, katere računa skladišče za ležarino blaga, zavarovalnino in razne manipulacije ter provizije za razne posebne udobnosti, katere nudi javno skladišče svojim klientom (reekspedicija, carinsko in trošarinsko prosto skladišče). Tarifo sestavi in spreminja skladiščna uprava. Tarifa mora biti pred uporabo objavljena, ker sicer ni pravno obvezna. § 40. Za blago, ki v tarifi ni navedeno, veljajo pristojbine po dogovoru oziroma po vsakokratnih dotičnih posebnih določilih. § 41. Pristojbine se morajo plačati skladiščni upravi na njeno vsakokratno zahtevo. Skladiščna uprava pa je tudi upravičena zahtevati, da se plačajo pristojbine vnaprej. § 42. Če se s spremembo tarife posamezne postavke zvišajo, velja to zvišanje za blago, ki je v času zvišanja že vskladiščeno, šele tri mesece po objavi, za novovskla-diščeno blago pa 15 dni po objavi. § 43. S shranitvijo blaga pristane deponent na določila tega pravilnika in na vsakokratno veljavno tarifo, ki .jo objavi skladiščno podjetje. § 44. Skladišče je upravičeno plačati v breme blaga oziroma v breme deponenta vse izdatke, ki so potrebni, da se blago prevzame v skladišče, kakor železniške in carinske pristojbine, državne in samoupravne davščine idr., razen povzetij. Isto velja za te izdatke, če nastanejo med ležanjem blaga v skladišču. Povzetje plača skladišče le, če dobi za to nalog od stranke, kateri je blago namenjeno. Ako bi dospel ta nalog tako kasno, da bi zaradi tega skladišče ne moglo Pred potekom razkladalnega roka prevzeti blaga na Železnici, gre izdatek za stojnino ali ležarino v breme deponenta. Skladišče sme zahtevati za izdatke predplačilo ali depot. Če se tej zahtevi ne ustreže, skladiščna uprava ni dolžna sprejeti blaga. Če v času, ko je treba Plačati, deponent ni položil zadostnega depota, je skladiščna uprava upravičena računati za svoje plačilo pro-vizijo za predujem po določilih tarife. Dodatne terjatve železniške uprave, carinarnice, državnih in samoupravnih oblastev za doplačilo na železniških pristojbinah, carinskih pristojbinah, državnih in samoupravnih davščinah, ki se zaračunajo skladiščni Upravi, mora povrniti stranka tudi, če je blago že prej Vzela iz skladišča. IX. Trajanje hranjenja blaga. § 45. Glede trajanja hranjenja blaga je odločilen dogovor z deponentom. Ce tega dogovora ni, je skladišče dolžno shranjevati blago najdalj 6 mesecev, če se je izdal skladiščni list, in najdalj eno leto, če se ni izdal skladiščni list. V obeh primerih pa je javno skladišče upravičeno Pred pretekom roka izskladiščiti blago s prodajo blaga Po določilih 37. zakona o javnih skladiščih, če so se na hlagu opazili znaki kvarjenja, potem ko je skladišče izvedlo postopanje, predpisano v § 32. zakona o javnih skladiščih, in če je dan razlog za prodajo v smislu 2. odstavka omenjenega paragrafa. V primeru da se skladiščni list ni izdal, pa je skladiščna uprava upravičena Prodati blago pred pretekom roka, določenega za trajanje hranjenja po določilih § 37. zakona o javnih skladiščih, ‘e deponent na poziv javnega skladišča ne poravna svojih obveznosti do skladišča. Prodaja se sme v tem primeru izvršiti šele 8 dni potem, ko je javno skladišče oddalo na pošto priporočeno pismo, v katerem obvešča deponenta o odrejeni prodaji. Po preteku dogovorjenega ali v lem pravilniku določnega roka je skladišče upravičeno postopati po določilih § 30. zakona o javnih skladiščih. Javno, skladišče sme glede na svojstvo blaga določiti tudi krajše roke za posamezne vrste blaga, toda ne pod tremi meseci. X. Prodaja blaga. § 46. Prodaja blaga se izvrši po določilu § 37. zakona o javnih skladiščih brez sodnega postopanja ali drugih formalnosti na javni dražbi. Ce ima blago borzno ali tržno ceno, se sme izvršiti prodaja tudi po borznem ali trgovinskem posredovalcu, ki je pooblaščen za take posle, ali po drugi osebi, ki je pooblaščena izvrševati javne Prodaje. Prodaja se vrši na račun deponenta. § 47. Vršitev dražbe se mora naznaniti na način, ki ga Predpisuje pravilnik za službene objave javnega skladišča. § 48. Potek dražbe vodi od skladiščnega vodstva določeni Uslužbenec javnega skladišča. Izklicna cena je polovica Vrednosti blaga, katero oceni izvedenec. § 49. Izvedence-strokovnjake določa vodstvo javnega skladišča. § 50. Iz zneska, dobljenega s prodajo blaga, se morajo poravnati: 1. stroški prodaje, 2. še ne plačane carinske in trošarinske terjatve, davščine in takse, 3. pristojbine in ostale terjatve, zavarovane z zakonito zastavno pravico javnega skladišča, 4. terjatve zastavnega upnika s pripadki. Te terjatve se poravnajo po vrstnem redu, ki je zgoraj naveden. Po istem vrstnem redu se poravnajo terjatve tudi v primeru, ako izvede prodajo izvršilna oblast. Izkupiček, ki preostane po pokritju vseh prej navedenih terjatev, se izroči deponentu blaga. Če deponent ne dvigne denarja v roku 3 mesecev od dne, ko je bil obveščen, ga javno skladišče deponira pri pristojnem sodišču. XI. Prostovoljne javne dražbe. § 51. Javno skladišče vrši tudi prostovoljne javne dražbe vskladiščenega blaga na željo deponentov in za njihov račun. Glede načina vršitve teh dražb in razdelitve izkupička veljajo določbe prejšnjega poglavja z izjemo, da sme višino izklicne cene določiti deponent sam. XII. Hišni red. § 52. Razen ob nedeljah in praznikih se sprejema in od-' daja blago neprestano vsak dan, i. s. od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. § 53. Vstop v skladišče je dovoljen tujcem samo, če se morejo izkazati z dovolitvijo skladiščne uprave ali s skladiščnim listom. Posestnik skladiščnega lista je upravičen vstopiti samo v oni skladiščni oddelek, kjer je dotično blago shranjeno. § 54. V skladiščnih prostorih stranke' ne smejo kaditi. § 55. Blago smejo izvoziti ali iznositi iz skladišča samo osebe, ki se pri vratarju izkažejo s pooblastilom (svobod-nico) skladiščne uprave. § 56. Skladiščnim uslužbencem je strogo prepovedano sprejemati darila ali napitnine. Stranke morajo opustiti vsak pogovor z uslužbenci, ki se ne tiče opravil in prav tako ni dovoljeno, poizvedovati po blagu drugih strank, vloženem v skladišču in po njihovih tamkaj sklenjenih kupčijah. XIII. Razsodišče. § 57. Za razsojanje vseh. pravnih sporov med skladiščnim podjetjem in strankami iz poslov, ki jih ima v vidu zakon o javnih skladiščih, je izključno pristojno razsodišče Ljub-Ijauske borze za blago in vrednote. XIV. Objave. § 58. Pravilnik in vsako njegovo spremembo, pristojbin-sko tarifo in vsako njeno spremembo, statistične podatke, katerih objavljanje predpiše oblast, kakor tudi vse druge razglasitve, potrebne po tem pravilniku, se objavijo v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. Ta pravilnik je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu z odločbo II. št. 47.543/u/37 od 31. januarja 1938. .V Ljubljani dne 1. marca 1938. Javno skladišče tvrdke: »Špedicija Turk« Ljubljana. Po določbi § 21. zakona o javnih skladiščih se objavlja Pristojbinska tarifa javnega skladišča Špedicije Turk v Ljubljani. A. SPLOŠNA DOLOČILA. 1. Ležarina se ravna po vrsti (kategoriji) blaga in se določa glede količine od 100 kg, glede časa pa na teden od dne, ko se blago shrani v skladišče. Izjeme so določene v točkah 3., 4. in 5. odstavka I. poglavja B ter v primeru, ki ga omenja določba 9. splošnih določil. Mogoča pa je izjema po odločitvi skladiščne uprave tudi v primerih, ki jih omenja točka 9. splošnih določil. 2. Vsak pričeti teden se računa za celoten teden in vsak pričeti metrski stot za poln stot. 3. Za osnovo obračuna pristojbin se v tarifnih postavkah navedene teže razumejo bruto. 4. Količine pod 500 kg se po pravilniku načelno ne sprejemajo; če pa se dovoli izjema, se računajo pristojbine za najmanj 500 kg. 5. Izdatki za tovornino, kolke, carino, samoupravne in državne davščine na blago, poštnino, telegrame itd. niso v teh tarifnih pristojbinah všteti in se zaračunavajo posebej. 6. Voznine, eventualna povzetja in carinski zneski se morajo pokriti, preden blago dospe oziroma preden se ocarini, z zadostnim vnaprejšnjim plačilom. 7. Dodatne terjatve, nastale zbog napačnega računanja voznine, carine in pristojbin, mora poravnati stranka skladišču tudi, če je blago vzela iz skladišča. • 8. Skladiščna uprava si pridržuje pravico, zaračunavati višjo ležarino, kot je navedena v tarifi, v sledečih primerih: a) za blago, ki se po določbi postavke 84. ljubljanske občinske uvozninske tarife smatra kot luksuzno blago, b) za blago, od katerega zavzema zaradi neobičajnega vklada ali zaradi kakovosti 500 kg v skladišču več prostora ko 1 m2, c) v primerih, kjer naj se uveljavi določba 10. splošnih določil te pristojbinske tarife. Ce se ni določila ležarina za take primere že prej, se določi v pismu, s katerim se stranka obvešča, da je blago vskladiščeno. 9. Skladiščna uprava rezervira po možnosti posameznim strankam na podstavi posebnega dogovora posebne določene skladiščne prostore proti plačilu mesečne povprečne skladiščnine, ki se ravna po obsežnosti in kakovosti prostora. 10. Za blago, ki v tej tarifi ni navedeno, veljajo pristojbine po dogovoru oziroma do vsakokratnih dotič* nih posebnih določilih, 11. Vagonske pošiljke, ki se hočejo vskladiščiti, morajo biti označene z naslovom: .lavno skladišče Špedicije Turk v Ljubljani, glavni kolodvor. 12. V vsem ostalem veljajo določila pravilnika javnega skladišča firme: Javno skladišče Špedicije Turk v. Ljubljani. B. TARIFNE POSTAVKE. I. Ležarina. 1. Za blago, uvrščeno po določbah poglavja C. v kategorijo I od 100 kg na teden .... din 1'50 v kategorijo II od 100 kg na teden.... „ 1*25 v kategorijo III od 100kg na teden. , , . „ 1‘— v kategorijo IV od 100kg na teden. . ■ > „ —'75 v kategorijo V od 100kg na teden. . , ■ „ —'50 v kategorijo VI od 100kg na teden. ... „ —‘40 v kategorijo VII od 100 kg na teden .... „ —'30 2. Za žito, inlevske pridelke in sočivje (izvzemši blago v carinsko prostem skladišču): a) za blago v vrečah od 100 kg na teden . . din —'25 b) za blago, naloženo alla rinfusa, pri najmanj 1 m visokem nasipu: za težko žito od 100 kg na teden ... „ —'25 za lahko žito od 100 kg na teden . . ■ „ —'30 pri manjšem nasipu sorazmerno više. 3. Pohištvo: od kvadrat, metra zavzete površine na mesec „ 14'— čas preko enega meseca se računa za najmanj pol meseca. 4. Za blago vskladiščeno v pokritih, a ne zaprtih prostorih: od kvadratnega metra na teden........................din 1'20 ali temu ustrezni znesek od 100 kg na teden. 5. Za blago pod milim nebom: od kvadratnega metra na teden........................... —'60 ali temu ustrezni znesek od 100 kg na teden. II. Zavarovanje zoper požar. Obračunava se od najvišje vsote vrednosti vskla-diščenega blaga v vsaki polovici meseca, za pol meseca od vrednosti '/2 °l»o- III. Pristojbine za manipulacije v skladišču; 1. Itaztovoritcv in vskladiščcnjc ali izskladiščenje in natovorite v: a) pristojbina za blago, pakovano v zabojih, balah ali sodih, od 100 kg ...... . din 1'—1 Ta pristojbina pa ne velja za obsežno blago in za blago v zabojih in balah, ki so težki preko 250 kg bto, in v sodih, ki so težji od 800 kg. Za tako blago, kakor tudi za nepako-vano blago velja pristojbina po dogovoru oziroma po vsakokratnih posebnih določilih skladiščne uprave; b) izredna pristojbina za žito, mlevske pridelke in sočivje: za raztovoritev blaga v vrečah in vskladiščenje v vrečah od 100 kg „ —'80 za raztovoritev blaga, dospelega v vrečah, in vskladiščenje alla rinfusa od 100 kg . . „ 1 za raztovoritev blaga, dospelega alla rinfusa, in vskladiščenje alla rinfusa ali v .vrečah od 100 kg « *..................... • » 1^0 za izskladiščenje blaga v vrečah in nato- voritev y istih vrečah...............................din —'80 v druge vreče . ■.....................................„ 1'20 za izskladiščenje blaga v vrečah in natovo- ritev alla rinfusa od 100 kg............................ 1'— za izskladiščenje blaga, ki je ležalo alla rinfusa in natovoritev alla rinfusa ali v vrečah, od 100 kg...................................... 1'20 c) ureditev vagona alla rinfusa.......................... 50'— Najmanjša pristojbina za posamezno izskladiščenje „ 8j— 2. Tehtanje: a) na decimalni tehtnici od 100 kg ... . „ —'30 h) pri tehtanju vsakega posameznega kosa na decimalki od 100 kg.................................... —'50 c) na vagonski tehtnici v višini postavke, katero vsakokrat računa železniška uprava za tehtanje na svojih vagonskih tehtnicah. Razne druge manipulacije, ki zgoraj niso navedene, se računajo po dogovoru oziroma po vsakokratnih posebnih določilih. IV. Razne druge pristojbine. 1. Pristojbine za prevzem blaga od 100 kg „ —'20 najmanj...................................... . „ 10'— 2. Pristojbine za oddajo blaga na železnici od 100 kg...................................... „ —'30 najmanj za vsako pošiljko........................... 10'— poleg izdatkov za tovorni list. 3. Pristojbina za nadaljnjo odpremo vagona (reekspedicija) od vagona....................... 4. Pisma za obvestilo o> shranitvi blaga oziroma za izdajo začasnega potrdila . . . 5. Izdaja skladiščnega lista ................... 6. Prepis skladiščne postavke na drugo ime 7. Pristojbina za naknadne) razpolaganje, poleg efektivnih izdatkov......................... 8. Pristojbina za cediranje voznega lista, poleg takse 9. Vlaganje reklamacij: a) glede izgube, manjka blaga, poleg efektivnih izdatkov........................... b) glede računanja tovornine za sestavo reklamacije, od voznega lista poleg takse ............ Te postavke veljajo samo za blago, ki je prispelo na nasiov javnih skladišč. 10. Predjemna provizija, ki se računa, če ni položen.oh času plačila, tovornine, carine in drugih efektivnih izdatkov depot, 1 °/°> najmanj....................................... 11. Provizija za vnovčitev povzetij 54%, najmanj.......................................... 12. Obresti: za dolžne zneske se računajo strankam v višini 4°/o preko vsakokratne eskontne obrestne mere pri Narodni banki. Obresti za imetja na računih se ne računajo. 13. Stalna pristojbina pri vsakem računu . . s parsko izravnavo in kolkovino. 50'- 5'— 10'- 10'— 10'- 20'- 25'- 15'- 10'— 5'— 14. Razni drugi posli, ki se opravijo po določilih pravilnika javnega skladišča ali po naročilu deponenta, se obračunajo po obsegu na osnovi režijske kalkulacije javnega skladišča. V. Prevozi z vozili. Pristojbine se zaračunavajo po dogovoru oziroma po vsakokratnih posebnih določilih. VI. Carinska manipulacija. se obračunava po posebni dotični tarifi oziroma po posebnem dogovoru. VII. Vskladiščenje v carinsko prostem skladišču. 1. Ležarina je za 50% višja od one, ki je določena za vsako kategorijo blaga v odstavku I., točkah 1. do 3., tega poglavja din 2'— 2. Pristojbine za zavarovanje, manipulacijske pristojbine in razne druge pristojbine so enake onim, ki so navedene v poglavjih II. do IV. 3. Posebne pristojbine za carinsko prosto skladišče: a) Provizija %% od kreditirane carine in eventualno trošarine minimalno in maksimalno za štiri mesece ležanja blaga, za vsak nadaljnji mesec Vs0/0- b) Diete za carinske organe po vsakokratnih dotičnih predpisih carinarnice. c) Glede pristojbin za izvršitev potrebne carinske manipulacije velja določba odstavka VI. VIII. Pavšalna cena. Skladiščna uprava more določiti po svojem preudarku in v sporazumu s stranko radi enostavnosti obračunavanja pavšalno ceno, ki obsega v eni postavki vse upoštevne pristojbine. Podstava tej ceni pa mora biti določena maksimalna doba ležanja blaga v skladišču. IX. Refakcija. Ce dospe za eno firmo mesečno v skladišče najmanj 500 q blaga, dovoli skladiščna uprava refakcijo na pristojbine za raztovoritev in vskladiščenje v višini od 5 % do 20 %. Ta refakcija pa se prizna samo, če predloži stranka skl diščni upravi dotične stroškovnike najdalj v 30 dneh po preteku meseca, za katerega se zahteva refakcija. Če se sklene s kakšno stranko pogodba, s katero se stranka obveže vskladišČiti blago daljšo, določeno dobo, se more dovoliti tudi višja refakcija, in to ne samo na pristojbine za raztovoritev in vskladiščenje, temveč tudi na druge pristojbine. C. UVRSTITEV BLAGA V KATEGORIJE. Označba blaga: Kategorija: Aluminijevi izdelki................................. III Azbest............................................... V Baker................................................ V Bakreni izdelki..................................... III Barve, akvarelne in v tubah.......................... II Barve, oljnate in druge fine, razen onih iz kategorije II.................................... IV Barve zemeljske.......................... , . . .VI Označba blaga: Kategorija: Označba blaga: Kategorija: Cement . Vil Papirni izdelki, ne posebej imenovani . . . IV Cink V Parafin V Pisarniške potrebščine II Čokolada III Pivo v sodih IV Delikatesno blago, ne posebej imenovano . . 11 Pivo v zabojih 111 Drogerija I Pločevina VI Električni aparati III . Porcelansko blago, pakovano, ne posebej imenovano’ . Električni material III III Električne svetilke I Porcelanske plošče za peči, štedilnike in dru- Emajlirana in pocinkana posoda, pakovana IV ge obloge .'.... IV Firnež . V Rafija .' . .* . . . .* ,* .• , v Fotografske potrebščine I Ribe, sušene III Galanterija, ne posebej imenovana .... I Riž , ; , , v Glasbila . . . -. «* . . ... • . . I Rude VII Glinasto blago v Sadje, južno III Gnojila, umetna VII Sadje, kandirano . . . II Gobe suhe v vrečah 111 Semena, cvetlična III Grafit VII Semena za poljske pridelke . . , . v Gume za avto in druga vozila 11 Semena, oljnata za industrijo VI Jekleni izdelki III Sir IV Jeklo '. . . v Sitarsko blago v Kakao III Sladkor VI Kanditnb blago II Slive, suhe ......... IV Kava IV Soda VI Kavčuk in izdelki iz njega, ne posebej ime- Stekleni izdelki I novani . ...... II Steklo za ogledala 11 Kavini nadomestki . VI Steklo za okna jn vrata ..... III Kemikalije, ne posebej imenovane .... 11 Stroji, industrijski, ne posebej imenovani . . IV Kis v sodih VI Stroji, kmetijski . . . IV Kisova kislina IV St roji, pletilni' .' II Klobučina in izdelki iz nje, razen klobukov 11 Stroji, šivalni . 11 Klobuki I Stroji, pisalni in drugi pisarniški I Kolonialno blago, ne posebej imenovano . . III Svila in polsvila ter izdelki iz nje I Konserve . 11 Ščetarsko blago .... III Kozmetična sredstva I Športni predmeti ....... I IV Testenine . v 1 Trava, morska Usnje, fino v Linolej 111 II Manufaktura iz tarifne postavke 55 a ljubljan- Usnje, navadno Ul ske občinske uvdzninske tarife .... III Usnjeni izdelki I Manufaktura tarifne postavke 55 b ljubljan- Vino v sodih IV ske uvozninske tarife II Vino v steklenicah III Manufaktura, ki ne spada v kategoriji II in lil I Vrvarski izdelki IV Mast, jedilna ....„• v Zdravila I Mast, mineralna VI Zobotehnične potrebščine ........ I Med v sodih ali pločevinastih posodah . . . IV Žarnice I Milo, navadno Milo, toaletno ............ v Železo, palično, valjano, lito ....... Vil II Železne cevi VI Mineralna voda ...... * . » . . v Železni izdelki v zabojih, ne posebej ime- Meso, suho, pakovano ......... III novani IV Olje, jedilno .......... v Železno rokodelsko orodje ....... v Olje, strojno v Železne tračnice VII Opeka ............... VII Žganje v sodih III Orehi Papir, tiskarski, časopisni ........ v VI V Ljubljani dne 1. marca 1938. Papir, ki ne spada v kategorijo VI , , , . 1 Skladiščna uprava. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik Pohar Robert v Ljubljani. STiska in zalaga tiskarna Merkur d, d, y Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Milialek v Ljubljani, y SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 20. kosu IX. letnika z dne 9. marca 1938. Razglasi kraljevske banske uprave II. št. 5670/1. 551 3-3 Razglas. Anton Levar iz Bočne št. 91 in Anton Kovšak iz Krope št. 47, občina Bočna, srez Gornji grad, nameravata zgraditi vodno napravo za pogon žage ob Dreti na pare. št. 453 k. o. Bočna, last Pozniča Josipa iz Bočne št. 64. Jez lesene konstrukcije na pilotih, dolžine 17 m v obliki talnega praga bi stal levoobrežno na pare št. 792/4 k. o. Bočna, last Presečnika Antona iz Bočne št. 68, desno-obrežno na pare. št. 513, last istega in na pare št. 454 k. o. Bočna, last Štiglica Franca iz Bočne št. 60 Dovodni kanal širine 2’4 m in dolžine 82 m bi vodil čez pare. št. 454 k o. Bočna, last Štiglica Franca, Bočna št. 60 in čez pare. št. 453 k o. Bočna, last Pozniča Jožefa Bočna št. 64. Odvodni kanal širine 3'2 m, dolžine 42 m bi ležal na pare. št 452/1 k. o. Bočna, last Mlinarja Josipa iz Bočne št. 61. Imenovani posestniki parcel so z izjavo z dne 19. avgusta 1937 dovolili Antonu Levarju in Antonu Kovšaku zgraditev vodne naprave na teh parcelah. Vodna naprava bi po Francis-turbini izkoriščala pri 9mesečm vodi bruto silo 16'87 ks. Na to odreja kralj, banska uprava na podstavi § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni lisk 333/52—1931) v smislu odredb §§ 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za sredo dne 16. marca 1938. s sestankom komisije ob 9. uri pri občinski pisarni v Bočni. Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne prvega razglasa v »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine do vključno 12. marca 1938. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljajočih zakonitih predpisih kar zahtevajo javne koristi. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kralj, banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 12. marca 1938. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 22. februarja 1938. Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad s. r. V-No. 276/6-1938. 647 3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo železobetonskega mostu čez Hudinjo v Škofji vasi v km 80.275 drž. ceste št. 50 I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. aprila 1938. ob 11. uri dop. pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri .tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 499.573'90. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 1. marca 1938. VI. No. 6320/1. ’ 667 Sprememba v imeniku zdravniške zbornico za dravsko banovino. Dr. Lenče Peter, zdravnik v Mariboru, je bil vpisan v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 1. marca 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev III Og 9/38-1. 679 Amortizacija. Na prošnjo Sinkovič Eme, posestnikove hčere na Vrenski gorci štev. 16, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosiika baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev, počenši z dnem objave v »Službenem listu«, svoje pravice. Sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Kmetske hranilnice in posojilnice ■ na Bučah r. z. z n. z. štev. 109 z vlogo din 13.646'65. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. marca 1938. * I R 233/38-2. 673 2-1 Amortizacija. Na prošnjo Lukovnjaka Ivana, posestnika in trgovca pri Kapeli, se uvaja postopek za amortizacijo hranilnih knjižic Hranilnice in posojilnice v Slatini-Radencik, in sicer: 1. vi. št. 1671 — Lukovnjak Jelka — s stanjem 23.074 din 50 p, 2. vi. štev. 1803 — Lukovnjak Ivan — s stanjem 922 din 50 p, 3. vi. št. 2505 — Lukovnjak Jelka — s stanjem 24 din 75 p, katere so bile prosilcu ukradene. Imetnik knjižic se pozivlje, da jih pokaže sodišču ali pa poda ugovore zoper ta predlog v 6 mesecih od dneva objave, ker bi se sicer po preteku tega roka proglasilo, da so hranilne knjižice brez moči. Okrajno sodišče v Gornji ltadgoni, odd. I., dne 3. marca 1938. •I* I 287/36. 519 Dražbeni oklic. Dne 12. aprila 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Podrečje vi. št. 428. Cenilna vrednost: din 16.666'—. Najmanjši ponudek: din 11.110'60. Varščina: din 1.666'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče na Brdu, dne 10. februarja 1938. -j- I 394/37-12. 523 Dražbeni oklic. Dne 12. aprila 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Pusto polje vi. št. 15, b) Pusto polje vi. št. 16, c) Pusto polje vi. št. 22. Cenilna vrednost: ad a) din 111.563, ad b) din 2.233'—, ad c) din 736'—. Vrednost pritekline: din 2.380’—. Najmanjši ponudek: din 77.942'—. Dražba se bo vršila v eni skupini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 30. januarja 1938. •J; I 591/37. 429 Dražbeni oklic. Dne 11. aprila 1938. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrhpolje vi. št. 60. Cenilna vrednost s pritekliuo skupaj: diu 36.965'50. Najmanjši ponudek: din 24.643'G6. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne tnogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Kostanjevica, dne 3. februarja 1938. I 970/37-9. 658 Dražbeni oklic. Dne 9. aprila 1938. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 7, 405, k. o. Podkoren vi. št. 182, 183, 309. Cenilna vrednost: I. sk. din 8787'—, II. sk. din 37.103'50, III. sk. din 55.454'-, IV. sk. din 13.840'—, V. sk. din 115.184 50, VI. sk. din 36'-, VII. sk. din 403'-, VIII. sk. din 52.530'—, IX. sk. din 2.520, X. sk. din 10.128'—, XI. sk. din 10.445, XII. sk. din 75.623'-, XIII. sk. dinarjev 54.995'20. Varščina: I. sk. din 880'—, II. sk. dinarjev 3.750'—, III. sk. din 5.550'—, IV. sk. din 1.400'-, V. sk. din 11.500'-, VI. sk. din 4'-, VII. sk. din 40'-, VIII. sk. din 5.260'-, IX. sk. din 260'-, X. sk. din 1.020'—, XI. sk. din 1.050'-, XII. sk. din 7.590'—, XIII. sk. dinarjev 5.500'-. Najmanjši ponudek: I. sk. din 5.858*—, II. sk. din 24.735 50, III. sk. din 36.969, IV. sk. din 9.226'50, V. sk. se določi, VI. sk. din 24'-, VII. sk. din 268'50, VIII. sk. din 17.510'—, IX. sk. din 1.080, X. sk. din 6.752'—, XI. sk. din 6.963'—, XII. sk. se določi, XIII. sk. din 36.663*50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 25. februarja 1938. 1 143/37-18 412 1 756/37-9. Dražbeni oklic. Dne 12. aprila 1938. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču, soba št. 22, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hotič vi. št. 354, Cenilna vrednost: din 99.880'—. Najmanjši ponudek: din 49.940'—. Varščina: din 9.988'-. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit- na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dno 10. februarja 1938. Va I 5511/36-29. 687 Uradni popravek. Dražbeni oklic z dne 3. februarja 1938., Va- I 5511/36, objavljen na strani 82. v prilogi k 17. kosu IX. letnika z dne 26. II. 1938., se popravlja tako, da se glede XIV., XV., XVI. in XVII. skupine glasi pravilno: XIV. skupina: zemlj knjiga k. o. Spodnja Šiška vi. št. 521. (namesto: Zg. Šiška), XV. skupina: zemlj. knjiga k. o. Spodnja Šiška vi. št. 521 (namesto: Zg. Šiška). XVI. skupina: zemlj. knjiga k. o. Spodnja Šiška vi. št. 796 (namesto: Zg. Šiška vi. št. 521), XVI. skupina: zemlj. knijiga k. o. Spodnja šiška vi. št. 796 (namesto: Zg. šiška vi. št. 521). Ostale določbe pri navedenih skupinah ostanejo neizpremenjene. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 5. marca 1938. •J; IX I 4776/37-9. 445 Dražbeni oklic. Dne 11. aprila 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zgornja Selnica vi. št. 71. Cenilna vrednost: din 22.943'95. Vrednost priteklin: din 2.686'—. Najmanjši ponudek: din 15.295'96. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uvel javljat i glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 2. februarja 1938. I 612/37-8. 476 Dražbeni oklic. Dne 12. aprila 1938. ob četrt n a e n a j s to bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stara vas polovice vi. št. 702. Cenilna vrednost: din 800'—. Najmanjši ponudek: din 533'32. Vadij: din 80'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II., dne 16. februarja 1938. I 613/37-9. 475 Dražbeni oklic. Dne 12. aprila 1938. ob četrt na enajsto bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stara vas vi. št. 731 in 758. Cenilna vrednost: din 3.650'—. Najmanjši ponudek: din 2.737'50. Vadij: din 365'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, |e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II., dne 16. februarja 1938. I 317/37-18. 419 Dražbeni oklic. Dne 12. aprila 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Donačka gora — polovica — vi. št. 109 in 171. Cenilna vrednost: din 19.818'50. Vrednost priteklin: din 3.840'—. Najmanjši ponudek: din 15.822'35. . Varščina: din 2.373'35. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-beriem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. IL, dne 10. februarja 1938. •j* I 444/37-21. 545 Dražbeni oklic. Dne 12. aprila 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sp. Kostrivnica vi. št. 81. Cenilna vrednost: din 4.775'82. Najmanjši ponudek: din 3.184'—. Varščina: din 478'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II., dne 16. februarja 1938. * I 64/37-20. 670 Dražbeni oklic. Dne 11. aprila 1938. o poli d e.v e; tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: I. zemljiška knjiga Konjice vi. št. 174: hiša št. 64, pašnik, gospodarsko poslopje z jezom, mlin s kompletnimi stroji, mlatilnica, kolarnica, strojarna, sušilnica, travniki, vrt za sočivje, njive, gozdi, cenilna vrednost: din 644.146'50, najmanjši ponudek: din 326.278'—, varščina: din 64.500'—; II. zemljiška knjiga Konjice vi. št. 174: gozdne parcele, cenilna vrednost; dindr* jev 4.079'50, najmanjši ponudek: dinarjev 2.720'—, varščina: din 500'—; III. zemljiška knjiga Skalce vi. št. 123 in dve parceli od zemljišča vi. št. 174 k. o. Konjice: pašnik in njive, cenilna vrednost: din 18.318'50, najmanjši ponudek: din 12.213'—, varščina: dinarjev 1.900'—; IV. zemljiška knjiga Skalce vi. št. 130: lesena uta, vinograd, cenilna vrednost: din 19.467'—, najmanjši ponudek: dinarjev 12.978'—, varščina: din 2.000'—; V. zemljiška knjiga Slemene vi. št. 179: gozda, cenilna vrednost: din 20.795'50, najmanjši ponudek: din 13.864'—, varščina: din 2.100'—. Vrednost priteklin: ad I. din 820'—, ad IV. din 1.400'-. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 28. februarja 1938. •g; I 209/37-11. 517 Dražbeni oklic. Dne 11. aprila 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška iki tlga Žužemberk vi. št. 431. Cenilna vrednost: din 70.850'—. Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 47.234'—. Jamčevina znaša 7.085 din in se mora položiti v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 14. februarja 1938. Konkurzni razglasi 169. 660 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Conradi Riharda, trgovca v Slov. Bistrici. Poravnalni sodnik: dr. Muhič Franc, starešina okrajnega sodišča v Slov. Bistrici. Poravnalni upravnik: dr. Pučnik Josip, odvetnik v Slov. Bistrici. Narok ža sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici dne 13. aprila 1938. ob desetih. Rok za oglasilev terjatev do vštevši J- aprila 1938. pri okrajnem sodišču v olov. Bistrici. okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. marca 1938. Por 4/38—2. Razglasi raznih uradov in oblastev Stev. 694/38. 662 Predmet: S. U. Straža — dražba iglastega lesa dne 29. marca 1938. Dražba lesa. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24, proda dne 29. marca 1938. na javni dražbi ca 820 plm mehkega tehničnega lesa na panju iz svojih gozdov pri Straži. Dražba se vrši pri gozdni upravi v Straži pri Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v' Ljubljani in pri gozdni upravi v Straži. Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani, dne 2. marca 1938. H* II. št. 3734/1938. 682 2—1 Oklic. Tomažin Andrej je postavil v dvoriščnem poslopju na Ižanski cesti št. 112 napravo za topljenje loja. Mestno poglavarstvo v Ljubljani kot obrtna oblast L stopnje odreja v smislu §§ 105., 107., 108., 109. in 113. obrtnega zakona komisijsko obravnavo za odobritev gori označene naprave na dan 24. marca 1938. ob osmih na mestu samem. Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže oziroma da vlože svoje ugovore pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani ali pismeno do dne razprave ali ustno na samem razpravnem naroku, sicer bo naprava, v kolikor ne bo javnih ovir, odobrena. Interesentom so na razpolago vsa navodila pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, obrtni oddelek, soba št. 42. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 8. marca 1938. •j. II. št. 6951/1938. ’ 083 2-1 Oklic. Pražarna »Žika«, družba z o. z., Rožna dolina, Cesta XV št. 4-a, namerava zgraditi na parceli št. 1330/12 k. o. Vič enonadstropni prizidek k že obstoječemu obratu za praženje kave. Mestno poglavarstvo v Ljubljani kot obrtna oblast I. stopnje odreja v smislu §§ 105., 107., 108. in 109. obrtnega zakona komisijsko obravnavo za odobritev označene gradnje na dan 24. marca 1938. o poli desetih na mestu samem. Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže oziroma da vlože svoje ugovore pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani ali pismeno do dne razprave ali ustno na samem razpravnem naroku, sicer bo naprava, v kolikor ne bo javnih ovir, odobrena. Interesentom so na razpolago načrti in tozadevna navodila pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, obrtni oddelek, soba št. 42. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 8. marca 1938. III/2 No. 4060/38. 537 3—3 Razpis. Mostno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku 14 dni za mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici št. 2 in za mestna dnevna zavetišča za proračunsko leto 1938./39. dobavo sledečega blaga: 1. moke in mlevskih izdelkov, 2. mesa in mesnih izdelkov, 3. mleka in mlečnih izdelkov, 4. špecerijskega blaga, 5. kruha in krušnih izdelkov, 6. testenin, > 7. vina. Vsi tozadevni dobavni pogoji, so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri mestnem socialno-političnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba štev. 2. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zapečateni kuverti do 10. marca 1938. do 11. ure dopoldne pri mestnem socialno-političnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba štev. 2. Kavcije v znesku 5% od ponudbene vsote je vložiti pri mestni blagajni najkasneje do 10. marca 1938. do 10. ure dopoldne. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 21. februarja 1938. Predsednik: dr. J. Adlcšič s. r. * T. No. 35/3 F. 594a 2-2 Razglas o I. ustni licitaciji za dobavo gramoza za državni cesti št. 2 in 51 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju, ki se bo vršila: a) za progo drž. ceste št. 2 od km 634 do 664 dne 31. marca 1938. v pisarni tehničnega razdelka s pričetkom ob 9. uri; b) za progo drž. ceste št. 2 od km 664 do 709.909 dne 1. aprila 1938. v občinskem uradu na Jesenicah s pričetkom ob 9.30 uri; c) za progo drž. ceste št. 51 od km fV.O do 21.920 dne 2. aprila 1938. v občinskem uradu v Tržiču s pričetkom ob 9. uri za prvo progo, ter v četrturnih presledkih za ostale proge v navedenem redu. Vse natančnejše podatke in pojasnila glej prilogo k 18. kosu »Službenega lista« z dne 2. marca 1938. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 2. marca 1938. & Št. 615. 680 Razpis. Občina Sv. Anton v Slov. gor. razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole oziroma spregled kvalifikacije. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene 'L listinami po čl. 7, in 8. uredbe o obe. uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu*-, pri tej občini. Uprava občine Sv. Anton v Slov. gor.,. dne 6. marca 1938. No. 831/1938. 672 Razpis. Združena občina Sv. Jurij pri Celju, srez celjski, razpisuje pogodbeno mesto občinske babice. Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z listinami, zahtevanimi po t. 1., 2., 3., 4., 5., 6., 8., 9. in 10. čl. 8. in čl. 7. uredbe o občinskih uslužbencih s priloženim strokovnim spričevalom babice, je vložiti v roku 30 dni po objnvi tega razpisa v »Službenem listu« pri občini Sv. Jurij pri Celju. Občina Sv. Jurij pri Celju (okolica), dne 5. marca 1938. $ Stev. 662/1938. 675 3-1 Razpis dobav za umobolnico Ljubljana— Studenec. Za čas od 1. aprila 1938. do odobritve dražbe razpisuje uprava bolnice doli naštete dobave na podstavi neposredne pogodbe za Ljubljano in za Studenec: a) mleko, b) kruh in kvas, c) meso, slanina in mesni izdelki, č) moka in mlcvski izdelki, d) špecerija in hišne potrebščine, e) premog. Zanimanci naj predlože svoje pismene, z din 10'— kolkovanc ponudbe upravi umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52, najkasneje do 26. marca 1938. opoldne. Z najugodnejšimi ponudniki bo uprava bolnice sklenila pismene pogodbe za te dobave za čas od 1. aprila t. 1. dalje do odobritve dražbe, ki je medtem tudi že razpisana. Pogoji in druga pojasnila se dobe med uradnimi urami v pisarni bolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana - Studenec v Ljubljani, dne 7. marca 1938. * Stev. 1289/38. 532-3-3 Razpis nabave. Na podstavi čl. 82., 85. a, 86. a, 88. in 89. ter nasl. zakona o drž. računovodstvu v zvezi s pravilnikom o izvrševanju določil iz oddelka »B« razpisuje uprava državnega zdravilišča v Topol-ščici prvo javno licitacijo za nabavo živil in drugih potrebščin kakor tudi zdravil, kemikalij, filmov in sanitetske-ga materiala za čas od 1. aprila 1938. do 30. septembra 19°8., in sicer: dne 28. marca 1938. za nabavo mleka in mlečnih izdelkov, za nabavo svežega mesa, dne 29. marca 1938. za nabavo premoga in drv, za nabavo mesnih izdelkov, za nabavo perutnine in jajc, dne 30. marca 1938. za nabavo špecerijskega blaga in moke, dne 1. aprila 1938. za nabavo zdravil, kemikalij, filmov, sanitetskega in zavojnega materiala in drugih kirurgič-ni h potrebščin. Vse tozadevne informacije daje uprava zdravilišča pismeno proti pravilno kolkovani vlogi in plačilu za dražbene in nabavne pogoje. Uprava drž. zdravilišča v Topolščiei, dne 21. februarja 1938. * Opr. št. 17/2-1937-12. 684 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje po določilu § 11. službenega pravilnika in po sklepu predsedstva z dne 7. III. 1938. radi napredovanja uradovih nameščencev naslednja službena mesta na račun: a) upravnih stroškov: ono mesto kat. B. položaja IV. upravne stroke; eno mesto kat. D. položaja XI. služiteljske stroke; b) laične kontrole: eno mesto kat. D. položaja IX. služiteljske stroke pri uradu; dve mesti kat. D. položaja IX. služiteljske stroko pri ekspoziturah. Službeni prejemki so razvidni iz službene pragmatike §§ 21. do 28. Ta razpis je namenjen samo napredovanju sedanjih uradovih nameščencev, zato prošenj zunanjih prosilcev urad ne bo upošteval. Prošnje za razpisana mesta se morajo vložiti najkasneje do 24. marca 1938. do 12. ure v vložišču urada. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 8. marca 1938. Razne objave 666 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 10. februarja 1938., št. 87.982/V/37, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let od 10. februarja 1938. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 19. novembrom 1937.; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 19. novembra 1937. dalje. Ponikva dne 4. marca 1938. Hranilnica in posojilnica na Ponikvi, r. z. z n. z. 677 Vabilo na redni občni zbor tvrdke Automontaža d. d. v Ljubljani, na dan 24. marca 1938. ob enajstih v prostorih Jugoslavenske banke d. d., podružnice v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem poslovnem letu ter odobritev bilance. 2. Poročilo nadzorstva in sklepanje o absolutoriiju upravnemu svetu. 3. Volitev članov upravnega in nadzorstvenega sveta. 4. Sklepanje o zvišanju glavnice na din 2 OOO.ODO'—. 5. Slučajnosti. Delničarji, ki se hočejo udeležiti rednega občnega zbora z glasovalno pravico, se pozivajo, da tri dni pred istim polože delnice pri družbini blagajn; ali pri Jugoslavenski banki d d., podružnici v Ljubljani. V Ljubljani, dne 7. marca 1938. Automontaža d d. v Ljubljani. * 665 Objava. Tzgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 61307), ter jo proglašam za neveljavno. Bezjak Jožef s. ,r.» Rošnja. * 671 OHava. Izgubil sem šofersko legitimacijo in spričevalo, izdano od sreskega načelstva Maribor-levi breg leta 1928., ter ju proglašam za neveljavna. Lavugcr Oto s. r., Spod. Duplek pri Mariboru. $ 688 Objava. Izgubil sem indeks filozofske fakultete — naravoslovni oddelek univerze v Ljubljani in ga proglašam za neveljavnega. Rakovec Rajko s. r. * 686 Objava. Izgubil sem delavsko knjižico na ime Skočir Franc, izdano od občine Boh. Bistrica dne 24. maja 1932. pod št. 9, in jo proglašam za neveljavno. Skočir Franc s. r., Podkočno št. 4. * 674 Objava. Izgubil sem prometno knjižico št. 6003, ev. št. tablice 130103, in jo proglašam za neveljavno. Štangl Stanko s. r., dvor Brdo pri Kranju. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani