CENA 70 SIT
SLEKOVEC ALEKSA NAZORJEVA't IZOLA
ARTFOTO
V VARNEM ZAVETJU SENCE
(Met) Tisti, ki so v petek, soboto in nedeljo zvečer poplesavali na Velikem trgu so morda začutili nekaj tiste prave Izole, ki obstaja, ki živi in ki je niti najbolj hudobna občinska ali državna oblast ne bo nikoli ugnobila.
To je Izola ljudi, ki se povsem razlikuje od Izole, ki jo nekateri nenehno spravljajo v odloke in pravilnike, v plane in investicije. To je Izola, ki dokazuje, da ima dovolj antitelesc za zunanjega in notranjega sovražnika, Izola, ki je nihče nima pravice vleči na pare, čeprav se tako slabo zgleda. Takšno Izolo si želimo vsi, ki z njo in od nje živimo. Želimo si Izolo sprehajalcev, Izolo ribiških bark in vonja kalamarov, Izolo brez avtomobilske pločevine, Izolo raznobarvnih balonov na jadrnicah ob Sončnem nabrežju, Izolo zadovoljnih ljudi. Ribiški praznik je tokrat trajal tri dni, že nekaj dni
splošna banka koper
pred tem pa je bilo čutiti v zraku prijetno nestrpnost. Zakaj ne bi bilo tako čez celo turistično sezono, seveda nekoliko tišje, zakaj ne bi skupaj z oblastjo iskali še dodatne možnosti poživitve našega kraja. Kje so ribji fast foodi z giricami ali kalamari v pop corn vrečkah, kje so obnovljene derite (točilnice) v kleteh starega mesta, kje so zvoki klasične glasbe, kje so javna stranišča, kje so trgovine odprte pozno v večer. Možnosti je veliko, le breme njihove realizacije ne more biti zgolj na posameznikih ampak jim mora oblast priskočiti na pomoč.
Zal se vse prevečkrat rada skrije v senco in le vsake tolilco pogleda na plan in ugotovi: "Kaj nas kar naprej kritizirajo? Če Izolanom ni lepo tukaj pri nas naj grejo nazaj tja od koder so prišli. "
Jb?' ’ KAKO 1 (SO	BREZPLAČNO parkirati ? 1
Našim cenjenim strankam* I	«gP	se ob odhodu parkirnina vrača za dobo 2 ur. i
l /	Zato	pustite	svoj avto na |
..... - w w	urejenih in varovanih parkiriščih.
FOTOOPTIKA RIO Izola l , Umik 9 -12/17-20 sobota 9-12	.
Izola, Ljubljanska 24, Tol.: 066 61 403
■i M Ml « Ml MI MI ■ H ■ ■ Mi Ml Ml A
. J
objavljamo vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije in še kaj v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skupnosti, občini državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v zvezi z zapisi mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tei rubriki m
l	•
hononramo.___________________
ODMEV NA ODMEV
Gospa Jelka Morato Vatovec si je v svojem odzivu na praznovanje ob Dnevu borca in na članek, ki ga je ob tej priliki objavil v našem Mandraču Karlo Markežič, privoščila nekaj ostrih ocen na moj račun. Zato menim, da je moja pravica, pa tudi dolžnost, da nanje odgovorim tako, kot si zaslužijo.
Najprej naj zaradi razčiščevanja pojmov povem, da je bila prireditev na terasi Srednje gostinske in turistične šole organizirana v počastitev dneva borca in se je občinsko praznovanje tej organizaciji priključilo in ne obratno, kot je razumela gospa jelka Morato Vatovec. Občina Izola je svojemu prazniku namenila samo svečano sejo Občinskega sveta, na katero mene kot poslanke sploh ni povabila. Naj mimogrede povem, da občina àentjur pri Celju praznovanju občinskega praznika posveti skoraj cel mesec raznih prireditev - občani àentjurja najbrž vedo kdaj imajo občinski praznik, kar za izolske občane ne bi mogla trditi. Sama sem dobila povabilo borcev na njihovo prireditev in moj govor je bil namenjen njim .
Ker je bil govor namenjen borcem, sem v njem omenila, da je treba g. Drobniča odstraniti z mesta generalnega državnega tožilca. To je namreč človek, ki je Zvezi borcev in njenim članom naredil toliko škode, jih tako globoko žalil in poniževal in njihov boj za svobodo našega naroda spravil na raven bratomornega in zločinskega klanja, tako da prav gotovo ne sodi na tako funkcijo. Če temu, da odrekam-o pravico do tako pomembne funkcije tako kompromitiranemu človeku, pravite linč, potem vas pozivam, da se javno izrečete, da je g. Drobnič za to delo primeren. To je namreč edina alternativa zahtevi po razrešitvi generalnega državnega tožilca, zlasti še, če to zahtevo označujete z besedo linč.
Govoriti, da je treba stvari iz pristojnosti parlamenta reševati samo v parlamentu, češ da se to ne tiče izolskih občanov, je znak popolne ignorance, ali pa namernega podcenjevanja poslanskega dela.Poslanke in poslanci smo predstavniki vsega ljudstva in ne le da smemo temveč moramo prebivalcem Slovenije in seveda tudi svojega kraja posredovati dogodke in informacije o parlamentarnem delu. Kako bi sicer izvedeli za mnenja, stališča, zahteve državljanov?
Sfivac
MORJE93.4 MH
I.SHANK ROCK-TIH' BOD' IN IGRA)
2. ERIC CLAPTON - CHANCE THE WORLD
3. AVTOMOBILI - KAM Sl NAMEN]ENA
4. GEORGE MICHAEL - SPINNING THE WHEEL
5. MASSIMO Dl CATALDO - CON IL CUORE
6. PRINCE - DINNER WITH DELORES
7. GLORIA ESTEFAN - YOU’LL BE MINE (PARTY TIME)
8. HALO - ANITA NI NIKOLI
9. 2 PAC - HOW DO YOU WANT IT
10. DIROTTA SU CUBA - SENSIBILITÀ'
II. THE CRANBERRIES - FREE TO DECIDE
12. FOOL'SGARDEN-WILDDAYS
13. D.N.T. - SEM TO JAZ (jan's mix 96)
Za lestvico Srečnih 13 lahko glasujete : po faxu: 61-009 vsak dan po telefonu: 65-366 vsako nedeljo od 18h do 19h po pošti: Radio Morje, p.p. 96, 6310 Izola, B-mailu: Radio.Morjc@abcnet.si
Seveda je gospa Jelka Morato Vatovec predstavila tudi svoj predvolilni program - nadvse pohvalno in primerno. Iz njenega zaključka je razvidno,da poslanka Pečanova, ki v svojem govoru o točkah programa gospe Morato Vatovec ni govorila, seveda ni ne Izolanka ne Izolan! V svojem petdesetletnem življenju sem se naučila, da je izbira teme o kateri ob posamezni priliki govoriš predvsem stvar dobre vzgoje, okusa in prave mere. Tako na proslavi Dneva borca govoriš o temah, ki so blizu borcem, na seji Občinskega sveta o občinskih zadevah in problemih, na družinskem srečanju pa o otrocih in družini. Če bi kraje in teme med seboj pomešali, bi prišlo do hude zmešnjave.
Glede na odziv udeležencev Dneva borca in tudi glede na pohvale in čestitke , ki sem jih dobivala še v preteklem mesecu dni pač nisem zgrešila niti teme niti vsebine niti povdarka.
Vas pa bi vprašala, gospa Jelka Morato Vatovec - kaj od tega kar ste napisali po alinejah kot tisto kar vas vznemirja, ste do sedaj v več kot letu in pol dela v občinskem svetu že rešili, uredili, olajšali? Višek demagogoije je namreč naštevati, kakšne so naše skupne skrbi, ki nas vse tarejo - pri tem enega od občanov izključiti kot garjavo ovco - med vrsticami dati vedeti, da to znate in boste rešili, na koncu pa biti član najvišjega organa občine - pa ničesar pokazati. Koliko ljudi ima v Izoli več denarja za kruh in mleko, koliko ženskam ni več treba na delo v Trst k "šinjoram", koliko manj položnic za brezplačno šolo je treba plačati, koliko več ljudi ima zagotovljeno delo, odkar ste občinska svetnica?
Vsaka palica ima pač dva konca. Napadanje ljudi, ki vam nočejo nič slabega, jih lahko spodbudi k temu,da palico zagrabijo na drugem koncu z obema rokama.
Pa lep pozdrav, Breda Pečan
ZGODBA O POSTENIU
Že davno sem spoznal, da ni vse zlato, kar se sveti ! A pred nekaj dnevi sem spoznal, da ni vse črno, kar se ne sveti ! Ko prebiramo dnevno časopisjem, vidimo v črnih kronikah, da narašča kriminal vseh vrst. še posebno grozotno je, ko narašča tudi surovi terorizem, ki terja številne nedolžne žrtve. Tega zla ne more zajeziti niti najbolj razviti policijski sistem na svetu.
Kanček upanja mi je pred dnevi vlil dogodek, ki priča, da ni vse tako črno. v Izoli sem šel v prodajalno Loterije Slovenije. Na pločniku sem listek izvlekel iz žepa in nič sluteč mi je izpadel ovitek hranilne knjižice. To sem opazil šele pozneje. V ovitku sem imel 45.000 SIT in 500 DEM. Pregledal sem vse v stanovanju in tam kjer sem hodil, a ovitka in denarja nikjer. Odločil sem se, da zadevo prijavim policiji v Izoli, po kratkem razgovoru so mi dali podpisati papir, mislil sem, da je zapisnik o prijavi, dejansko pa je bilo potrdilo o prevzemu izgubljenega denarja. Vrnili so mi ovitek z vsem denarjem. Ovitek je na ulici našel Bernetič Leon iz Izole. Bil sem zelo presenečen in zadovoljen, ne toliko zaradi denarja, temveč zaradi poštenosti najditelja. Takoj sem odšel do njega in se mu zahvalil ter mu ponudil nagrado, katero je pa odločno odklonil.
Pred časom sem čital v vašem listu, kako je Leon iskal svojega očeta v širni Sibiriji, kjer je leta 1937 svoje poštenje plačal z lastnim življenjem, torej v tem primeru velja pregovor: "Jabolko ne pade daleč od debla !"
Želim se javno zahvaliti za njegovo dejanje, ki je vredno več kot ves denar in lahko služi za vzor, ki vzbuja, da ni vse črno, kar se ne sveti !
Izola, dne 22.8.1996
Drago Markovič
OCENA: ZELO DOBRO
V nekaj besedah: Vreme kot naročeno, veliko ljudi, izvrsten/program,/flip. ognjemet, obilica športa in zabave, nobentb rééfedov, slovesno ob gasilski 70 letnici, veliko ribjih jedi, nekoliko previsoke cene, čisto mesto in dobro^rejen/promet.
Le župana/šg pogrešali pa vseh koncih (razen na
pandolu)>„„ *. f
Vsem, ki so to pripravili: BRAVO.
Šola odpira vrata
LETOS MANJ PRVČKOV
(KB)September je tu in prvi šolski dan z njim. Za novopečene prvošolčke je zagotovo nekaj posebnega, nedvomno prava prelomnica, pa tudi za tiste iz višjih razredov, priznajte, ta dan ni ravno kar tako.
V izolskih osnovnih šolah bomo letos imeli skupno sedem oddelkov prvih razredov, enega manj kot lani. Na splošno pa bo tudi v vseh teh oddelkih manj učencev kot lani, kar ni presenetljivo, saj je bilo po podatkih Zavoda za statistiko na dan 31. 12. 1995 v naši občini le nekaj manj kot 140 otrok starih 6 let, približno toliko pa je bilo tudi petletnikov. Krivulja pa že nekaj let pada. Otrok starih dve leti je bilo le 94, kar kaže, da se bo v naslednjih nekaj letih število prvošolčkov najbrž še zmanjševalo.
Stanje pa vseeno ni tako črno, saj se število otrok mlajših od dveh let ponovno povečuje. En oddelek manj bodo imeli na OŠ Vojke Šmuc, tako da bo v treh prvih razredih 73 otrok, medtem ko bo oddelek v Kortah štel 17 učencev. Prvošolčki bodo prvič prestopili šolski prag v ponedeljek ob 10. uri, ostali pa bodo v šolo prišli že ob 8. uri. Ravnateljica Diomira Tkalčič je povedala, da so sicer načrtovali, da bodo prvošolci pričeli s poukom v prenovljenih učilnicah, da pa iz tega žal ni bilo nič, zataknilo pa se je seveda pri financah. Tako so na šoli opravili le nekaj najnujnejših popravil instalacij in sanitarij. Povejmo še, da bodo prvošolce sprejele razredničarke Tanja Poles, Ingrid Hrovatin, Barbara Krkoč ter v Kortah Nives Škrbina.
Na OŠ Livade pa bodo tudi letos imeli dva oddelka prvošolčkov, vendar pa tudi tu beležijo upad njihovega števila glede na lansko leto. Tako bo letos v oddelku okoli 20 učencev, medtem ko jih je bilo lani 28. Tudi v Livadah bodo svoj prvi šolski dan začeli ob lO.uri, vsi ostali učenci pa že ob 8.uri. Prvi učiteljici tamkajšnjih prvošolčkov bosta Janja Stanjko in Vesna Demirovič. Na šoli pa so zadovoljni, ker so končno usposobili dve novi učilnici, tako, da je sedaj zadoščeno normativom. Ker pa so učilnice dokaj majhne, v razredih pa v povprečju okoli 30 otrok, je prostorska stiska še vedno občutna.
Na OŠ Dante Alighieri je v prvi razred vpisanih 1 3 otrok, od tega le 1 deklica. Tudi tu je učencev manj kot lani. V ponedeljek bodo vsi učenci, tudi prvošolčki, prišli v šolo ob 8.30. Njihova prva učiteljica pa bo Rossella Raschini. Ravnateljica Amina Dudine pravi, da šolski prostori ostajajo takšni kot lani, saj so vsa njihova pričakovanja usmerjena v gradnjo nove šole. Kot pa je znano, še vedno niso zagotovljena vsa sredstva, ki so potrebna za njeno dokončanje, tako da se še vedno ne ve, kdaj naj bi do preselitve dejansko prišlo. Ubadajo pa se tudi s kadrovskimi težavami, saj še vedno iščejo učitelja italijanščine, učiteljico angleščine pa so morali poiskati kar na drugi strani meje. Tako, za vse šolarje se je končuje obdobje med zadnjim in prvim šolskim dnem, počitnice torej, začenja pa tisto med prvim in zadnjim, ki mu drugače pravimo tudi šolsko leto. Resda bodo vmes spraševanja in kontroike, pa tudi počitnice, kajne!
Papirnica
ANTIKVA
Vse za šolo in pisarno, darila, spominki, časopisi.
morova 25/d, Simonov zaliv _________________TEL.:	066	67	77»_____________
ZA VARNO NOVO ŠOLSKO LETO
Za najmlajše je prišel dolgo pričakovani čas, ki pomeni prelomnico v njihovem življenju. Od brezskrbnega otroštva se bodo, poleg šolskih obveznosti, začeli soočarT z vsemi nevarnostmi cestnega prometa. Poleg staršev, šole in policije smo za varnost najmlajših najmlajših odgovorni prav vsi udeleženci cestnega prometa: od kolesarjev do voznikov specialnih vozil.
Policijska postaja Izola je aktivnosti za varovanje otrok v prometu začela izvajati že v drugi polovici avgusta. Vrstili so se in se še razni nadzori v bližini šol, vrtcev pa tudi na drugih krajih. Še posebej pa bomo aktivni v času od 2.9. 1996 do vključno 13.9.1996.
V tem času bomo z našo prisotnostjo v bližini šol in vrtcev varovali varen prihod in odhod otrokv šolo oziroma iz šole ter vrtcev. Vse udeležence v cestnem prometu pozivam k upoštevanju prometnega režima, upoštevanju odredb policistov in upoštevanju ter spoštovanju n/baših najmlajših udeležencev v cestnem prometu, kajti tudi oni bodo jutri postali vozniki in s tem znali vrniti drugim vaše vzorno ravnanje do njih.
Še enkrat poziam vse udeležence v cestnem prometu, da spoštujejo predpise in so strpni do ostalih udeležencev, še posebej pa do otrok.
Maks TURŠČAK KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE IZOLA
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
KNJIGOVODSKI SERVIS FOTOKOPIRANJE
efekt
Zakaj bi zaupali vaše poslovne knjige prav nam?
- ker imamo velike izkušnje in obilo knjigovodskega znanja
- ker smo se specializirali za vodenje poslovnih knjig s.p.-jev
- ker imamo zelo ugodne cene naših storitev
- ker bo vaš poslovni uspeh tudi nam v zadovoljstvo Cankarjev drevored 32 (pod stadionom)
Izola, Tel.: 066 65 128
CENE VRTCEV PO NOVEM
(KB)Nova šolska zakonodaja prinaša kar precej sprememb in novosti. Konkretne učinke novih predpisov bodo že kmalu začutili starši, ki imajo svoje otroke v vrtcih. Resda se bo povečala možnost izbire med različnimi programi in oblikami varstva ter predšolske vzgoje, spremenil pa se bo tudi način obračunavanja plačil staršev.
O tem govori Pravilnik o plačilih staršev, ki je bil objavljen v Uradnem listu v začetku avgusta. Za določanje odstotka ekonomske cene, ki ga za programe vrtcev plačujejo starši sami, predvideva uvedbo lestvice, na podlagi katere občina določi višino plačila staršev. Ta je odvisna od višine mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v RS v preteklem koledarskem letu, na podlagi česar se opravi uvrstitev v enega od devetih plačilnih razredov.
Višino dohodka izračunamo tako, da iz odločbe o odmeri dohodnine ugotovimo višino osnove za dohodnino brez znižanj in olajšav ter od nje odštejemo odmerjeno dohodnino. Tu lahko ugotovimo, da bo ta razlika večja pri tistih, ki so uveljavljali več olajšav in plačali manj dohodnine na pri onih, ki so je plačali več. Nato seštejemo dohodke posameznih zavezancev za dohodnino v družini ter vsoto delimo s številom vseh družinskih članov in seveda s številom mesecev. Povejmo še, da je v lanskem letu znašala povprečna letna plača zaposlenih v RS 1.343.952 tolarjev. Omenjena lestvica pa izgleda takole :
Plačilni Če znaia mesečni dohodek na družinskega člana Znaša plačilo razred	v odstotku od povprečne plače na zaposlenega v	naslednji odstotek
Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu od cene programa
I.	do 20%	15%
2.	nad 20% do 30%	20%
3.	nad 30% do 40%	30%
4,	nad 40% do 55%	40%
5.	nad 55% do 75%	50%
6	nad 75% do 95%	60%
7.	nad 95% do 120%	70%
8.	nad 120% do 150%	80%
9.	nad 150%	85%
Polno plačilo staršev znaša torej 85 % ekonomske cene,
medtem ko danes po podatkih, ki jih imamo za izolski vrtec, dosega ta odstotek največ okoli 63 %, saj znaša ekonomska cena oskrbe od nekaj nad 28.000 SIT za starejše otroke do nekaj nad 48.000 SIT za najmlajše. Najvišja možna cena, ki jo starši plačajo pa znaša od nekaj nad 18.000 SIT do dobrih 24.000 SIT.
Na grobo lahko torej ocenimo, da bodo višjo ceno plačevali predvsem starši z visokimi dohodki, medtem, ko utegne biti razmerje za tiste z nižjimi in srednje visokimi dohodki celo ugodnejše od sedanjega. Pravo stanje pa se bo pokazalo šele ko bo opravljen nov izračun ekonomske cene v vrtcih, ki ga pristojne službe ravno v teh dneh izdelujejo.
V oči pa bode še podatek, da starši, ki razpolagajo z določenim premoženjem, kot ga opredeljuje pravilnik, avtomatično plačajo 60 % cene programa. Stvar je morda razumljiva v primeru, ko gre za lastništvo delnic v višini nad
wmm
dva milijona tolarjev (opredelitev je sicer pomanjkljiva, saj ni določeno ali gre za tržno-ta se spreminja- ali nominalno vrednost delnic) ali v primeru lastnine nepremičnin, ki ne služijo kot prebivališče družinskih članov oziroma, ko katastrski dohodek presega višino, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Malo manj pa zakonodajalce lahko razumemo, ko pravijo, da se kot premoženje šteje lastništvo oziroma solastništvo nad 20 % vrednosti osnovnega kapitala gospodarske družbe ali zavoda ter opravljanje zasebne dejavnosti kot so : samostojno podjetništvo, druga samostojna dejavnost ter kmetijska ali gozdarska dejavnost, ko katastrski dohodek presega 104.000 SIT. Gre namreč zato, da je nekdo, ki opravlja samostojno dejavnost že samo zaradi tega dejstva obravnavan tako, kot da dokaj dobro zasluži, neglede na to kolikšen je njegov dejanski dohodek. Dejstvo je, da so tudi takšni samostojni podjetniki ali lastniki podjetij, ki realno (ne le na papirju) zaslužijo toliko, da bi se lahko uvrstili v prve štiri razrede, pa te možnosti enostavno nimajo. Gre za vrsto neenakopravnosti o kateri bi lahko razpravljali na dolgo in široko, najbrž pa ne bi bilo neumestno, če bi to vprašanje sprožila pristojna podjetniška združenja in zbornice. Pravilnik pa med drugim tudi določa, da lahko občina iz lastnih prihodkov zagotovi dodatna sredstva za financiranje vrtcev, s čimer lahko vsem staršem zagotovi za en ali več plačilnih razredov nižje plačilo. Zaenkrat še ni jasno ali se bo v izolski občini kaj takega zgodilo.
Starši bodo za uveljavljanje znižanja plačila morali oddati posebne obrazce, ki jih bodo prejeli v izolskih vrtcih predvidoma septembra. Rok za oddajo le - teh je 31. oktober, vloge pa bodo predvidoma zbirali v enoti Školjka. Priporočamo, da vloge oddajo prav vsi starši, saj bodo v nasprotnem primeru morali celo leto plačevati polno ceno, neglede na to ali so do znižanja upravičeni ali ne. Prav tako si lahko starši pravilnik ogledajo na oglasnih deskah ter na upravi vrtca.
Morda naj omenimo še, da se bo letos kljub kasnejšemu roku za oddajo vlog (od prihodnjega leta dalje bo to 31. julij), znižanje uveljavljalo s 1. septembrom, starši pa bodo od tega dne dalje plačevali akontacijo, ob izdaji odločbe pa bo vrtec morebitno razliko poračunal. V primeru, da je na novo določeno plačilo za enak program za 10 % višje ali nižje od dosedanjega pa se plačilo po lestvici uveljavi postopoma in sicer se s 1. septembrom spremeni za 10 %, s
1.	marcem 1997 za nadaljnih 10 %, po pol leta še za nadaljnih 10 %, 1. marca 1998 pa še za morebitno razliko. Na vsak način je težko napovedati kako se bodo te spremembe poznale v posameznih primerih. Kako se bo stvar za njih iztekla pa bodo starši zagotovo vedeli novembra, ko bodo postopki odmere končani.
VESNA, MALO MAN) RESNA
Vesna Dekleva je prva izolska olimpijka in sedma oziroma osma (skupaj z Erikom Tulom) absolutno. O njenem nastopu na Olimpiadi v Atlanti je bolj ali manj vse znano, na kratko povedano pa bi lahko rekli: Lahko bi bilo bolje, glede na pogoje pa tudi veliko slabše, tako da je sama pa tudi strokovno vodstvo z nastopom zadovoljno. In ker so slovenski mediji pozabili na vse olimpijce razren na tista z medaljami smo prosili Vesno, da nam pove nekaj iz zakulisja olimpijskega tekmovanja, saj Olimpiada ni le športna prireditev ampak tudi velik dogodek, ki ostane vsakemu udeležencu zapisan v spominu za vse večne čase. Tudi z Vesno je tako in ko jo zapeljete v pogovor o Atlanti oziroma Savanahu se spomini kar usujejo na magnetofonski trak. Nekaj smo jih spravili tudi na papir.
Pot v Ameriko je bila klasično naporna. Pilot, ki nas je peljal do tja je bil na svojem zadnjem poletu pred upokojitvijo, med poletom e pozdravil slovensko olimpijsko reprezentanco (saj so bili na letalu tudi druqi potniki), pristal pa je tako slabo, da smo pozabili celo na običajni aplavz.
Iz Atlante smo jadralci odleteli v Savanah, tam pa so za nas že imeli poseben avtobus s policijskim spremstvom, ki je samo nas sedem odpeljal do olimpijskega hotela. Nasploh smo se na te avtobuse kar navadili, saj so nas z njimi vozili na tekmovališče, pa tudi na otvoritev iger v Atlanto smo odšli jadralci s sedmimi avtoDusi. Vozili smo se kakšnih sedem ur, doživeli otvoritev in že smo potovali nazaj.
Otvoritev je bila veličastna, vendar smo se komaj zavedali, kaj se zares dogaja. Mi smo prišli na vrsto kot 163-ti in ljudje na tribunah so bili že utrujeni od ploskanja. Med obhodom smo šli mimo Brucea Willisa in Demy Moore, ki sta stala na travi ob atletski stezi. Nič posebnega. Če me ne bi opozorili nanju ju ne bi niti prepoznala.
Tudi v Savanahu smo imeli svojo otvoritev iger. Žal se je med otvoritvijo usul dež, tako da smo po koncu takoj zbežali v hotel in se šli kar oblečeni pogret v bazenček s toplo vodo. Sicer pa smo bili jadralci vse dni na vodi, ki je bila nekakšna mešanica sladke in morske vode, saj so bila tekmovanja na izlivu reke Savanah. Voda je bila zelo topla in niti ne preveč umazana, vendar se zaradi močnih tokov nismo kopali, razen če je bilo to (zaradi prevračanja) zares nujno.
Po otvoritvi v Savannahu so se premraženi oblečeni vrgli v bazenček s toplo vodo v olimpijskem hotelu (od leve: Alenka Orel, neznanec, Tomaž Čopi, Vesna, janja Orel).
Prve tri dni jih je doletela nevihta z vetrom do 40 vozlov (cca 9 boufortov) in po vrnitvi na obalo je bilo moči komaj še za rahel nasmešek, (z leve: Mitja Margon, Tomaž Čopi, Vesna, Ivan Štravs)
ÉfHH
Vesna z svojim orodjem - jadrnico Evropa. Viden je velik napis SLO na jadrih in trupu ter napis Dekleva na jadru. Prvič na olimpiadi so imeli jadralci na regatni barki velik ekran za spremljanje starta in poteka regate.
Tako le so se po uri čakanja lahko vse tri slovenske jadralke (od leve: janja, Vesna, Alenka) postavile pred olimpijski ogenj. Fotograf jih je zadel, ognja pa ne. Za manj poučene je torej potrebno pojasnilo: Olimpijski ogenj je plamtel na vrhu stopnic v ozadju, možakarja pa sta seveda od zavarovanja.
Čeprav so bili pred odhodom olimpijci na meritvah za olimpijska oblačila se vse ni izšlo po najnovejših modnih trendih. Tako-le, a la Fantozzij so uspele vesnine kratke hlače. V ozadju se reži jadralec Tomaž Čopi.
Med prostim časom je v hotelu igrala namizni tenis, tudi z možakarjem na sliki. Potem sta ugotovila, da sta rojena istega leta, istega meseca in celo isti dan. In tako je nastala fotografija.
Za varnost je bilo zelo poskrbljeno, čeprav nekoliko manj kot v Atlanti. Tudi mi smo namreč lahko hodili okrog le z akreditivom, ki smo ga morali pokazati v vsakem nadstropju hotela, ob vstopu v hotel pa so nas pregledovali in odprli vsako torbico ali vrečko. Ko je eksplodirala bomba v Atlanti pri nas ni bilo posebne panike, res pa je, da je naslednji večer nastopal Ray Charles a ni imel kakšnega posebnega obiska.
Suvenirjev sem nakupila toliko, da niti ne vem več, kateri je bil najlepši. Morda kozarec, ki sem ga kupila očetu ali pa katera od majic z olimpijskimi napisi. Pri nas ni bilo takšnega navala na značke, čeprav je res, da so si jih nekateri prav vneto zamenjevali. Nakupovali smo v glavnem v trcjovskem središču do katerega smo potrebovali več kot pol ure vožnje z avtobusom, saj je Savannah srednje veliko a zelo razpotegnjeno mesto.
Ko smo se vračali domov je bilo na letalu zelo veselo in na prvem sprejemu so tudi nekateri športniki nazdravljali, da je bilo kaj. Najlepše presenečenje pa so mi pripravili sosedje, ki so nas čakali do polnoči in nekaj čes s prižganim mini olimpijskim ognjem na stopnišču in kozarci, da smo lanko nazdravili.
Ni velikega športnega tekmovanja brez antidoping kontrole. Vesna je po regati imela le dovolj časa za telefonski klic domov (račun za telefon še čakajo) potem pa jo je simpatično dekle odpeljalo na kontrolo. Tam je šlo vse ob strogem nadzoru in celo v stranišču je prisotna spremljevalka, da ne bi kdo kaj podtaknil. Bilo je vse OK in ugotovili so celo, da Vesna ni noseča.
Zaključna slovesnost v Atlanti je bila velika fešta, saj so se na koncu pomešali vsi športniki, plesalo se je, pelo in fotografiralo. Vesna je zagrabila enega od košarkarjev, in se prepričala, da ji za vrhunski rezultat v Evropi res manjka kakšnih 5 centimetrov.
Čeprav je šla Atlanta komaj mimo že razmišljam o Sidneyu.
Skupaj z Ivanom Štravsom, ki mi je veliko
E omagal v Savannahu in lubskim vodstvom sem se odločila za zamenjavo jadralnega razreda.
Zaenkrat se seveda šele preizkušam, toda ocenjujem, da bom v razredu 470 sposobna doseči še boljše rezultate kot v Evropi.
Trenutno se učim za izpite na fakulteti za fiziko v Trstu, hkrati pa opravljam priložnostno delo kot čistilka, saj moram do začetka pouka očistiti celo nadstropje italijanske osnovne šole v Semedeli. Drugi olimpijci seveda nimajo takih skrbi, vendar nič zato. Vsak dinar mi bo pri študiju in treningih prav prišel.
izqubila z| n 1:0. i Kortežani: i nasprot-
NOCOMET
Začelo se je prvenstvo v tretji nogometni ligi, kjer ima predstavnika tudi izolska občina.
V prvem kolu je ekipa gostovala v Idriji in tekmo v tretji ligi minimalnim rezultator
V raztrgani igri so bili najmanj enakovreder nik, še posebej v drugem g polčasu, ko so več napadali, bili pa so nenatačni. Domačini so edini zadetek dosegli iz protinapada v prvem polčasu.
Pri Kortežanih gre pohvaliti Mujanoviča, pa mogoče še Mraka in Klevo.
Še malo do prvenstev
ROKOMET - MOŠKI
Vse hitreje se bliža tudi začetek prvenstev v rokometnih in odbojkarskih ligah. Rokometaši Delmarja redno trenirajo, treningi pa so kar ostri.
Odigrali so tudi serijo prijateljskih tekem, zadnjo z Umagom (29:24), ki kažejo na dobro fizično pripravljenost igralcev. Malo več časa bo verjetno treba posvetiti igri in vključevanju obeh jugoslovanskih okrepitev.
V PANDOLU ZMAGA V KOPER
V tekmovanju v pandolu ki ga je ob ribiškem prazniku organizirala izolska ekipa BAMBUS (Sinožič - Janev comp.) je zmagala koprska ekipa PADOVAN pred BAŠTARDI (Koper) in PRIMORSKIMI NOVICAMI. Izolani so izpadov prvem krogu, zato pa so se izkazali sponzorji: Občina Izola, KIŠD, Salladia, HILL BURGER, BEACH GARDEN, Diskont BAJT, MINI SHOP in Delamaris.
Foto: Trije župani so dobro "mlatili po zraku" in tudi po pandolu.
PANDOLO OSVAIA OBALO
Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg do...
ŠPORTNA OBLAČILA IN OBUTEV, ŠPORTNI REKVIZITI (torbe, žoge...)
KOPER, Tržnica, tel. 25-888 IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598
Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih !
Zadnja vest:
Stavkovni odbor Reševalne postaje Izola sporoča, da je prišlo do pogovorov med direktorjem Javnega zavoda Zdravstvenega doma Izola in stavkovnim odborom. Na pogovorih so bile za delavce ugodno rešene tudi dodatne zahteve, ki so privedle do stavke: ukinjen je bil urnik, po katerem so delavcu opravljali 24 urni delovni čas,kar je ogrožalo varnost zaposlenih in njihovih uporabnikov, odobrena je bila nabava delavnih zaščitnih oblek v najkrajšem času se bodo izboljšali delovni prostori in reševalna vozila (ogrevanje in hlajenje, izboljšava komunikacijskih povezav) v kratkem pa bodo v Zdravstvenem domu Izola sanirani tudi ostali prostori ( omet, kopalnica in WC),odobreno je bilo strokovno izobraževanje delavcem bodo vročene tudi pogodbe o zaposlitvi takoj ,ko bodo sprejeti osnovni akti (sistemizacija ..), delavci so vseskozi opozarjali na skrhane medsebojne odnose in neinformiranost o za njih pomembnih zadevah.
Ta zahteva bo ugodno rešena z zamenjavo vodje delavne enote. Stavkovni odborje ocenil, da se z dogovorom rešujejo problemi zaposlenih v enoti Reševalne postaje Izola in je sprejel sklep, da se stavkovni odbor razpusti.
ROKOMET - ZENSKE
Ženska (dekliška) ekipa	je
trenutno na pripravah	v
Kobaridu, kar naj bi koristilo predvsem uigarnosti ekipe. Od bodočega prvenstva si ne delajo utvar, dekleta bodo morala odigrati odgovorno in dobro, če želijo preprečiti izpad iz najboljše lige.
ODBOJKA
Tudi odbojkarji hitijo	s
pripravami in pospešeno trenirajo. Mnogi jim napovedujejo težke čase, v klubu pa so prepričani, da bodo v ligi obstali in da bodo postali reden član lige najboljših.
Za nastope 3. ligi pa se pripravljajo izolske odbojkarice, ki bodo letos prvič nastopile v ligaškem tekmovanju. JADRANJE
Brata Dekleva dvanajsta
Simon in Sandi Dekleva jadralca izolske Burje v razredu 470 sta na mladinskem svetovnem prvenstu zamudila veliko priložnost za vrhunsko uvrstitev. Zlahka sta se	namreč prebila v
finale, začela	izvrstno, nato pa
imela precej	smole in osvojila
končno 12. mesto. Setovna prvaka sta postala Staut in Habjan iz koprskega Jadra. Urstitve bratov Dekleva v finalni seriji: 3,1,16,28,24,18,12 OPTIMISTI OB MEDALJO
S svetovnega prvenstva v Južni Afriki so se vrnili reprezentanti v razredu Optimist ki so za las zgrešili medaljo (Hmeljak - Jadro Koper je bil na koncu četrti), nastopila pa sta tudi dva izolska jadralca - Štrukelj (Olimpie) in Pilepič^Burja) in se uvrstila v drugo tretino uvrščenih. CELIGOJEVI RIBIŠKA REGATA
Reprezentantka Tina	Čeligoj (Burja) je zmagala na	ribiški regati, ki jo je
ob	letošnjem	prazniku	pripravil	IK OLIMPIC.	Bila je najboljša v
konkurenci 31 -tih optimistov pred Furlanijem iz Čupe in Bidermanom iz Pirana, razredu Eropa je v slabi konkurenci premočno zmagal P. Mislej pred pirančanom Jakopičem in vse boljšo Aljo Černe iz Pirata. 79 JAHT NA IZOLA - GRADEŽ - IZOLA Na tradicionalni regati potovalnih jadrnic Izola - Gradež - Izola je nastopilo 47 slovenskih in 32 italijanskih jadrnic. Glede na sistem tekmovanja je težko našteti končne zmagovalce, v posameznih regatah pa so zmagali: Štravs, Ostanek (6), Mascolo, Vrančič (7) Padovan, Antonič (5), Codiglia, Hrvatin (4), Szilagoy, Szilagoy (3), Rolf, Ojo (1), Babič (Elan express). Regato je uspešno organiziral )K Burja.
TENIŠKI TURNIR DVOJIC
V Simonovem zalivu je nastopilo 18 moških in 4 ženske dvojice, pri moških pa sta zmagala Roy - Kekuš pred Nemarnikom in Miklavčičem ter Hrvatinom in Valentinčičem. Pri ženskah sta bili najboljši Toth - Milašinovič.
KVALITETEN DUATLON
Tradicionalni duatlon je tokrat privabil nekaj manj tekmovalcev zato pa so bili med njimi nekateri znani plavalci. V množici kopalcev in turistov je po plavanju v Simonovem zalivu in tekanju po pomolih izolske marine zmagal Miro Kregar pred znanil plavalcem Juretom Melonom in Boštjanom Sevčnikarjem. Pri ženskah je bila najboljša Nika Pribošič pred Katarino Košmrlj in Ano Kogoj.
STREET VOLLEY
Na tekmovanju v Street volleyu je pred Delikateso nastopilo sedem dvojic, zmagali pa sta Kobalova in Marjanovičeva pred dvojico Raspor - Kolarec. Tretji sta bili Laščak in Smodiš.
Reakcije
KAI IE BILO PREI . BOO?
Oglašam se kot v.d. predsednika Krajevne skupnosti II., član komisije za odnose z verskimi skupnostmi, krajan in občan Izole, pa tudi kot predsednik ZLSD Izola, ker enostavno moram javno odgovoriti in dati nekatera pojasnila na pisma g. Andreja Sedeja, župnika izolskega.
Če bi to napisal nekdo, ki ni študiran oziroma ne pozna problematike, bi mu rad poskušal razložiti ali vsaj z njim predebatirati problematiko. Kakšen namen je imel župnik, ve samo on. Sedaj je čas zbiranja pripomb na osnutek statutov krajevnih skupnosti, ki je SAMO predlog in smo ga soglasno predstavniki vseh KS v Izoli dali v razpravo, s tem, da imamo sami veliko pripomb. Pričakoval bi glede na PODNASLOV, saj je naslov sam nesmiselen, kake konkretne pripombe in predloge, tako kot jih pričakujemo s strani krajanov, strank ali kogarkoli drugega, ne pa kup "jajc" oz. mnenj, ki nimajo zveze s statutom KS. Poskušam čimkrajše (a je težko),odgovoriti s podatki, pa tudi mnenji :
- kakšen je zakon o lokalni samoupravi verjetno dobro veste. Zahvaljujoč trmi nekaterih so krajevne skupnosti vsaj predvidene, čeprav z zelo omejenimi možnostmi. Krajani jih hočejo, zato smo dosegli, da v Izoli SO in sicer zelo podobne kot po vsej Sloveniji. Sistem volitev v svete je določen z zakonom. Volitve so večinske in tako pravilo velja samo za krajevne skupnosti. Po deset občanov je lahko predlagalo kogarkoli za kandidata na volitvah v svete krajevnih skupnosti. Samo SLS in SKD sta v Izoli kandidirali kot stranki. Verjetno ste tudi vi Izolan in vseh 8000 (?) vernikov deljeno z 10, bi lahko predlagalo vsaj 800 vaših kandidatov.
Kdo vam je to branil, ali pa ni tako kot vi pravite?
Ve se, preko katerih strank (legitimno) uveljavljate vaše interese in te so prisotne v svetih KS. Takoj smo skupno tudi začeli z delom .
- katoliška cerkev, ki je tudi največja pri nas, je le ena od cerkvenih organizacij in s tem ena od mnogih organizacij v Sloveniji.
Po tej logiki bi torej lahko vse te uveljavljale pravico do člana sveta v KS. Torej odgovor na vaše vprašanje: Verni imate zagotovljene pravice preko 7. člena ustave in komisije za verske skupnosti v Občinskem svetu Izola. V ustavi piše, da so država in verske skupnosti ločene, verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje je svobodno.
- svojo civilno organizacijo primerjati z narodnostno manjšino Italijanov pri nas, se mi zdi nesramno, neodgovorno in bom kar rekel neumno.
Vera je_ stvar intimne osebne odločitve- to ustava garantira in je prav. Človek se pa rodi Slovenec, Anglež, Nemec in tudi Italijan. Pri osemnajstih letih si lahko premisli. Avtohtoni prebivalci so v Izoli Slovenci in Italijani.To je celo ustavno določeno in regulirano. Da pa vi "zasebno" štejete vernike po narodnosti, nisem vedel! Očitno ne sprejemate drugih mišljenj, ki niso kot vaša in jih imenujete zaplankanosti. O dobrobiti in skupnem sožitju : edino verske skupnosti (katoliška cerkev) imajo posebno komisijo pri občinskem svetu . V tej komisiji imajo stranke opozicije večino (3 proti 2). Glede na vaša namigovanja mi ne ostane drugega -povedati moram kaj smo obravnavali na sejah komisije.
Kljub zelo težki finančni situaciji, samo občina skupaj z državo plačujeta (vsaka po 50%) drago obnovo cerkve Marije Alietske, katere lastnik je cerkev!
Ko je neurje poškodovalo streho na "cerkvi" kot vi imenujete cerkev sv. Mavra, je občina Izola takoj šla v popravilo in se s cerkvijo dogovorila ter plačala svojih 50% - 7 milijonov. Dogovorjena dela ste po lastni presoji razširili in s tem prekoračili stroške za 9 milijonov. Tudi 50% teh dodatnih del ste želeli prenesti na občino - Izolane. Ker se vam je verjetno zdelo samoumevno, da bo to plačano, ste zraven porabili ŠE 2 milijona za ureditev OKOLICE cerkve v Kortah.
Po daljši razpravi na komisiji sem vprašal vašega predstavnika, ali je opravljanje verskih dejavnosti vernikom v Izoli onemogočeno ali otežkočeno - odgovor je bil NE. Ali se rešujejo najbolj kritični problemi cerkve - odgovor je bil DA. Glede na vse mogoče dejavnosti v Izoli, ki SO ogrožene ali celo onemogočene je bilo sprejeto s 3 proti 1, da se z dodatnim financiranjem NE strinjamo.
DVOJNI PRAZNIK LOVSKE DRUŽINE IZOLA
(piše: Jože Mejak) Večina lovskih družin (LD) v Sloveniji, vseh je 415, praznuje letos svoj 50. jubilej, med njimi naša LD. To je priložnost, da se ozremo nazaj na prehojeno pot in da spomnimo naše občane na vlogo in naloge, ki jih to društvo ima v naši družbi.
Človek je od svoje sive davnine usodno povezan z naravo, saj je njen setavni del. Dolga je tudi zgodovina človeka - lovca, od časov, ko mu je lov pomenil vir preživljanja in preživetja do sodobnega lovca - varuha narave in gojitelja divjadi. V svoji zgodovini je lov sledil različne ciljein zato se je tudi njegova vsebina nenehno spreminjala. Slovensko lovstvo je doseglo visok nivov svojem razvoju in ga danes vzporejamo z lovstvom v najbolj razvitih evropskih državah, kot so: Nemčija, Avstrija, Češka, Švica idr. Zlatorogova knjižnica izdaja vsako leto vsaj eno strokovno knjigo ali s poljudno znanstveno vsebino, LZS pa sproti skrbi za priročnike in druge strokovne knjige. Bogato je tudi glasilo Lovec, mesečnik LZS, ki izhaja v okoli 25.000 tisočizvodih inga redno dobivajo vsi naši lovci. Revija izhaja že 79.leto.
V Sloveniji je nekaj nad 22.000 lovcev (cca 1% prebivalstva) včlanjenih v 415 lovskih društvih (lovskih družinah). Vsi ti lovci so morali opraviti lovski izpit, ki obsega leto ali dve praktičnega dela v lovišču pod vodstvom dveh izkušenih lovcev mentorjev in teoretični del izpita pred lovsko izpitno komisijo. Svoje znanje morajo lovci dopolnjevati in poglabljati. Nekateri si s pomočjo seminarjev in dodatnega študija pridobijo strokovni naziv lovskega čuvaja ali celo lovskega tehnika - za slednjega obstoja že od leta 1973 dopisna šola, kandidat pa mora kot osnovo imeti vsaj srednješolsko izobrazbo.
Prihodnost slovenskega lovstva ni povsem jasna. Zakon o varstvu gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki ga je skupščina SRS sprejela 20. aprila 1976. leta je dobra osnova za sprejetje novega zakona v novih pogojih, ki boomogočil našemu lovstvu nadaljni razvoj na že dosedaj zgrajenih in preizkušenih, zdravih temeljih. Upamo, da bodo našistrokovnjaki, državniki in politiki, to zmogli.
(nadaljevanje v naslednji številki)
LOVSKA DRUŽINA IZOLA VABI NA LOVSKI PRAZNIK NA BAREDIH
V počastitev 40 letnice LD Izola (1956-1996)
Sobota 31. avgusta
16.00	- Svečana skupščina LD Izola 17.30 - Lovska veselica s srečelovom.” Igral bo Otavio Brajko Nedelja 1. septembra 	14.00 - Lovski piknik_____________________
Namigovanja na spomenike se vežejo na razgovor, ki smo ga imeli pri županu ob obisku škofa, ko sem ob njegovem dolgem nizanju problemov in želja cerkve, pozdravil iniciativo organizacije koncerta za samopomoč cerkvi in predlagal še več takih, saj je eden premalo. Takrat sem škofa prepričeval, da se Izola ZELO trudi za cerkve kot kulturne in sakralne spomenike. Imamo pa v Izoli še veliko zgodovinskih in kulturnih spomenikov, ki so tudi potrebni obnove in vzdrževanja, kaj šele za nove iniciative (poleg Manzziolija in ribiškega muzeja). Vsa stara Izola je spomenik! Za vse to denarja ni, zato sem predlagal, da naj cerkev za NOVA občinska sredstva počaka na vrstni red.
Pri nas smo se odločili za demokracijo, kjer naj bi bili ločeni oblast in javne institucije od vseh ideologij. V šole ste uspeli sedaj Vi vpeljati vašo ideologijo, čeprav bi tako kot šole morale tudi krajevne skupnosti odražati interese vseh krajanov enako.
Vse krajane vabim, naj oddajo čim več pripomb in predlogov k osnutku statuta KS.
Lep pozdrav vsem Lucio Gobbo
P.S. Sandi Frantar mi je prihranil pisanje, saj se z njegovim člankom o vojaški ladji popolnoma strinjam.
BO IZOLA PLESALA SAMO ENO POLETJE?
Poletje že jemlje slovo, če ne po koledarju vsaj zaradi skorajšnjega začetka šole. Mimo je zanesljivo tudi višek turistične sezone, pa prerojeni ribiški praznik in vsakovrstne poletne prireditve. Ob spominih na srečna naključja tega poletja, se mi v mislih vedno znova pojavlja poletna plesna šola, ki se je zgodila v juliju in je Manziolijev trg za en večer spremenila v eno samo množico navdušencev. Zaključnemu nastopu bi sicer lahko očitali vrsto zlasti tehničnih pomanjkljivosti, a je pomembneje to, da se je veselje in želja po plesu z odra zlilo z zadovoljstvom svojcev in seveda mnogih drugih opazovalcev. Bil je namreč svojevrstna iniciacija za nepoznavalce tako klasičnega baleta kot sodobnega plesnega izraza, ki je v tem primeru prevladoval, in namig poznavalcem, da je zanimanje za ples, za vse vrste tehnik, resnično in otipljivo in da bi ga veljalo jemati resno, morda celo tako, da bi bilo tudi v prihodnosti vredno staviti nanj.
Po zaključku šole sem se pogovarjala z tremi izvrstnimi tujimi pedagogi: Fredom Lasserom, Jean-Marcom Boitierom in Maritzo Galaz. Vsi trije imajo za seboj poleg plesnih tudi vrsto let pedagoških izkušenj, nešteto delavnic, poletnih šol in podobnega. Na vseh kontinentih.
Lassere prihaja v Slovenijo že pet let in našo plesno dejavnost dobro pozna.
- "V zadnjem času opažam veliko odprtost”, pravi, "iz leta v leto pa je boljši tudi pristop k sodobnemu plesu in vse več je tudi občinstva, ki zahaja na plesne predstave. Gre za velikanski neizkoriščen rezervoar, ki ga je treba napolniti z vsebino. Potrebno bi bilo več organiziranega dela, saj je na posamičnih uspehih nemogoče počivati. To bi morali vedeti zlasti tisti, ki se s plesom ukvarjajo v Ljubljani. Vsa Slovenija si želi plesati in ne le Ljubljana.
Mnogi so nas prepričevali, da nima smisla delati na Obali, da v Izolo ne bo prišel nihče, da ne bo zanimanja, da ne bomo imeli učencev in da si prizadevamo zaman. Poglejte, zgodilo seje prav nasprotno. Če bi bilo mogoče, bi šolo brez težav podaljšali na ves mesec."
- "Vam torej ni žal, da ste prišli v naše kraje?"
- "Ne. To je zelo dobra izkušnja in mislim, da bi jo morali ponoviti. Želim si tudi, da bi imeli več podpore mesta oziroma občine. Saj ne gre za to, da bi hoteli kakšno posebno priznanje, a ti je prijetneje, če tvoje delo in napor doživita tudi nekoliko bolj formalno priznanje." jean Marc Boitiere v Sloveniji ni tako domač kot njegova kolega, a je bil prvi vtis dober:
- "Pri vas sem opazil izjemno veselje do plesa. Imate neverjeten potencial, saj si ogromno mladih želi plesati in zanimajo jih vse •tehnike. Treba jim je ponuditi dobre osnove, da bi najboljši lahko napredovali in da se bo tudi v Sloveniji rodil avtentični sodobni ples. Tako ples ne bo le ponavljanje tujih vzorcev, nekakšen splet padalskih elementov iz tujih šol ali modnih trendov, ki jih v svetu
- sicer ne manjka, marveč utegne ustvarjalnost postati res izvirno slovenska. Za kreativni del plesa pa potrebuješ "material" - dobre plesalce.
- "V dveh tednih najbrž res niste mogli narediti veliko. Bi bilo podaljšanje šole smotrno?"
- "Prav gotovo. V dveh tednih smo se komajda navadili drug na drugega in učencem smo lahko pokazali le nekaj elementov. Poletna šola je tako le skromen korak na poti k ciljem, ki si jih učenci želijo in bi jjh lahko dosegali. Za uvajanje v pravo delo je potreben čas."
Čilenka Maritza Galaz je v Sloveniji že dve leti, dela v Ljubljani in ima neverjeten posluh za najmlajše. Poletno šolo je komentirala takole:
- "Poletna šola je zelo dober način uvajanja mladih, ne more pa oblikovati, kajti v dveh tednih ali mesecu dni, še v letu dni, ne moreš narediti plesalca. Tako kot vsak drug poklic terja ples leta trdega dela. Prepričana sem, da bi obalni prostor lahko naredil veliko več kot zgolj poletno šolo. Plesna ustvarjalnost je pri vas preveč centralizirana, preveč je osredotočena samo na Ljubljano.
Blizu Italije ste, Evropo imate pred vrati, in zanesljivo obstaja možnost, da bi se tu razvila dobra mednarodna šola, ki bi lahko oblikovala prave poklicne plesalce, pedagoge in korografe. Seveda terja takšen korak profesionalno delo. Slovenija ima odlično razvite ljubiteljske dejavnosti, kar je izjemno, a premalo profesionalizma na plesnem področju.
- "Radi delate z malčki, kar je zelo odgovorno delo, saj zelo mladi plesalci potrebujejo drugačen pristop. Napake lahko namreč pomenijo razočaranje za vse življenje."
- "Z malčki mora biti pedagog previden ob vsaki novi stvari, v katero jih uvaja. Otrok, ki doživi razočaranje ob prvih korakih, se umetnosti ne bo lotil nikoli več. Otroci so zahtevnejši od odraslih in z njimi moraš najti pravo mero ter zelo oseben pristop. Pedagogova odgovornost je zelo velika, saj se napak ne da popravljati.
Rada delam z otroki, čeprav je to veliko zehtevnejši posel kot delati s psihološko zrelimi profesionalci, ki vedo, kaj morajo in največkrat tudi, kaj hočejo."
Poletna plesna šola je bila skromna, a dobra učna ura za številne udeležence, v posmeh skeptikom, kjerkoli pač so, da se ples pri nas ne obnese. Ali je bila tudi poduk o tem, da velja zagrabiti priložnost, to srečno naključje, ki mu je botrovalo le nekaj prepričanih navdušencev, in ujeti ta vsesplošni trend zanimanja - doma in drugod po Sloveniji -pa ostaja vprašanje.
Prepričana sem, da je po logiki majhnih, a zanesljivih korakov mogoče poletno šolo spremeniti v stalnico, v vsakoletno vsaj enomesečno poletno plesno središče za vso Slovenijo in zakaj ne tudi tujino. Trdo delo, ki ga terja ples, je prijetnejše če se zgodi v počitniškem ambientu, zato ni strahu, da bi zanimanje upadlo, z dobro pripravljenimi produkcijami, pa bi Manziolijev trg lahko imel več kot eno predstavo, zapovrh pa še kakšno dobro profesionalno gostovanje. Dobri strategi bi seveda dodali še, da bi se sezona potem lahko podaljšala in imeli bi
Kaj vse bi lahko imeli , če se vedno znova ne bi spomnili alibične zgodbe o piščančku, ki je "majhen id črn" in mu gre vse narobe in ki se tako dobro poda Izoli. Kajti potem mu je vse odpuščeno. Tudi to, da ne naredi ničesar.
Neva Zajc
Razstava v Insuli
MARIBORČANI V IZOLI
V galeriji Insula bodo v petek, 30. avgusta ob 20.00 uri odprli razstavo "Nagrajenci DLUM 1996". Gre za razstavo petih avtorjev, kiparja Viktorja Gojkoviča in slikarjev Zmaga Jeraja, Anke Krašna, Vojka Pogačarja in Otona Polaka, ki sodobitniki letošnjih nagrad mariborskega društva.
Letos poteka četrto leto odkar Umetniški svet Društva likovnih umetnikov Maribor podeljuje nagrade avtorjem, ki jih izbere na tradicionalni letni skupinski društveni razstavi in drugič zapored so nagrajenci predstavljeni tudi na Obali.
Po besedak predsednika Umetniškega sveta DLUM prof. Bogdana Cobala: "Se pri vrednotenju nagrajenih del upošteva predvsem umetniška izrazna homogenost in ustvarjalna svežina. Letošnji izbor združuje ustvarjalce, ki se s svojim umetniškim snovanjem odzivajo v našem prostoru že vrsto let, njihova poetika pa postaja trajni doprinos mariborski in slovenski likovni ustvarjalnosti, gre torej za zrele umetniške osebnosti, ki so likovni jezik oblikovale v lasten stilni izraz, kar je notranja povezava, ki združuje avtorje v zaključeno celoto. Razstavo, ki predstavlja recipročno sodelovanje med društvom Insula in mariborskim društvom, bo otvoril mariborski umetnostni kritik Mario Berdič.
Obilo pravilnih rešitev zadnje križanke priča o temu, da znani ugankar Gojko sestavlja prelahke križanke. Tudi ta je njegovo delo in prav tako tudi za to pričakujemo obilo pravilnih rešitev.
Tudi v tej križanki se skriva 5 izolskih priimkov. Dopisnico s priimki pa pošljite na Mandrač, Veliki trg 1, Izola Prva nagrada: zgoščenka in vrednostni bon za
2.000	SIT v Butiku Nina, ter še štiri druge nagrade: vrednostni bon za	2.000	SIT	vnovčljiv	v
butiku Nina. Nagrajenci prejšnje križanke	pa so:	laka Kraf\	M.
Škapina	6, Luka	Vardič	B.
Magajna 8, Aljoša Cilenšek Dekani 265, fan Peloza Istrski odred 8, Čuk Silvana Župančičeva 12. Vse srečne izžrebance čaka v uredništvu Mandrača vrednostni bon za	1.500	SIT	vnovčljiv	v
trgovini	Craffìt	na
Manziolijevem trgu v Izoli.
VODORAVNO
1. koničasto kladivo za klepanje kamnov 5. oblačilo za spanje
10.	Ondina Novak
12. ameriški pisatelj - Allan Edgar
13. mogočna gora - očanec
15. čas brez vojne
16. Morato Albin
17. izolski priimek Ivan
19.	nagajiv otrok, porednež
21. Umer Rihard
22. egipčanski zunanji minister
23. čudež po italijansko, mirakl
24. izolski priimek, Milan iz športne dejavnosti
26. Oroši Robert
27. izolski priimek, Danilo - nogomet
28. mesto na severu Madžarske
29. za nekatere užitna dvoživka
31. medved tacarjo ima, tudi pes
32. Krampf Robin
34.	prebivalec Maroka
37. Italo Dellore
38. Beotijci, Aoneti
40. Enio Božič
41. Novel Orjana
42. babilonska boginja plodnosti
45.	novo, moderno, za njo ni nikoli dovolj denarja
47.	egipčanski bog plodnosti
49. ameriška obveščevalna sluba
50. snov, ki povzroča koagulacijo
52. letališče v Stockholmu
53. hrib pri Beogradu NAVPIČNO
1. Oktavij Pucer
2. žena, rečemo tudi boljša polovica
3. novozelandska papiga, iz črk EKA
4. nedokazano mnenje ali trditev
5. dvojica
6. Istrabenz Koper
7. rimski bog ljubezni
8. grad pri Trstu, ob morju
9. vrsta azijske palme - množina
10. priprava za ometanje
11. značilnost nanošenega
14.	izolski priimek, Romeo - zas. trgovina
18. čaka te...če rešiš križanko
19. grobnica staroegipčanskih kraljev
20. izolski primek, profesor zgodovine Peter
21. ustavrjalka umetniških stvari 23. praviloma skrben soprog
25.	javni solistični nastop, recitacija
30.	Branko Andrejašič
33.	ciganka, iz besede komar
35. kraj ob morju, obrežje
36. rudarsko mesto v Romuniji
39.	Narodno osvobodilni odbor, kratica
43. mlečni izdelek, dober v sendviču
44. reka v zahodni Evropi
46.	nekdanji turški oblastnik
48.	sistem bravne televizije
51.	Urbič Vladimir
Rešitve iz prejšnje križanke Vodoravno
1. Coppo 5. Benvenuti 13. ole 14. barka 16.
Tamar 17. lira 19. Lovisato 20. oven 21. ediv 22.
Parma 24. manta 26. ona 27. al 28. ter 29. lo 31.
Elza 34. Amina 36. ocean 39. oas 40. nana 41. šminka 42. ot 43. Ip 44. itr 46 detomor 50. Mao 51. lue 52. kanasta
53. Drioli	I	m mmm " m
Navpično |	PRODAJALNA	OBUTVE
1. Colomban
2. oliva 3. Perentin |
MANO
Izola
Naslov: Veliki trg 1
Izola, tel / fax.:066 / 61
Predsednik Časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik:
■H
r
Uredništvo: D. Mislej, T. Ferii
Orlando H. (fotoreporter)
K. Bučar
Tehnični uredn
Tednik izhaja v nakladi 2000
izvodov, c
ou.
Založnik / elektronski prelom. GRAFFIT LINE, doo Izola, 61 51430-603-32431
4. ob 5. brodolom 6. ekvinokcij 7. naiva 8. etapa 9. natale 10. umor 11. ta 12. Irma 15. ale 18. antena 23. miza 25. ara 30. zaklad 32. ločilo 33. asirci 35. maček 37. en 38. napor 41. štos 42. orna 45. Tul 47. ta 48. on 49. rt
PIANIKAj
Gfi	I
QoieMOhlchiq I
QjhJil
- - _ r-1:. jl''—'. _ _   r
1
Na državni ravni pravijo, da je Izola turistično presenečenje. V pozitivnem smislu, seveda. Domačini pa znajo povedati, da temu ni ravno tako. Marsikaj nas moti. Baje ognjemet preveč stane, baje so gostinci premalo pozorni do gostov, baje gostje še vedno kradejo grozdje po vinogradih, baje tudi istrski psi ljubljanskih gostov ne marajo preveč, pa tudi kvakarji niso ravno najboljši gostje, o čemer zna kar precej povedati marsikateri sobodajelec itd. Turizem pri nas je res v vzponu, do nasmeha pa vseeno še nekaj manjka.
Če ne utihneš, te zalijem
Takole je šlo: sosed v zgornjem nadstropju je zalival pelargonije. Soseda je dajala sušit perilo. Pa je sosed v zgornjem nadstropju preveč zalil pelargonije in polil sosedo v spodnjem nadstropju. Prišlo je do ostrega spora v katerem je bila spodnja soseda povsem zalita. Oba se bosta osušila pri sodniku za prekrške.
Drogina zmaga
Na Svetilniku je obležal italijanski državljan. Dečki, ki so prišli na obležani kraj, so ugotovili, da je Laha vzela droga. Menda preveč tablet heptanona. Italijanu so pomagali v bolnišnici.
Domači : KVA (1:0)
V avtokampu Jadranka je prišlo do hude zaostritve in nato do spora med tremi KVA in dvemi domačini. Agresorji so bili seveda KVA, podprti seveda s kozarcem domačega in bodo predlagani k sodniku za prekrške.
Štor v marini
V marini je v morje telebnil štor. Maligani, ki so bili v njemu v velikem številu, so v trenutku pobegnili, štoru pa so na kopno pomagali mimoidoči.
Vino gre V Žilo Zaveden občan je v vrečki nosil nekaj pijače. Za se ofrišat. Pa glej ga hudiča, spotaknil se je in padel ravno na eno steklenico in en kos stekla se mu je zarezal v žilo. Pomoč so mu nudili v bolnišnici na hribu.
NAMENSKO VARČEVANJE
Varčevanje je zanesljiva pot do uresničevanja vaših finančnih zahtevnejših načrtov in vaše potrebe po gmotni varnosti. S tolarskim varčevanjem pri Splošni banki Koper, ki ima danes še novo, pomembno razsežnost, si ustvarjate kapital in ga plemenitite z ugodno obrestno mero. Po letu dni, ali kasneje, se lahko odločite za željeno posojilo, ki ga zaradi varčevanja pridobite po zelo ugodnih pogojih.
Doba vezave je odvisna od vaših načrtov
Privarčevana sredstva vežete na najmanj eno leto. Zgornja meja vezave ni določena. Izberete si jo v skladu s tem kdaj boste sredstva potrebovali.
Višino obrestne mere in mesečnega pologa izbirate sami
Privarčevana sredstva se prevalorizirajo in obrestujejo po obrestni meri, ki jo določite sami ob sklenitvi varčevalne pogodbe. Mesečni pologi so lahko različnih višin, znašati pa morajo najmanj 10.000 tolarjev.
Posojilo na podlagi namenskega varčevanja
Posojilo, z ugodnostmi, pridobljenimi na podlagi varčevanja, lahko najamete, če ste pri nas varčevali vsaj eno leto. Pravico do najetja lahko odstopite komu drugemu, na primer svojemu družinskemu članu. Posojilni pogoji so odvisni od trajanja in obrestne mere varčevanja.
splošna banka koper
• SKYTOWER ‘ /U
• REVOLVER
• NOLIMITS /V rMg
• VIRUS	T"*
• NABISKA
• PUDDING FIELDS
• SPIRITS	j	.
• VALTER BRANI SARAJEVO
\ /vrni
ARRIGONI
-—^*-10 let POZNEJE
Letni kino^ARRIGONI, Sobotami, avgust //fT m‘\^> 19.00 do 24.00
medf teran
Vsaka mlada generacija ima svoje prevozno sredstvo. Po vojni so bile patine (skiro po slovensko), potem smo si omislili terezine (voziček s tremi kolesi ležaji), nato so prišla kolesa, sledili so prvi mopedi, v abarthe predalani ficki, spački in zdaj so tukaj skuterji. Skuterji so prišli na svet že sredi petdesetih let, prvo mladost so doživeli v začetku šestdesetih, v Angliji pa so bili vse doslej simbol generacije mods ov, tiste ki je poslušala The Who, The jam in Smithse. K nam so prišli brez idejnega naboja, zato pa z blagoslovom države, da jih ni treba registrirati (ker so menda počasni) za vožnjo pa je potreben izpit za moped, ki ni dosti zahtevnejši od tistega za kolo.
Prodrli so v slabem letu in danes so že najbolj priljubljeno prevozno sredstvo na slovenski obali, delno tudi zato, ker jih nihče nima posebej na očeh in so dobro prevozno sredstvo v svobodo. Toda kaj, ko je svoboda enih jetništvo drugih, v tem primeru tistih, ki morajo podnevi in ponoči poslušati visoke tone
navitih skuterjev s predelanimi izpušnimi cevmi na katerih sedita po dva ali celo trije nadobudneži v lovu na svetlobno hitrost počasnega kolesarja.
Na izolski policijski postaji pravijo, da problem še kako poznajo, da imajo v zvezi s skuterji redni in izredne naloge, vendar je težko posredovati vsakokrat, ko nadobudni dvanajstletni motorist sredi noči do konca navije plin med bloki v Livadah ali v starem delu mesta.
Akcije tehničnega pregledovanja skuterjev še niso imeli, saj so to najprej storili v Kopru, kjer imajo ustrezno službo (Tomosov inštitu), so pa tudi v Izoli že dobili lastnike, ki so priznali, da so z motorja pobrali omejevalec hitrosti. Največ pa je bilo primerov vožnje brez dovoljenja, o čeladah pa ne gre niti izgubljati besed.
Seveda ne gre kritizirati vsevprek, saj je večina voznikov vendarle vzornih, toda posamezniki s preveč adrenalina v krvi so tisti, ki mečejo slabo luč na vse voznike malih dvokolesnikov. Med temi so velikokrat otroci tistih staršev, ki kličejo na policijsko postajo in zahtevajo intervencijo, ker jim "mulci ne dajo spati". Ob tem se velja spomniti starega reka: "Vsi smo samo otroci svojih staršev."