v M" li. koristi delav- ( k«< a ljudstva.. Delav- I jo opravičeni do v , e ga kar producirajo. ■fhis paper is devoted ihe interests J *he | # orkin< class. , r , are entitlfc ifhat they produ. /y/ 'O/. E _ n «rod as seoond-olas« matt.Rr, D«c. 6,1907, »t tfae post Office &t Chicago 111. tinaer the Act of Congreis of March 3rd, 1879. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, 'Delavci vseh dežela, združite se!” 81 PAZITE 1 na številko v oklepaju, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali . na ovitku. Ako (417) Je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo ponovite Jo takoj. ■sle Ulic, Štev. (No.) 416. /■? /j ?*Oj */<> Chicago, 111., 31. avgusta t August) 1915. Leto (Vol.) X. Klic poljskih socialistov. vrne, 11 posojilnic.. Socialna demokracija ruske Poljske in Lit- je izdala sledeči razglas, ki ga razpošilja 4 i bratskim strankam v drugih deželah: Sodrugi! Na pragu velikih dogodkov stojimo. Carizem „jj po enem letu vojne na predvečeru nezasliša¬ nih poraza. Razpada se kakor trohneč kadaver, {einagale ga niso sovražne .armade, temveč nje- „vi lastni zločini. Carizem je kot del trojne en- a :e stopil v boj “za osvoboditev podjarmljenih Jodov.” r “Osvobodil” je Galicijo z besno rusifikaci¬ ja^ j t 1 židovskimi pogromi, s plenitvami in ropom. Voboda, katero je obljuboval Poljski, je sestaja- t v potlačenju svobode besede, zborovanjh in Lagal se je carizem, lagala trojna ententa, bjla nemško-avstrijska dvozveza. Ne za osvoboditev in ne za pravičnost ne vo- o vojne. Buržvazija tripelentente se bojuje z •zvazijo Nemčije in Avstrije za svetovni trg, za |A ish V 0( i vsemi lažnivimi frazami velesil se skri- ^ j pohota roparske zverine. V nezaslišanem klanju in davljenju, ki po- va Evropo z milj oni trupel, preliva proletariat ijo kri in doprinaša največje žrtve za tujo ar. Profite spravlja buržvazija, proletariat n jeziku. Naj bremena borbe. Pomislite, sodrugi ! V tej vojni je proleta- iat odločujoči faktor. Od njega zahteva buržva- jja največje žrtve; brez proletariata niso arma- -1 nič. Tovarne in plavži, livarne in delavnice ;lajo za armado. Brez orožja in municije niso armade nič. Za¬ dela buržvazija Anglije, Francije in Nemčije jroletariatu trnotne koncesije, zato ga poziva na reti domači mir. Zdaj popuščajo, zdaj žugajo. Sito zatira carizem z oboroženo silo štrajke v to- imah, ki delajo za armado. Da, sodrugi! V rokah proletariata leži uso- 3 vojne. Od njega, od njegove revolucionarne , ih. kem, Ce&i, L ;arm [IiNIČABJI! si prihranite | To pa radi tig i “manageip am samo mostojna vij ic, tropinoTec j o one pijaje^ ’ )RTE1)“. TaS; o in Kiaajiti P . . >lj zdravilni] aresti, od njegove eneržije je odvisen poraz ali naga militarizma. 1 Sodrugi! Povsod, na Francoskem, v Angliji, St., JOLE : Nemčiji se lotevajo revolucionarni deli Inter- acionale dela združitve proletarske akcije preko fajonetov bojujočih se armad. Pripravljajo se ->❖♦*>♦♦♦« * odločilni boj. Tudi v Nemčiji nastajajo ilegal- a revolucionarna središča. Revolucionarni proletariat Poljske in Rusi- se ni dal oslepariti z lažnivimi frazami, ni se- fcl na limanice papirnatih obljub. Takoj je za- tiiealsvoje ostro geslo v svet: Vojna vojni! Dol carizmom! Dol s podkupljivo buržvazijo! Polj- buržvazija se je brezpogojno prodala ruske- vojskovodji. In rezultat? — Osleparjeni sle- sar j i! Danes, po porazih v Galiciji, so jim vrgli lodano kost v obliki “poljske komisije.” garant«* Za pse in mačke. Neka gospa O. Wilson je namenila tritisoč b tolarjev, da se nakupi v Wantagh, L. I., petnajst »krov zemlje, kjer se uredi domačija za pse in tačke. Pet akrov bo za pokopališče. Istva trpi 1 Če bi čitali to reč v kakšnem utopičnem ro- adnejša^ ki se bavi z življenjem v petdesetem sto¬ jka in sj? ftju, bi rekli, da pripisuje pisatelj človeku ve- :ih ljudi '-* 1 & razvoj in dobro srce. oslužuje Zakaj pa ne, kadar bo človeštvo imelo vsega ne da O dovolj in bo za vsakega člana družbe tako po- edstvaš^' skrbljeno, da ne bo zanj več gospodarskih vpra- čistilno s^jšaij? Zakaj ne bi tedaj tudi psu in mački pri- ilabost icvoščili kaj dobrega, pa bodisi tudi posebno po- vživai# ! kopališče? ko trpik ]) a j e v sedanji družbi zločinska potrata i t« tes- La hudobno izzivanje, pa res ni treba dokazovati, bo ne i-' Ta p as j a Jn ma čja kolonija bo nekakšno preskr- ovališče. Ne vemo, če bodo tam nastanjevali le tudi P°> :; kj stvo je {IŠKO ) VINO- i in zdiF i joče in mo v P 81 ' CIJE, liso ti h. l "invalidne” živali, ali pa tudi take, ki imajo vse R oje moči. Toda bodisi tako ali tako — vseka- ta bi bil po vseh prirodnih zakonih človek člo- kku bližji, kakor pes in maček. Mrs. NVilson ^orda ne ve, da je na svetu na miljone ljudi, ki *e uživajo takih dobrot, kakor jih je ona name* % štirinožnim ljubljencem. Invaliden človek, ako ni bil ravno v kakšnem -lednarodnem klanju, imenovanem vojna, okra¬ ju svojega zdravja, je na tem svetu brez pravic ,r; družba ga smatra za nepotrebno breme, če r “ : z besedami, mu pa s pogledi in z dejanji sve- %, naj izgine z zemeljskega površja. Ako bi ;da družba napram človeku tako mehkosrčna, jiakor je mrs. NVilson napram psom in mačkam, moralo biti vsako siromaštvo v starosti nemo- 8<>če. Po vseh mestih in vaseh bi morali biti do- Jtovi za ostarele delavce — ne znane ubožne hi- ki spominjajo svoje prebivalce z zunanjostjo ,r: z vsemi uredbami, da jedo beraški kruh, am- h' ; k sredi parkov zgrajeni svetli, prijazni domo- I '‘z vso postrežbo, ki se spodobi ljudem, kadar H d z delom svojega življenja zaslužili pošteno Peuzijo, Potem šele bi lahko prišli psi in mački na 'TStO. Sodrugi! Proletariat nima drugega zavezni¬ ka kakor svojo lastno moč. Njegov sovražnik je buržvazija, njegov sovražnik je carizem, prav ta¬ ko kakor nemška in avstrijska vlada. Proletari¬ at ne pozna nobenih “orientacij”; le eno orienta¬ cijo ima, in ta je socialistična. Carizem je sejal zločine, žel bo viharje. Mo¬ skovski nemiri so bili predigra revoluciji. Povsod so večje tovarne počivale. V širokem valu je mo¬ skovsko delavstvo prepla vilo ulice s klicem: Dol z vojno !Dol s carizmom! Vojska je odpovedala pokorščino in je prestopila k manifestantom. Te¬ daj se je carizem poslužil svoje stare, preizkuše¬ ne metode; spustil je pijane tolpe črnih sotnij z verige, dovolil jim je pleniti, ropati in požigati dva dni, da bi bil s provokacijo zakril svoj poraz, da ne bi družba v poplavi oficielnih laži in falsi- fikacij spoznala resnice. Proletariat Rusije se ni dal ogoljufati in vest •o moskovskih dogodkih se širi preko vse delav¬ ne Rusije. Medtem ko rabi to orožje provokacije proti svojemu notranjemu sovražniku, se poslužuje ca¬ rizem drugega sredstva, da bi zakril izdajstvo, ki ga razjeda. Njegovi lastni sluge, stebri trona, ga izdajajo nemški vladi: Mjasojedov, zaudarja Karpus in Spiridovič, general Fredericks. Da bi zakril njihova zločinstva, izkuša carizem socia¬ listično frakcijo v dumi prikazati kot izdajico de¬ žele ; Žide teži zaradi izdajstva, pretvezne izdajal¬ ce preganja in obeša, na rame mohamedanskih plemen vali krivdo izdajstva. Njegovi zločini so spravili carizem na rob propada. Porazi na boji¬ ščih, nemiri v deželi, to je rezultat enega leta. Danes, ko je iztlačila iz naroda največje žrt¬ ve, ko ga je izročila uničenju, ko je s svojo za¬ nikrno politiko minirala deželo, ko je ostal delav¬ ski razred zaradi njenega gospodarstva brez dela in kruha, ko mu trga špekulacija in izkoriščanje zadnji grižljej iz ust, da bi napolnila kapitalistič¬ no vrečo — danes kliče pogibajoča carska vlada: “Sem z rekruti! Več ljudi! Več ljudi!” Dovolj je žrtev, dovolj krvi! Proletariat po¬ trebuje svoje sile za boj proti svojemu pravemu sovražniku, proti viru sedanje vojne, proti med¬ narodnemu kapitalu. Sodrugi! Buržvazija še ni izrekla svoje zad¬ nje besede. Boj se je šele pričel. Sile proletaria¬ ta se organizirajo po vsej Evropi, da se upro si¬ lam reakcije in izkoriščanja, ki jih organizira buržvazija. Kmalu se zablešči zarja revolucije preko bojišč, in mednarodno organizirane revolu¬ cionarne mase proletariata začn-o zadnji boj, boj za resnično svobodo, za pobratimstvo narodov, za zrušenje kapitalističnega jarma. Za te velike bo¬ je se pripravite, sodrugi! Organizirajte se, sklenite vrste! Dol s carizmom! Odpravljeno suženjstvo. V chicaškom Coliseum je razstava. Meriti se seveda ne more s svetovno v San Francisco, ven¬ dar pa je zelo zanimiva. Otvorili so jo v nedeljo, 22. avgusta z večjo slavnostjo v spomin osvobo¬ ditve zamorcev v Ameriki. Petdesetletnica je to¬ rej, in z njo je združeno tudi nekaj spomina na Abrahama Lincolna. Razstava naj pokaže razvoj Črncev v Zedinjenih državah v teh petdesetih le¬ tih. Dvajset državnih zakonodaj je prispevalo, da se je razstava omogočila. In vredn-o jo je tako pogledati, da se človek pouči o tem, kar je tam pokazano. Navadna zgodovina pravi, da je Abraham Lincoln pred petdesetimi leti osvobodil zamorce. Ta nauk je zelo nenatančen. Resnična slava Lin¬ colnova ne bi prav nič trpela, če bi se 'opustila trditev, ki nima pravega temelja. Lincoln je bil velik mož, pridobil si je zelo velike zasluge za Ze¬ dinjene države, in tudi za odpravo zamorske suž- nosti je mnogo storil. Toda vsega, kar je storila meščanska vojna, kar je storilo na tisoče in tiso¬ če ljudi, ni mogel storiti en sam človek. Druga stran afere je pa ta, da je treba vpra¬ šati: So bi zamorci res osvobojeni? Suženjstvo starega sistema je odpravila ci¬ vilna voina. Ali suženjstva je danes v Zedinjenih državah več nego ga je bilo pred petdesetimi leti, in pod njegov jarem niso upognjeni le črnolcožci, temveč ves ameriški proletariat. Telesna sužnost je bila grda pega na civili¬ zaciji Zedinjenih držav, in vsi poizkusi opraviče¬ vanja so bili nepošteni. Ali če hočemo govoriti resnico, moramo vendar reči, da je današnji po¬ ložaj velike množine delavstva v marsikaterem oziru še slabši, nego je bil položaj sužnjev. Za lastnika plantaže je imel suženj približno tako vrednost kakor žival. Razlika je bila le v tem, da je črnca lahko rabil za razna dela, katerih konj ali osel ne more opravljati. Toda kakor mulo, tako je tudi sužnja kupil; reprezentiral mu je torej denar, in tega ni hotel izgubiti. Ako pogine v gospodarstvu konj, je treba kupiti drugega. Previden gospodar pazi torej na konja, kolikor le more, tudi če nima nobenih mehkejših čuvstev. Skrbeč za konja, skrbi za svoj žep. Enaki interesi so navajali gospodar¬ je, da so skrbeli tudi za sužnje. Ta briga odpade pri svobodnem delavcu. Njegova osebna usoda ne interesira gospodai’ja, Živio socializem! Živela Dol z vojno! Živela revolucija! Internacionala! Varšava, meseca junija 1915. Deželno predstojništvo socialne demokracije za Rusko Poljsko in Litvinsko. Amerika in Haiti. Haiti je samostojna republika. Pa je zelo poučna za tiste, ki mislijo, da je v državi samo¬ stojnosti vsa sreča za narode. Se druge neod¬ visne države se dobe na svetu, katerih neodvis¬ nost je prav toliko vredna, kolikor tisti papir, na katerem je zapisana. Pred kratkim je bilo na Haiti zopet neko¬ liko revolucije. Pravzaprav je za tisto revolto “revolucija” nekoliko prevelika beseda. Napo¬ sled pa naj se imenuje, kakor se hoče; ako je Haiti neodvisna država, mora biti tudi to nje¬ gova notranja zadeva, ki ni dnigim državam nič mar. Tako je načelo mednarodnega prava. Ali ta načela so v naši družbi le nekakšen ornament, nekakšna olepšava resničnosti. Francoska revo¬ lucija je bila tudi notranja zadeva Francije, pa vendar sta se Prusija in Avstrija hitro vmešali. Metternich je smatral za svojo nalogo, da mora po vsej Evropi potlačiti vsako revolucijo. V ita¬ lijanske reči se je vtikal tretji Napoleon in rav¬ no tako Avstrija. Ogrsko revolucijo proti Av¬ striji je prišla Rusija potlačit. Sedaj demonstrira stric Sam republiki Haiti, koliko je vredna njena neodvisnost. Najprej je šla ameriška mornarica “delat red’ na tuji otok. Admiral Caperton je s svoji¬ mi junaki še vedno tam. Zasedeno ima ne le glav¬ no mesto, ampak tudi razne strategične točke jn je vojaško gospodar situacije na Haiti. Amerika mn je poslala toliko rezerve, da baje ne more priti v nobeno zadrego. Ali zdaj je v zamorski republiki pravzaprav že red in mir. Kongres je izvolil predsednika, vlada je sestavljena, in ameriška mornarica ni¬ ma nobenega opravka več tam. Toda admiral Caperton se ne gane z otoka, in NVashington ga ne kliče, temveč mu je sporo¬ čil, da naj le ostane tam. Ameriška vlada je predložila baitiški načrt, ki naj ga njen kongres sprejme: Načrt, da prevzamejo Zedinjene drža¬ ve za deset let finančno in policijsko upravo črne republike. Kongresu, ki zboruje v Port au Prince, sicer niso predpisali, doklej mora odgo¬ voriti na prijazno “ponudbo,” pač pa pričakuje¬ jo, da sprejme predlog. In če ne bo kmalu od¬ govora, še vedno lahko določijo termin. * Ameriški načrt ne pomeni nič druzega, ka¬ kor da pride Haiti pod ameriško kuratelo. V Washingtonu pravijo, da ne bodo na noben način več trpeli, da bi se ponavljali dogodki, kakršnih je bilo že več tekom zadnjih osmih let. — Ali kdo je nastavil Zedinjene države za po¬ licista sveta? če je opravičeno, da “delamo red” na Haiti, tedaj bi morale naše ladje plavati in voziti naše vojaštvo povsod tja, kjer je kak¬ šen nered. Tega je pa na svetu toliko, da nima¬ mo ne dosti bark, ne dosti uniformirancev za ta¬ ko nalogo. Seveda ne bo prišlo nobeni ameriški vladi na misel, da bi šla “delat red” n. pr. v Rusijo ali pa v Indijo. Zakaj torej na Haiti? Enostavno zato, ker je ta zamorska republi¬ ka slaba in se ne more upirati. Kjer je moč, tam je pravica, si misli tudi stric Sam. Amerika hoče finančno upravo, To je najzna¬ čilnejše. Policijska uprava je bolj stranska reč. To sahteva NVashington, da izgleda tako, kakor da gre res za “red”. Ali odločilna je finančna uprava. Tukaj so angažirani interesi kapitali¬ stov, za katere se mora naša vlada brigati. Mora. Ne iz kakšnih etičnih ali narodnih razlogov, ampak zato, ker je kapitalistična drža¬ va. Mornarice, ki pritiska na vlado in kongres v Pcrt au Prince, pač ne vzdržujejo kapitalisti, ampak ljudstvo plačuje davke zanjo. Služiti pa mora interesom kapitalistov. Ce bi se ameriška vlada ozrla po Zedinjenih držarah, bi se lahko prepričala, da je tukaj do¬ sti mreda, ki bi ga bilo treba odpraviti. Ali za to us bi smeli biti kapitalisti gospodarji v Ze¬ dinjenih državah. kajti niti delavčeva smrt ni nikakršna izguba zanj. Ako zmanjka enega, jih čaka celo krdelo na njegov prostor. Na trgu dela se vedno ponu¬ ja več rok, nego se jih zahteva. Delavčevo življenje je zaradi tega v kapita¬ listični družbi manje vredno nego med najbolj zaostalimi divjaki. Njegova blaginja pa je pre¬ puščena slepemu slučaju. Za sužnja je moral gospodar v svojem inte¬ resu skrbeti, da si je obranil moči. če bi ga bil pustil stradati, da bi bil opešal, bi bil sam imel škodo od tega, zakaj hrana ni bila toliko vredna kolikor izguba, katero bi bil imel od slabega dela. Danes je gospodarju vseeno, če se more de¬ lavec prehraniti ali ne; ako oslabe njegove moči, ga enostavno spodi, pa si vzame drugega, še ne- izžetega. Položaj, v katerem žive dandanes beli in črni delavci, se ne imenuje suženjstvo. Ali če si kapi¬ talisti laste pravico, da sami določajo plačo in delovne pogoje, se to v bivstvu zelo malo razliku¬ je od suženjstva. Pred petdesetimi leti so se Abraham Lin¬ coln in severne armade borile za odpravo suženj¬ stva. V severnih armadah se je bojevalo na tiso¬ če zamorcev, ki so razumeli, da ni dovolj čakati na svobodo, ampak da se je treba bojevati zanjo. Danes ni v Zedinjenih državah nobenega A- brahama Lincolna, ki bi se bojeval za odpravo modernega suženjstva. In nobena armada ni pri¬ pravljena, da bi šla v boj zoper zatiralce. Mi¬ lice in zvezno vojaštvo gre “delat red,” kadar se bojujejo delavci za boljši košček kruha, pa strelja na tiste, ki so zatirani, ne pa na tiste, ki zati-ajo. Delavci pa morajo spoznati, da ni nobene o- svoboditve brez boja in da se za svojo osvobodi¬ tev ne smejo zanašati na nikogar drugega kakor na svojo moč. Pred petdesetimi leti so severne države or¬ ganizirale armade zoper južne ... če ne bi bilo na jugu konfederacije, ki je hotela razcepiti Zedinje¬ ne države, je še veliko vprašanje, ali bi bile to sto¬ rile zaradi zamorcev. Danes ni nobene armade za osvoboditev in je ne bo, če si je ne napravijo delavci sami. Petdeset let je minilo — bil bi res čas, da bi delavci odprli oči in spoznali, da tudi sedaj nima¬ jo svobode, in da je njihovi tovariši brez obzira na barvo kože tudi v ostalih deželah Amerike in Evrope, Azije in Afrike, Avstralije in Oceanije nimajo. In da bi bili vendar najmogočnejša sila na svetu, ako bi se odpovedali tujemu tlačanstvu, pa se združili za svoje skupne delavske interese. Tedaj bi se res lahko reklo, da je suženjstvo odpravljeno. Ljudje, ki kritizirajo socializem in njegovo gibanje, bi storili prav, če bi se najprej dobro ■normi i o Jljem. ... in mir ljudem. V cerkvi sv. Štefana na Dunaju je pred kratkim pridigal knezonadškof Piffl, ki si je *— ne vemo zakaj — pridobil glas zelo krščanskega moža. Kmalu po svojem imenovanju se je odli¬ koval s tem, da je pospeševal krščansko socialno stranko in ščuval katoličane proti zakonom v interesu cerkve. V omenjeni pridigi se je krščanski mož ba- vil z vojno. Najznačilnejši stavki tega cerkve¬ nega govora so sledeči: “Kajti katoliški možje, naši bratje in sinovi so padli v pravičnem boju, v sveti vojni. . . “Naša vojna je postala tudi boj za božji za¬ kon božanstvenega svetovnega reda, ki je vsake¬ mu človeku od večnosti zapisan v srce. . . “V tem zmislu so naši v vojni padli bratje in očetje res postali mučeniki za pravo in pra¬ vičnost, krvne priče za sveto voljo božjo, za nje¬ gove zakone, ki edini vzdržavajo socialni in državni red. S svojo krvjo so pomagali nanovo utrditi temeljne stebre božanskega svetovnega reda v človeških srcih, s svojo krvjo odločajo o usodi krščanskega kulturnega ideala in s tem o bodočnosti človeštva. Gospodu se zahvaljuje¬ mo, da je zopet uresničil stari pregovor: “Kadar gredo ljudje na vojno, so nebesa odprta;” zahva¬ ljujemo se mu, da je pretresel duše in potegnil srca kvišku na svoje božansko srce.” Ubogi Bog, če nima v svoji vsegamogočno- sti drugih sredstev, kakor tako klanje, da pre¬ trese duše in povzdigne srca! Ti gospodje znajo obračati svojega Boga, kakor jim pride prav. Enkrat je poln milosti, drugič je okrutnež brez primere. In iz tega izvajajo “krščanski kulturni ideal”. Pifflu je avstrijska vojna sveta, drugim po¬ pom pa vojna njihovih vlad. V St. Louis, Mo., je bila stavka voznikov in jev. Stavkalo je 1500 mož. Podjetniki, si¬ cer zaničujoči črnce bolj kakor živali, so takoj pozabili na svoj plemenski ponos, in vabili črnce za stavkokaze .. . Lisinski se je posmejal. “Človeka z Milo- ševičevinii nazori pač ni mogoče vzeti v bosen¬ sko službo. Za samostanskim zidovjem ni maral ostati, naj ostane za jetniškim.” “Njemu dati službo, bi bilo tisto, kakor za¬ upati volku ovce,’’ je završil neprijetni pogovor Buzduga, vzdihnil, ter se zopet zleknil po kocu. Mik je ves ta čas zabaval Katico: posnemal je kokljo, kako v različnih sučajih govori s pi- ščeti, čemur se je deklica vedno smejala, čeprav je to že mnogokrat slišala. Ko pa je izprevidel, da njegova “umetnost” že nič več ne zanima moških, je skočil na nogi, ter viknil: “Gospoda moja, ne bodite dolgočasni, da ne pokvarite le¬ pega vremena! Nebeške zvezde gledajo na nas, a vi se v očigled Konja, Kravanje in Zeleboja menite o takšnih neplodnih stvareh. Mari bi poizkusili srečo v kvartah! Kaj jjraviš, Čmnur- paša?” “Soglašam.” “In vi, gospod načelnik?” “Nočem se izključiti.” “In ti, Hadžirumba?” “Kakor je namenjeno. Allah je dal, Allah bo vzel ali pa pridal.” “In ti zaptija vseh zaptij?” “Kjer so vsi ene misli, tam je i Buzduga poleg. La Allah il Allahu. ” Kmalu je stala pod drevesom, na katerem so visele tri svetilke, miza s stoli. Igralci so sedli h kvartam. Bajič je spremil svakinjo v ko¬ libo, potem je šel z Lisinskim, brigadnim adju¬ tantom in inženirjem pod napušč, kamor sta hlapec in sluga nanesla sena in pripravila le¬ žišče za moške. Lisinski in pl. Merks sta precej zasmrčala. Bajiču je rojila ženina omedlevica po glavi, no utrujenost je tudi njega kmalu omamila. Vilar pa ni mogel zaspati. Dolgo je slišal kvartače, kako so bili s kvartarni ob mizo, napovedovali, cvenkljali z denarjem. Domislil se je Joviče. Slabo je zanj spričo ljudi, ki imajo smisel samo za nekaj velikega in slavnega, za celoto, za ti¬ sto, kar se zabeleži za večne čase; da celota uspe¬ va, gredo mnogokrat z zavezanimi očmi mimo posameznega nedolžnega človeka, ki ga žrtvuje¬ jo celoti, mimo pravice.. In v tem je prišel tudi on v navskrižje z njimi; on bi rad pomagal vsa¬ kemu najmanjšemu delcu te celote, ki ne more biti zdrava, ako poedinci, katerih vsota dela ce¬ loto, niso srečni in zadovoljni. Oni so začeli graditi hišo pri strehi, on bi jo začel zidati pri tleh. O njih stremljenjih za velikost in slavo celote bodo učenjaki pisali na papir zgodovine; to, po čemer hlepi on, ostane zapisano v hvalež¬ nih srcih. Kaj pomaga napisati kopo zakonov, ako v tej grmadi ni kruha za ljudstvo! Prezi¬ rati so ga začeli na otoku, celo sovražiti, ker hoče mešati kvarte tako, da odpade tudi za ne¬ srečnega človeka kaj. Vedno glasnejši protest se odpira v njegovi duši proti tem praznim lju¬ dem, posebno proti brezbožnemu Buzdugi, ki tenta s svojim psom in bikovko človeško dosto¬ janstvo v prah. Kaj bo z Danico? Slepi slučaj z jabolkom je nanesel tako, da je ves svoj up prenesla nanj. Ničesar bi si ne mogel očitati, ko bi. se odvrnil od nje, pustil Mušičev han ob stra¬ ni in si ohranil svobodo. A onemu protestu proti črvivi in gnili kulturi na tuzlanskem otoku hoče dati izraza s tem, da ostane i nadalje filantrop — kakor ga je nasmešljivo imenoval Buzduga — in če je Danica spoznala v njem svojega zaščit¬ nika, če vidi v njem cilj svojega življenja, onda naj se zgodi, kar mu je usojeno. Od njega naj se izliva vedno dobrota k njej, on naj ostane središče vsega njenega mišljenja. Ne mara imeti žene, ki bi kakor vihrava Katica iskala pusto¬ lovščin na, izletih, po vojaških kazinah, na ple¬ siščih in koncertih, povsod v družbi, ki bi hotela bleščati v velikem svetu in s svojo telesno sijaj- nostjo dvigniti njegovo osebo. On se dvigne sam in k sebi dvigne preprosto hercegovsko deklico kljub vsemu hohotu na tuzlanskem otoku. Prevrnil se je na senu in se zagledal v brez- mesečni nebosklon. Bil je pesnik narave in usmiljenja, ki je primerjal te svetle točke na nebu, zroče iz teme nanj, z belimi ovčicami, raz¬ kropljenimi brez pastirja po široki planini, in ono največjo prebelo zvezdo na kraju nebosklo- na, ki otožno zre v hladno nočno temo, kakor bi iskala varuh,a-pastirja, je primerjal Danici. “Tiha voda, — mi je rekel Buzduga. Da bi le bil tiha voda, ki namaka loke in travnike, da se razplode trave in cvetice ! A oni so hudoui'- nik, razdirajoč blagostanje celega okraja. In Danica je tiha vodica, ki prijetno Šumija, pod travo, dokler za večno ne utone v tihi vodi.” Obrnil se je k Bajiču in dalje mislil: “Oni zdaj še ne vedo, kako pošteno mislim z Danico. Sploh pa me njih sodba skrbi toliko, kolikor lanski sneg. Takšna je njih morala: zdaj še za¬ vidajo gospodinu Franju za smelo srečo pri vili podgorkinji, ker menijo, da se samoljubno igram, zabavam in sleparim, da jo kot sladkosnedež v ljubezenskih stvareh z uspehom zalezujem v gozdni samoti; ko pa spoznajo moje resne na¬ mere, ko zvedo, kako sem svojo bodočnost za vselej navezal na siromašno Hercegovko, se mi vsi ti gospodje s ponosno hojo, z bahatim rožlja¬ njem sablje, z zvočnim glasom nasmešljivosti in vse te damo z žarečimi iskrami porogljivosti eno¬ glasno zagrohotajo, češ: ‘Ujel se je norec!’ Pa mene njih zasmeh ne bo vznemirjal, nasprotno: vrsta bo na meni, da se glasno posmejem razbrz¬ danim razmeram v njih rodbinskem življenju. Dokažem jim, da nočem biti deležen smešne usode tega prijatelja, ki v nemirnem spanju hrči kraj mene.” “Srčna dama vzame pikovega kralja,” je zdajci pri igralni mizi glasno napovedal načel¬ nik. Tisti hip je Bajič dvignil glavo, ter pre¬ strašen pogledal na kvartače. Precej pa mu je zaspana glava omahnila na vzglavje in se po¬ greznila v težke sanje. Bilo je že pozno, ko je zaspal Vilar. Peto- rica gospodov je še vedno kvartala. XXX. Ob šestih zjutraj se je gospoda zbrala na hodniku. 'Vsem je še visela na trepalnicah za¬ spanost, le Katica se je javila v svoji navadni čilosti in živahnosti. Silila je v M.5ka, da bi razžarila njegovo zabavnost in šaljivost, toda poročnik se je držal kislo. Slaba volja je bila razlita, po njegovem obrazu, roke je trdo tiščal v prazne žepe, kakor bi ga v dno duše mrazile ponočne denarne izgube. Zelo so ga bili iz¬ molzli. “Nič ne maraj, prijatelj!” mu je po strani pošepetal čemerni Buzduga. “I mene so slekli. Spotoma se itak ustavimo pri očku Samolju, kjer imava kredit z neomejeno zavezo. Hudič je vzel, žid bo zopet dal.” Oba sta se prisiljeno nesmehnila. Čumurpaša, ki se je hitro otresel zaspano¬ sti, je veselo razburjen skakal krog svojih go¬ stov. Večkrat se je potipal na srčno stran, kjer je imel v suknjiču spravljeno nabito denarnico. V radosti je plesala njegova grabežljiva duša. Kadar je pogledal na Mika in Buzdugo, se je nekaj zarežalo v njem. “;Sta nameravala — sta me hotela — a. zdaj me gledata liki vol mesar¬ sko sekiro. Allah je dal —” Bajik in Ljubica sta možato prenašala svojo bol: umela sta veliko srčno rano zakriti z vese¬ limi črtami na obrazu, zastreti to, o čemer ne sme vedeti svet. In če vs svet, naj ne spazi, da ju peče. Sicer pa je on zrl na vso to stvar z očmi opitimista, a ona se je hlinila. Njegova mati ju je stisnjenih ustnic in pepelnatega obraza opa¬ zovala. Slutila je, da ima snočnja omedlevica široko podlago in da vse to ne pomeni prida. Ljubica ji je odtegovala poglede, sin pa je od¬ krito gledal v njene oči, kakor bi ji hotel vliti tolažbe v užaljeno srce. “To je nekakšen preval v življenju moje žene,” so govorile njegove oči. “Vsak človek doživi takšen preval. Le tega je treba premagati, pa se iztrezni. Zato ji je treba pomagati iz krize.” In zelo ljubeznivo se je vedel z Ljubico. Ogrnil jo je s šalom, vprašal, kako je počivala, če ji podgane niso motile spa¬ nja, svetoval ji je, naj na povratni poti sede na voz ,ježa bo za njeno oslabelo zdravje prenapor¬ na. Da- vn <> mu že ni več tako mehko odgovarja¬ la; kakor bi se nekaj 'kovinskega trkljalo po neravni plošči, tako zvonko se je tresel njen glas in Bajič je bil vesel, ker ga je spomnil njenih prvih ljubezenskih strasti. Izpod globoko spu¬ ščenih trepalnic je togo zrlo na mizo. Pl. Pester jo je pač pri prvem jutranjem svidenju vprašal, kako se počuti, silil se je na smeh, a mesto smeha se je pokazal le spačen obraz; potem se ji je umikal; iz dalje je včasi plašno in zbegano pogledal nanjo. “Ali se res sramuje snačnje neprilike ali se samo hlini?” si je mislil Vilar. “O, poznam vas: vsi skupaj ste tihe vode, a resnica se vam ne sme naložiti, ker je ne prenesete.” Lisinski je družbo neprestano vnemal, naj se podviza, ker današnja preiskava bo dolga in po dogovorjenem načrtu se moroja sestati ob dveh popoldne v hanu na Oskovi. Naposled so ga slušali. Bierkopf je oborožil dame s pali¬ cami, da bodo laže hodile navkreber in navzdol. V pričakovanju pragozdnih čudes so prijetno razburjeni zapustili kolibe. Prago-d je čudovito vplival nanje; posebno one, ki ga še niso videli, je skraja prevzela ve¬ lika resnoba. Največ zanimanja za veličanstvo prirode je kazal Lisinski, najmanj Katica. Li¬ sinski je bil na gimnaziji karsibodi posrkal iz starih književnosti, imel je dar glasnega, navdu¬ šenega občudovanja, ki ga nima vsak in se ga marsikdo sramuje. Spomnil se je starogrškega podzemeljskega sveta in njegovih bobnečih rek, spomnil se je Dantejevega pekla. “Kako je tu¬ kaj vse grozno, kako je grozno,” je ponavljal, zroč v mračne globine med drevjem. Da ni tega potoka, ki s svojim hrumenjem ožvilja mr:,vilo, bi človek mislil: Tu ima smrt svoje mlade. Mor¬ da je prvi človek prav v takšnem kraju dobil svoj prvobtini nazor o podzemeljskem svetu.” Buzduga, ki je bil vajen pragozdu, se je po¬ smejal vzhičenemu sodniku in se pošalil: “Mor¬ da se je zgodilo to že takrat, ko se je opica, za- čutivši v sebi dušo, prvikrat postavila na zadnji nogi, se potrkala na prsi ter se pridušila rekoč: “Človek sem.” “Šal: v stran,” je nadaljeval Lisinski kakor iz sanj. “Tu se vidi, kako stvar ja narava tam, kjer je ne moti človek. Povsod deluje nepresta¬ no, tiho, našim očem nevidno. Pl. Merks je globoko hropel v strmina. 0- duren in mrtev se mu je zdel gozd, ker ni bilo slišati ptičjega petja. Vilar mu je pojasnil, da v takšnem gozdu pravih ptičev pevcev ni, p^č pa dosti ptic roparic in da v tem času ptiči spbh ne pojo, ker se skubijo. “Povsod je boj za obstanek; v zraku, v vodi in na suhem požre močnejši slabejšega,” j? go¬ voril adjutant. “Krog in krog vidimo samo kru¬ to vojsko, a tu pišejo in uče nekateri lažiučmja- ki, na čelu jim tista milobna Suttnerica — ee — naj bi s<; ljudje več ne vojskovali. Segnilo bi mor¬ je, da ni vetrov, sperelo hi človeštvo, da ni vojsk. Vojska je potrebna, ker očisti in očedi člove¬ štvo.” Pristavite, gospod nadporočnik, da vojska iztrebi človeštvo,” je rekel Vilar. “Ko bi izpu¬ lila samo plevel, onda bi jo morda zagovarjal, to¬ da ona vzame vse od kraja.” “Naj vzame! Večno itak nihče ne bo živel,” je pripomnil pl. Pester. “Oprostite, gospod načelnik — vse, kar se godi v naravi, se pa vendar ne da prenesti na člo¬ veka, ki kaže svojo kulturo s tem, da izkuša omejiti vojske. Ko bi bilo mogoče, da zmagata obe vojujoči stranki in dobita obe od nekod od¬ škodnino, tedaj bi rekel: nu, vojska je očistila ozračje, uredila napeto razmerje, tako, da člove¬ ške žrtve niso padle zaman, blagostanje ni trpe¬ lo — ” “E-e, gospodu inženirju se škoda zdi denar¬ ja,” se je posmešljivo začudil pl. Merks. “Posebno pomilujem žrtve. Mnogo je glav¬ nih prog življenja, vsak razumni človek si začr¬ ta eno, po kateri namerava hoditi do konca. Po¬ milujem onega, ki je poln nad zrl v bodočnost, pa mora končati na bojnem polju.” Adjutant je navedel še več razlogov za voj¬ sko. Trdil je, da bi bilo človeštvo že davno se¬ gnilo na poljih in pašnikih, da na bojnem polju raste značaj in se povzpne do neobičajne višine, razvije se brezprimerna požrtvovalnost in skrom¬ no samozatajevanje, ki je toliko potrebno mladim ljudem. “To je prav lepo,” je odgovoril Vilar, “toda kaj koristijo mlademu človeku te čednosti, ako pride s polomljenimi udi ali s smrtno kaljo v prsih domov? Po mojem mnenju se goji na boj¬ nem polju pod zaščito zakonov sama brezsrčnost in žvalska krvolčnost. Vojske so prva ovira na¬ predku in blagostanju.” “Čudim se vam — e-e — , gospodine Franjo, kako se včasi z nekim posebno živim prepriča¬ njem ogrejete za kakšno stvar.” “Pred istino ne bežim, ne devam je pod mer¬ nik,” je mirno odgovoril inženir. Tisti hip je za¬ čutil, da se je nekaj zadelo ob njegovo ramo. Ozrl se je: Bajičeva mati se ga je dotaknila s palico, hoteč ga opomniti, naj bo v svojih be¬ sedah oprezen pri teh ljudeh. Lisinski je izvadil beležnico in zapisal nekaj. “Koliko generacij lesa leži tu na tleh, v pra¬ hu,” je povzel načelnk. “Kdo bi mogel to izra¬ čunati?” Njegovo oko je bilo omegleno, zdleo se mu je, da iz vseh kotov veje nanj dih smrti. “Nihče,” je zamišljeno odgovoril Hvalibo- govski. “Vso to ogromno drevje ni dragega nego gnoj za zemljo. To je tudi človek.” “Kar se v povoj zavije, vse zemlja pokrije ■—• tako je s človekom,” je rekla Bajičeva mati. Ob gorjupi misli na minljivost je za hip pozabila na sramoto v rodbini. Pri pogledu na množico padlega in trohne¬ čega drevja je pl. Merks govoril: “Tudi v gozdni gošči se mora zadušiti bitje, ki se ne razvije pra¬ vočasno in pravilno. Kakor ljudje tako se mora¬ jo tudi rastline b-oriti za prostor, zrak in svetlo¬ bo. Za vsa bitja v naravi velja en zakon: uredi korake tako, da ne zaostaneš.” “Uredi korake, kakor hočeš in moreš, večne¬ ga ni nič na svetu,” je sentimentalno odvrnil Hvalibogovski. “Vse je posvečeno koncu in smr¬ ti. Koliko mogočnih držav je nosila že naša zem¬ lja, nam malo ali nič znanih, in vse so propadle. Zakon prirode je takšen, da ni nič trajnega na svetu. Čemu se toliko ubijamo in ubadamo?” “E-e-e — Hadžirumba, ti si blizu ruske me¬ je doma in pristaš filozofije daljnega iztoka.” “Mnogo je istine v tisti filozofiji.” “Pogubna je za nas, lccr pozna samo niče¬ vost. Naš človek bi se pri takšni veri pogreznil v lenobo in poginil. Res gre na svetu vse v nič, a to, kar imenujemo življensko silo, živi vedno. In to življensko silo moramo krepiti z življensko voljo, to moramo izrabljati.” “Na milijone krepkih bitij je tu pokopanih in nad tem grobiščem diha iz milijonov ustec no¬ vo žvljenje. Iz smrti klije povsod življenje,” je zaključil pogovor Hvalibogovski, misleč na svojo nesrečno Poljsko. Nekoliko zadaj, namreč toliko, kolikor je po¬ treboval zase prostora neizogibni šejk, je šla dra¬ ga partija izletnikov. Strmeli so v penečič se po¬ tok in v temne stene drevja; tu so jih zanimale umetne naprave za splav lesa, tam so se željno zazrli v modro liso nebosklona, če se je pokazala skozi razšopirjeno vejevje. Tam je Bierkopf ka¬ zal in razlagal čudovitosti pragozda, pravil o vol¬ kovih, ki se zatepajo pozimi z Romanje-planine sem, o medvedih, ki so jih drvarji pregnali iz Medvedjega Dola, ter razkladal, kako se splavlja- jo hlodi v dolino. Bajira je vse to zanimalo: po¬ zorno je obračal oči v tisto stran, kjer je goz¬ dar opozoril na ogromno trohneče deblo, na štor ali deblo fantastne oblike, ali na celo gručo drev¬ ja, ležečega vsekrižem, kakor je padlo v divjem vrvežu prirodnih sil. Solneni valovi so prodirali mestoma skozi zelenje do Oskove: tu v podobi krpice, tam kot dolg trak, kakor bi neki poletni bog tu mežikal, tam nami gaval prirodi in jo iz- podbujal, naj se podviza, dokler ji sije še gorka luč. Ljubica se je na strmi stezi pokazala one¬ moglo ; večkrat ji je moral Bajič podati roko in ji pomagati preko debele korenine ali skalne če¬ ri; brez lastne volje in sile s emu je pustila vle¬ či, pokoma je vselej pogledala tja, kamor soprog. V duševnih borbah ni našla opore v sebi in na trnjevi poti življenja ni bila utrjena: kdor je prišel najbliže, na tistega se je naslonila. Drobno korakajoč, se je silila v kratke smehljaje, trudno je kimala z glavo in Bajiču se je zdelo, da se mu zahvaljuje za razvedrilo, ki naj bi njene misli odvrnilo od nevarnega predmeta. “Bog pravični, kakšna bogastva so se tukaj pogreznila v preperelosti in koliko denarja ho tu še izsekala deželna vlada !” se je čudila Etelka. “In nekaj tega denarja odpade tudi za vas, gospa, in za očka Samojia. Vama vedno nese, pri vrelcu sedita, ki nikdar ne usahne. Vama ne vza¬ me vojska, ne pobije toča, ne odnese povodenj. ' Bog pravični že ve, kje je dobro spravljeno.” Ta- AS PROGE T A E E G GO SP OD INTrA N JO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKL ko se je prilizoval Mik Židinji, ker je vedel, i ona nekaj premore pri Samojlu in se zavza ffl zanj, ako bi soprog ne hotel zaupati. Derar j moral na vsak način imeti, da se odkriža 16 . > y"ii»i- :tjiv ik: : J JOI '/■ f likar: ;N K( KO .,;jp SVA r »l ŠE kopfa, ki mu je ponoči posodil večji znesek. umazanec jih popoldne spremi do Samojlovi bana, pač samo zato, da mu tam z Buzdugo pov* neta izposojeno vsoto. Etelka se je ob poročnikovi pohvali sarnoza vestno posmejala, vendar pa se ji je zdelo potreb no, malo potožiti o slabih časih. “Dobre čase svj imela s Samo.jlom, dokler so bila živila cenej in so bili delavci zadovoljni s preprosto hrano Najina trgovina je uspevala, takrat se je neh nagomililo na kupček. Toda zdaj zahtevajo drvar ji najboljše viktualije za tiste cene, po kateri; jih kupujeva midva. In vprašam vas, ali jih a,, reva dajati, ne da bi se uničila? Gospod inženi nama je zelo pristrigel peroti. Ako ne odneha morava odnehati midva in prepustiti oskrbovi delavcev dragi osebi, ki bo umela delati čude« Ali moreva midva delati čudeže?” ‘ ‘ E, nekaj že še ostane, gospa. Kogar se bogj stvo poloti, tisti se sitneža več ne iznebi,” je skr ko tolažil Mik. ' Zdajci je nekaj neznansko zahreščalo v ji šči prav lizu steze. Izletniki so začutili pod nogaj lahek potres. Mimo Bierkopfa so vsi ostrmel vse je izpreletela groza, vsi so odskočili koliko)'.., j,uma I mogoče daleč od one toččke, kolikor je dopušča" srditi p-otok, vsem se je čitalo na obrazu vpn sanje: Kaj to pomeni? Nekateri so začutili cd mravljince na hrbtu. Vsi so obstali. Hreše se je zdelo tem grozljivejše, ker se ob hrumenj Oskove ni dalo razločati, kaj mu je bilo vzr Mik je, strmo zroč v ono smer, nasmešljivo strašljivo ob enem s skrivnostnim glasom proi^j sel: “Divji prašič bo ali pa medved Katica se je prva zdramila iz živčnega pn j. se tera P tresa. Posmejala se je onim, ki so bulili oči temno drevesno steno, in kliknila: “Alo —ms je, vitezi, lovci, junaki — divji prašič je, ako volk ali pa medved! Držite orožje pripravljeno: boj in gonjo! To bo šundra v Tuzli, ako pripelji mo tak znamenit plen s seb-oj.” Njo je navdajal tudi v pragozdu neskrbna radost in neukroea zasmehovanje vsega, kar je bilo krog nje. V n; nih očeh je blestel večni nemir, razkošje življ Jonko J2- zadnji se; i, da bi n reselico za r.ja se je svetilo na njenih licih, v njej je vrel spe. Rad mladost prve vrste, hlepeča po pustolovščina Parkrat je zahalikala v goščo, izzivajoč gozda zver. Nje zvočni klik je bil podoben zvončki; n ju kraguljcev, kakor bi ji viseli v grlu samisn brni zvončki. Čudno je bilo slišati takšen glas takšni samoti. Bierkopf je pojasnil, da ono hreščanje ni < zveri, pač pa se je nagnilo polmrtvo drevo in bik nilo ob tla. Preplašena Ljubica se je zamislila. Nje* srce je zopet splavalo k onemu, ki je stal visi nad njo in je nosil smrtne slutnje v sebi. “lis se torej pogrezne orjaško drevo v smrt?” je# njavo vprašala. “I kaj pa,” je ravnodušno govoril gozdi: “Taki padci z neznanskim hrumom in polomos se mnogokrat dogajajo. Tedaj je Mik, oponašajoč laen-o tele, tik presunljivo zablejal v neprodimo steno, da bili priklical celo krdelo zveri, ko bi se tam nahajali Gozdar se je smejal, dragi so strahoma prisluškt ^silberberg vali, se li ne prijavi v goščavi kaj sumljivega. Hj benega glasu ni bilo nazaj. “Idimo, da se ne zvali gozd na nas,” jes^ ? Ivana Š m članom ' A. S. pladnja rt irvo ne-del r Frank I f se bo s dni prej, £n do prav i elani ulji geleže te : akega opo s nadaljnc riše druc it doslej. . pozdrav. Frank M KOVICE ljubljanski Hedece z ibilo goto : cenzor rol iej c. kr. Hobi zani Sarm. Ai r na sevi K Ljudevit it bil v v 'S in bi bi * sina, v *®solventa ; #1 ad, tez a sožalje,- kpi naše '■ Posebne Re * meso ^■ r in pai dobe občir o; ‘finejše rudnik . >u pori ^ kot 1 ; f Še tist ■ Wvo •em aapli to val resni major-avditor. Po mnogih zamudah in zadržkih so prispet v Medvedji Dol. Tu so se ločili: Lisinski, B® tka. Ubo duga in Vilar so se napotili ob strmem pobočji Konj-planine k praznemu skrivališču 'orožja, ost* lim je gozdar razkazal drvarska dela. Ko si X dražba vse ogledala in si odpočila, jo je ved« nazaj v dolino. Lisinski je tisti dan marsikaj zapisal v svoj* beležnico. Kadar jo je izvadil iz žepa, je Vil* vselej radovedno pogledal nanjo. Kmalu je op* zil, da je razdeljena v dva dela. V prvi dei zapisoval v nemškem jeziku službene stvari tuf! Vilar med dragimi zapazil besedo anarhist; ta zmaši doma v ogledni zapisnik. V drugi del P* je pisal češke besede, ki jim inženir ni vedel F mena, čeprav so bile važne. Beležil je iskn!®: besede ali začetnice, kakor se imenujejo v k celijskem jeziku, ki so se nanašale na mogoči:-*' pragozda in je bila v njih izražena vsa toplo**; njegovih občutkov ob pogledu na veličastvo F r rode. Lisinski namreč ni bil samo sodnik, amp| tudi pesnik. Živci, razrahljani vsled nezadostne ga spanja na slabi in nenavadni postelji, hoja Oskovi navkreber, potem dih prvobitne prirodi ter nenavadnost kazenskega slučaja — prej Še ® bil nikdar tako daleč od Tuzle na sodnijskem gledu, sploh nikdar še ni bil stikal po planin** za prepovedanim orožjem — dalje zavest, da ti® važno delo ter nabere dosti gradiva za neizogibn® potrebni zapisnik, potem okolnost, da se mu je * noč v nemirnem spanju pokazala njegova ne ve sta Vanda, bivajoča daleč gori na Češkem, m 1 *; posled veselo pričakovanje lepe odškodnine, » mu gre po paragrafih pristojbinskega opravil® ka, vse to je tako prijetno vplivalo na njegoV možgane, da je tisti jutro sklenil, napisati prim® no odo na pragozd in jo 'obelodaniti v leposk r ' nem listu. Kar je sklenil, to je pozneje tudi d* vršil. Nekega blagoslovljenega zimskega več#*! je sedel k mizi in se poglobil v one kratko zai' r ' I tane češke opazke v beležnici, iz katerih so polagoma vstajali strahotno pretresljivi sporni® j in mračnotopli občutki, nekoliko podobni Ha®i letovim ob pojavu očetovega duha, zadirjala f z nikotinom in kofeinom poščegetana obrazotv”' nost, liki iskri konj pod ostrogo, spočele so •* krasno vezane besede, rima je prilezla k rimi i naposled — seveda je trebalo več večerov — ? je svetila na ličnem papirju slovesna oda na P 11 > - tU' »ko S* že a p. No v hiši. O % a . "v splo k 'i"*- % >0, I . hipi lesne čudeže. (Nadaljevanje 'K ’S (1 V I P ROLE T A R C S Jl ’ W 1. Sistf, Slovensko 1. “ n«*,. "* 8ij,s, ';.e>a J cene, am Va $, a]; . ‘‘at Se i ■" iJ 2 a N! f ?i la? Gos, ‘ A ko ne »ustiti oskr, Qela delati e?” W, 1 'H P a -Kogar j,, le iznebi ” : k Je.>, acutili poj J a »o vsi 0stf -' odskočili j( 0 b olikor ' na obrazu ri so začutilj’ obstali. Hrt U’ se ob hrujjj^ nu je bilo ifT r, nasmešljiv, m glasom projj, Ived , iz živčnega, Id so bulili oj a: “Alo rrttforlieno 16. januvarja 189 L Bol. Pod. Društvi Inkorporirano 24. februva 1903 v državi Kansas- Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Minoral, K&nt. podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kana. pjjnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Katah Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mnlb»rry Kaof Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontctvfce, &*u NADZORNIKI-. PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kant. PAltTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. A.VTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: ffILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. . .... ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. f jedop sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik*. 'm denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Ely, Mirni. sem članom, spadajočim v dr. . 20 A. S. B, P. D. v Ely, Ijjm., se tem potom naznanja, da rihodnja redna mesečna seja prašič je, at |e pripravljeni uzli, ako pri« Njo je navdjjj st in neukrr« krog nje. V , razkošje zj , v njej je vj jj prvo nedeljo v mesecu, t. j. ati takšen gkj i hreščanjeni tvo drevo in tfj NAZNANILO. I g 9. septembra t. 1. ob 2. popol- v Frank Verantovi dvorani, lenem so bo tudi pobirala me¬ jila. Na zadnji seji so navzoči člani lenili, da bi naše društvo prire- o veselico za korist društvene I Jigajne. Raditega se vrši seja 1 ^ t® dni 'P re J. Ga se more stvar ® rediti do pravega časa. Zatorej ,-u vsi člani uljudno prosijo, da se \ " I i u v sanii S! j udeleže te seje, da potem ne kakega oporekanja. 'se nadaljne mesečne seje se » Kt vrše drugo nedeljo v mese- kot doslej. Soc. pozdrav. Frank Martinjak, tajnik. unislila. Nij ki je stal lil ' v sebi. "lij v smrt!" je na nas, jei žepa, je v; Kmalu je V prvi čeli ene stvari te? NOVICE IZ IDRIJE. T ljubljanskem “Delavcu” či govoril psi 5310 sadeče zanimivo poročilo, ioni in'polita bilo gotovo še zanimivejše, k ni,cenzor rokovnjačil po njem: aeiro tele ta Mej c - kr. erarični rudnik v steno da MS dobi zanaprej naslov K. k. se tam'nahaia ®kturm- Arbeiter- Abteilung ihoma prisili ^bilberbergwerk Idria. Pa- sumljivega.lt ^ i e na severnem bojišču so tag Ljudevit Štrempfel, sin ru- itja Ivana Štrempfel j a. Pokoj- je bil v vojaški službi pra¬ ških so pridi FM ' n bi bil ravno povišan za : Lisinski, fe ^a. Ubogi starši imajo z strmem poboS s ‘ Da ’ v katerega so stavili šen orožja, 05® absolventa tukajšnje realke dela Ko s j na d> težko izgubo. Izreka il a j 0 j e J »jim sožalje.—Na pomanjkanju Svil trpi naše mesto kot nobeno ■ i ,* ^Ro, posebno, ker ni moke in zapisal v sv^" sidkorja. Revnejši ljudje niso * cele mesece videli kruha. Uompir in par kilogramov koru- jo dobe od rudniškega e- unarhist-ta*^ aU ° bČine ’ ^ glaVni Živ6Ž ‘ ‘ 1 ■‘i .-,* a zjutraj, opoldne in zvečer. (lu ” 1 »jzalostnejše je, da celo delav- " ki v rudniku težko delajo, ter flniki in porodnice nimajo dru- ur ni ve ležil je iskaS cnujejo v -- gj Trikrat na dan ko- e na mogoč" „ " z "i in še tiste premalo. Vsled na vsa k--. (j e i avs t v0 vidno peša. veličastvo q (Sedem vrstic je tu zaplenjenih.) - Mleka tudi že zelo primanj¬ kuje. Istotako drv. Drva so se »dražila že za 4 K meter. Zivi- ^reja in gojenje perutine je že¬ to velikega pomena. Mleko in ijca bodo v sili glavna pomoč Mini v hiši. Železniško vpraša¬ ji je za Idrijo sedaj življenske- pomena. — Bolehanje na griži k postalo splošno. Med živino pa to je zanesla bolezen na gobcu in »rkljih, ter rdečica med prašiče M v Idrijo. Upajmo, da se raz¬ dre izboljšajo. sodnik, a®? led nezadost ostelji, loja 'obitne prh? a - P«i s . sodnijske® al po pb 11 ^ zavest, da i, za neM^ da se n jeg° va .‘“j Češkem, 15 ^ ( )dŠkodnin“- cega «P r ?. do »“J ,ili v )zne,i e * tiskega- esl.l lV1 .m i, zadP V sp« c - VOJNI POŠTENJAKI. eGa Star pregovor pravi, da dela Mika tatove. Resničnost teh ““sed se posebno jasno opaža ob '■danjem vojnem času. Kdor ne a; °re, prav gotovo nič ne ogolju- i ''- Ampak kdor ima priliko- r ‘°’ to je druga reč! k T> J b. Gradca poročajo: Posestnik vec 1 ler“' , o« , ‘ r; >n Konrad iz Spodnje Cerknice y, i Stainzu je zahteval 15. junija a semnju v Grasu za par volov najprvo 1900 kron, potem 1840 kron. Oba vola sta živa tehtala le 790 kilogramov. Enega vola je Konrad sam izredil, drugega je kupil še v mirnem času v teži 200 kg za 140 K. Zahteval je torej za kilogram žive vage nesramno ce¬ no 2 K 40 v, oziroma 2 K 32 v za kg. Prizivno sodišče v Gradcu je obsodilo Konrada na 5 dni zapora z enkratnim trdim ležiščem in pa na denarno globo 300 K, eventuel- no na daljnih 30 dni zapora. V utemeljitvi razsodbe se pravi: Predvsem je dognano, da so leta 1914 taki voli veljali 66 do 68 K za 100 kg žive vage. Če se mora tudi priznati, da so danes vzreje- valni stroški večjh vendar pa se ne smejo tako visoko ceniti, ka¬ kor je storil obtoženec. Primer¬ no je bilo 1 K 20 vin. za kilogram, obtoženec pa je zahteval 2 K 40 v, oziroma 2 K 32 v za kilogram ži¬ ve vage. Gre torej za poseben slučaj navijanja cen. Preveliki do¬ biček je znašal 800 do 900 K. Posestnik Karel Greisdorfer iz Yochere je kupil na semnju v 'Ve¬ likem Sv. Florijanu 7. aprila od posestnika Anton Kappa par vo¬ lov na počez za 1920 kron. čez četrt ure je prodal iste vole po¬ sestniku Karlu Temelju za 2000 K. Zaslužil je torej v četrt ure 80 K. Greisdorfer je bil obsojen na 14 zapora z enim postom in e- nim trdim ležiščem ter na 300 K denarne globe, oziroma nadaljnih 30 dni zapora. Gostilničar Josef Aeckerl v Rei- thu je svetoval svoji sosedi, po¬ sestnici Mariji -Schmied, naj ne proda svoje krave za manj nego 800 K. Schmiedovka je v resnici tudi zahtevala 800 K, mesar ji je plačal 705 K. Krava je živa tehta¬ la 460 kilogramov. Vsled tega sta se morala oba, Aeckerl in Schmie¬ dovka zagovarjati. Prizivno so¬ dišče je razveljavilo razsodbo okr. sodišča, ki je oba obtoženca opro¬ stilo, ter obsodilo oba obtoženca na tri dni zapora z enim trdim le- 4 žiščem in denarno globo 100 K. Posestnik Peter Gross iz Ros¬ tocka je bil j)bsojen od okr. so¬ dišča v Deutschlandsbergu na 100 K denarne globe, ker je 28. februarja zahteval za 98 kg tež¬ kega prašiča 1 K 60 vin. za kilo¬ gram žive vage ter dobil 1 K 56 v. Dognalo se je, da je Gross ra¬ zen otrobov in koruze pridelal vso krmo dopia. Po slovenskih krajih se doga¬ jajo panogo gorostasnejše stvari. Voli se prodajajo po 2 K 20 v do 2 K 60 v. Kakor se je pred par dnevi s Kranjskega poročalo, je neki trgovec z živino ponudil ce¬ lo 3 K 60 v. S tem se kmet. di¬ rektno zapeljuje, da draži cene živini. Pastor ka linčanje. Baptistični pastor A. C. Hcnd- ley je v neki pridigi na Capitol View v Atlanti zagovarjal osebe, ki so linčale Franka. Izvajal je v svojem pobožnem govoru, da je “ljudstvo” le izvršilo sodnijsko sodbo, ki je 'bila porušena s po¬ milostitvijo, katero je izrekel gu¬ verner Blatom Pastor se je tudi jezil, da kritizirajo to dejanje ljudje izven države, češ da se s tem vmešavajo v zadeve Georgije. Tako bi tudi vsak tolovaj lah¬ ko dejal, da se nimajo drugi ljudje vtikati v ‘njegove zadeve.’ Gospodarski značaj sedanje vojne. HISTORIČNA ZMEDA. Vprašanje, zakaj je izbruhnila vojna, ki nima v vsej svetovni zgodovini primere, še vedno ne miruje. In lahko se ugane, da si bodo z njim še dolgo belili glave zgodovinarji, filozofi, političarji, nacionalni ekonomi, kulturni hi¬ steriki, sociologi i. t. d. i. t. d. Kaj¬ ti ob površnem razmotrivanju je ta vojna tako grozovito nezmi- selna, da se človeku noben raz¬ log ne zdi dovolj tehten zanjo. Drug razlog je ta, da ne bodo ti¬ sti, ki so jo faktično povzročili, nikdar priznali svojega zločina. Vsaka vlada vali krivdo na dru¬ go in vse iščejo argumente in dokumente, da bi mogle utrditi odgovornost nasprotnika. Saj je nemški kajzer na bojišču celo pa¬ del na kolena in licemersko za¬ klical, da “ni hotel tega”. Ljudje imajo tudi različno vzgojo, ki jim je vcepila zelo raz¬ lične nazore, pa presojajo vse do¬ godke s svojega p os °tm e ga sta¬ lišča. Eni so “prepričani”, da se rodi vsaka vojna iz nacionalnih razlogov, drugi enako čvrsto ‘ve¬ rujejo’, da odločujejo povsod “državni interesi”. In tedaj išče¬ jo s tega stališča vire krvi, ki teče ne več v potokih, ampak v širokih rekah. Toda če se bodo neposredni vzroki vojne — sarajevski aten¬ tat namreč sploh ni bil vzrok, temveč le pretveza — šele s ča¬ som razkrili in če se bo mogla vsa odgttNornost za to hudodel¬ stvo šele tedaj povsem nedvomno dognati, kadar bo znana vsa ne le javna, ampak tudi tajna pred¬ zgodovina. se vendar že danes lahko apodiktično trdi, da so pra¬ vi vzroki — ne neposredni povo¬ di — gospodarskega značaja, kar velja, kvečjemu z nekaterimi pri¬ držki,, za vse vojne sploh. Tako je tudi tedaj, če se tisti, ki vodijo vojno, ne zavedajo nje¬ nega pravega značaja. Hindenburg najbrže še nikdar ni pomislil, da vodi nemške arma¬ de kot lepo oblečen, pozlačen in slavljen sluga nemškega kapita¬ lizma proti vzhodu. O nemškem kancelarju Bethmann-IIolhvegu, ki nikdar ni razumel ekonomične podlage družbe, verjamemo, da se mu sanja o vojni med german¬ sko in slovansko raso, dasiravno se bojuje ogromna množina “slo¬ vanske rase” pod “germanskimi’ prapori. Kitchener, ki je preživel leta in leta s sabljo v roki po ko¬ lonijah, že bolje ve, kaj je angle* ško gospodarstvo. Ali na Franco¬ skem je veliko zelo pametnih lju¬ di, ki mislijo, da se bojuje Fran¬ cija zoper pruski militarizem in zoper monarhično nevarnost. TLEČA VOJNA. Glavni vzrok te vojne je kapi¬ talistično gospodarska konkuren¬ ca. med Anglijo in Nemčijo, ki ni nastala šele tik pred vojno, temveč je že davno grozila s po¬ dobnim klanjem. Evropa je bila zadnja deset¬ letja že parkrat na robu splošne vojne. Evropski p<3Žar je žugal v času maročanske afere. Ko je Av¬ strija anektirala Bpsna. in Herce¬ govino, je bila kriza tako velika, da se je bilo vsak čas bati izbru¬ ha. Pozneje so gospodarski za- pletljali povzročili tak položaj, da je izšel celo iz avstrijskega par¬ lamenta protest proti vsakemu vojnemu namenu. Ob času itali- janskp-turške vojne je bilo neko¬ liko zelo nevarnih momentov; kako skrajno napeto je bilo vse v času balkanske vojne, je pa pač še splošno v živem spommu. V vseh teh slučajih se je eks¬ plozija preprečila ; o razlogih bo¬ mo že še tudi ob priliki govorili. Tedaj bo morda tudi jasneje, za¬ kaj se sedaj ni preprečila. Če pa hočemo spoznati gospodarski zna¬ čaj sedanjega klanja, se moramo predvsem ozreti na nemško go¬ spodarstvo in na njegov narav¬ nost presenetljivi razvoj v zad¬ njih desetletjih. RAZVOJ NEMŠKEGA KAPITA¬ LIZMA. Nemško narodno gospodarstvo se je po nemško-francoski vojni 1. 1870.—71. jelo silno naglo raz¬ vijati. Zedinjenje Nemčije je u- stvarilo veliko enotno gospodar¬ sko celoto, v katssi at ja narodno gospodarstvo brez n me tip h ovir prosto razvijajo. Pospeševale so ga zlasti tudi miljarde, ki so jih Francozi plačali za vojno od¬ škodnino. Tako se je nemško na¬ rodno gospodarstvo od leta 1871. dalje bujno razvijalo, kar potr¬ jujejo zlasti številke. Leta 1830. je imelo današnje nemško držav- uo ozemlje 29 miljonov prebival¬ cev; to število je poskočilo v 40 letih, do leta 1871., okroglo za 12, to je 41 miljonov, toda x 40 letih od 1871. pa do 1911. že o- kroglo za 25. torej na 66 miljo¬ nov. Na kvadratni kilometer je bilo poprečno leta 1871. 75:9, le¬ ta 1910. pa 120 prebivalcev. To silno naraščanje prebivalstva je tudi neposredno pospeševalo in- dustrializiranje Nemčije. Glavne skupine delavstva so se delile ta¬ kole (v miljonih): Kmetijstvo A gozdarstvo, ribar- stvo: 1882. 5,88, 995. 5.62, 1907. 7.92. Industrija, rudništvo, stavbar¬ stvo: 1182. 4.09, 1895. 5.95, 1907. 8.59. Trgovina, promet: 1882. 0.72, 1985. 1.23, 1907. 1.95. Po poklicnem štetju so našteli med vsem prebivalstvom (na 1000 oseb): Kmetijstvo, gozdarstvo, ribar- stvo: 1882. 425, 1895. 357, 1907. 286. Industrija, rudništvo, stavbar¬ stvo: 1882. 355, 1895. 391, 1907. 428. Trgovina in promet: 1882. 100, 1895. 115, 1907. 134. Zal, da nimamo tudi statistike za prejšnja leta, ker bi nam tista še bolj jasno pokazala nagli raz¬ voj nemške industrije. A kljub temu nam je mogoče za nekatere važnejše produkcije podati nekaj nadaljnih dokazov. Tako na pri¬ mer glede pridobivanja premoga. Poprečno število premogarjev je znašalo leta 1860. 83.000~, 1. 1890. 262.000 in 1. 1911. 600.000; mno¬ žina izkopanega premoga je iz¬ našala v navedenih treh letih: 12.3, 70.2 in 158.5 miljonov ton, ki je reprezentiral vrednost 79.1, 538 in 1574.7 miljonov mark. Pri rjavih premogovnikih je bilo za¬ poslenih v tistih letih .po 19.000, 33.000 in 57.000 rudarjev; mno¬ žina izkopanega premoga je pa znašala: 4.3, 19 in 71.6 miljonov ton; vrednost pa 13,2, 49.8 in 160.4 miljonov mark. Železnih rud so izkopali (v letih 1860., 1890. in 1911.) 1.4, 11.4 in 24.3 miljonov ton, njih vrednost je znašala (ob počen jevan ju) 7.8, 47.8 in 98.7 miljonov mark. Žele¬ za so izdelali nemški plavži v ti¬ stih letih po 0.53, 4.65 in 10.87 miljonov ton. NEMŠKA TRGOVINA. če se ozremo na velikanski raz¬ voj trgovine in prometa, zlasti prekomorskega, ki se sicer ni po¬ večal glede na. število ladij, ker so izpodrinili veliki moderni par¬ niki stare male jadrnice, nego se je še celo zmanjšalo, nam vendar potrjuje obsežnost novejših ladij, zakaj od leta 1871. se je zvišala prevozna obsežnost nemških ladij po statistiki do danes od 0.98 na 2.65 miljonov ton. Najočitneje razvidimo napredek nemškega narodnega gospodarstva iz šte¬ vilk o specialni trgovini, ki nava¬ jajo množino uvažanega blaga za obdelovanje in izvažanje prede¬ lanega. blaga, to je surovin in iz¬ delkov, ki prihajajo iz inozem¬ stva, pa se zopet prodajajo v ino¬ zemstvo. Blago, ki se je prevažalo skozi Nemčijo, tukaj ni vpošteto. Te vrste trgovina Nemčije z ino- Ta števila- nam dovolj jasno po¬ trjujejo velikanski razvoj nem¬ ške trgovine v zadnjem četrtsto- letju. Umevno je, da je z razširje¬ njem gospodarskih interesov in političnega vpliva po zakonih po¬ litične ekonomiie morala Nemči¬ ja pridobiti vpliva. Taka indu¬ strija in taka trgovina ne moreta ostati več v mejah svoje narod¬ nosti; imeti morata prostora, da se razširita in razvijeta, če ne, propadeta. Tak je bil začetek nemške sve¬ tovne politike, ki bi imela za po¬ sledico nemško svetovno gospod- stvo. S tem pa je posegla Nen^čija v interese drugih dežeel, predvsem v interese Anglije. PRETEKLOST ANGLIJE. Treba se je nekoliko ozreti tu¬ di na razvoj Anglije v minulem stoletju. Že v sedemnajstem in osemnajstem stoletju je poskuša¬ la Anglija dobiti gospodstvo nad svetovnim gospodarstvom, zlasti nad svetovno trgovino. Španija je docela izgubila svojo svetovno slavo, ki si jo je pridobila v se¬ demnajstem stoletju. Nizozemska in skandinavske dežele so morale odstopiti svoje prvenstvo, le Francija je še bila resna tekmo¬ valka za gospodstvo na morju. Nemčija tedaj ni prihajala niti v poštev; nacionalno razdrapana in gospodarsko zaostala sploh ni bi¬ la sposobna za samostojno evrop¬ sko politiko. .Staro cesarstvo, ne¬ kdaj središče moči v zahodni E- vropi, se je razsulo v številne ne¬ zmožne države in gospodstva, ki so se med seboj prepirala, ter se vojevala. enkrat za Anglijo, en¬ krat za Francijo. Francija na¬ sprotno, ki se je razmeroma kma¬ lu zedinila nacionalno in s tem ustanovila močno centralno ob¬ last in uvela enotno gospodarsko politiko, je postala za angleŠK*» prvenstvo silno nevarna. Ko si je pozneje severna Amerika pribori¬ la svobodo, je bila angleška sve¬ tovna trgovina takorekoč na teht¬ nici. Francija ni podpirala osvo- bojenja severne Amerike le iz svobodoljubja, marveč je želela, da dobi Anglija tekmeca na tej strani velike luže, oziroma da do¬ bi težek udarec z izgubo severne Amerike. Zmešnjave in vojne, ki so sle¬ dile francoski revoluciji, so bile ugodna prilika za Anglijo, da je potolkla svojega nevarnega tek¬ meca za prvenstvo na. morju. V več nego dvajsetletni vojni z An¬ glijo in nje zavezniki je Francija izkrvavela, angleško pomorsko gospodstvo pa je bilo s tem zago¬ tovljeno. ANGLEŠKO PRVENSTVO. To dejstvo je znala Anglija iz¬ rabiti. Bolj in bolj je zagospodo¬ vala nad trgovino, postala je naj¬ večja kolonijalna država in kma¬ lu tudi največja industrijska dr¬ žava na svetu. Iz svojih kolonij, ki jih ima po vseh delih sveta, je dobivala surovine za svojo vedno bujneje se razcvitajočo industri¬ jo, katere izdelke je razvažala po vsem svetu velika trgovska mor¬ narica, ter dovažala v domovino ogromna bogas.tva. Anglija je bi¬ la središče sve^a, ki je svet izko¬ riščala in živela od izkoriščanja. Velik del bogastva, ki se je tako stekalo v deželo, je bilo tudi v prid delavstvu. Silna preganjanja strokovnih organizacij so pone¬ hala, ker je velikanski dobiček nudil sredstva, s katerimi so u- strezali delavskim zahtevam. Do¬ voljevali so na Angleškem razme¬ roma dobre mezde in tudi svobo¬ do organizacije, ter vsekakor več političnih pravic, kakor po sred¬ nji, južni in vzhodni Evropi. Ob teh razmerah se je razvil zgodo¬ vinsko notorični značaj angleške¬ ga delavca, ki velja kot priden, čednosten in vzoren delavec, in ki so ga na celini prav mnogokrat priporočali za dober zgled. KAPITALISTIČNA TEKMA. Toda te prijetne razmere niso ostale take za vso včenost. Tudi na celini razvoj ni miroval. V po¬ sameznih deželah so nastale indu¬ strije, ki so bolj in bolj silile na angleški trg. Najprej so te indu¬ strije zahtevale domači trg zase. V enakem obsegu, v kakršnem so te države odvzele trg angleškemu blagu, je pa Anglija stremila po novem trgu drugod, da nadomesti te izgubo. Anglija je začela svojo velikopotezno afričansko politi¬ ko, ki ji je prinesla najprej Egipt in potem južnoafrikanske burske dežele. Toda posledice in spored- ni pojavil vsakega velikega indu¬ strijskega razvoja, kakršnega po¬ znamo v posameznih deželah, so se pokazali tudi v deželah, v ka¬ terih se je ustanovila za razvoj sposobna industrija. Tudi te so u- videle potrebo, da si pridobe de¬ žele, iz katerih bodo dobivalo su¬ rovine, in pa ozemlja, v katerih bodo prodajale svoje industrijske izdelke. NEMČIJA OONTRA ANGLIJA. Tukaj je nastalo nasprotstvo med Anglijo in Nemčijo. Izmed mladih celinskih indu¬ strijskih držav se ni nobena indu¬ strijsko tako izredno naglo razvi¬ jala kakor Nemčija. Vzrok tega je bilo silno množenje prebival¬ stva : naraščajoča težkoča, kako preživljati več in več prebivalstva s pridelki lastne zemlje, so prisili¬ le nemško narodno gospodarstvo, da se je jelo brigati za izdelova¬ nje in prodajo industrijskih iz¬ delkov, ki naj omogočijo pridobi¬ tev potrebščin, ki jih ni doma, iz dežel, kjer jih imajo dovolj. Raz¬ voj j e pospešavalo bogastvo pre¬ moga in železa, ki ga ima Nemči¬ ja. Tako je stremila torej tudi Nemčija po razširjenju, ter se je, sledeča svojemu gospodarstvu, pričela brigati za svetovno politi¬ ko. Vpričo tega je torej moral pri¬ ti čas, ko si jame jo nasprotovati angleški in nemški interesi. Tako so si nastopili nemško- angleški interesi v dveh točkah v nasprotje. RUSIJA. Starejše nasprotstvo med an¬ gleško in rusko politiko je pone¬ halo zaradi oslabljenja Rusije po rusko-japonski vojni, ki se je vo¬ jevala z angleškim denarjem, in sicer z angleško-rusko pogodbo, s katero je morala Rusija pritrditi angleškim načrtom v Aziji glede delitve Perzije. To razmerje je pa še bolj kom- pliciralo stališče Rusije. Rusija že stoletja hrepeni po ledu pro¬ stem dohodu v svetovno morje, zakaj obe pristanišči Arhangelsk in Vladivostok zamrzneta pozimi. Vzhodonrorska pristanišča pa Nemčija v slučaju vojne lahko za¬ pre, ker je gospodarica v Vzhod¬ nem morju. Končno se je oprijela starih ruskih tendenc po gospod- stvu v Dardanelah in Bosporu. Posest Carigrada je bil namen ru¬ ske politike. Doseči bi se dal ta namen, če se uniči evropska Tur¬ čija. Turčijo je pa negovala in krepila Nemčija, ki je smatrala, da se tedaj uresničijo nemški na¬ meni, če postane Turčija močna. A tudi tukaj je bil še drugi vzrok za ostra nasprotstva. Rusija je hotela imeti nadvlado nad Balka¬ nom, da bi si zagotovila posest Dardanel. Zaraditega je obdaro¬ vala in zagovarjala balkanske dr¬ žave, ki so se navadile, zanašati se na mogočno varstvo Rusije. Tu¬ kaj je pa zadela Rusija na habs¬ burško monarhijo, ker se je nje tradicionalna balkanska politika, ki je srtemela za Solunom in E- gejskim morjem, vedno ujemala z nemško. Orientska politika Nem¬ čije je zadela pri balkanskih dr žavah na težkoče; na drugi strani je pa bila Avstrija močno intere- sirana na uspehih nemške orient- ske politike, ki je tudi hotela po¬ speševati z njo svojo slabotno in¬ dustrijo in pa okrepiti svoj poli¬ tični vpliv na Balkanu. FRANCIJA. Francija je po svojih izkušnjah leta. 1870—71 iskala zaveznika. Že Marx je svaril in svaril, naj pusti Nemčija Alzacijo in Loreno na miru, ker mora vsaka aneksija francoskega ozemlja prejalislej pognati Francijo v naročje Rusi¬ je. Tako se je res zgodilo, ko se je Francija očutila osamljeno; poro- dila se je nenaravna zveza med repubilčansko Francijo in cari- stično Rusijo. EKSPLOZIJA. Čimbolj je rasla gospodarska ekspanzivnost Nemčije, ki je ime¬ la za posledico tudi mogočno obo¬ roževanje na suhem in na morju, tem bolj je navajal strah Anglijo do tega, da se pridruži francosko- ruski zvezi. Tako je bila Evropa iz gospo¬ darskih vzrokov razdeljena v dve veliki skupini, ki druga drugi ni¬ sta zaupali. Prejalislej je moralo priti do radikalne izpremembe vse gospodarske politike, ali pa poči¬ ti. Prvo se ni zgodilo, prišlo je to¬ rej drugo: Svetovna vojna iz ka¬ pitalistično gospodarskih vzrokov in s kapitalistično gospodarskimi cilji. Kdor hoče kaj znati, se mora učiti. PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSil KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delan ka tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Am< 'riko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavio Worf men's Pubisbing Gompany Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half year. Advertising rates on a gr cement. NASLOV (ADDRESS); “PROLETAREC” • 4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS Če bi bil Teddy pred¬ sednik. V čem je nesreča Zedinjenih držav? Namreč največja nesreča, kajti manjših je mnogo. Največja je ta, da ni Teddy Roosevelt, c-olonel Roosevelt, veli¬ ki Roosevelt, naš predsednik. En¬ krat je že bil; ali takrat ni bila svetovna konjunktura taka, da bi bil mogel prezident v Beli hiši postati Cezar, Aleksander, Napo¬ leon. Sedaj, ko bi se lahko odli¬ koval in obenem zapisal slavo Ze¬ dinjenih držav med zvezde, je pa usoda tako nerodna, da je druge¬ mu izročila eksekutivno moč v tej deželi. Vse, vse bi bilo drugače, ako bi bil Teddy prezident. On pred vsem ve, da bi moralo biti dru¬ gače, ker ve, da igrajo Zedinjene države klavrno vlogo. V Plattsburgh pri New Yorku imajo sedaj vojaški tabor, kjer se vadijo izbrani, prominentni ljudje soldaštva. Ni treba, da bi jim bil človek nevoščljiv, č.e^ho- čejo na ta način ubijati čas; drug namen se pa s to igrarijo ne bo dosegel,in če bi bile Zedinjene dr¬ žave v slučaju kakšne resne ne¬ varnosti odvisne od te obrambe, bi bilo bolje, da še te ne bi imele. Ampak ti tabori, ki se sedaj pripravljajo tudi po drugih drža¬ vah dajejo militarističnim du¬ hovom v Zedinjenih državah prili¬ ko, da se izkažejo, če že ne dru¬ gače, pa vsaj z jezikom. In kjer je taka prilika, tam seveda ne sme manjkati Roosevelta. Prišel je torej res v Platts¬ burgh, in tam se je oglasil z enim svojih “ velikih'’ govorov. Novo baš ni, kar je povedal. Teddy je agent militarizma v Ameriki in njegove "junaške” govorance so znane. Ni še davno, kar je hotel ustanoviti nekakšno privatno ar¬ mado izven ameriške stalne voj¬ ske in državnih milic, in bilo je le dobro, da so se pravočasno o- glasili častniki, na katere se je skliceval, ter javno povedali, da nimajo nič opraviti s to rečjo. A- gitacija po kapitalističnih listih se je bila že tako razvila, da bi bila brez tega svarila lahko po¬ stala nevarna. Če govori Teddy na vojaškem taboru, se razume torej samo ob sebi, da rožlja s sabljo. Med dru¬ gim je tam dejal: "Že trinajst mesecev igrajo Zedinjene države nedostojno vlo¬ go med narodi in gledajo s pre¬ križanimi rokami, kako se dela sila slabim in kako se naši lastni državljani, možje, žene in otroci more na širokem morju, ne da bi storile le en korak proti temu.” To bi bilo torej vse drugače, ako bi bil Roosevelt gospodar v AVashingtonu. Mi ne bi že trinajst mesecev gledali, kako se koljejo v Evropi, temveč — bi se sami klali z njimi. In Roosevelt bi naj- brže prevzel vrhovno poveljni- štvo armade, ki bi se šla bojevat v Evropo. Ali čudno! Roosevelt spada med tiste velepatriote, ki naj¬ glasneje godejo, da so Zedinjene države popolnoma nepripravljene in da nas mora biti naravnost sram naše vojaške slabosti. Če smo torej tako za nič, da se nam res lahko roga ves svet, tedaj nam ni natančno razumljivo, ka¬ ko bi Teddy to naredil, da ne bi gledali s prekrižanimi rokami na Evropo, ampak da bi šli užugat ondotne silnike. Rooseveltove agitacije spomi¬ njajo človeka na tiste čudake, ki napravijo z jezikom iz vsakega tisočaka miljon, kadar jim kaže, da se bahajo; če je pa treba pla¬ čati davke ali če bi kdo rad dobil od njih dolar na posodo, pa obesi¬ jo takoj beraško malho čez rame. Ako misli Roosevalt, da bi bile Zedinjene države tekom teh tri najst mesecev že davno lahko s svojo silno roko posegle v evrop¬ ski spor in ukrotile Nemčijo in njene zaveznice, tedaj mora ta¬ koj prenehati s svojo agitacijo za povečanje armade, če smo pa res tako slabi, da je treba našo oboroženo silo vsaj potrojiti, ako hočemo biti varni v svoji deželi — tako namreč trdijo "zmerni” militaristi — tedaj nas ne sme Teddy več ščuvati na vojno; kaj¬ ti goniti nas na bojišče za to, da bi bili tepeni, ni ne pametno, ne patriotično. Roosevelt pravi, da niso storile Zedinjene države ne enega kora¬ ka vpričo tega, da se more naši državljani na širnem morju, člo¬ vek se mora vščipniti, da se pre¬ priča, če ne spi, kadar sliši kaj takega. Ali ne čita Roosevelt no¬ benega časopisa, ali pa misli o svojih poslušalcih, da nič ne či- tajo? ‘Vsi listi so polni ameriških not in nemških not- in še vsako¬ vrstnih drugih not, in prav ko je on govoril, je Nemčija zelo po¬ nižno prosila AVilsona, naj toliko počaka, da preišče berlinska vla¬ da afero ladje Arabic. Mi nismo bili še nikdar prezidenti Zedinje¬ nih držav, kakor je bil Roosevelt, vendar pa vemo toliko, da je sto¬ ril AVilson prav mnogo korakov, in sicer takih, ki bi bili navse¬ zadnje po človeški previdnosti lahko zapletli Ameriko v vojno Roosevelt je menda tudi o tem kaj slišal, da je sedaj Lansing državni tajnik, kar je bil še jired kratkim Bryan, in kot mož, ki bi rad še enkrat stanoval v Beli hi¬ ši, bi moral tudi vedeti, da je Bryan zato demisioniral, ker se je bal, da bi mogla iz konflikta med Berlinom in Washingtonom nastati vojna. Vpričo vseh teh dejstev je že malo predrzno, če trdi Roosevelt, da ni storila Amerika nobenih korakov. Ako se Teddy jezi, da ni na Wilsonovem mestu, je ljud¬ stvo v Zedinjenih državah lahko zadovoljno, da ni. tam. Kajti če bi bil sedaj predsednik, si po nje govih govorahcah lahko na pr¬ stih izračunamo, v kakšne pusto¬ lovščine bi pognal narod. Zato bo tudi bolje, če ne ppstane sploh nikdar več prezident. Roosevelt je hud, ker ne. store po njegovem mnenju Zedinjene države ničesar vpričo dejstva, da zatirajo močni slabe — v Evropi. Po tem bi bilo torej slutiti, da je Roosevelt neizmerno pravicolju- ben in da ne trpi nobene krivice. Taka rahločutnost je s človeške ga stališča prav lepa lastnost. Ali enega pomisleka se vendar ne moremo ubraniti. V Ameriki je nekoliko miljonov "slabih”, katerim dela peščica "močnih krivico. In colonel Roosevelt jo bil prezident v teh Zedinjenih dr¬ žavah. Imel je tako oblast, da bi bil lahko priskočil tem slabim na pomoč, ne da bi se bil moral ozi¬ rati na tuje kanone in torpedov- ke. Belgijo so že nekatere sile v Evropi brez Roosevelta branile; take sile, ki naposled tudi nekaj pomenijo. In če bi hotel še stric Sam pomagati Belgiji, bi moral tudi on računati z nemškimi pod¬ morskimi in z kajzerjevimi veli¬ ki bombami. Vsega tega se ne bi bilo treba bati Rooseveltu, če bi bil hotel ameriškim zatirancem pomagati zoper ameriške zati¬ ralce. Vendar pa ni nikomur znano, da bi bil Roosevelt ob času svojega predsedništva izkušal kaj take- gar. Nič slabše se ni takrat tru- stom godilo in nič bolje delavcem. Kdor pa nima srca za domače za¬ tirane, se mu ne more verjeti, da je njegova ljubezen do tujih tr¬ pinov pristna. Roosevelt je eno¬ stavno militarist, pa bi svojo pra¬ vo naturo rad odel z izposojenim ulaščem človekoljubnosti. Mirovne organizacije. čudovito veliko ljubezni za mir se nenadoma kaže v Ameriki. Kakor gobe po dežju rastejo vsakovrstne "mirovne organizacije” iz tal, in kmalu bo konkurenca večja kakor med neštetimi verskimi sektami v blaženi Ameriki. Prve take mirovne organizacije so bile, kakor se spodobi "ekskluzivne”. Snovali so jih "odlič¬ njaki”, na sestanke so vabili "odličnjake”, v od¬ bore so volili "odličnjake”. Nemara so mislili, da bodo imeli pred ameriškimi velikani evropske kronane buče toliko rešpekta, da se bodo ustra¬ šite, hitro pobotale in sklenile mir. Ali pa so mislili, kar je skoraj še bolj verjetno, da bi se pro¬ minentni gospodje ponižali ali umazali, če bi se pomešali s kakršnokoli plebejsko družbo. Prišli pa so drugi, ki so spoznali, da se orga¬ nizacije, ki hočejo kat pomeniti, ne moremo sno¬ vati brez ljudstva in da je ljudstvo vendarle delavstvo. Prišli so, pa so pograbili stvar na drugem koncu. In zdaj skoraj ne mine dan, da ne bi človek dobil okrožnic, vabil, pozivov in vsega vraga od vsakovrstnih "peace” organiza¬ cij, ki imajo na en ali drugi način v svoj naslov vpleteno besedo "labor” ali pa ‘Gvorkingmen”. Stremljenje po miru je lepa reč. Ali mi bi kljub temu rekli, da naj ostanejo ustanovitelji takih organizacij tam,, kjer so bili doslej. Nikdar jih ni bilo videti nad delavci, kadar je imel pro¬ letariat svoje skrbi, pa naj ostanejo gospodje tudi sedaj s svojimi brigami pri sebi doma. Po našem iskrenem prepričanju store delav¬ ci najbolje, če se ne dajo ujeti prav od nobene take organizacije, pa naj se imenuje kakor si bodi in naj agitira zanjo kdor hoče. Prvič so nam vse te lige in councili i. t. d. sumljivi, tako da nimamo nobenega zaupanja do njih, drugič pa so za delavstvo popolnoma nepotrebni. Argumentov za opravičen sum je več kakor dovolj. Tu so n. pr. gospodje, ki so se zbudili ravno tisti hip, ko je nastala nevarnost, da bi prišlo do vojne med Ameriko in Nemčijo. Prej so bili v očigled evropskega klanja povsem ravnodušni. Časopisi, ki navadno izražajo njihovo mnenje, so naročali posebne črke za kajzerjeve slavne zmage. Z veliko slastjo so že pohrustali Belgijo, Poljsko in še nekoliko drugih dežel. Ko je izza zločina z Lusitanijo razmerje med Nemčijo in Zedinje¬ nimi državami postalo resno, pa. je bilo videti mogoče, da dobi kajzer opravka z Ameriko, se je pa naenkrat zdramila miroljubnost. Prijatelji miru smo tudi mi, ampak ne le ti¬ stega miru, ki je ugoden kajzerju, temveč sploš¬ nega, vesoljnega. Druge take mirovne organizacije so politič¬ ne limanice. Ustanovljene so za kakšno politično stranko ali pa za osebno reklamo. Tako n. pr. gredo te dni po vsej Ameriki vabila, ki pojo, da je za mirovno gibanje najbolj poklicana in pri¬ merna kakšna privatna oseba. In dobrotljiva ne¬ besa so dala v svoji previdnosti Ameriki tako osebo, odkar je Bryan demisioniral kot državni tajnik in postal privatna oseba. Zato je editor N. N. uljudno vabljen, da se pridruži veliki depu- taciji, ki se bo v interesu miru poklonila mistru Bryanu in — mu napravila reklamo za prihodnje predsedniške volitve. Tako gre to vepomer, Circular dobimo od “mirovne organizacije”, in ko pogledamo, kdo tiči za njo, najdemo kakšno ‘German Association’ ali pa kakšna katoliška društva. Hvala lepa! Nikogar ne maramo ovirati, če hoče, zna in more kaj storiti za mir. Ali zavedni delavci so predobri, da bi komurkoli služili za stafažo. Delavci nimajo kaj iskati v takih organizacijah in delavski listi imajo druge naloge, kakor pa delati reklamo za take psevdo-organizacije. čemu je tega. treba? Zavedno delavstvo je imelo svojo mirovno organizacijo davno preden so se zbudili vsi taki gospodje. Imelo je in ima svojo socialistično stranko, poleg nje pa ne po¬ trebuje n-obenih sekt, katerim so delavci dobri ta¬ krat, kadar jih morejo izrabljati. Socialistična stranka ima svoj program, ki obsega tudi mednarodni mir. Ne more se reci, da je socialistična stranka pasivna. Kar je bilo v sedanjih razmerah mogoče, je storila; uvedla jc svoje akcije, preden so se te novopečene orga¬ nizacije sploh porodile. In čim manj se bo delo delavstva cepilo, tem bolj bo učinkovito v stranki. česar ne more delavstvo doseči v svoji stran¬ ki, to bo še manj e doseglo izven stranke, v zvezi z vsakovrstnimi sumljivimi elementi. Zato nam takih postranskih organizacij prav nič treba ni, Kdor hoče delati za mir, ima v stranki dovolj prilike za to. ABDERA. V če krepa konj, ne bo nihče ^ jal, da je to velika afera. Za 1^ nika je izguba, če je bila žive', ^ za kakšno rabo; ali sveta ne r, 0 Politični umor? Tudi Anglija je naročila v So. | Betlehem za 75 miljonov munici- je. Schvvaba nič ne ženira, da je | Nemec. ■V Gary, lnd., je bil pastor luteranske cei-kve, Edmund Kayser, ustreljen. Umori so žalostni znaki naše kulture, toda vsakdanje reči. čas¬ niki so že vajeni, da poročajo o njih kratko. Z umorom rev. Kayserja je druga reč. Policija sle¬ di namreč teoriji, da gre za političen zločin. Kay- ser je bil velik nemški patriot, ki je baje tudi praktično služil "faterlandu” onkraj morja, ko¬ likor so mu le moči dopirščale, in zato misli poli¬ cija, da je bil umorjen od političnih pristašev evropskih zaveznikov. Poleg tega obstoja še dru¬ ga hipoteza, katero pa smatrajo za manj verjet¬ no : Da je bil namreč umorjen od nasprotnikov v nemški cerkveni občini, Pastorjevo truplo so našli v večernih urah na zemljišču poleg njegove hiše. En strel je bil v prsih, drugi v vratu. Okrog njegove roke sta bila ovita dva trakova, kakršni se rabijo za zagri¬ njala na oknih. V hiši so našli znamenja kru¬ tega boja. Stoli in mize so bile prevrnjene, knji¬ ge in papirji razmetani. Zagrinjala na oknih so bila potrgana, okna razbita, in na nasprotni steni so bili sledovi strelov. Po tem sodi policija, da je bilo streljano od zunaj. Na pesku zemljišča, kjer se je našlo truplo, so se opazili nedoločeni sledovi čevljev, ostalih navidezno od dveh oseb razun pastorja, Nobena dragocenost ni zmanjkala, tako da je roparski umor izključen. Načelnik policije misli, da so napadalci streljali na pastorja od zunaj, potem pa vdrli v hišo in se spustili v boj z duhovnikom, ki tedaj še ni bil ranjen. Ni pa uganiti, če so ga notri porazili in potem odnesli ven, ali pa če je bežal in bil zunaj dosežen od strelov. Kayser je bil sam doma. Zena in otroci so bili pri njenih starših v Michigan. Policija je prijela nekega Josepha Sehnei- derja, člana nemškega Garry Saxon Vereina, ki je imel neke rane na obraza in telesu. Dejal je pa, da je bil v torek zvečer zapleten v nek pre¬ tep in ob tisti priliki poškodovan. Nato je bil izpuščen. Časopisi javljajo vsakovrstne detalje, iz ka¬ terih bi se lahko vse mogoče sklepalo, ali vsaka sled vodi v drugo smer. Ena verzija gre za tem, da je dobil Kayser grozilno pismo, ki se baje vjema z neko prej pisano pesmijo, katere avtor je član omenjenega Saxon Vereina. Pripovedu¬ je se tudi, da je pastor že pred tedni zahteval varstvo od policije v Gary, češ da ni varen živ¬ ljenja, policija pa da je odklonila njegovo zahte¬ vo. Potem je neka povest, da so se zarotniki na pokopališču menili, kako bodo napadli Kayserja, in njih pogovor je baje poslušala neka ženska, ki se je ležeča stisnila med grobove. Da je bil Kavser nacionalno nemškega miš¬ ljenja, je nedvomno, ali kako daleč je to segalo, sc pač ne more za gotovo povedati, kajti to, kar se pripoveduje, je lahko resnično, lahko pa tudi nc. Tako trdijo nekateri, da je pastor vodil akcije, ki so imele namen pognati razna podjetja, katerih se izdeluje vojni materi jal za zavez¬ nike. v zrak. Ena teh povesti pravi, da sta se pred nedav¬ nim na postaji električne železnice South Shore I v Miller, lnd., dva moža približala Otto Cramer ju, ki je nastavljen pri Aetna Powder Co., in mu ponudila 1500 dolarjev, če napravi eksplozijo v omenjenem podjetju. Cramer je ta predlog od¬ klonil, zdaj pa misli, da je poslal Kayser ona dva moža k njemu. 'Vendar pa ne more potrditi tega. Policija zasleduje na vso moč po slovanski koloniji v G-ary, zlasti med ruskim in srbskim prebivalstvom. Baje ve o nekem sestanku, ki se je vršil pred umorom pri nekem advokatu. Na¬ vzoči so bili štirje Srbi in dva Rusa. Ta sesta¬ nek ji je sumljiv. Poleg tega se pa raznašajo tudi glasovi, da je iskati vzrok umora v nekih ženskih vpra¬ šanjih. Državni uradnik Clyde Hunter ima svoje posebno mnenje. On ne misli, da je bil Kayser ubit zaradi svoje nemške propagande, tudi ne zaradi ženskih zadev, ampak zaradi denarnih re či. On je izjavil: “Moj nazor je ta, da so Kayserja ubili trije možje, ki so ga posetili pravzaprav z mirnim na¬ menom v torek okrog 8 zvečer. Nastal je pre¬ pir, in Kayser je enega udaril s pestjo. Javno ni bilo povedano, da se je na pastorjevi desni roki našla rana, ki je najbrže nastala od udarca s to pestjo. Po mojem mnenju je Kayser kupil revolver iz chicaške trgovine, ki pošilja po pošti; storil je tako, ker mu mestna policija v Gary ne bi bila dovolila nositi revolver,, in če bi si ga bil v Gary kupil, bi bila policija takoj obveščana o tem. Mislim, da je bil Kayser ustreljen s svojim lastnim revolverom, ker se ni ta nikjer našel. Po ■značaju ljudi, ki so po mojem mnenju prišli k njemu, se mi ne zdi verjetno, da bi bili prišli oboroženi.” Iz neštetih vesti po časopisih je le toliko razvidno, da ni prav nič jasnega in se zaradi te¬ ga tudi ne more izrekati nobena sodba. Vseka¬ kor bi bila izmed vseh hipotez najžalostnejša ta, da gre za politični umor. V kraljestvo nerazum¬ ljivega pa seveda tudi to ne bi spadalo. Evrop¬ ska vojna je zmešala toliko glav ne le v Evropi, ampak tudi v Ameriki, da se tudi takemu blaz¬ nemu zločinu ne bi bilo več čuditi. tresa tak dogodek. Kaj pa žurnalistično? No — hvalabogu, tako daleč smo pa vendar že, da poroča o ta. kih rečeh kvečjemu še zakoten list kakšnega prav za plotom sve ta ležečega mesteca. In še ta pj. rabi za tak slučaj dve vrstici. Pa vendar... V Hillsborouglj v državi California je te dni pj. ginil konj. In ta afera se ne k opraviti z dvema vrsticama. P>e. več je komplicirana za to. In tat! zanimiva je: Burka, katere si •; izmislil noben slab pisec komedij, ampak se je odigrala v resnici j •V Ilillsborough je torej pogin} konj. Ali — poginil je ravno m periferiji mesta, tam kjer se pri. čenja mesto San Mateo. Razuraljj. vo je torej, da je bila stvar zamo, tana in je spravila vsakovrstni oblasti obeh mest na noge. Treba je bilo dognati, kate mesto mora odpraviti truplo. K< je meja le na papirju narisai kjer so to napravili ljudje, ni pa gospod Bog zaznamoval m zemeljskih tleh, je bilo treba na; prej konštatirati granico. Po teh nem študiju se je izkazalo, da im krepani konj prednje noge v n stu svetega Matevža, zadnje pa mestecu na griču; na vsaki stran meje ga je bilo pol. Janez Trdina imenitno opisuje, kako so Stražani zborovali vrbo. Tako je moralo biti posve tovanje avtoritet iz obeh kalif« nijskih mest. Temeljito je moral biti ugibanje ; zaključilo se je p prav salomonsko. Zidovski kral, je hotel dati vsaki materi poloti co otroka ; modri meščani naj 1» bili odpravili vsak svojo poloviea konja. Ali ko so prišli s svojo modro stjo tako daleč, so se popraskal za ušesi. Prerezati konja na dri dela? . . . Hm — to je vendar ne kako sitno, in tudi posebno ok» no ni. Torej — novo ugibanje. Modrijani iz San Mateo so ret iH‘ |e' jf«. \„ s' ,a»; o/' s< V ■jSO l Jeti ' pravi i# so del [cev li, da se morajo brigati za konji :: oni iz Ilillsborough, ker je od taa 1 prišel. Filozofi iz Hillsborough» odvračali, da morajo zanj skrbeti oni iz San Mateo, ker je bil tj* nanienpen. Tu je bil argumerf ‘ [ proti argumentu, in oba sta bili «občin enako trdna. Kateri naj tore’ velja? Vsako mesto ima svoje ordinar- ce o potih, o zdravstvu, o redu,» snagi i. t. d. Oblasti vsakega še¬ sta so citirale svoje, ali prve s nasprotovale drugim, drage F* prvim. Čas pa je enakomerno po¬ tekal in se ni hotel na ljubo kali- forniškim Abderitom ustaviti. Končni sklep je bil vendar ti, da odstrani vsako mesto svojo po¬ lovico trupla. Medtem pa je žival začela - hm — no — dišati. Ne kakor vi¬ jolice ali pa rože. Prebivalcem* okolici to ni ugajalo, pa' so dal sami odpraviti kadaver. To je ve¬ ljalo sedem dolarjev in pol. Stvar ni končana, ampak se m- dal ju j e kakor “serials” v kine¬ matografih. Zdaj se prepirata ohf mesti, kdo plača $7.50. Kdo naj se še smeje naši" kranjskim pravdarjem, ki tek zaradi enega jarka ali ene n do vseh sodnijskih instanc? D' jc ameriških mest dela to žari — krepanega konja. # lal se to J m pni« jrstvo ,1 itirano; ,je bil tam, k, j e trebi ol jtion i more n leresi v kljub ( ‘komer i v Am iva vse «e goje - i drža i bi bil areti t t. kak je, fari dej: lil tu rostorč a bi bili statiri atero we n gtonsk točne ■] ‘indust Ha to n nebo Halsbev Ob sklepu lista se zdi, da prihaja v to stvar več jasnosti. Dognano je, da je poslal Kayser nemškemu veleposlaniku Bernstorffu dva telegra¬ ma, ki se glasita : "Nemci v Garry obsojajo izdelovanje munl- eije za zaveznike v Zedinjenih državah in bodo storili vse, kar je v njih moči, da preprečijo izvr¬ šitev naročil. Emanuel A. Kayser. ” "Nemci v Gary bodo storili toliko za father- land kolikor bi, če bi bili v Nemčiji. Emanuel A. Kayser. ” Razuntega izjavlja telegrafist, da je pošiljal Kayser mnogo telegramov, ki nedvomno potrjuje¬ jo, da je bil v tesni zvezi z nemško vlado. Mno¬ go brzojavov je pošiljal v New York, in v vseh je bilo komu čestitano k ženitvi, tako da je prišel telegrafist do spoznanja, da gre za šifrirane br- zojave. SPIONAZA. V Washington, D. C., je bil 1 retiran Gustav Kopsch, ki je ob dolžen, da je kršil zakone o n*- rodni obrambi s tem, da je foto¬ grafiral vojaške rezervacije. Taj¬ ni uslužbenci vladnega justičm- ga oddelka so našli pri njem fo¬ tografije okopov in topov trd¬ njave Monroe in reservacije x Cape Henry, Va., kjer namera 1 * vlada zgraditi obsežne utrdbe z* obrambo vboda v Chesapeak* Bay. Ko so ga aretirali, ni taji da je naredil omenjene fotogra¬ fije, izgovarjal se je pa. da o* je to dovolila — pijana straža v Fort Monroe. Čemu je fotogra¬ firal prepovedane predme' ni pojasnil. Kopsch je bil Ijen pod 5000 dol. varščine i* poslan v Norfolk, kjer pride nj^ 1 gov slučaj pred distriktno sodi¬ šče. iStar je 27. let. -V Zedinje¬ nih državah je šele dve ali tri b- | ta.. Njegovi starši žive t Ne®* [\> ' či JI Ue k n ^ af 0 % Je h;, A ali f,, * 3 ži v S proletarec Rezultati industrijske komisije. E2E k. **Oi Ut 5ti ^0! 6u, ‘ da L industrijska pod Walshevim ^ko ■m u Y% Por, šo 1,1 o ? ^ Plo^koi; c a. In X i a 1 ,A %e V trX komisija, jf ^ -- načelni— dve leti preiskavala. delov¬ ne v Zedinjenih državah, je .Jnoala svoje delo, in kakor ’ j e zadnjič omenili, objavila poročilo, oziroma svoja po- '5 » X" ^tiea^' a 24 to. J. \ X im kje r fioJ se i ’, la stvar C la m>ge. ^ to, da rtjjali sm0 v &dno na " .resojali delo te komisije Sedaj, ko je dovršeno nobena kritika f ati > kat £v ii Ujij Samoval j, bll ° tre ka m anieo - Po tdj kazaio, da 'i® noge v a > zadnje pj la vsaki strjj; P 1 jtično. L ne more ^ ^ti za oviro, je treba neko- , opazk. ^videzno je bila komisija se- zelo nepristransko in da so bili v njej zastopani prizadeti interesi. Ali to je pravimo — le navidezno, ovani so bili v komisijo za¬ miki delavstva, zastopniki lajalcev in zastopniki občin- Toda če so s svojim za¬ zvoni lahko zadovoljni kapi- jti, se to najbrže ne bo moglo io drugih dveh skupinah. je navadno, če se dajejo ko- , zastopniki, katerih si ni sam fr jelavstvo je bilo v komisiji re¬ vidirano; in ne da se niti ta- : da je bilo njegovo zastopstvo I« tam, kjer se splošno misli, ga je treba iskati: V American leration of Labor. Pa vendar je more reči, da so bili delav- interesi vseobsežno zastopani; oi itn o opiaj, jj kljub Gompersu in njego- zborovali pj j “konservativnim.” teorijam do biti posvj. obeh kalif#! učilo se je pj židovski kralj materi polovi, leščani naj ii ivojo polovi# svojo modro- se iadi v Ameriki znatna armada jvstva vse drugačnih nazorov, jito je moral# !° se ?°i e v E. of L. In kdor hotel, da bi bilo delavstvo Ze- ijenih držav zastopano v komi- ne bi bil smel na noben na- prezreti tako velike delavske apine, kakršna je socialistična taka. logoee je, da se ne bi bilo v popraska! ^ av ' dejstev nič izpremenilo, konja na dn 3 ' kil tudi socializem dobil jevendari«, ij prostorček v komisiji. Goto- rosebno ok»p f ,a ki bili zaključki, izvajani konstatiranih dejstev, dobili ibanje. psikatero drugo noto. In če dateo so ri “i nihče ne pričakuje, da bi jati za konji Bflingtonski kongres sprejel cer jeodtaa »alističiie predloge za odstra- llsborough * av “industrijskega nepokoja”, zanj skrb« >?“ kila to nobena nesreča, kajti er je bil iji ne ko niti tega, kar pred¬ rl argiraafP ^alsheva skupina, oba sta lik Wi občinstvo je imelo svoje ri naj trn? & ' t omiike’ ’v komisiji. To naj - lil jeziček na vagi, ki bi zago- voje ordiur- ^jal nepristranost komisije', vu o redi» 1° namen, ampak neizved- vsakegare ^ naloga... Kajti —- kdo je ali prve* IpsGo? drage 3 w je v'komisiji zastopano pod- komerno to i*tvo delavstvo, tedaj sta a ljubo kaii- ! glavna razreda, iz katerih je ustaviti, stavljeno “občinstvo”; pravza- 1 vendar H Rr 113 občinstva izven teh dveh sto svojo f ®^°v. Ali če že kdo noče pri- Bti razredov, pa išče nekaklno a.1 začela' ^kno občinstvo poleg podjev- če kakor o ^'a ib delavstva, tedaj je vpra- ebivalcem T “i 6 . zakaj sta ravno profesor pa' so d* K- Commons in miljonerka >r To je o- Zvonce J, Harriman zastopnika in pol. ‘očinstva? In kje je argument, mpak sei* ^ ravno tista stran bolj Is” v kn? “ v * na katero stopi ta. dvojica? repirats • NESOGLASJA. • ., Po sestavi komisije ni bilo niti meje na .."op pričakovati, da pridejo njeni do kakšnega soglasnega Že pri konstatiranju kjstev se je pokazala nesloga, ko $ predsednik Walsh izpraševal ~lajšega Rockefellerja, ne da bi d delal v načinu zaslišavanja ■fcliko med njim in kakšnim dru- fim smrtnikom. Ravno mrs Harri- 3a n je takrat ugovarjala ne le ^alshevi neoblizanosti, ampak 'di vprašanjem, ki so spravljala Rockefellerja v zadrego. i, ki teka? bani li ene vri* stanc? DJ a to zar^ 1, ,1« 01 b k' t kone oj vacij®- _ •a ri X op° v .< servacd • naaf i & tA i e Vf Načelnik je energičen mož in se ni dal zmesti. Ali nikomur ni moglo ostati skrito, da je komisi¬ ja neenotna in da si nasprotujejo njeni posamezni deli v prav važ¬ nih rečeh. Zastopniki podjet¬ ništva in občinstva so imeli svoje poesbne seje; ker so bile tajne, pač ni prišlo vse v javnost, kar se je tam razpravljalo, vendar se pa ni dalo zatajiti, da so se sno¬ vale spletkari je proti Walshu. Povsem javno se je pa moralo pokazati nesoglasje, ko je šlo za to, da se sestavi poročilo. Walshovi nasprotniki so hoteli, da se izdela “lep” referat, ugla¬ jen, mehak in za vse stranke lju¬ bezniv. Lahko bi se bil sestavil približno na ta način. “Komisija se je prepričala, da eksistira v deželi res industrialen nepokoj, ki ima svoje vire v ne¬ popolnosti tega sveta. Krivda se pa ne more pripisavati nikomur. Delavcem ni zameriti, če žele boljše plače; komisija si ne taji, da je želja po ugodnejšem življe¬ nju splogna človeška lastnost. Toda kar je v tem oziru mogoče storiti, store ameriški podjetniki radi iz svoje iniciative, ne more se pa od njih zahtevati tako obre- manjevanje industrije, da se ne bi rentirala ali pa da ne bi bila zmož¬ na konkurence. Delavstvo bi to tudi večinoma vpoštevalo. če se ne bi pojavljali hujskači, ki kale dobro razmerje med gospodarji in delavci. Vladi bi bilo priporo¬ čati, da podpira tiste dobre ele¬ mente, ki uče delavstvo zmerno¬ sti in utrjujejo njegovo vdanost do delodajalcev. Napram neod¬ govornim hujskačem bi bilo treba postopati z vso strogostjo. Pod¬ jetnikom je priporočati, naj se kolikor mogoče ozirajo na želje delavcev, če so opravičene in iz¬ vedljive. Za vsak slučaj pa naj se vpeljejo obligatorična razso¬ dišča, katerim se ne sme v slučaju sporov odtegniti nobena stranka in ki naj sodijo brez priziva.” V takem tonu se lahko napiše cela knjiga. Toda AValsh ni ho¬ tel. Po njegovih nazorih je bila komisija za to imenovana, da do- žene resnična dejstva in pravi po¬ ložaj in da poroča po pravici. Tu se je neizogibno moralo po¬ javiti nasprotje. In pojavilo se je. Zastopniki delavstva so se¬ stavili svoje poročilo, zastopniki “občinstva” svoje, zastopniki po¬ djetništva so se pa deloma pri¬ družili drugemu, toda njihovih pridržkov in dodatkov je toliko, da se morajo smatrati za posebno, tretje poročilo. Razlike in nasprotja so seveda največja med prvim in tretjim. iNasprotniki socializma nočejo priznati, da je družba razdeljena v razrede, ki so po svojem znača- nju in po svojih interesih strogo ločeni. Govori se o “stanovih”, “slojih” i. t. d.; ali med vsemi temi “stopnjami” so prehodi, in interesi vseh so v glavnem skupni, in med vsemi bi bila lahko harmo¬ nija, in tako harmonijo je treba priporočati in propagirati. Sama American Federation of Labor no¬ če priznati razredov^ Gompers i- šče vedno tisto glasovito harmoni¬ jo, in zastopniki delavstva, ki so sedeli v komisiji, tudi ne stoje na razrednem stališču. Pa vendar ... ko je bilo treba izdelati poročilo, je bil prepad med — razredi nepremostiv. Hot' ali nehote se je vsak del postavil na podlago svojega razreda in proti nasprotnemu razredu. Nič ne pomaga. S priznanjem ali brez priznanja: Enakosti inte¬ resov ni, nasprotja interesov so. sploh pri delili, s katerimi se po-| Glede na vprašanje zemlje pri- spešuje blaginja in učinkovitost P or °ča poročilo: naroda. j 1- Energično in brezobzirno naj Poročilo meni, da no bi mogel SR zasleduje cilj, da pridobi vlada, sprejeti kongres nobenega zako- J z0 P e t; vsa zemljišča, vodne sile in na, ki bi dal več upanja, da bi j rudniške pravice, ki so bile pri- naglo in temeljito omejil obsto-. dobljene na goljufiv način, ječe razpoloženje nepokoja... 2. Izvrši naj se stroga revizija Nedvomno bi imel tak zakon zemljiških zakonov, tako da se bo lahko velik učinek — vsaj zaeas- j za^sako doboee prepuščanje zem- uo. Toda ne glede na to, da ne bo lahko porabila doktrina pri- sprejel takega zakona noben ame- s *? ne S a obdelovanja; to se^pravi, riški kongres, dokler gospodujejo kdor dobi kakšno zemljišče^ ne kapitalisti, si tudi od njega ni sme pustiti, cla bi mrtvo ležalo, KMALU IZIDE! ‘ AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR” za leto 1916 je zdaj f tisku in izide v drugi polovici septembra. Koledar ima bogato | vsebino, nebroj važnih podatkov in veliko lepih slik. Celotni t obseg vsebine priobčimo v eni prihodnjih številk “Proletarca”. Cena vezni knjigi s poštnino vred vse kraje Amerike 40 CENTOV. Naročite ga takoj, in čim ga dobimo iz knjigoveznice, pri¬ čnemo takoj razpošiljati. Naročila pošljite na ‘PROLETAREC’, 4008 W. 31. Street, Chicago, 111. In harmonija razredov je nemo¬ goča. * Ozrimo se nekoliko na poročilo AValsheve frakcije. Vzroki nepokoja. To poročilo navaja kot glavne vzroke industrialnih bojev: 1. Nepravično razdelitev vred¬ nosti in dohodkov. 2. Brezposelnost in oviranje možnosti, da bi si delavci zasluži¬ li, kar potrebujejo za življenje. 3. Omejevanje pravic glede na izdelavanje, presojanje in izvrše¬ vanje zakonov. 4. Omejevanje pravice in mož¬ nosti za ustanavljanje učinkovi¬ tih organizacij. Poročilo se bavi obširno s temi vzroki, dognanimi na podlagi iz¬ povedb številnih prič, katere so izpraševalci vsestransko preiskali. PREDLOGI ZA ODPOMOČ. Davek na dedščine. Mi pa smo še hujši grešniki. Niti ne verjamemo, da je v prid delavstva, če se ovira naravni razvoj kapitalizma. Rockefeller .je velik despot. Ali kdor misli, da je delavcem pri manjših kapitalistih postlano na rožicah, pozna resnični delavski položaj prav slabo. Večinoma je tako, da je izkoriščanje tem več¬ je, cim manjši je izkoriščevalec. Tudi Ford je velik kapitalist; mi ne spadamo med njegove velikt- eastilce in ga ne smatramo za boga na zemlji. Toda resnica je, da ima delavstvo pri Fordu mar¬ sikaj, česar pri malih izrabljačili nima in tudi imeti ne more. Ovirati koncentracijo kapita¬ la, se pravi ovirati tisti proces, ki se mora izvršiti, da pride kapi¬ talizem do poloma. S takimi sred¬ stvi se podaljšuje sedanje stanje in delavstvo se vara z nado, da se more rešiti v kapitalistični družbi. Ako bi bil med AValsh e vi mi ko- „ , . .v , , misarji le en socialist, bi bil to /oper krivično razdelitev vred- dal; nemara bi bil tndi nost, m dohodkov predlaga poro- Walsh spoznal da ima tak zakon Sp 3 *" Na želodcu bolni i X čilo davek na dedščine, ki naj hi bil po o dedščinah lahko toliko pomena velikosti premoženja per- ko i ikor deset centov priboljška na mezdi; ne manje, ampak tudi ne centualno odmerjen. Zakon naj vec. se previdno ozira na potrebe odvisnih zaostalih in na vzgojo ne- p rot . brezpOse i n0Sti> doraslih otrok; na drugi strani naj pa prepreči, da bi se prenašala I J ° pravici šteje poročilo brez- velika nabrana premoženja v ro- poselnost med najvažnejše vzroke ke, ki niso imele nobenega deleža, socialnega nepokoja, V tem oziru v nmdnkoiii ! pa izreka zelo resnično besedo. 5«d !, , ee . d.,ta naj bi r-.™eč ; služili izključno sledečim svrharn:! “Zaupno je treba povedati, da Razširjenju vzgojevalnih zav0 -' sc ne more brezposelnost bivstve- dov ; razvoju takih znamenitih dru- .... , .. , , , , , , . , razdelitev vrednosti ter monopo- za.bnih zavodov, katere bi morala .... .. do v lizaciia zemlje in naravnih po- z ozirom na njih pomen pospese— v . ,, ,. , » ; možnih virov, vati država: | ‘Socialist bi to povedal z bese- Q Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite Severa’s—^ Balsam of Life (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba- ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter. Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo zelo koristno. Cena 1 5 centov. I Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, katerega rabite. Mi vam priporočamo SEVERA’S Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in izmivanje las. Cena 25 centov. Čitajte, kaj nam je pred krat¬ kim pisala ga. Mart. Pagač, iz Moquah, Wis.: “Zahvaljujem se Vam za Severov Življenski Balzam. Trpela sem na želod¬ cu, ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobene slasti. Porabila sem eno steklenico Severovega Življenskega Bal¬ zama ter so vse te neprilike izginile. Prosim objavite moje pismo v časopisih v korist vsih tistih, ki enako trpijo.’* vsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. Zahtevajte Severove. morete dobiti v vaši okoliščini, naročite jih od nas. Ako jih nt j š W. F. SEVERA GO., Gedar Rapids, Iowa a,i gvr.v , = vaj no odpraviti, če se ne odstranita glavna njena vzroka: Krivična za boljše sodelovanje z država-' mi in občinami pri velikih kon- j atraktivnih delih, pri stavbi cest,' osuševanju tal, pogozdovanju, in dami: “Brezposelnost se ne more bivstveno odpraviti, ee se ne od¬ pravi kapitalistični sistem.” POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. Bridgeport mogoče obljubo vati trajnega re¬ zultata. Kapital ima tendenco, da ra¬ ste. Izpuliti mu je ni mogoče. Tudi realnega izvrševanja te ten¬ dence ni mogoče preprečiti. Komi¬ sijsko poročilo tudi previdno molči o tem. Ali. ravno iz te ten¬ dence kapitala izvira izkoriščanje dela. Obresti, ki pomnožujejo kapital, so v denar izpremenjeno delo. In dokler bo sploh kapital, bodo obresti — to se pravi: Iz¬ koriščanje. ampak je zavezan, da ga obdeluje, kakor se je zgodilo v Kaliforniji glede na vodne pravice, ki se iz¬ gube, če se ne izrabljajo. Po kali- forniškem zakonu ima prednost tista poraba, ki daje največjo socialno korist. 3. Prisilno naj se napravijo vsa zemljišča plodovita z uredbo dav¬ ka, ki zadene neproduktivna zem¬ ljišča prav tako kakor produk¬ tivna. Vprašanje pravi poročilo brezposelnosti je sedaj najvaž- Ali poročilo želi od kongresa,' nejša zadeva, s katero se more da poreže kapital, kadar preseže gotovo višino. Kapitalist lahko akumulira sto miljonov; toda po¬ dedovati jih ne sme. Njegov de¬ dič ne sme pričeti s sto miljoni, ampak kvečjemu z enim. To hi že bilo nekaj, če ne bi bilo okrog zakonov mnogo, mnogo ovinkov, ki so jih znali kapitalisti vedno poiskati, če ne sme multi- miljonar zapustiti cele gore de¬ narja svojim sinovom in hčeram, jim bo pa v življenju razdelil mi- Ijone. In če se tudi to zabrani, bo našel drug izhod. Koliko se je — zlasti po deželah mlade industrije ii) kapitalizma, katerega ljudje še niso bili vajeni — izdelalo in sprejelo zakonov za “varstvo srednjih stanov!” Tudi to so bili “protikapitalistični za¬ koni”. Pa niso zadržali kapitali¬ stičnega razvoja niti za pol milje. V Ameriki imamo zakon proti trustom; ali trusti se veselo raz¬ vijajo, ee procesira vlada z njimi, pogori pred sodišči in mora pla¬ čevati ogromne stroške, praktično se pa porabljajo protitrustovski zakoni zoper — delavske organi¬ zacije. In kapitalisti se jim ro¬ gajo. Kapitalizem gre za koncentra¬ cijo; to je njegov imanentni za¬ kon, in dokler živi kapitalizem, bo učinkoval ta zakon. Prepreči se lahko ena oblika koncentraci¬ je. ali gospodarski zakon si najae drugo. baviti kongres, ker požene vsako leto na stotisoee sicer produktiv¬ nih prebivalcev v siromaštvo in bedo. Osebne pravice. Poročilo ni prezrlo dejstva, da veljajo v Ameriki drugačne pravice za proletarca kakor za kapitalista. Da se odpravi kriče¬ ča krivičnost v rabi zakonov in izvrševanju sodnijstva 0 priporoča kongresu, naj nemudoma stori ko¬ rake, da se sprejme dodatek k zvezni konstituciji, ki naj prepove zveznim in državnim oblastnijam ter posameznim asociacijam in korporacijam, da ovirajo narodu sledeče pravice ,ki jih mora zvez¬ na vlada ščititi: Pravica ukaza o habeas eorpus; pravica do porotne sodbe; pravica svobodne besede; pravica mirnega zborovanja; pravica imeti in nositi orožje; varstvo zoper neopravičene hiš¬ ne preiskave in konfiskacije; pravica do neodvlačnega javne¬ ga procesa; zaščita zoper previsoko poro¬ štvo ter zoper krute in nenavadne kazni. Poročilo priporoča kongresu, naj brez zamude preuči ta vpraša nja in stori korake, da bodo te ne izogibne osebne in konstitucional- ne pravice vsakemu državljanu brez razlike zagotovljene. (Dalje prihodnjič.) Industrijsko mesto Bridgeport v Connecticut,, je bilo do zadnjega časa malo znano. Zdaj pa igra že nekoliko tednov znatno vlogo. Najprej so šli tam strojniki v stavko, sedaj pa štrajkajo delavci v tolikih obrtih, da bi se skoraj lahko govorilo o generalnem štrajku. To gibanje spremljajo vsi tisti pojavi, ki jih poznamo v Ameriki iz neštetih industrijskih bojev: Najeti razgrajači in prete¬ pači, nastopi privatnih “polici¬ stov,” umori delavcev, pristran¬ ski šerifi, skebi pod polieajsko za¬ ščito i. t. d. Po zadnjih vesteh je v stavki okrog 8000 delavcev v prodajal¬ nah, pralnicah, brivnicah, tovar¬ nah za steznike in tovarnah za municijo. Povsod zahteva delav¬ stvo osemurni delavnik in boljše mezde. Podjetniki pripisujejo voljo za štrajke “preveliki delavski pro- speriteti”. Odkar prihajajo na¬ ročila za vojne potrebščine v vrednosti mnogih miljonov dolar¬ jev, je prišla nenadoma moč v delavske roke. Unijski vodje so sklenili, da. napravijo iz Bridge- porta, ki je doslej veljal za odpr¬ to delavnico, pravo unijsko trd¬ njavo. Tako pravijo kapitalisti. In nekaj resnice bo že na tem, le prav jo je treba citati. Da štrajkajo delavci tam, kjer je dosti dela, posebno pa nujnega dela, je pač naravno. Kjer je brezposelnost, je štrajk nezmiseln. Če ni naročil, čakajo podjetniki včasi sami željno na kakšno stav¬ ko, in zgodilo se je že, da so jo tam, kjer ni organizacija na vr¬ huncu, po ovinkih sami povzročili. Previdni delavci pa ne pojdejo v boj, kadar vidijo, da so razmere zanje neugodne in da kapitalisti brez škode lahko zapro podjetja. Naročila zaveznikov prinašajo podjetnikom ogromne dobičke. Angleška, francoska in ruska vla¬ da prav dobro vedo, da morajo ves naročeni materijal preplačati in da morajo biti vesele, če ne dobe namesto šrapnelov pokajo¬ čih žab in papirja namesto usnja. To so kupčije, katerih kapitalisti gotovo ne bi radi izpustili. In v takem položaju je razumljivo, da upajo delavci lahko na uspeh s svojimi zahtevami. Najprej so hoteli podjetniki moralno diskreditirati gibanje, eeš da je uprizorjeno z nemškim de¬ narjem. Za štrajke v brivnicah in lokalnih trgovinah je to pre¬ težko trditi, kajti toliko denarja vendar nima nemška vlada, da hi ga razsipavala za stavke, od ka¬ terih nima ne posredno ne nepo¬ sredno nobene koristi. Zdaj je torej gibanja kriva ‘prevelika prosperiteta delavcev.’ Z drugimi besedami: Delavcem se dobro godi, pa jim je zrasel gre¬ ben. O “preveliki prosperiteti ka¬ pitalistov” ne govore nič. Seveda je bajka o sijajnem življenju bridgeportskih delavcev bosa. Nekaj pa vendar priznamo. V Ameriki je mnogo, mnogo de¬ lavcev, katerim se godi slabše ka¬ kor onim v Bridgeport; in če bi bil položaj zadnjih neugodnejši kakor je, nemara tudi sedanjega gibanja ne bi bilo. Teorija, da spravi najhujša beda delavce najbolj pokonci, je napačna: 'Vso zimo smo imelo strašno brezposelnost v Ameriki.. To je bila beda, prava, gola beda, ki je zadela miljone. Pa vendar ni povzročila skoraj nobenega res¬ nejšega gibanja. Stradanje in revščina namreč ne revolucionira, temveč demoralizira. Šele delavec, ki doseže vsaj toliko, da občuti vrednost življenja in spozna, koli¬ ko mu še manjka, da bi mogel res človeško živeti, postane lahko za¬ veden bojevnik. V tem je največja važnost stro¬ kovne in politične delavske orga¬ nizacije, da obvaruje delavstvo materijalnega in moralnega polo¬ ma. Tako mu daje moč za nadaij- ni boj za boljše življenje. Nagobčnik. Vojni tajnik Garrison je gene¬ ralmajorju Woodu izrazil svojo nezadovoljnost zaradi Roosevelto¬ vega govora v vojaškem tabora v Plattsburgu. Roosevelt je Gar- risona s svojim hujskajočim go¬ vorom tako ujezil, da je kar brzo¬ javno protestiral in obenem tudi v vseh drugih vojaških taborih prepovedal Rooseveltove govo¬ rance. To se mora zgoditi veli¬ kemu Teddyju! ZAPRTE DELAVNICE. Horton, Kans. — Zaradi stavke članov petih strok, 'zaposlenih v tukajšnjih delavnicah železnice Chicago Rock Island and Pacific- je bil v soboto izdan razglas, da ostanejo delavnice na nedoločen čas zaprte. Prizadetih je šeststo delavcev. Stavka je bila baje za¬ to razglašena, ker so bili tuji de¬ lavci sprejeti na delo. 6 PROLETAREC advertisement SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgusta 1908. PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22* aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: PRAN PAVLOVČIČ, boi 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. P. D. 3, boi 50. West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Eiport, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARI NČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 76 Main St., Conemaugh, Pa. PRAN TOMAŽIČ. 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., boi 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Cra ib St., Nunnrv Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O. ALJOZIJ KARLINGEfi, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. P. D. 4. boi 86. VRHOVNI ZDRAVNIK. P. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Spenjal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781. CFa< ' ‘ lafinik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bove Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, boi 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRU6TEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. Zavertnik J ožet, 2821 Crawford Ave.,' Chicago, 111., član 8. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član 8. S. P. Z. Hrast Anion, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Mefančič Martin, boi 78, Franklin, Kans., član dr. iv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 \V. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, boi 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse šepiee in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih aakunic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. NAZNANILO. Dunlo. Pa. Vsem članom društva Zarja Svobode, št. 11. S. D. P. Z. nazna¬ njam, da bo dne 5. septembra redna mesečna seja. Ker bo na tej seji volitev delegata za izred- nOj takozvano združitveno kon¬ vencijo, so vsi člani uljudno vab¬ ljeni, da se te seje (5. septembra) polnoštevilno udeleže. Z bratskim pozdravom Josip Suhar, tajnik. SVOBODNA VOLJA. NAZNANILO. Tem potom naznanjam članom društva “Delavec” štev. 51 S. D. P. Z. v Cleveland, O., da sem se preselil v drugo stanovanje. Vse stvari, katere, se tičejo društvene¬ ga tajnika, naj se v bodoče poši¬ ljajo na naslov: EDAVARD BRANISEL, 1215 E. 60 St., Cleveland, O. PO SILI BLAZNI. Državni pravdnik Hoyne v Chicagu je preiskaval sistem sod nega postopanje pred okrajnimi sodišči, kadar gre za slučaje umo- bolnosti. Pri< tem je prišel do presenetljivega rezultata, o kate¬ rem pravi: “Cela premoženja so bila ukra¬ dena in na stotisoče dolarjev je prišlo v roke krivih dedičev na ta način, da so bili zdravi ljudje zapirani za temne zidove držav¬ nega zavoda za umobolne. Mnogo je ljudi, ki bi si radi s pomočjo sodišča prilastili tuja premože¬ nja. Nezakonitosti se gode v ve¬ likem obsegu, vlagajo se neuteme¬ ljene prošnje, da bi se gotove ose¬ be razglasile za umobolne, izdaja¬ jo se kriva zdravniška izpričeva¬ la in krive priče izpovedujejo. Taki zločini se vrše že mnogo let.” Asistent državnega pravdnika je obtožil v zvezi s tem dr ja. A. Ženo in drja. George L. McLaug-i- lina, in okrajni sodnik John H. AVilliams je izdal tiralico proti obema. Dr. Laughlin je tožen, da je razglasil mrs. Susie Fovvler, trgovsko tovarišico drja. Ženo za umobolno in podpisal dotiene spi¬ se, sedaj pa pravi, da je ni pre¬ iskal. Mrs. Fovvler je našla te spise v Zcnovi pisarni in jih je iz¬ ročila državnemu pravdnikp. V .teh spisih je rečeno, da je njena sestra, mrs. Ch. Russel prosila, naj jo proglase za umobolno, ta ^ pa izjavlja, da ne ve nič o tem. Žrtve katastrofe “Eastland’ so navsezadnje vendar same kri¬ ve, da so utonile. To se bo že vse jasno izkazalo. Za sedaj je dokazano, da so šli vsi prosto¬ voljno na izlet. Po katastrofi ladje so tekali po vseh oddelkih Western Electric Co. foremani z listami, na katerih je bilo vprašanje: “Ali ste bili prisiljeni iti na izlet?” Poleg sta bili dve rubriki, ena za “da”, c na za “ne”, in vsakdo se je mo¬ ral podpisati. Vsi so zapisali, da niso bili prisiljeni. Kaj torej hočete? Prostovolj¬ no, svojevoljno so šli, ker jih je mikala vožnja po jezeru in zaba¬ va v Michigan City ... Tako se bo polagoma tudi dognalo, da so tisti, ki so utonili, sami krivi svo¬ je nesreče. •V nekem chicaškem listu se o- glaša usužbenee AVestern Elec¬ tric Co., ki pravi, da so se morali delavci pred izletom vaditi po 45 minut v marširanju ter si kupiti klobuke, palice z zastavami in trakove z napisom “Western E lectrie Co.” za parado v Michi¬ gan City. Vsi delavci so bili o-x~> < K“X-<>-x*x~x*x>«. SLOVENSKI PREM0GAEJI SMITHON, PA. IN OKOLICI, n POZOR! Učiteljske pravice. V Chicagu se razvija boj, ki lahko postane velepomemben'^ie le za mesto, ampak tudi čez nje¬ gove meje: Boj nekaterih mestnih očetov zoper učiteljsko organizacijo. V šolskem svetu je Jacob M. Loeb vložil re¬ solucijo, ki prepoveduje učiteljem članstvo v chi- kaški učiteljski federaciji. Kako in kaj sklene šolski svet, se danes še ne more dognati. Izmed enoindvajsetih njegovih članov jih je devet izja¬ vilo, da bodo trdno stali na strani učiteljev, se¬ dem sc jih je izreklo proti učiteljem, štirih ni bilo v mestu, eden je pa neodločen. A r oditclji federacije pripisujejo glavno kriv¬ do za to gonjo AVilliamu Rothmanu. Med njim in organizacijo traja boj že daljšo dobo. Javno se je pričel leta 1913., ko je federacija sklenila, da prevzame upravo učiteljskega penzijskega fonda iz rok Rothmana, ki je bil takrat predsednik pen¬ zijskega odbora. Zadeva je prišla pred legislatu- ro in ta je sklenila, da se izroči uprava fonda uči¬ teljem. Federacija je izvajala, da odhaja vsako leto 10 do 15000 dolarjev obresti v osebno korist upravitelja. Proti učiteljem se je izjavil tudi župan Thompson, ki ho s svojini vedenjem kmalu odprl oči mislečim delavcem. V neki izjavi je dejal: “Chicaško ljudstvo, ki me je izvolilo, čuti po mojem prepričanju, da se javne šole našega mesta ne vodijo pravilno in da je potrebna izpremem- ba. . . . Mestnim uslužbencem se mora zabraniti, da se organizirajo proti občinski upravi. Zakaj to ne more prinesti nič dobrega. Federacija uči¬ teljic pa je taka organizacija, in je postala že ta¬ ko predrzna, da plaši posamezne člane šolskega sveta. ’ ’ Kdor hoče tepsti psa, najde kmalu palico, in tako imajo tudi sovražniki učiteljske organizaci¬ je, katerih ni malo, poln koš argumentov za svo¬ je reakcionarne zahteve. Pravih vzrokov si ne upajo javno povedati, zato si pa izmišljujejo ne¬ resnične in se vedejo teko, kakor da bi jim šlo za “dober pouk.” A r sa gonja ima politične vzroke. Politični agitatorji in basi bi radi izrabili učiteljstvo za svoje namene zlasti pri volitvah. Učiteljska služ¬ ba pa naj bi bila nagrada za tiste, ki pomagajo kandidatom do zmage. Da se to doseže, morajo biti učitelji brezpravni, da jih tisti, ki so na krmi¬ lu, tudi lahko pomečejo na cesto, ee jim politično niso všeč. Nihče pa ne bo verjel, da hi bil tak sistem koristen šolstvu in pouku. Ravno narobe je za dobro šolstvo treba politično neodvisnih učite¬ ljev. Mayor Thompson pa je v svoji izjavi še več povedal, nego se upajo drugi. Ob času volitev so ga tudi razni “delavski” agitatoi’ji slavili kot prijatelja unionizma. Ko je bil z veliko parado instaliran, so mu tudi nekatere unije v sprevodu delale štafažo. Kaj bodo dejale sedaj, ko jim pravi “njihov mayor,” da ne trpii organizacije občinskih usluž¬ bencev 1 To se ne tiče le učiteljev, ampak zadene tudi tisoč in tisoč obrtnih delavcev. Sploh je stvar teka, da ne more biti prija¬ telj ročnih delavcev, kdor je sovražnik duševnih delavcev. Thompson ne trpi organiziranih učite¬ ljev; on tudi organiziranih pometačev ne bo trpel. Za občinske uslužbence, naj so učitelji ali pa mehaniki, je občina delodajalec. Varstva potre¬ bujejo torej proti njej ravno teko kakor proti privatnemu kapitalistu, če so v njegovi službi. Chicaška federacija dela je že izjavila, da bo stala na strani učiteljev. To je prav. Bilo bi le še želeti, da bi to ravnanje chicaškemu delav¬ stvu tudi politično odprlo oči. Policijski šef v Chicagu je dejal, da ni mogo¬ če spoditi vseh zločincev iz mesta, “če Vam ob- Ijubuje kandidat za kakšen urad ali pa policijski načelnik, da spodi vse zločince iz Chicaga, ne sme¬ te tega jemati dobesedno.” Le tako naivni ljudje kakor alderman Lynch, ki je vprašal policijskega šefa, zakaj niso še vsi hudodelci izgnani iz mesta, morejo take obljube jemati dobesedno. Tak izgon je sploh nemogoč; to bi si lahko rekel vsakdo, ki pozna razmere miljonskega me sta. A r segavednost božjo lahko verjame člo vek, v vsegavednost policije pa gotovo ne. Toda ee bi bil tak izgon mogoč: Kaj pa bi to pomagalo? Danes bi izgnali ene zločince, jutri bi kapitalistični sistem ustvaril druge. Premogarske unije U. M. W. of a štev. 2353, 2273 in 2057 prirede dne 6.septembra (Labor Day) 1915, v Smithon, Pennsylvania, VELIK JAVEN LJUDSKI SHOI na katerem bodo govorili: zi sloven. premogarje sodr. KRISTAN iz Chicago, za angl* ško govoreče pa JOHN P. AVH] TE, predsednik U. M. W. of j Slovenski, sploh jugoslovanslj premogarji v iSmithton in okoli ( na ta dan vsi na shod! Program:—Sodr. Kristan zača govor točno ob 12. opoldne, Johi P. AVhite začne govpr točno o pol treh popoldne. Pred shodoi in po shodu bodo na dnevnem r du razne športne igre, kakor Bai Bali in druge. Igrali bosta tis dve unijski godbi. Vstop prost vsakemu. — Pridu vsi! Shod se vrši na Base Ba| Graun. A r slučaju dežja se v shod v Garmean Halli. ODBOR. id-j* J 'e P rei V?, d# di l” ižil‘ Ji w >i e , st w e ( 1 vesd lC .bStfOi > »p polit M]0 I V ice ^ozva" , ( stno m Si bo V Glencoe, Ohic f nazadn Jugoslovanski socialistični klu št. 2 v Glencoe. O., ima svojo pri hodnjo redno sejo dne 12. septeu bra v navadnem prostoru. Zače tek ob pol dveh popoldne. Vse tukajšnje Slovence vab: g vse sv« i nekaj mo, da se udeleže te seje, ki b a imela važne zadeve na dnevnei (mo. To. redu. Bavila se bo z vprašanj sina. Ti ki se tičejo koristi vseh tukajg podjet njih Slovencev in delavcev splol Zato je v njihovem interesu, d ; in pol se udeleže seje. S socialističnim pozdravom Ignac Žlemberger. tajnik Chisholm, Minn. Opozarjajo se vsi sodrugi, di stili z. naj se udeleže redne mesečne “■ je, ki se vrši 7. septembra zve* :■ ob pol osmih v finski dvorani r pustila Math Rihter, tajnik. nodčani 1 i; če 1 kar pii f kaj de p sporoči Ueriki. šel za u toi ošab ilavcem . Razume ital, dol itija so w Ali k; POZOR naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričeli tamošnja pošta s 1. avgustom do¬ stavljati vse poštne pošiljale naslovnikom na dom. Prosimo to-, rej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NA¬ TANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da moremo iste t imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim na¬ ročnikom redno dostavljala ni dom. Upravništvo Proletarca. UTRINKI. Italijanski vulkani bruhajo. Cenzura ne do¬ voli podrobnih poročil. So li morda v Italiji tudi Vulkane militarizirali? V Arkansasu je sodnik Little izjavil, da je zakon o minimalnih plačah za delavke neusta¬ ven: 1.) ker so po njem tudi delavke odgovorne za kršitev zakona, 2.) ker imajo po njem delavke privlegip napram moškim delavcem. — To je ar¬ gumentacija ! Na Angleškem se je 87.000 žensk vpisalo za prostovoljno delo v municijskih tovarnah, čud¬ no ! Nihče ni dejal, da je za ženo kuhinja in ple¬ tenje nogavic. In vendar hi se zdelo človeku, da je izdelovanje morilnega materijala manj žensko, kakor filozofija in juristarija. vojni. Neki Kitajec mu je dejal: Če ne doseže krščanska civilizacija Evrope nič druzega, kakor da ustvarja vedno nove in vedno hujše morilne instrumente, tedaj ostanemo rajši barbari. Miss Ida Tarbell pravi, da je sedanja vojna najboljša reklama za mir. Ze, že. Ampak včasi tudi najrafiniranejša reklama ne učinkuje. Ta¬ kih reklam za. mir je bilo že mnogo, kar je goto vo tudi omenjeni dami znano, a sedanja vojna dokazuje, da je ostala brez uspeha. In pa — ze¬ lo draga reklama ji: to. Misionarji stokajo. Ne tisti misiornarji, ki potujejo po civiliziranih deželah in preobračajo slabe kristjane v dobre; oni nimajo povoda, da bi se pritoževali. Billy Sunday bi to lahko po¬ trdil . Ampak misionarji, ki nosijo krščanstvo v “dvije” kraje in med “barbare”. Vojna, pre¬ ideta vojna jim kvari nebeške račune. Divjaki namreč pravijo, da ne more hiti krščanstvo nič boljše od njihovih ver, če se kristjani med sabo koljejo, kakor se divjaki še nikdar niso. Dr. Schmidlin pravi, da nočejo Japonci nič več sli - Sati o krščanstvu, ker ni znalo preprečiti svetovne Ali se uči Turčija od Avstrije, ali Avstrija od Turčije ? V Carigradu so na trgu pred vojnim ministr¬ stvom na podlagi sultanovega ukaza obesili dvaj¬ set Armencev. Eden izmed njih je bil ruski državljan. Po poklicu je bil eden zdravnik, eden major, eden dijak, eden častniški namestnik, dva učitelja, drugi so pripadali raznim strokam. Obdolženi so bili, da so bili elani armenskega revolucionarnega društva “Hineak”; vojno so¬ dišče jim je baje dokazalo, da so hoteli del Turčije odcepiti od države in ustanoviti neodvis¬ no Armenijo. Zaradi tega so jih po turški pravici obesili. Nekateri avstrijski listi obsojajo to tendenč¬ no sodbo. Niso li s tem obsojene tudi avstrijske tendenčne sodbe, po katerih je bilo v Franc- jožefovi katoliški državi nekoliko sto ljudi obe¬ šenih in ustreljenih? LISTU V PODPORO. Tony Kaiser, Lawrence, Pl. $1.00. — Dr. Fr. Ferrer štv. 131. Chicago. 111., 15c. Skupaj $1.15 Zadnji izkaz $505.90. Vsega do danes $507.05. Obstreljen škof. A r AVinona, Minn., je bivši ks- toliški duhovnik L. M. Leshcs na¬ padel škofa Patrick R. Ileffroni in ga z dvema streloma iz revol¬ verja ranil. Zdravniki niso iz¬ gubili upanja, da okreva, dasi 'f ena rana nevarna. Krogla je ob¬ tičala pod levimi plučami. Napa¬ dalec, ki je baje blazen, je pod strogim varstvom. Streljal je na škofa, ko je bral mašo v privatni kapeli marijanskega kolegija. Ne orihaja nam na misel, da bi. kovali političen kapital iz takih dogodkov. Pač pa vidi vsakdo lahko, da so duhovniki tudi le h rrvi in mesa kakor vsi ljudje, i” tisti žegen, ki naradi iz njih du¬ hovnike, jih človeško vendar nii ne izpremeni. m, da si cirazkol, i meseci Ti so bi ? so bili Potem j lorklja v G je pi rojaki dolavs tei slični K 152 c< Vkv ‘t skupni lj naredi Naj? Vzai Gad 2 le tenkih fotrebšč •pravili j 1 it kup '•a isti ^ s talo t pa tedi to; ^ Collin Blagor ubogim! Komisar za notranje.davke p° vladi v AAtesbington. D. C., po- oea, da je v Zedinjenih državah okrog 345 oseb, ki imajo čez 500- 000 dol., in 41 oseb, ki imajo naj- manje miljon dolarjev letnih do¬ hodkov. Če bi vsi pošteno plačevali svoje davke, bi se izkazalo, da jih je več. J| dem Vavi Ttooh V 0r V, j* teni t a ^el g' k 'ned H ;/ V bVč Vije; L V) 5?« se ■ VČ (?’ i>i ,f >ei proletarec 7 Collinwood-Cleveland, O. 1 j proletarec! Lj]inwood je predmestje Cle- ' d a in je prešlo pred 6 leti Clevelandsko upravo in pred .; s e je tudi pri splošnem gla- Lju pridružil še sosednji Mat- ijjn, ali kakor ga šaljivci i- Jjjejo Mič Šunke, pod mestno U, Tu je strogo prepovedan •jdeljah ječmenovee, in zaradi j s0 nekatere društvene blagaj¬ no prizadete, ker ne morejo Lviti veselic na gospodov ^ Bjub strogosti modernih »v vodnih apostelnov si Slo- p znajo pomagati s tem, da ^jajo veselice izven City Li- s na takozvanem Euclid, ki $ mestno mejo — cut road. [ogoče si ho kdo mislil, da se tfiienjajo medvedji brlogi; v jei je pa obratno. Nekateri rojaki imajo tam z drevesi za- ja lepa posestva in izključno slovenska collimvood-eleve- Iska društva prirejajo izlete ‘jrme. Edino izjemo tvori v društvo Leon Tolstoj št. 6, :.P. Z., ki je odločilo prirediti ico na 10. oktobra v Bauman Poleg tega naprednega druš- mamo tudi socialistični klub Iz godbo. In še več drugih ■lij imamo, ki jih pa ne bom Glencoe ~ ;jal, zato ker poleg napredka . socialistični - rfte Dazadn i a štvo. Sicer se n ima n„ - i bi"oodčani lahko z marsičem jo dne 12 seJ “ am<); Ce k ' ie P rimai ukuje n prostoru. 7? ffcev ’ kar pišite nam; če pa ! ” popoldne * ' kj ’ e -1 denarnih b °g° v od " je Slovence J > r sp0 ™ ite ~ zato prosi - 'že te seje ti takor Vse svetmke v litanijah. leve na dj "•? nekaj . pa imam0 ’ f sar , toaamo. lo je pa naša zadruz- .• t° 1 rgovina. To je menda edino i ,s 1 ' se ‘“oj niško podjetje na skupni pod- n delavcev sj^ T Ameriki. v,m |cd 2 in pol leti se je porodila a misel za ustanovitev zadru- " T 00 i Clevelandu in sicer zato, ker ■u, 1 em er =;‘ »kateri ošabni groceristi rek- ^ i delavcem več ne dajo na jst Razume se — kako bo de- hisholm,Mia .-.plačal, dokler ne .prinese i vsi sodnici, jpmj. tistih zasluženih žuljev? 'dne inese« Pa - š&, : te mbra M ■ 5 ’ v 8mjv , kod ° tji ;t rje 8 4 4 jhlca Se, , \ ' a J0% J »J »nnthton \M ‘a shod! % °i- K sJ L - »Poldne ^ e £° v » toii Ine. Pred N Jo na dnev„ 10 'S re ' kakjfvj Igrali iojtjS Ibi. sakemu.^v S d na Base » ■aju dežja g. j i Halli. 1 ODBfjt: optembrami inski dvora Rihter, taji :or nemaugh, Pii , da je 1. avgustom* >štne lom. Prosimoa črnke, da e AZNANUOS LOVE STOJE a moremo id ti in tako pti le list našimi* dostavljala * vo Proletarci ’ODPORO. Lavvrence, ft Ferrer Stv. H , Skupaj $1-^ ' 5.90. tega so ustanovili zadružno e 5> in., je bivši v M. Lesbes^f ck E. Heffro 'doma iz avniki niso ^ okreva, d 381 j Krogla j 8 c ‘ plačami. h' 8 ?' blazen, j” Streljali 6 našo v ga kolegij 3 ,, na misel m vidi v« miki tud 1 , ■, r vsi lj«C udi i* f J 0 ■ m Ali kakor povsod je tu- iaj pustila kukavica skrivno tem, da se je napravil v do- iitvari razkol, in pojedli so pod¬ it v 6 mesecih. ,V sosednem vburgu so bili pa še bolj mar- i, ker so bili gotovi že v 3 me- i. Potem je pa po naklučju s štorklja v Collinvvood in vse dala tukajšnjim Slovencem, da se je pri sosedih zgodilo, redni rojaki so se nato oboro- 1 20 dolarskimi delnicami in povili slično skupno podjetje (javni 152 cesti. Pripomniti je, je začetek v resnici jako težak; tak s skupno močjo se vse pre¬ it in naredi poslovni red. In i je sedaj? venska zadružna, trgovina ob¬ le nad 2 leti in je ena največ- slovenskih trgovin z življen- potrebščinami; s skupno i in pravilnim gospodarstvom že toliko pripomoglo to pod¬ la je kupilo nov izredno lep )r na isti cesti za 6000 dol. la, stalo bo še kak 1000 za editev, pa se bo z združenimi i tudi to premagalo. Potem pa Collinvvoodčani v resnici ponosni na svoj edini na- k in s tem pokazali, da v res¬ ica pravo moč rodi. Fran Kožel. ■ko ven Kristan. Da je imel Kristan v Trbovljah pisarno, to meni ni zna¬ no, ako ravno sem rojak Trbov- čan. Pisarno je imela socialistič¬ na zveza, Kristan pa je. prihajal v Trbovlje le kot govornik in po shodu je zopet odšel. Nikoli pa ni on pobiral nikakršnih denar nih prispevkov, in če vidva to tr¬ dita, sta oba skupaj lažnivca, kot vama je tudi na shodu Kristan v obraz povedal. Kristan vaju je tudi na shodu pozival na odgovor, ali žalibog morala sta v posmeh ljudstvu čez fene. Rečem Vama samo nekaj. Ako sta vidva imela resno voljo, da bi nalogo, katero sta bila naučena, dobro izvršila, bi morala priti na shod trezna in pred shodom molčati. Slabo re¬ klamo sta 14 dni poprej delala po mestu. Vsakdo se še ve spominjati taj¬ nika Hrvaške zajednice v La Sal- le, 111. Osleparil je zvezo za 150 dolarjev in potem, ko- bi imel bi¬ ti aretiran, je bežal po vsej stre¬ hi v tovarni za ure, da je ušel nra¬ vi ci. Skupaj sem s tem poštenja- kovičem delal v tovarni in zato tudi lahko to potrdim. Res je streha tovarne dolga, saj je zna¬ na za drago največjo tovarno za ure na svetu, a ušel je goljufovič. M/eni samemu je odnesel $15 težko prisluženih. O zlata knjiga! Se enega rojaka imam zate. Kaj pa blagajnik sv. Barbare iz La Salle, 111? Kam je pa ta šel s $500, dragi pravijo s $600 — na izlet? Ta je pač izginil kot kafra. Pro¬ sim, če enega -čuka imam, V sa¬ lonu v La Salle sta se dve stran¬ ki sprli. Ko že pes ni mogel več požirati, je pa pograbil enega za prst tako hudo, da mu je drugi moral za vrat stopiti, da je pes pokiizal jezik in spustil. Ta člo¬ vek ima znake steklosti in ako se ta ne priklene, sc bo kar naenkrat bral ukaz: Radi nevarnega ugri¬ za. pasji kontumac za okraj La Salle, 111. Mislim, da mi ne more teh dveh goljufij nihče utajiti in naj ostanejo v zlati knjigi čukov zabeležene. Tebi, “Amerikanski Slovenec”, pa svetujem, da pre¬ den daš stvar v tisk, se resnično prepričaš, da ne boš laži trosil. Navsezadnje 10 kron ali $600 je precej razlika. Ferdo Arzenšek, 2122 State St., Peru, 111. ki so polnomočni in se po ustavi S. S. P. Z. morajo izvršiti. 4.) Apeliramo zajedno na vsa bratska društva, da vzdignejo so¬ glasno, takoj in z vso odločnostjo svoj glas v prilog združitve. iSklepom seje 8. avg. 1915 se ta resolucija pošlje v vsa glasila pri¬ zadetih organizacij ter gl. odboru S. S. P. Z. Za društvo Lunder-Adamič št. 20 S. S. P. Z. Frank Somrak, predsednik, J. 'Šunk, tajnik. Anton Kuhelj, blagajnik. Lawrence, Pa. Zavoljo slabili delavskih raz¬ mer mi ni mogoče biti naročhik ‘‘Glas Svobode,” dokler se—raz¬ mere ne zboljšajo; tedaj odkla¬ njam Vaš list, da bi me v slučaju ne opominjali, da Vam kaj dolgu¬ jem. Tako tudi sc prostovoljno odpovem novo pečeni ‘‘Nova Do¬ ba” v Pittsburghu, katera spre¬ minja svoje stališče kot pomla¬ dmi vreme; tedaj za takšen list ni prostora pri meni. Kjer je farska banda, tam ni napredka. To naj zadostuje. Naročnik Proletarca, Tony Kaiser. Peru, 111. ■rikanskemu Slov. št, 24. v m. Boljše rečeno vsem slo- ^kimajmohtarjem širom Ame- odgovor. Ako ravno hočete *tti resnico, Vam pa povem. W sem sam na tem pikniku, v !ga se tako zaganjate. Pre- Gl. odboru S. S. P. Z., Chicago, Ul. Cleveland, O. Na seji z dne 8. avgusta 1915 društva Lunder Adamič št. 20 S. S. P. Z. se je čital zapisnik sestan¬ ka pripravljalnega odbora za združitev in glavnih odbornikov prizadetih organizacji. Iz zapisnika je bilo posneti., da jc sedanje delovanje glavnih od¬ borov, tičoče se združitve, v veli¬ kem protislovju z oddanimi gla¬ sovi članstva za združenje. Jasno je, da tudi glavni odbor S. S. P. Z. namenoma zadržuje združitev in vsled tega sklepamo sledeče; 1.) Društvo ne smatra za vero¬ dostojno izjavo gl. odbora S. S. P. F začel govor g. E. Kristan, ^ W>F-"‘ :: ■rwi,W7X! proletarec DRUG SODNIK ZA HALPINA. Bivši načelnik chicaškega de¬ tektivskega urada kapitan John J. Halpin, ki je tožen, da je spre¬ jemal od trusta jasnovidcev pod¬ kupnine in da je za denar ščitil znane tolovaje, bi bil moral pri¬ ti pred sodnika Charles M. Thompsona. Ker sta mu bili pred¬ loženi dve zapriseženi izjavi, da ni nepristranski napram Halpinu, je pa Thompson dovolil, da pride zadeva pred drugega sodnika. Pravi, da ne pozna nobenega iz¬ med onih mož, ali če je kdo pod¬ pisal affidavit, se noče vsiljeva ti za sodnika. Tudi sodnik Lock- wood baje ni nepristranski, in Halpinovi advokati tudi njega ne marajo. Državni pravdnik Hoyne pra¬ vi, da ni to nič druzega, kakor zavlačenje senzacionalnega pro¬ cesa. Njegov atflstent Johnston pravi, da se ne da s temi protesti ugnati v kozji rog, ampak bo skr¬ bel, da se čimprej izvrši razpra¬ va. Sodnik Hillyer v Colorado, ki je sodil Lawsona, ni bil tako razlo čuteji, dasi je bila njegova pri¬ stranost veliko bolj očitna. Nje¬ mu je moralo šele višj esodišče povedati, da ne sme soditi rudar¬ jev coloradskih družb, katere je sam zastopal, preden je postal sodnik ... So razlike med ljudmi je izjavil, da se nahaja Rusija pred neposredno finančno kata¬ strofo. Od zaveznikov ni niče¬ sar pi-ičakovati in edino upanje je še Amerika. Zagovarjal se je spre¬ jem posojila v Združenih drža¬ vah za poravnavo municijskih na¬ ročil. Najbrže bo tudi v drugih drža¬ vah podoben strah upravičen. Vsak studenec se izčrpa, če se vedno le zajema iz njega. Atentat na Caillauxa. “Independance Belge” poroča iz Pariza z dne 13. julija: Fran¬ coska cenzura zakriva poročila o atentatu na Caillauxa in njegovo soprogo. Ko sta se peljala oba pred kratkim v ’Passy na izpre- hod, je ustavil neki avtomobil voz, v katerem sta se peljala. Več o- seb se je, vrglo na oba, ter jih tol¬ klo z raznimi predmeti, tako da sta se oba zgrudila. Ko je prišla policija, so se napadalci razpršili. Oba so pripeljali v bližnjo klini¬ ko. List pravi, da se jc več pari¬ škim politikom zagrozilo v pismih, da jih bodo linčali, če ne opuste svoje mirovne politike. ČEMU SO POSTAVE? Vrhovni tovarniški nadzornik v Cjpcagu, Oscar Nelson, je storil korake za sodnijski progon velike tvrdke Meyer Bros. zaradi poru¬ šen j a zakona o deseturnem delav¬ niku za ženske. Ta tvrdka ima na Wabansia ave. delavnico za obleke, v kateri je 300 delavcev in delavk v stavki. Nelson je či tal izjavo uradnikov Amalgama- ted Clothing Workers of America ki so trdili, da znaša delovna do¬ ba pri omenjeni tvrdki enajst ur in pol na dan. Da se prepriča kaj je na stvari, je dal preiskati slučaj. Dva pomožna inšpektor¬ ja sta odšla v Wabansia Hall kjer imajo stavkarji svoje se¬ stanke, in ta dva sta zaslišala mnogo deklet, ki so potrdile, d# so začenjale delati ob šestih z ju traj in da je delo trajalo na u- kaz podjetnikov do pol osmih zvečer. •V delavnici je delo popolnoma ustavljeno. Stavkarji zahteva¬ jo, da se ne prekoračuje delovna doba in da se zvišajo mezde za moške po 10, za ženske pa po 30j odstotkov. Mnogo deklet zaslu ži komaj po 4 do 5 dolarjev na teden, in vrhutega morajo še pre našati vsakovrstne žalitve od fo remanov. Eksplozija v tovlami za olje. V Bayonne, N. J., je dne 16 avgusta v tovarni za olje Eaglo eksplodiral rezervar s 65 galona¬ mi olja. Petdesetletni delavec William Schultz je bil na mestu ubit, sedem jih je bilo poškodo¬ vanih. Kitajska kupuje podmorske čolne Iz New Yorka poročajo, da vo¬ dijo agenti kitajske vlade velika pogajanja za nabavo podmorskih čolnov. Gotove so že priprave za nakup 100 čolnov od Submarine Boat Corporation, ki bodo veljale 75 miljonov dolarjev. Ceni se, da bodo ameriški kapitalisti pri tej naročbi zaslužili 40 miljonov do¬ larjev. Ne marajo nemške godbe. V San Francisco je na razstavi igrala “San Francisco Symphony Orchestra. ’ Njen kapelnik je dr. Alfred Hertz iz New Yorka. Ta godba je nenadoma ustavila pro dukcije; vladala je namreč z njo velika nezadovoljnost, ker je baje tendenciozno igrala nemške na¬ cionalne skladbe in na razne na¬ čine demonstrirala za Nemčijo. Bankrot grozi. Prekomorska agentura navaja vsebino nekega članka v “Vossi- sche Zeitung”, ki poroča o tajni seji, katero je baje imel finančni komitej ruskega državnega sveta. V članku se pravi, da je prejš¬ nji ministrski predsednik in fi¬ nančni minister Kokovcev podal kaj pesimistično sliko o financi- jelnem položaju Rusije. Izjavil je, da mora neomejeno izdajanje papirnatega denarja dovesti do narodnega bankrota. Carski svetnik, profesor Osaro, Italija in zavezniki. Avstrijski listi pišejo: Med Ru¬ sijo in Anglijo obstoja dogovor glede Dardanel. 'V smislu tega do¬ govora ima Rusija na Balkanu po¬ polnoma prosto roko in zlasti vsa teritorijalna (torej tudi albansko) in kompenzačna vprašanja so od¬ visna od ruskih državnikov. An¬ glija pa je gospodar v Egejskem morju. To so konsekvence dogo¬ vora, ki je bil Italiji dosedaj po¬ polnoma neznan. Italijanski poli¬ tiki so vsled tega silno ozlovolje- ker uvidevajo, da ogroža ta m dogovor vse njihove balkanske načrte. Ni izključeno, da se raz¬ vije iz tega položaja še prav dale- kosežen spor v četverozvezi. Jas¬ no je sedaj tudi, zakaj se Italija¬ ni tako zelo obotavljajo, da bi se angažirali za Dardanele. Morda se avstrijski listi kaj motijo. Vendar pa kaže vse to, kar smo že večkrat rekli: Sedanja vojna pripravlja poznejšo novo vojno. mesa, marveč uživajo ribe. Jaj¬ ca veljajo 8 do 9 centisimov, sad¬ ja in sočivja je pa v izobilju in vse poceni. Toda ljudstvo se vzlic temu bridko pritožuje, da vlada draginja, ker ima pač skrajno u- božne zaslužke in je silno mnogo ljudi sploh brez dela. Hišni po¬ sestniki imajo posebne križe; kdor ni bogat, ta sploh ne plača najem- ščine. Uradniki, uslužbenci in de¬ lavci ne plačajo najemščine ne iz- lepa, ne izgrda. Vrh tega vlada splošni strah, da nastane kolera in splošno prepričanje, da izbruh¬ ne prej ali slej revolucija. Samo tega se nihče ne boji, da bi Italija zmagala. Nemec, ki to piše, je seveda gle¬ dal s protiitalijanskimi očmi, toda v glavnem se bo njegov opis že v jemal. Navdušenje za vojno, pa resnična vojna, to je razlika. NEPISMENOST V ITALIJI. V ITALIJI OB ČASU VOJNE. Iz Neapolja pregnan Nemec je v nemških listih obelodanil nekaj zanimivih podatkov o razmerah, ki vladajo v Italiji, odkar je ta zapletena v vojno. Če je bilo pre¬ bivalstvo v Rimu in Milanu pravi Nemec — res navdušeno za vojno, pa o Neapolju tega ni tr¬ diti. Neapolj je bil ob času vojne napovedi prav tih in miren. Vi deti je bilo samo objokane oči, zadržano jezo in strah pred re volucijo. Tudi brzojavke o ita¬ lijanskih “zmagah” niso učinko¬ vale. “Kdo nam bo dal kaj jesti? Kdo nam vrne naše sinove? Kaj nam more ta vojna koristiti? Ta¬ ko je govorilo ljudstvo. Nepre¬ stana opravičevanja v uradnih poročilih, zakaj armada nikamor naprej ne pride, so ljudstvo Se zelo potrla in mu vzela zaupanje v uspeh. Zastave pa so seveda vsi razobešali, pa ne v znak veselja, ampak ker se vsak boji sumniče¬ nja. Tako je sin nekega italijan¬ skega admirala razobesil ob nekt priliki na svojo hišo polno zastav, o končani slovesnosti pa jih je — izvzemši italijansko trobojnico — zopet odstranil. A glej — hitro je bil poklican na policijo. Kdor se ne priznava za pripadnika voj¬ ne stranke, tega ne priznavajo več za patri jota in ga preganjajo. Uredba za podpiranje ljudi brez zaslužka, in za rodbine vpoklica¬ nih so se vsaj v Neapolju skrajno slabo obnesle. Ker je v Neapolju 60 odstotkov ljudi, ki ne znajo ne pisati, ne citati — oj, ta itali¬ janska kultura, ki je sicer velika, katere pa velika večina naroda sp.loh ni nič deležna — so velike težave s prošnjami za podpore, rudi z živili je težava v Italiji. V Neapolju imajo vsaj ribe in to jim pomaga. Vlada je že pred ne¬ kaj meseci vpeljala vojni kruh, ki se dobiva v posebno določenih prodajalnah kilogram po 40 cen- tesimov. Belega kruha velja kilo¬ gram 64 centesimov. Makaroni so od nekdaj v Neapolju zelo pri- jubliena in najbolj običajna jed. ’ovprečno velja kilogram maka- onov sedaj 70 centesimov, pred vojno pa je veljal 40 centesimov. Tudi cena mesa se je povišala, a ne pride v poštev. Premožni ljudje tudi to ceno lahko zmagu¬ jejo, drugi pa itak ne kupujejo Ljudsko štetje, ki se je vršilo v Italiji leta 1911, je izkazalo 29,- 459,687 oseb, ki so prekoračile še¬ sto leto svojega življenja. Od teh jih je izjavilo 18,322320, da zna¬ jo pisati in čitati, dočim jih je 11,050.454 to vprašanje zanikalo, a ostali sploh niso dali nikakega odgovora, če te številke preraču¬ namo v odstotke, vidimo, da ima od 100 oseb nad 6 let le 63 ele¬ mentarno izobrazbo, a še ta je pri večini skrčena na najožje meje. V resnici je med 63 “pismenih” lju¬ di takih, ki niso dospeli preko po¬ znavanja par črk. Pri tem pa tre¬ ba uvaževati, da to poprečno šte¬ vilo ne velja enakomerno za raz¬ lične dele prebivalstva. To je raz¬ vidno iz sledečih odstotkov anal¬ fabetov v posameznih provincah: Piemont 11. Ligurija 17, Lombar¬ dija 13, Benetke 25, Emilija 22, Toskana 37, Mache 51, Umbria 49. Abruzzi 58, Oampagna 54, A- pulija 59, Basilicata 65, Kalabrija 70. Sicilija 58, Sardinija 58. Vojna pač tudi ne bo pospešila izobrazbe, če požro kanoni de¬ nar, ga ne more biti za šole. Voj¬ na je sovražnica kulture. poslala na Nemško in v Avstrijo, in sicer v zameno za krompir, o- ziroma sladkor. Zadnja dva me¬ seca ni dospelo iz Francije nič riža v Švico, iz Italije pa že dalj časa ne. Francija je nedavno da¬ la dovoljenje za izvoz več tisoč ton riža iz Marsilje, a iz navede¬ nega vzroka j c dovoljenje v zad¬ njem hipu preklicala. Jamstvo, da se riž ne bo naprej oddal, za¬ hteva Francija brez ozira na u- vozno kontrolo potom uvoznih trustov, katerim v Parizu pripi¬ sujejo veliko manjši pomen, ne¬ go v Londonu. Angleška namera, da bi se v Švici ustanovil uvozni trust, ki bi gledal na to, da bi se živila in razno drugo blago, ki bi se uvažalo iz Anglije in nje¬ nih kolonij, pod nobenim pogo¬ jem ne izvažalo v Nemčijo in Avstro-Ogrsko, v Švici ni našla sprejemljivih tal. Pač pa se je tak trust ustanovil na Nizozem¬ skem, vsled česar je nadaljno u- važanje živil iz Holandske ali preko nje skoraj.izključeno. ZOPER KMEČKE PRAZNIKE. Avstrijski listi pišejo: “Vojno ministrstvo v Avstriji se je opo¬ zorilo, da naj nastopi proti zdrže- vanju dela ob takozvanib kmeč¬ kih praznikih, ker se s tem izgubi okrog 40 do 50 delavnikov na le¬ to in se poveča že itak veliko po¬ manjkanje kmečkih delavskih mo¬ či. Kot “kmečki prazniki”, ve¬ ljajo kakor znano, nekdanji praz¬ niki, ki so se odpravili leta 1771., ko je Klemen XIV. skrčil cerkve¬ ne praznike (na 16), med ljud¬ stvom pa še vedno praznujejo te dneve pod imenom soprazniki in pod označilom “odpravljeni praz¬ niki” (applicatio pro populo.) Dasi ni zdrževanje od hlapčevskih del statuirano niti s cerkvenimi nijti z državnimi predpisi in torej pogoji za normativno odredbo ni¬ so dani, bi bilo vendar potrebno da se s poukom vpliva na ljud¬ stvo v zgoraj omenjenem smislu. Politične oblasti se torej vsled od¬ loka c. kr. ministrstva za bogo častje in uk z dne 10. junija t. 1., št. 11.857, povabijo, da. s pomoč¬ jo občinskih uradov in sicer na primeren način ukrenejo, kar bi bilo primerno. Župnišča dobijo navodila potom ordinarijatov.” Vsega vraga, stori vojna! V ča¬ su mini naj bi bil kdo prišel kme¬ tom s tako zahtevo! Nenavaden slučaj. Mrs. Susanne Durkos pisala nam je o svojem slučaju, katere- ,ga radi priobčimo svojim čitate- ljem: “Želim Vas obvestiti, da sem prejela zdravila ter jih po¬ rabila. Trinerjevo ameriško zdra¬ vilno grenko vino mi je zelo po¬ magalo. Takoj ko sem ga začela rabiti, čutila šeni. kakor bi mi kaj rastlo na levi strani, drugi dan je pa to zginilo in nisem imela več tega občutka. Vaš eliksir je zeio dobro sredstvo za želodec in mo¬ rem ga priporočati vsaki sestri našega društva. Susanne Durkos, El Segundo, Cal.” Gospa, kot se vidi, trpela je na hudi nervozno¬ sti. Trinerjevo ameriško zdravil¬ no grenko vino je gotovo dobro sredstvo pri neredih prebavnih organov, ki so v zvezi z zapeko. ‘V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjev liniment ne spada v vrsto navadnih linimentov. Mo¬ čan je in predirljiv; odpravi bo¬ lečine naj bodo kjerkoli. Cena 25 ali 50c, po pošti 95 ali 60c. — James F. Stepina, predsednik. Christian R. VValeck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. Krasa, blagajnik. Ravnateljski odboj Michael Zimmer, načelnik Emanuel Beranek Dr. Anton Biankini Abel Davis John Fucik A. V. Geringer John C. Krasa Frank J. Skala James F. Sl c.R.wiv / en tltle AMERICAN STATE BAN 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek ... $500,000,0 jjj* ODPRTO: Pon del jek in v četrtek do 8£ zvečj vse druge dneve pa do popoldi Prejemamo hranilne •Vloge in dajemo obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico grebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angl in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II*. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceškei Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naš posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. ■ “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni ih’VP r ' 4 frfota Ibaje ri •očilo, d iiis, ki jbo» s > (jik kato Jjiku Kil .im v Evi J tudi 7. .porterji s< .jeli kaj z ti ji " 1 n > I j ffilsomi moril o m je zelo si izvajajo .načrt in 3 pristne pijače, 2 zdravilne. tegi MODERNA KNI GO VEZNICA Okusno, hitro in trpežno del« za privatnike in društva. Spreje mamo naročila tudi izven mesta Imamo moderne stroje. Nizk* cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Bine Island Ave., (Adver.) Chicago, D! VVažno uprašanje DO mi opravi najbolj« in najceneje Konzularne. M staro Pivovarniški oderuhi. Dne 16. julija je bilo v Solno- gradu obsojenih 43 gostilničarjev zaradi draženja živil in pijač, dne 20. julija pa še 37 drugih. Pri tej obravnavi je sodnik povedal, da pridejo v kratkem vsi pivovar- narji kronovine solnograške od prvega do zadnjega pred sodišče zaradi draženja piva. AVSTRIJA BREZ RIŽA. da Švicarski listi poročajo Francija noče preje dovoliti iz¬ voza v Švico, dokler se švicar¬ ske oblasti formalno ne zaveže¬ jo, da se tudi v takoimenovanem kompenzacijskem prometu ne bo izvažal riž v Nemčijo in Avstrijo. Švica je že nekaj vagonov riža krajsk sodnijske vojaške zadeve 207 Hanovc* *■ ^Jlilwaukee ( Wis.j LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 468 6RAND IVE., KENOSHA, Wis Telefon 1199 PHONE; CANAL 8014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, 111 M. A. Weisskopf, M. D, Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. -3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n® deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Azhland ave. Tel. residence: Lawndale 899* POZOE SLOVENSKI GOSTILNIČABJI! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi h jaz ne plačujem dragih agentov ali ‘‘ managerje? opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna y J ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec i vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijač« pri ki nosijo na steklenici napis: “IMPOBTEl)”. Tudi lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na Pišite po cenik. A. H O E W A T, 600 N. Chicago, St., J0LIET fcrnaiistih Večinoi a, ko izidi m ipisavi, jil li smo čital itmoremo ] m kakor pr i J^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka L. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano Splošna napaka. iaradi k( mir v E jrdinal je ! kmalu li je za mii ;o in Nen ugodno re državam ja taloliških ipež s post¬ iti vsem t terim naj «vršile j j te vesti jem pod 7 , hhko smat P ( Nsednik nobenega Maj je ja: %i ako ^ mizo, bi ^bodo štor obme uso se nj kiko je vi * IZ Bj ^ključek armadi F*v, izsilil Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC 324 BROAD STRHET TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA. Na tisoče ameriškega ljudstva trpi teškočah v drobu in najnavadnejša Urnejših temi je konstipacija ali zapeka in njeM i; ; , 0v ^ q komplikacije. Večina teh trpečih ljudi deli . nnAlttlcd-A nrvr> lr A 4-/-» J n nn nnnlnnllVA IrfA. “ enoinisto napako, to je da se poslužuje kro¬ glic in razne čistilne medicine, ne da bi •* trdji; do prej prepričali, dali so taka sredstva škod- ^ ’ ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno sred- '- 1 '- stvo, katero povzroča telesno slabost in b človeka navadi na neprestano vživanje te more — A -•- •' 1 - iT-— Ako trpite m Y 1 rezer dz Srbije TR1NERS BiTTER-WlNE WlHE ‘i lOVO horke vino JOSEPH TRlNlR «16-622 S AshUnd Ave ^ CHICACO, ILL bo ne samo ‘Vjdopol *dr: vrste medicine, je škodljivo, zapeki ali na kaki komplikaciji vzemite sredstvo, katero vam pomagalo temveč bo obenem tudi pokrep¬ čalo prebavne organe. To sredstvo je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izdelano je iz rdečega vina in zdravil¬ nih zelišč — laksativno, okrepčujoče in daje prijeten duh — ter je namenjeno v pomor zoper sledeče teškoče: ZAPEKA, IN NJENE KOMPLIKACIJE, NEPREBAVNOST, VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v zve» z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, čm se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. -V lekarnah. JOS. TRINER izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. ChicagoJJ ezt iikon H res Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, p 0 ' skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. CeE> 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. ^ U teškoč 4 ':' lržaTi la rancos % Ir V V! % l %0 izgl : SI- eČa k k Sl :>ž najt ,:>k 0 '• ,0 vlade' s.> 8 a. e. A- i a 2niere J Nki iy )e >t. eztf 2(1 A>- SfiSl 'ip I •0 v :>iSi ■aN