o NAJSTAREJŠI UPODOBITVI SKRINJE NA SLOVENSKEM
Angelos Baš
Stenska slika Sv. Nedelje v Crngrobu pri Skof ji Loki, ki izvira iz
60. let 15. stoletja in ki so na njej upodobljena opravila, kakršna so
bila takrat ob nedeljah prepovedana,^ ni samo pomemben spomenik
našega poznosrednjeveškega slikarstva, ampak tudi vir za tedanjo
gmotno omiko in običaje. Zakaj iz naslikanih prizorov je mogoče ta-
kisto marsikaj razbrati o takratnih cehovskih in domačih obrtih, polje-
delstvu, lovu, ribištvu in pa šegah in navadah.^
Mimo drugih obrti je v tem delu predstavljeno tudi mizarstvo in
tesarstvo: naslikane so postelja, skrinja, mize in klopi. V spodnjih
vrstah nas bo zanimala upodobitev skrinje, ki pomeni najstarejšo in
hkrati edino srednjeveško upodobitev skrinje pri Slovencih, medtem
ko si prihranjujemo obravnavo drugih pohištvenih kosov, ki jih kaže
Sv. Nedelja, za spis o vsem našem pohištvu v poznem srednjem veku.
Pričevalni pomen crngrobške stenske slike za takratno gmotno
omiko in običaje v bližnjem območju opredeljujejo naslednje značil-
nosti. — Podobe te umetnine iz poznosrednjeveške vsakdanjosti so v
marsičem sorodne zlasti podobnim upodobitvam v koledarju iz Passaua,
1445, oziroma: obe deli sta lahko zajeti iz skupnih predlog; samostojno
pa je slikar Sv. Nedelje priredil »izbor in sestav sličic« in »je stari zna-
koviti koncept spremenil v nazorno upodabljajočega«.^ Opravila, ki
poudarja zanje naša stenska slika, da so — čeprav so sicer poštena —
ob nedeljah prepovedana, so tako predstavljena s podobami ter se za-
voljo svoje nazornosti lahko »bolje vtisnejo v spomin«. Pri tem je
tehtna še »namenu ustrezna relativna izčrpnost«, kar pa zadeva obliko,
je »njena moč ... v tem, da je... splošno dostopna«.* V tipološkem
pogledu se pripisuje Sv. Nedelja tako imenovani arti memorativae, ki
' F. Stale, Monumenta artis slovenicae I. Srednjeveško slikarstvo. Ljub-
ljana 1935, str. 42, si. 134—138. — Isti, Ikonografski kompleks slike »Svete
Nedelje« v Crngrobu. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
filoz.-filol.-hist. razred II. Ljubljana 1944, str. 401 si, si. 27—31.
^ E. C e v C, Etnografski problemi ob freski »Sv. Nedelje« v Crngrobu.
Slovenski etnograf Ill-lV, 1950/51, str. 180 sL — Isti, Crngrobska pletilja.
Loški razgledi V, 1958, str. 144 si. — A. Baš, Noše na freski Sv. Nedelje v
Crngrobu. Loški razgledi III, 1956, str. 175 si.
^ F. Stele, Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Cmgrobu,
str. 416.
* F. Stele, Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu,
str. 419, 423.
7  Slovenski etnograf 97
Angelos Bas
rabi mnemotehničnim namenom ali kot pripomoček spominu za dolo-
čena napotila,^ tako da pomeni crngrobška stenska slika upodabljajočo
obliko za spominsko kar najbolj učinkovito pridigo o prepovedanih
nedeljskih opravilih.
Če naj bi bili ti nameni uresničeni, so morali biti naslikani prizori
iz vsakdanjega življenja bistveno približani našim tedanjim razmeram.
Prevzete ikonografske oblike so se lahko v osnovi ohranile, medtem
ko je bilo v posameznih potezah vsekakor potrebno, da so se v raz-
ličnem obsegu prila,godile širšemu okolju, ki so bile v njem in zanj
ustvarjene. Kako naj bi si sicer preprosti obiskovalci crngrobške
cerkve zapomnili vsebino Sv. Nedelje, če bi jim prepovedana opravila
ne bila dovolj dostopna ali umljiva? To je bilo mogoče edinole tako,
da so te upodobitve resnično bolj ali manj ustrezale oni dobi (kar je
natanko ugotovljivo), prav tako pa tudi tamkaj običajnemu okolju, se
pravi, da se v svojih poglavitnih predstavnih prvinah niso razločevale
od ustreznih razmer, kakor so bile takrat v navadi na širšem kranj-
skem ozemlju. S tega vidika je vprašanje o resničnih ali od drugod
prevzetih predlogah tu manj važno, ker je temeljni namen naše stenske
slike takšen, da so bile poglavitne podobnosti med upodobitvami in
tedanjim širšim okoljem neogibno potrebne. Določene prikrojitve in
parafraze tujih predlog so se v delu, kakor je Sv. Nedelja, nujno vsi-
ljevale in mu tako podelile osnovno, ne pa tudi nadrobno pričevalno
ceno prav tako še za poznosrednjeveško gmotno omiko in običaje na
Slovenskem. Skoraj izključno le poučni ali mnemotehnični značaj umet-
nine spričuje torej njeno poglavitno, četudi ne nadrobnejšo priičeval-
nost v odsevih takratnega vsakdanjega okolja iz naših krajev. — Crn-
grobška Sv. Nedelja je potemtakem tudi v svoji neumetnostni priče-
valnoisti načeloma določljiva.^
Za skrinjo, ki je upodobljena na naši stenski sliki v drugem pasu
od zgoraj navzdol, na desni strani Kristusa,^ lahko na podlagi navedene
ugo-tovitve pribijemo, da v osnovni obliki prav gotovo predstavlja po-
hištveni kois, kakršen je bil v 15. stoletju na Kranjskem dodobra v rabi.
O meri običajnosti take skrinje, mimo drugačnih, se s Sv. Nedelje resda
ne moremo poučiti, vsekakor pa skrinje, kakor je naslikana ta v Crn-
grobu, tedaj niso bile redke, marveč, kot je podoba, nasprotno dokaj
v navadi, saj bi naš slikar ne poustvaril pohištvenih delov v podobi,
ki bi takratnim obiskovalcem cerkve ne bila zadosti dojemljiva.
Skrinje, ki so bile v poglavitnem oblikovane tako, kot je sporo-
čeno z obravnavane upodobitve, so bile torej v poznem srednjem veku
na Kranjskem očitno precej razširjene. V pričujočem primeru gre
^ F. Stele, Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu,
str. 424 si.
" A. Baš, navedeno delo, str. 175 d. — Isti, Pričevanje o noši v pozno-
srednjeveški umetnosti na Slovenskem. Slovenski etnograf XI, 1958, str. 118 d.
' F. Stele, Monumenta artis slovenicae, si. 137. — Isti, Ikonografski
kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu, si. 50.
98
o najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem
(gl. risbo)* za skrinjo okraste, se pravi naravne barve, ki sestoji iz
podstavka in zaboja, počivajočega na podstavku. Podstavek ima štiri
enojne oglate noge, ki so med seboj povezane z legami. Širina nog in
leg je videti enaka, medtem ko znaša višina leg približno tretjino vi-
šine nog. Zabojni del skrinje ima ravne stene in raven pokrov. (Malce
poševno upodobitev pokrova je po vsem videzu zakrivila pomanjkljiva
perspektiva.) Na prednjih oglih zabojnega dela skrinje sta razvidna
ožja vogalna stebriča, pokrov pa je obrobljen s posebnim ok\drom iz
letev. Višina zaboja je nekaj večja ko višina nog, medtem ko obsega
njegova dolžina blizii tri višine tega dela skrinje. Širina zabojnega
dela skrinje je za spoznanje večja ko njegova višina. Ob primerjavi
z žensko figuro, ki je naslikana desno od skrinje, vidimo, da sega
skrinja ženi do izpod kolka, tako da bi mogla biti, po tem sodeč, visoka
Preris upodobitve skrinje na freski
Sv. Nedelje v Crngrobu, 1460/70
Po fotografiji prerisala Sibila Nekrep
okoli tri četrt metra. Spričo nakazane višine bi bila skrinja nekako
slab meter široka, dolga pa približno poldrug meter. Z upodobitve ni
mogoče nikjer razvideti, da bi bila skrinja krasüno obdelana.
Ob kratkem: opisana upodobitev kaže manjšo, s podstavkom
opremljeno zabojno skrinjo, ki je zgolj funkcionalno opredeljen po-
hištveni kos, kar najbolj preproste konstrukcije in povsem neozaljša-
nega videza. In čeprav je naša skrinja naslikana na Sv. Nedelji med
prizori iz obrtniškega življenja, je prav zavoljo njene konstrukcije in
pa samo funkcionalne in nekrasilne podobe docela jasno, da niso po-
znali takih skrinj le obrtniki, temveč tudi kmetje in preprostejši
ljudje v mestih in trgih, saj niso mimo primitivnejših, tako imenovanih
strešnih skrinj pri nas iz srednjega veka nikoder neposredno izročene
preprostejše oblike in obdelave skrinj, kakor je naša. Zavoljo tega
lahko uporabimo navedeno upodobitev kot vir tako za kmečko skrinjo
* Risba je napravljena po fotografiji v Zavodu za spomeniško varstvo LRS
v Ljubljani.
7" 99
Angelos Baš
kakor skrinjo obrtnikov in pa najnižjili mestjanov in tržanov v 15. sto-
letju na Slovenskem.
Opis naše skrinje spričuje, da je kljub njeni preprosti konstrukciji
in obdelavi ne velja šteti za najstarejšo ali prvotnejšo obliko skrinje
pri nas. Zakaj konstrukcijska osnova iskrinje, kakor je upodobljena
na Sv. Nedelji, je tako imenovana stranska deska, ki so ob njej ali
nanjo pribite vzdolžne deske, druga nad drugo; stikališča stranske in
in vzdolžnih desk so utrjene še s ijosebnimi vogalnimi stebriči.** Ta
konstrukcijska oblika skrinje z ravnim pokrovom, ki je bila doslej
izpričana na slovenskem ozemlju v ljudski omiki šele v novem veku,
od 17. stoletja naprej,^" je s skrinjo, kakršna je naslikana v Crngrobu,
potrjena že za pozni srednji vek ali natančneje za 15. stoletje.
Starejše so konstrukcije strešnih skrinj. Pri teh so deske, druga
nad drugo, vstavljene v štiri, po dolgem izžlebljene stebriče; pokrov
posnema obliko dvokapne strehe.Ohranjeni primeri novejših strešnih
skrinj na Sloveaiskem in na Koroškem spričujejo, da so to tesarski,
samo s sekiro obdelani pohištveni deli, ki jKjmenijo izrecne tesarske
izdelke.^^ Njihove najprostejše konstrukcijske značilnosti se v teku
razvoja niso bistveno spremenile.
Oblike strešnih skrinj je poznala že antika,^' v poznejših dobah
pa jih najdemo malone v vseh evropskih omikah:^'' razen v alpskem
krogvi so sporočene tudi pri Hrvatih, Srbih, Bolgarih, Romunih, Slovakih,
Poljakih, Ukrajincih, Malorusih, pa tudi pri Skandinavcih in Angle-
žih, pri Kavkazijcih idr.^^ Kljub osnovni oblikovni podobnosti z anti-
čnim pohištvom in sarkofagi je treba že zavoljo razpostranjenosti po-
znejših strešnih skrinj na območju, kamor antični vplivi niso nejx)-
sredno segali, zavrniti mnenje o zgolj enem, antičnem izvoru tega
pohištva.'" Sicer so v pozni antiki, med preseljevamjem narodov in v
zgodnjem srednjem veku rimski zgledi nedvomno močno vplivali na
posamezne zvrsti v omiki germanskih, slovanskih in drugih barbarskih
plemen, ki so prihajala v stik z rimskim cesarstvom. Vendar pa to v
našem primeru ni mogel biti edini vzrok za pokazano razširjenost
strešnih skrinj.
Tu gre predvsem za praktične prvine. Zakaj te skrinje v vzhodni
Sloveniji še celo v polpretekli dobi niso bile vselej v hiši, ampak prav
» R. Schmidt, Möbel. Berlin 1917, str. 62 d. — F. K. K o s, Slovenska
kmetska skrinja. Etmolog XIV, 1942, str. 56, si. 2.
" F. K. Kos, prav tam.
" F. K. Kos, nav. delo, str. 55, si. 1. — O. Moser, Kärntner Bauern-
möbel II. Carinthia I, 136—138, 1948, str. 69 d.
F. K. Kos, nav. delo, str. 55. — O. Moser, nav. delo III. Carinthia I,
139, 1949, Str. 380.
" F. R. U e b e , Deutsche Bauernmöbel. Berlin 1924, str. 31. — K. H a hm,
Deutsche Volkskunst. Breslau 1932, str. 46.
O. M o s e r , nav. delo I. Carinthia I. 134—135, 1947, str. 122.
F. K. K o s , nav. delo, str. 58 d. — R. B e d n a r i k , Ludovv nâbytok.
Turc. Sv. Martin 1949, str. 31.
" Prim. F. K. Kos, nav. delo, str. 59.
100
o najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem
tako tudi v vežah in podstenjih.^'' Nobenega vzroka ni, da ne bi bil ta
običaj pri lokaciji skrinj še posebej razširjen v srednjem veku, ko so
— po primerjavi s polpreteklimi drvarskim! in ogljarskimi kočami —¦
varovali shranila v dimniških hišah očitno pač tako, da so jih postav-
ljali pred vrata. Spričo tega je bilo tedaj iz povsem praktičnih nagibov
prikladno oblikovati pokrove skrinj podobno ko pri stavbah, da bi
lahko vlaga odtekala in da ne bi zamakala pohištva. To je po vsej
verjetnosti temeljni vzrok za strešno oblikovanje pokrovov pri ta-
kratnih skrinjah, pa tudi pozneje, kolikor ni šlo za druge prostore,
kjer so se skrinje shranjevale. Da pa je zgledovanje po stavbnih streš-
nih oblikah ustvarilo pokrove skrinj v obliki dvokapne strehe, je ne-
dvomno.^* Saj ni mogoče tajiti, da izvira konstrukcija in podoba teh
skrinj iz »poglavitnih konstukcijskih prvin za postavljanje ljudskih
lesenih hiš«, ki so mu botrovali tesarji, ali drugače povedano, da so te
skrinje po svoji strukturi sorodne tesarskim lesenim stavbam na
kmetih."
Za krog srednjeevropske omike je znano, da so tod vsaj še v viso-
kem srednjem veku prevladovale strešnje skrinje.^" V poznem sred-
njem veku in še celo v 16. stoletju pa so jih v veliki meri izpodrinile
zabojne skrinje s podstavki,^^ kakršno poznamo tudi s crngrobške
Sv. Nedelje. Za uveljavitev te oblike skrinj je bilo, kot je podoba,
odločilno dvoje. To je bila doba, ko so se začele uvajati mimo dote-
danjih ognjišč v enoprostornih dimnicah tudi krušne peči, s tem pa so
nastajali v kmečkih hišah novi prostori, kamre,^^ kamor so lahko tedaj
v večjem obsegu spravljali skrinje. Razen tega pa je prišla takrat v
Srednji Evropi v navado obdelava lesa tudi z okroglo žago,^^ kar je
omogočilo natančneje izenačene mere pri oblikovanju skrinj in za-
ključevanje stranic skrinj v ravnih oglih, brez posebnih, nožnih stebričev.
Spričo tega napredka v stavbni omiki in v obdelovanju lesa so se
spremenile očitno tudi oblike skrinj. Zakaj zlasti pri nižjih družbenih
plasteh se je oblikovanje pohištva ravnalo tedaj edinole po najpriklad-
nejših gmotnih in porabnostnih vodilih. Enoumno je namreč priznano,
da so v vsem srednjem veku izdelovali ljudsko pohištvo samo glede
na namene, ki naj bi mu rabilo,^* tako da so vsi sporočeni pohištveni
" F. Baš, Terenski zapiski.
Gl. F. K. Kos , nav. delo, str. 39.
" O. Moser, nav. delo 11, str. 70, III, str. 360.
K. H a h m , nav. delo, str. 46. — R. B e d n a r i k , nav. delo, str. 35.
" F. R. U e b e , nav. delo, str. 33. — A. F e u 1 n e r , Kunstgeschichte des
Möbels. Berlin 1927, str. 97. — O. Moser, nav. delo IV. Carinthia I, 141, 1951,
str. 277. — R. Bednarik, nav. delo, str. 36. — Take oblike skrinj, toda brez
podstavkov, so bile ponekod, dasi redko, znane v višji omiki tudi že prej,
v visokem srednjem veku: O. v. Falke, Deutsche Möbel des Mittelalters
und der Renaissance. Stuttgart 1924, sl. 15—18.
V. Geramib, Vom Werden und von der Würde unserer Bauernhöfe.
V: J. Papesch-H. Riehl-W. v. Semetkowski, Heimatliches Bauen
im Ostalpenraum. Graz 1941, str. 75 d.
O. Moser, nav. delo I, str. 131, IV, str. 277.
101
Angelos Baš
kosi v tem krogu gmotne omike kar se da preprosti in ustrezajo kot
izključno le »namendsno pohištvo« (Zweckmöbel) goli porabnosti in jih
zavoljo tega v slogovnem pogledu označuje izvenčasovni videz.^^ Izde-
lavi takega pohištva je mogla biti kos domača obrt in obrt v šteri,^"
medtem ko cehovski obrtniki na deželi, kot se zdi, niso imeli pravega
dela.
Zabojno skrinjo s podstavkom, kakršna je upodobljena na stenski
sliki Sv. Nedelje v Crngrobu, velja potemtakem opredeliti kot skrinjo,
ki pomeni s svojo mizarsko izdelavo korak naprej od starejših, tesar-
skih in štirinožnih strešnih skrinj, saj je oblikovana iz prižaganih desk,
ki za svoje ogrodje ne potrebujejo več izžlebljenih stebričev, glede
na prostor pa, kjer so se morale po večini shranjevati, tudi ne več
pokrova v obliki dvokapne strehe. Podstavki, ki so bili običajni na
tem pohištvu, prav tako odsevajo spopolnjeno, mizarsko izdelavo
skrinj, ki so postale na tej podlagi stabilnejše; to bi bilo pri tesarskem
izdelovanju podstavkov teže dosegljivo. Estetske težnje pa se takisto
pri teh skrinjah spričo njihove zgolj praktične namenjenosti ne uve-
ljavljajo.^^
Nameni, ki so jim rabile srednjeveške skrinje, so bili številni. Bile
so spravilo za žito, moko, jedila, meso, oblačila in orožje^* in so bile
tudi v višji omiki najpomembnejši pohištveni kos vse do baročne dobe,
saj so se razen navedenih namenov uporabljale prav tako kot stoli,
postelje in kovčki,^' tako da so pomenile v oni dobi pohištveni kos, ki
je lahko ustrezal vsem namenom, za katere je pohištvo porabno-. Ven-
dar pa so se v poznem srednjem veku začele skrinje glede na svoje
namene tudi razčlenjevati v posamezne vrste, zakaj iz Srednje Evrope
so iz tega obdobja sporočene posebne ženitovanjske skrinje.'"
Zavoljo tega se je težko pridružiti domnevi, po kateri naj bi spre-
jeli Slovenci ženitovanjske skrinje od Rimljanov, žitne pa prinesli v
novo domovino še iz Zakarpatja.'^ Zakaj ženitovanjske skrinje, kot je
bilo ugotovljeno, pred poznim srednjim vekom v Srednji Evropi niso
potrjene. Razločki med slovanskimi nazivi za žitne in pa ženitovanjske
skrinje, ki skoraj vsi izvirajo iz besede scrinium, pa ne morejo ob-
veljati kot dokaz za navedeno podmeno tudi že zato, ker za stare Slo-
vence prav glede strešnih skrinj, ki štejejo kot najstarejša oblika
skrinj pri nas, ni dokazano, da bi jo prevzeli zlasti od Rimljanov.'^
A prav zastran strešnih skrinj se »za zelo zgodnjo dobo« trdi, da so
F. R. U e b e , nav. delo, str. 26, 169.
A. F e u 1 n e r, nav. delo, str. 86. — O. Moser, nav. delo I, str. 121. —
V. Han, Profani namještaj na našoj srednjovjekovnoj fresci. Zbornik Muzeja
primenjene umetnosti I. Beograd 1955, str. 23.
O. Moser, nav. delo I, str. 139.
" O. Moser, nav. delo IV, str. 280.
2« O. V. F a 1 k e, nav. delo, str. XLIII. — O. M os e r, nav. delo II, str. 65 d.
A. F e u 1 n e r , nav. delo, str. 97. — V. Han, nav. delo, str. 23.
^A. Feulner, nav. delo, str. 97, 101.
F. K. Kos, nav. delo, str. 54.
102
o najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem
bile v rabi tudi kot ženitovanjske ekrinje.^^ — Seveda pa smemo pri-
pisati poznosrednjeveško razčlenjevanje skrinj v ženitovanjske in
druge skrinje zlasti le pohištvenemu razvoju v višji omiki, medtem ko
je podoba, da so pri kmetih in sploh med ljudstvom tudi še tedaj bile
skrinje po veliki večini samo vsakdanji porabnosti namenjeni pohišt-
veni kosi, ki se oblikovno' v poglavitnem niso' razčlenjevali.
Vzhodnoalpske skrinje so se izdelovale v poznem srednjem veku
iz mehkega iglastega lesa (jelka, bor, macesen); zgolj težke cerkvene
skrinje so bile včasih iz trdega (hrastovega) lesa.^*
Naša skrinja s crngrobške Sv. Nedelje pogreša vsakršno krasilno
obdelavo. To je po vseh konstrukcijskih in oblikovnih značilnostih te-
danjih podeželskih skrinj iz kroga ljudske omike povsem umljivo.
Zakaj ljudsko pohištvo se je v tem času in prostoru, kot povedano,
ustavilo pri prevzemu osnovnih prvin meščanske ali plemiške hišne
oprave, ni pa posnemalo tudi njene krasilne obdelave, ampak se je
oblikovalo samo po' funkcionalnih potrebah, ustrezno zlasti zmožnostim
domače obrti in obrti v šteri.^° (To takisto ponovno spričuje, da smemo
obravnavano skrinjo z vso zanesljivostjo uvrstiti zlasti v krog naše
takratne ljudske ali nižje pohištvene omike.)
Sicer pa je bila v Vzhodnih Alpah v poznem srednjem veku kra-
silna plat svetnega pohištva posebej tudi pri meščanih razmeroma
preprosta,^'' tako da se ljudska pohištvena obrt tedaj pri nas v po-
glavitnem ni mogla zgledovati po odličnejših vzorih. — V mnogočem
je bil temu vzrok les, ki se je iz njega izdelovalo pohištvo v Vzhodnih
Alpah. Zakaj dolgovlaknat iglasti les je prikladen le za ploskovite kra-
silne obdelave ali natančneje za plitko rezljanje.^^ Spričo tega so lahko
ornamentalne stvaritve pomenile edine ozaljske pohištva v tem obdobju
in na tem ozemlju. »Ornamente so rezljali s kozjo nogo, vdolbine pa
čistili z dletom.«^* Tako so nastale rezbarije s plitkimi vdolbinami in
ostro obrezanimi in dvignjenimi ornamentalnimi linijami.^' Da pa bi
te plitke reliefne ornamentacije izraziteje učinkovale, so se zdolbeni
deli ali dna poigosto' še temno obarvala.*"
Razen v večjih umetnoobrtnih središčih taka krasilna obdelava po-
hištva ni moigla ustvariti pohištvenih delov, ki bi bili po oblikovni po-
V nasprotju s svojo domnevo sodi tako tudi F. K. Kos, nav. delo,
str. 59.
F. K. Kos, nav. delo, str. 57.
" R. Schmidt, nav. delo, str. 61. — O. v. Falke, nav. delo, str. XLI1I.
— W. Schmitz, Das Möbelwerk. Berlin, brez letnice, str. XVII. — A. F e u 1 -
n e r, nav. delo, str. 71. — O. Moser, nav. delo I, str. 146.
F. R. U e b e , nav. delo, str. 10, 14.
Gl. R. S C h m i d t, nav. delo, str. 62.
" W. Schmitz, nav. delo, str. XVII. — A. Feulner, nav. delo, str. 75.
A. Feulner, prav tam.
"»O. v. Falke, nav. delo, str. XLIII. — W. Schmitz, nav. delo,
str. XVII.
« R. S C h m i d t, na v. delo, str. 61 d. — O. v. F a 1 k e, nav. delo, str. XLIII.
— A. Feulner, nav. delo, str. 75.
103
Angelos Baš
membnosti svojih ozaljškov vredni posebne omembe. Prav tako je tudi
edina (meščanska ali plemiška) skrinja, ki se je ohranila na Sloven-
skem iz dobe pred 1500 in ki je po strukturi popolnoma podobna naši
skrinji s Sv. Nedelje, kar se da preprosto ornamentirana (Mestni mu-
zej v Ljubljani),*^ docela ustrezno gornjim opredelitvam o krasilni
obdelavi skrinj v Vzhodnih Alpah. In ker je 16. stoletje v Vzhodnih
Alpah le malo spremenilo plitko rezljano zaljšanje pohištva,''^ so se
lahko navedene osnovne pohištvene oblike in krasilne obdelave ohra-
nile preko tega razdobja še naprej. To spričujejo za naše ozemlje tri
plemiške in meščanske skrinje iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru,
ki pomenijo hkrati edine primerke tega pohištva iz 16. stoletja, ki je
bilo izdelano očitno v naših krajih."^
Po tem dopolnilu o poznosrednjeveškem pohištvu v naši in vzho-
dnoalpski višji omiki naj se končajo pričujoče pripombe o zabojni
skrinji, kakršna je upodobljena na Sv. Nedelji v Crngrobu. V njih
nismo upoštevali skrinj iz debel,**' ki so se ohranile v srednji vek le
v manjši in natančneje nedoločljivi meri, predvsem pa niso vplivale
na izdelovanje naših skrinj v poznem srednjem veku. — Naposled:
prostornina naše skrinje se da po nenatančnih izmerah le približno
določiti. Po gornjem opisu bi držala več ko 300 litrov. Se pravi, da so
bile kmečke skrinje, kakršne poznamo na Slovenskem v 18. stoletju, v
poglavitnem enako velike, saj je znašala njihova prostornina po-
večini nekako 200 do 500 litrov."''
Résumé
SUR LA PLUS ANCIENNE IMAGE D'UN BAHUT EN SLOVÉNIE
La fresque du St. Dimanche a Crngrob pres de Škof ja Loka, provenant de
la sixieme décade du IS" siecle, et représentant les travaux et occupations qui,
alors, étaient défendus le dimanche, n'est pas seulement un monument impor-
tant de notre peinture du moyen âge avancé, mais aussi une source pour l'étude
de la culture matérielle et des coutumes d'alors. C'est que dans les scenes que
la fresque représente, on peut découvrir beaucoup de choses illustrant les corps
de métier et les industries a domicile, l'agriculture, la chasse, la peche et les
J. Mal, Vodnik po ljubljanskem Mestnem muzeju. Ljubljana 1939,
str. 5 d. "
O. v. F a 1 k e , nav. delo, str. XLII.
*^ Zastran značilnih oblik in krasilnih obdelav vzhodnoalpskih in južno-
nemških skrinj po višji šegi v poznem srednjem veku in 16. stoletju gl.:
A. Schultz, Deutsches Leben im XIV. und XV. Jahrhundert. Prag-Wien-
Leipzig 1892, sl. 146, 147. — R. S c Ii m i d t, nav. delo, si. 54. — O. v. F a 1 k e ,
nav. delo, sl. 40 sl, 90 sl. — W. Schmitz, nav. delo-, sl. 71. — A. Feulner,
nav. delo, sl. 80. — O. v. F a 1 k e - A. S c h e s t a g , Die Sammlung Dr. Albert
Figdor, Wien I. IL Wien-Berlin 1930, sl. 522, 526—528.
" O tem prim. O. Moser, nav. delo II, str. 68. — R. B e d n a r i k , nav.
delo, str. 30 d, 33 d.
A. Baš, Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. sto-
letju. Slovenski etnograf X, 1957, str. 51 d, 54.
104
o najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem
coutumes de l'époque. Aoec d'autres métiers, on y représente aussi la menui-
serie et la charpenîerie: on y uoit un lit, un bahut, des tables et des bancs.
Nous avons consacré notre travail a l'étude de l'image du bahut. C'est la
plus ancienne et, en meme temps, la seule image médiévale d'un bahut aupres
des Slovenes. Car la fresque du St. Dimanche a, pour son caractere presqu exclu-
sivement didactique ou mnémotechnique, et par ses principaux éléments, de
l'importance documentaire pour la culture matérielle et pour les coutumes du
moyen âge avancé en général.
Par conséquent, notre bahut (voir le dessin), d'ans sa forme générale, repré-
sente, a coup sur, un meuble tel qu'il était, au 15e siecle, répandu, en Slovénie,
d'une maniere assez générale. Il est vrai que la fresque du St. Dimanche ne
puisse pas nous instruire sur l'ampleur de la diffusion des bahuts de cette
espece et de ceux de forme différente, mais sans doute, alors, des bahuts de
l'espece de Crngrob n'étaient pas rares, au contraire, ils devaient etre, évidem-
ment, assez communs, parce que notre peintre n'aurait certainement pas peint
des meubles aux formes qui, aux fideles d'alors, ne seraient pas assez familieres.
A ce qu'on voit, l'image représente un bahut a forme de caisse, a dimen-
sions modestes, posé sur un socle, un meuble que ne définit donc rien que sa
fonction, a construction extremement simple et a extérieur privé de tout orne-
ment. Et bien que notre bahut se trouve dans les scenes de la vie des artisans,
il s'ensuit, justement de sa construction, de sa forme purement fonctionnelle
et de l'absence de toute ornementation, d'une maniere tout a fait convaincante
que de tels bahuts se trouvaient non seulement chez des artisans, mais aussi
a la campagne et chez les simples habitants des villes et des bourgades.
Or, en dépit de sa construction et son exécution peu compliquées, notre
bahut ne doit pas etre considéré comme la forme la plus ancienne ou primor-
diale du bahut de chez nous. C'est que le corps général de construction du
bahut de Crngrob consiste dans ce qu'on appelle la planche latérale, le long
de la laquelle ou sur laquelle sont clouées les planches longitudinales l'une
au-dessus de l'autre; les points de jonction des planches latérales et longi-
tudinales sont fixés, de plus, par des colonnettes angulaires spéciales.
Plus ancienne est la construction des bahuts a toit. Les planches y sont,
l'une au-dessus de l'autre, glissées dams quatre colonnettes a coulisses longi-
tudinales; le couvercle imite la forme d'un toit a deux pentes. Les exemplaires
conservés en Slovénie et en Carinthie de récents bahuts a toit témoignent qu'il
s'agit de meubles de charpenterie, façonnés rien que par la hache, et repré-
sentant donc des produits formellement charpentiers. La forme de ces bahuts
médiévaux fut influencée, a côté des exemples de l'antiquité, surtout par des
motifs pratiques. C'est que ces bahuts a toit, meme au passé récent, en Slovénie
de l'Est, n'étaient pas toujours placés dans la chambre, mais aussi bien dans
les vestibules et meme en dehors de la maison, au-dessous de la saillie du toit.
Il n'y a pas de raison de supposer que ce meme emplacement du bahut n'ait
pas été des plus fréquents au moyen âge ou, dans les maisons-fumoirs, on ne
conservait les vivres — par analogie avec les cabanes des bucherons et des char-
bormiers du passé récent — qu'en tles mettant, évidemment, devant la porte.
Il va de soi qu'avec cela les couvercles des bahuts prenaient, pour des motifs
tout a fait pratiques, la forme des toits des édifices, afin que les eaux puissent
s'écouler pour ne pas entrer a l'intérieur. C'est probablement la raison prin-
cipale de ce qu'on donnait la forme de toit aux couvercles des bahuts d'alors
et des époques suivantes, lorsqu'ils ne trouvaient pas de place a l'intérieur de
la maison.
On sait que dans la sphere culturelle de l'Europe Centrale, en haut moyen
âge, au moins, les bahuts a tait l'emportaient. Mais au moyen âge avancé et
meme au i6« siecle ils furent remplacés, pour la plupart, par le bahut-caisse
a socle, tel qu'on le voit représenté a Crngrob. — Pour que cette forme de
bahut s'imposât, deux motifs, paraît-il, étaient d'importance décisive. C'était
l'époque ou l'on introduisait, dans les maisons-fumoirs a une piece, a côté des
105
Angelos Baš
foyers d'usage jusqu'alors, aussi des fours. De la maniere, des pieces nouvelles,
des chambrettes, s'ajoutaient aux maisons rustiques, et un nombre plus consi-
dérable de bahuts pouvait y etre mis a l'abri. De plus, on fit alors connaissance,
en Europe Centrale, du travail avec la scie arrondie, ce qui permettait d'ob-
server plus précisément les mesures des bahuts et de façonner leurs faces a
angles droits, sans colonnettes spéciales servant de pieds.
Le bahut-caisse, tel qu'il est reproduit a Crngrob, est donc un genre de
bahut qui, par son façonnement menuisier, représente un pas en avant des
bahuts a toit plus anciens, de façonnement charpentier, a quatre pieds, c'est
qu'il est composé de planches sciées n'ayant pas besoin de châssis en colon-
nettes a coulisses, et qu'il peut se passer, vu l'emplacement qu'on lui accorde,
du couvercle sous forme de toit a deux pentes. Les socles étant d'usage dans
les meubles de la sorte témoignent, eux aussi, un façonnement perfectionné,
façonnement menuisier, des bahuts qui acquierent, par cette base, plus de sta-
bilité, ce qui serait difficile d'atteindre par un façonnement charpentier des
socles. Mais des tendances esthétiques n'apparaissent, non plus, dans ces bahuts
populaires, en vue de leur but uniquement pratique. Dans les Alpes Orientales,
donc aussi en Slovénie, l'ornementation des meubles profanes était, d'ailleurs,
au moyen âge avancé, assez simple, meme chez les habitants des villes, de
maniere que la fabrication des meubles populaires d'alors n'avait pas des exem-
ples plus illustres, ce que nous témoigne le seul bahut appartenant a la sphere
élevée de la culture matérielle qui nous soit parvenu du moyen âge (Musée
Municipal de Ljubljana).
Enfin: le volume de notre bahut ne peut etre déterminé qu'approximative-
ment, selon des mesures inexactes. D'apres elles, il pourrait prendre plus de
100 litres. Ce qui veut dire que les bahuts rustiques, tels qu'on les connaît en
Slovénie au 18^ siecle, étaient, en général, de la meme grandeur, puisque leur
volume s'élevait pour la plupart a 200—500 litres environ.
106