LETO XLV, ŠT. 46 PTUJ, 19. NOVEMBER 1992 CENA 50 TOLARJEV Strankarska kronika in volitve '92 STRANI 7, 8, 9 Priloga: Tržni kažipot " STRANI 11, 12, 13 Mladi dopisniki STRAN 18 i:;|>W« KOT PODJETJE NA RAZVOJNO OS StOVENIIE Z vizijo uspešnejši in prodornejši 12. in 13. novembra je bil v Ptuju posvet na temo Ptuj včeraj, danes, jutri. Pripravila sta ga Skup.ščina občine Ptuj in izvršni svet. Združil je veliko število Ptujčanov, ki želijo eno najstarejših slovenskih mest ambiciozneje raz- vijati. S posvetom so se pričele prireditve ob stoletnici Muzejskega — zgodovinskega društva Ptuj. STRAN 12 «^ Jesen v Majšperku. Rozalijo Šuštar in Heleno Curk Je zvabilo na vrt. M. Zupanič Tednikov televizijski vodnik STRAN 19 in 20^ Predsedniška kandidata dr. Stanko Buser in Ivo Bizjak STRAN 7 in 8 « Ptujski direktorji o lastninskem zakonu STRAN 2 Govori se STRAN 21 • iiiiiilsiiiiiiiliiiiiiilii^ Ponovno pred obnovo, tokrat predvsem zaradi oplinjanja Kljub obvestilu Gradbenega podjetja Gradnje Ptuj v Ted- niku, da bo Prešernova že od 9. novembra zaprta za ves promet, se to zaenkrat še ne bo zgodilo, saj bodo pričetek obnove preložili v začetek na- slednjega leta, smo izvedeli na sestanku, ki ga je sklical Sklad stavbnih zcudjišč ob- čine Ptuj na martinovo. Ude- ležili so se ga skoraj vsi pred- stavniki povabljenih institu- cij, pa tudi veliko tamkaj živečih krajanov. STRAN 5 ^ 2 — DOMA IN PO SVETU 19. NOVEMBER 1992 TEDNIK TEDNIKOVA ANKETil! Ptujski direktorji o lastninskem zakonu Janez Belšak, Stanovanjski servis Ptuj: "Skrajni čas je bil, I da je bil zakon sprejet. S tem je, vsaj tako upam, prerekan- |e okrog lastni- ne končano. Se- daj je naloga poslovodnih or- ganov in delav- cev, da uredijo svoje lastninsko odnose. Ko bo lastnina dciinirana, se bo odgo- vornost vseh povečala, saj mora biti njihov interes, da se po- večuje, ne pa zmanjšuje." Franc Visenjak, Služba druž- benej^a knJij»{)vodstva — po- družnica Ptuj: "Kljub vsemu mislim, da je do- bro, da je ta za- konodaja spre- jeta. Bodo pa re- zultati mnogo manjši, kot bi bili, če bi zakon sprejeli že pred dvema letoma. Sedaj je družbe- na lastnina že močno 'načeta', vprašanje pa je tudi, kakašna je njena realna vrednost." Janko Bezjak, Pctoviaavto F*tuj: "Pričako- val sem boljši zakon glede na to, kako dolgo je nastajal. Kri- vica se je zgodi- la delavcem in gospodarstvu, ki so to družbeno lastnino v pre- težni meri ustvarili. Obubožano gospodarstvo nujno potrebuje svež denar, dva milijona dr- žavljanov Slovenije pa sedaj živi v utvari, da bo od tega go- spodarstva nekaj dobilo." Bojan Zavec, Lipa Ptuj: "Se- daj sprejeti lastninski zakon je kompromis, ki je bil nujno po- treben. Potreb- no ga bo spre- minjati oziro- ma prilagajati potrebam. Tre- nutno je le ok- vir, na katerem se lahko začne lastninsko preoblikovanje podjetij." Marjan Ostroško, Emona— Merkur Ptuj: "Dobro je, da je bil zakon sprejet. Najbrž pa bi potrebo- vali celotno la- stninsko zako- nodajo, tudi za- kon o javnih družbah, zakon o javnih podjet- 'jih sicer bo nastala pravna praznina. Pri- čakovati je, da se bo z lastnin- skim preoblikovanjem del ka- pitala, ki je sedaj še pri posa- meznikih, vključil v nove na- ložbe." Spraševala: MG Foto: JB Sponzorji Svetovnega slovenskega kongresa v Ptuju v torek je bilo v Ptuju drugo srečanje sveta sponzorjev Svetovnega slovenskega kongresa — konference za Republiko Slovenijo. Seznanili so se z dosedanjim delom konference, poročilom o mednarodni poslovni konferenci Slovenija — vaš partner, akcijami in projekti v 1993. letu in trenutnimi razmerami v slovenskem gospodarstvu. Dobrote slovenskih kmetij '93 ..................'^■MWA'iWp '-"4" V.'*'*' V4y//w>w...............'-•" v Mariboru so se v torek sestali člani programskega sveta in organi- zacijskega odbora 3. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Ocenili so le- tošnjo prireditev in sprejeli okvirni program prireditve za 1993. leto. O ustanovitvi turistične skupnosti 24. novembra bo ob desetih v Narodnem domu v Ptuju srečanje trgov- cev, prevoznikov, delavcev v storitvenih dejavnostih in živilskopredelo- valni industriji, na katerem se bodo pogovarjali o ustanovitvi turistične skupnosti občine Ptuj. Ptujski gostinci so ustanovitev že podprli. Arheološka turistična pot I I , I I , I I , , , , , i , , ,,,,,,,,, I,,,, ,i,i,i,,i,ii,ii,,ijijjiiij','/il'i't/tu/'yJ,JyJ.'.•'.■.',■/,■/-■/.•. j.:'a:'.\'.:'.: j.■.'.■j.-I.:'.-j.:'.: J.-J.-J.-J.-'.::: -j.-j.-j.j.•.'.-j.- -j.j.-j.■••j.-j.- ^-j■/.■>.•/.'•.■■ '.■'.■'.•.'.•j.::: j./.-.'.-/.:' 10. Značilnost danes znanih svetišč je, da so bila narejena iz velikan- skih kamnov (ponekod tudi ma- jhnih), ki so bili postavljeni v ne- kakšen krog. Nekateri avtorji vidi- jo v njih svetišča, drugi pa na- grobni spomenik, verjetno pa gre za oboje. Smisel teh krogov, kam- nitih vencev ali prstanov je v tem, da so kamni načrtovani tako, da se sončni žarki pojavijo na določe- nem mestu ob določenem času. Tisto, kar preseneča, je, da so ti ljudje znali na trenutek natančno ugotovili lego Sonca ali Lune v času, ko je dan najdaljši in noč naj- krajša — poletni sončni obrat ali obratno — zimski sončni obrat (ali s tujko solsticij). Ali veš, kdaj je to? Da, 21. junij in 21. december. Da bi lahko zgradili tako sve- tišče, so graditelji morali vrsto let opazovati in spremljati gibanje Sonca na obzorju, da so lahko do- ločili točko, na kateri se je Sonce začelo ponovno vračati. Ko so to ugotovili, so v zemljo zasadili ko- liček in narisali tloris svetišča. Kako natančno delo! Žal ti ljudje še niso izumili pi- save, da bi nam napisali, kaj so počeli v svetiščih in kako so bili videti obredi. To pa, da so bili po- vezani s kultom Sonca, ni vprašlji- vo. Prav gotovo pa ne veljajo sicer zanimive teorije o povezovanju gradnje teh spomenikov z bitji iz vesolja. Če bi hotel o teh stvareh prebrati kaj več, bi na take teorije gotovo naletel. Verjetno ni napak napisati, da so bili ljudje iz tistega časa, pa čeprav pred 5000 leti ali pa samo pred 200 generacijami, v v.seh po- gledih laki, kot mi danes. Nič niso bili manj inteligentni, in če bi lah- ko otroka iz tistega časa prestavili v današnji čas, bi lahko postal znanstvenik ali astronavt kot ti, dragi bralec. Prva svetišča so bila torej na- menjena kultu Sonca, kjer so ob poletnem ali zimskem solstciju potekali obredi in žrtvovanja tudi ljudi in otrok. Ali so žrtvovali Soncu ali mrtvim dušam, tega ne vemo. Prav gotovo pa vemo, da so verjeli v posmrtno življenje. Tudi KULT GROBOV je postal bolj mnogovrsten in zapleten. V njem se že odseva razlika med bo- gatimi in revnimi, med vodji in navadnimi "smrtniki". Posebno razkošni so f)ostali pogrebi za po- kojnimi vodji. Nasipali so velike gomile in naredili velike nagrobne spomenike. Postavitev grobov po straneh neba nam kaže povezanost kulta grobov s kultom sonca. Naj ti opišem še grobnico, ki so jo odkrili po naključju leta 1699 v Newgrangu na Irskem, njeno skrivnost pa je odkril 0'Kelly ve- liko kasneje. Ta grobnica velja da- nes za najstarejšo stavbo na svetu, saj je bila postavljena okoli leta 3250 pr. n. št., torej kar 500 let pred egipčanskimi piramidami. Zgradba ima dolg hodnik in ku- polaslo grobnico. Vhod je zapirala 5 ton težka kamnita plošča. Ob čiščenju grobnice so arheologi na- leteli na kvadratno plo.ščo, ki je po praskah sodeč služila odpiranju in zapiranju. 0'Kelly je razvozlal skrivnost tako, da je upošteval sta- ri rek, ki pravi, da sonce ob kresu zmeraj posije na grob. Naredil je preizkus in res: ob zimskem sončnem obratu posijejo skozi ti- sto prej omenjeno odprtino sončni žarki, in sicer po celem hodniku in v središče grobnice. To se zgodi seveda samo enkrat na leto. Prepričana sem, da je v grob- nici ležal kakšen zelo pomem- ben človek. Ob zimskem sonč- nem obratu so se ljudje zbrali, dvignili pokrov grobnice, opra- vljali obrede s plesom in darit- vami ... Medtem ko v prejšnjih tipih re- ligije srečamo mite o kulturnih ju- nakih, je sedaj z opazovanjem na- rave in plodnosti človeka raz- mišljanje zaneslo v smer, ko se je začel spraševati, kako sta nastala svet in človek. Mitom, ki opisuje- jo nastanek sveta in človelca, rečemo KOZMOGONITSKI MI- TI. Prav ti miti pa dosežejo svoj vrh v pesnitvah, ki so nastale v politei/.mu, to je naslednji razvoj- ni stopnji religije. Zelo natančno jih lahko preučimo, ker je človek izumil pisavo in jih tudi zapisal. Prav izum pisave je tisto, kar nas pripelje v pravo zgodovino, na pragu katere že stojimo. Ali si kdaj razmišljal o tem, koliko tisočletij je moralo miniti in kaj vse je moral človek spoznati in izumiti, da lahko govorimo o začetku zgodovine? Zapomni pa si, da so prav megalitski spomeniki in kovin- ska doba odskočna deska za možnost nastanka velikih civili- zacij in "visokih" kultur, ki so se razvile 3000 let pr. n. št. Toda tudi vsega tega ne bi bi- lo nikoli, ako človek ne bi spoz- nal vrednosti žitaric in razvil poljedelske tehnike, tako da je pridelal več, kot je potreboval za golo preživetje. Zato se, ka- dar vidiš kmeta, ki dela na pol- ju, spomni prvih poljedelcev, ki so postavili temeljni kamen ci- vilizacijam in kulturam na Zem- lji in katere del si tudi ti. iJt^EŠERNOVA - PARADNA ULICA NAŠEGA MESTA Ponovno pred obnovo, tokrat predvsem zaradi oplinjanja Kljub obvestilu Gradbenega podjetja Gradnje Ptuj v Tedniku, da bo Prešernova že od 9. novembra zaprta za ves promet, se to zaenkrat še ne bo zgodilo, saj bodo pričetek obnove preložili v začetek naslednjega leta, smo izvedeli na sestanku, ki ga je sklical Sklad stavbnih zem- ljišč občine Ptuj na martinovo. Udeležili so se ga skoraj vsi predstavniki povabljenih institucij, pa tudi veliko tamkaj živečih krajanov. • VZROKI ZA PRENOVO Projekt so izdelali strokovnja- ki Projekte inženiringa Ptuj. Vodja arhitekt Gregor Kra- ševac je povedal, da je osnovni vzrok za prenovo napeljava pli- novoda — uporaba plina naj bi zaustavila propadanje mesta za- radi kurišč na trdo gorivo, prav tako pa odlok predpisuje v zaščitenem delu mesta napelja- vo požarne vode v vsak objekt. Ob teh potrebah je nastajal ves preostali del projekta za preno- vo. Z novo ureditvijo talnih po- vršin bodo skušali izboljšati prometno ureditev te ulice in ulici vrniti življenje. Prešernova ulica na Ptuju je namreč ena naj- bolj tipičnih starih tržnih ulic v Sloveniji. • ZGORNJI LSTROJ Inženir Zeljko Plohi je pove- dal, da je bila pri analizi Prešer- nove ulice pred 14 leti storjena napaka. Pri takratni obnovi so namreč dali celotno površino v isto raven, s čimer so pešcem onemogočili hojo, saj avtomo- bili parkirajo in vozijo povsod. Ulica ne more biti zaprta za promet, zato so se odločili za enosmerni vozni pas s kolesar- sko stezo in enosmernim pasom za parkiranje. Cesta bo tlakova- na. Sama ureditev bo onemo- gočala divje parkiranje, saj bo- do pločniki dvignjeni proti zgradbam, je povedal magister Branko Bartol. Promet se bo urejeval samodejno. Omejitev hitrosti bo 30 kilometrov na uro. Kolesarji bodo lahko po mestnem jedru vozili v obe smeri, kar bo edinstven primer v Sloveniji. Južni pločnik bo na najširšem mestu širok 5,60 metra, vozišče 3,25 metra, kolesarji pa bodo ime- li zase 1,5 metra širok pas. m KOLIKO BO STAL PLINOVOD_ Benjamin Cucek je povedal, da je plinska napeljava del zanke, ki se začenja pri gostilni Ribič, sicer pa jo bodo speljali tudi do vojašni- ce. Predstavnik mariborske plinar- ne je povedal, da bi v tem trenutku stala priključnina za plin do 50 ki- Najprej nameravajo "odpre- ti" severni del Prešernove uli- ce od križišča s Cankarjevo do križišča s Cafovo, ga zasuti, nato pa še južnega. Sele potem hi zaradi tlakovanja za nekaj dni zaprli vso ulico. Več težav zaradi prehodnosti pričakujejo na odseku od Cafove ulice do Muzejskega trga. Celotno delo naj hi trajalo največ tri mese- ce, po predračunu projektan- tov pa hi zonj porabili 105 mi- lijonov tolarjev. Občina Ptuj načrtuje preno- vo celotnega starega mestnega jedra, za kar bi potrebovali približno 150 milijonov DEM in 15 let, je povedal predsed- nik IS SO Ptuj Branko Bru- men. Tolikšnega denarja sicer Ptuj ne bo mogel zbrati sam, potrebovali bi tuji kapital. Po- leg Cankarjeve in posameznih objektov, ki so že obnovljeni, bo prva na vrsti Prešernova ulica. Ta mora vabiti goste, stanovalcem pa omogočiti pri- jetno bivanje, je razmišljal Župan Vojteh Rajher. lovatov moči 25.000 SIT, za vsak nadaljnji kilovat pa še 2,45 SIT. Stroški samega priključka so 50 do 60.000 SIT. V to je vštet hišni priključek do stanovanja in plino- mer, seveda pa potem potrebuješ še ustrezno peč. V Mariboru na- menjajo za to investicijo tudi pe- tletne kredite z ugodno obrestno mero. • KAJ BO SE PRINESLA OBNOVA Ob prenovi bodo rekonstrui- rali tudi vodovod, saj mora vsaka stavba razpolagati s požarno vodo, pri kanalizaciji so potrebni prenove le odtoki, ob tej priložnosti pa bodo ob- novili tudi telefonske in tele- vizijske kable ter javno raz- svetljavo. Razsvetljava bo nočna in polnočna, svetilke pa bodo nameščene pri posamez- nih vhodih. • KAJ SKRBI KRAJANE_ Izhodišče obnove bi morale biti stavbe, ne pa cesta. Z gradu, ka- mor zahajajo turisti, je prav grdo opazovati propadajoča dvorišča, so menili. Kdo se bo le odločil za priključitev na plinovod, saj se mnogi stanovalci otepajo poman- jkanja? Predstavnica vrtca je me- nila, da kolesarnica, ki je predvi- dena pred osnovno šolo ne sodi na ulico, temveč na dvorišče. Krajani so menili, da bo tako ozek vozni pas stalni vir zastojev, ki jih bodo povzročali tako dostavni avtomo- bili kol vozila za odvoz smeti. Predvsem pa želijo, da se ne pono- vi Cankarjeva, v kateri je obnova vse predolgo trajala. Pomislekov in drugačnih rešitev — nekaj jih je predlagal tudi Ja- nez Mikuž z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine — je torej kar nekaj. Pripombe bodo še ves mesec zbirali na občinski direkciji za gospodarsko infra- strukturo. M.Zupanič BRANE LAMIT - NATAŠA KOLAR 46. BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvun in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- nu) bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotugralljc: Bine Kovačič. Amorja/Erosa so Rimljani cesto upodabljali na nagrobnih spome- nikih. Naša fotografija prikazuje del marmorne pepetnice, ki jo hrani ptujski lapidarij. Amor je prikazan kot krilat deček z lokom. AMOR (gr. EROS, lat. AMOR ali CIJPIDO) Rimski bog lju- bezni Amor je po Rimljanih prevzet grški bog Eros. Miti o njegovem nastanku so raz- lični. Po starem grškem mitu se je rodil sočasno z Geo (boginjo Zem- lje) in je predstav- ljal utelešenje živ- ljenjske moči, ki je nastala iz Kao- sa. Njegova moč je spojila vse začet- ke stvari, iz kate- rih so se rodila ži- va bitja in bogovi. Po mlajši razla- gi pa je Eros sin boga vojne Aresa in boginje ljubez- ni Afrodite. Rimljani Erosu (Amorju) niso po- stavljali templjev ne posvetilnih kamnov, temveč so ga upodabljali tako v literaturi kot v likovni umetno- sti, in to na na- grobnikih, sten- skih slikarijah in kot kipce. Pred- stavljali so si ga kot krilatega deč- ka z lokom, tulom in puščicami, ki niso nikdar zgre- šile. Iz Poetovione poznamo več Ero- sovih upodobitev z nagrobnih kam- nov in sarkofa- gov. Z lokom je upodobljen na stranski reliefni ploskvi pepelnice, kot školjkono.sca sta bila Erosa pri- kazana ob Veneri- nem (Afroditi- nem) reliefu, zgod- ba o Erosu in Psi- hi pa je presta- vljena v zatrepu nagrobnika. Te tri reliefne upodobit- ve si lahko pogle- date v lapidariju Amor je v antični umetnosti cesto spremlje- valec drugih bogov in boginj. Naša fotogra- fija ga prikazuje, kako podpira školjko, v ka- teri je sedela verjetno Venera. Antični mit o Amorju in Psihi so Rimljani cesto upodabljali na nagrobnih spomenikih. Naša fotografija prikazuje izsek zatrepa na- grobnika, ki je shranjen v lapidariju ptujske- oa muzeja. 6 — NASI KRAJI IN LJUDJE 19. NOVEMBER 1992 — TEDNIK POGOVOR Z JOŽICO PUHAR. lUEPUBUŠKO MJNISTO Pogovarjati bi se morali o trgu delovne sile v Ptuju je bila prejšnji četrtek republiška ministrica /a delo Jo/ica Puhar. Ob tej priložnosti smo se / njo zapletli v pogovor o najbolj tragičnem pojavu v družbi — brez- poselnosti. # Je država poskrbela za vse brezposelne? Jožica Puhar: Od sedanjega obsega evidentirane brezposel- nosti jih je približno tretjina de- ležna nadomestil in pomoči za čas brezposelnosti iz zavaro- vanja za ta primer, tretjina jih je vključenih v ukrepe aktivne po- litike zaposlovanja, kot so izo- braževalne akcije, javna dela, prekvalifikacije, organizirano pripravništvo približno tret- jina pa je takih, ki ne uživajo nobenih posebnih pravic. In ta tretjina pred nas postavlja nove naloge v prihodnjem obdobju. To so predvsem tisti, ki se glede na starost težko vključijo v no- vo obliko izobraževanja, niso pa še dovolj stari, da bi šli v po- koj, nimajo kondicije za prido- bivanje novih znanj, niso dovolj usposobljeni za zahtevnejšo tehnologijo. To pa pomeni, da si bomo morali izjemno prizade- vati, da zagotovimo ob pre- strukturiranju rast malih in srednjih podjetij, programov, v katerih bomo ob relativni eko- nomski uspešnosti zaposlili tudi te delavce. JAVNA DELA USPEŠNA ® Kako ocenjujete uspeš- nost javnih del? Jožica Puhar: Moram reči, da so javna dela kar dobro zaživela. Uresničujejo se v skla- du s pričakovanji, na nekaterih področjih celo boljše, kot smo pričakovali. Občine so pokazale izjemno velik interes, ljudje iz- jemno iznajdljivost glede tega, kaj vse se da z javnimi deli po- storiti. Prijetno smo prese- nečeni, krog udeležencev in vrsta del se širi. To je zelo po- memben del angažiranja tistih ljudi, ki so za določen čas izločeni iz delovnega procesa, pa tudi priložnost, da ohranijo delovne navade in pridobijo še kakšna nova znanja, razširijo mteres za novo delo. # Je socialni mir posledi- ca moratorija na stečaje podjetij? Jožica Puhar: Gotovo je imel moratorij veliko vlogo, čeprav je to dvorezno. Na eni strani smo s tem preprečili, da bi šla v stečaj podjetja, ki imajo sicer možnosti preživeti, pa bi zaradi nesolvenlnosti morala v stečaj, na drugi strani pa ostaja- jo pri življenju podjetja, ki niso perspektivna. Potreben je selek- tiven pristop in pričakujemo, da bo novi stečajni zakon to selek- tivnost prinesel. Moratorij je tu- di povzročil, da mnoga podjetja niso mogla izplačevati niti za- jamčenih plač, in obstajal je pri- tisk, da bi te zajamčene plače zagotavljala država, vendar ne gre, da bi država prevzela vlogo ekonomskega subjekta. Realno je, da ohranimo na trgu tisto, kar je sposobno preživeti, kar pa ne, se mora preoblikovati, preusmeriti v nekaj novega — tako finančno kot programsko skupaj z ljudmi. • Trg delovne sile ... Jožica Puhar: Trg delovne sile je v bistvu še en trg v paleti trgov, ki jih pozna tržna ekono- mija: trg kapitala, blaga, stori- tev, delovne sile ... Trg delovne sile je deloval, ko ga še sploh nismo priznali. Gre za to, da se zavedamo tudi tega trga z nje- govimi komponentami: ponud- bo, povpraševanjem in ceno de- la. Ta trg moramo postaviti v tržno ekonomijo in ga vključiti v ekonomsko politiko. DRŽAVA NE ZMORE URESNIČITI ZAHTEV SINDIKATA # Kako daleč so pogajan- ja za socialni pakt? Jožica Puhar: Zdaj smo v si- tuaciji, ko se ogrevamo za na- slednjo razpravo, ker Gospodar- ska zbornica ni pripravljena podpisati tistega, kar predlagajo situlikiili- ilt/:iva namreč tCsza ne more uresničili. Nekaj točk Jožica Puhar: "60.000 zapo- slenih v Sloveniji prejema plače neredno." smo uskladili in zdaj moramo ponovno pregledati, kje so možnosti, da napredujemo, upoštevaje objektivne omejitve. • Bo pomoč države neza- poslenim ostala v enakem obsegu in obliki kot doslej? Jožica Puhar: Na vsak način bo treba ukrepe, ki jih imamo, re- vidirati. Ukrepe, ki so vezani sa- mo na pristop, bomo revidirali že ob pripravljanju finančnega načrta za naslednjo leto. Hkrati s tem bo- mo bistveno omejili pomoč države pri dokupu delovne dobe. Če bo vlada sprejela takšen ukrep, bomo ohranili le izjemen dokup v višini 50 odstotkov enega leta pokojnin- ske dobe. Vse druge ukrepe bomo revidirali tako, da bomo širili ti- ste, ki so bolj racionalni in bolj učinkoviti, in ukinili tiste, ki so dražji in manj učinkoviti. Odpo- vedni- rok pri presežnih delavcih (danes je 6 mesesecev in se nado- mestila osebnega dohodka v tem času plačujejo kot podjetniška ob- veznost), denarno nadomestilo za čas brezposelnosti in vse, kar za- deva osebne prejemke, je lahko predmet revizije le ob spremembi zakonodaje (zakona o delovnih razmerjih, zakona o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposel- nosti). Te pravice pa, mislim, niso tako velike, da bi lahko rekli, da jih bomo že danes spreminjali. Nataša Vodušek POCOVOR Z REPUBLIŠKO MINISTRICO ZA BORCE fN VOJAŠKE INVALIDE ANKO OSTRMAN Ptuj ima velike možnosti - ali pa nikakršne Anka Ostrman je poslanka republiškega parlamenta, od zadnjih sprememb v republiški vladi pa tudi ministri- ca za borce in vojaške invalide, sicer pa dolgoletna direk- torica Centra za socialno delo v Ptuju. Je brez dlake na jeziku, socialni problemi so njeno področje, in kot je pred leti utirala pot interesni skupnosti za socialno varstvo, je enako odločna v svojem ministrstvu in kot republiška po- slanka, kjer se je znala postaviti tudi za interese občine, iz katere prihaja. Pogovor za naš časopisje bil načrtovan že ob njenem imenovanju za ministrico, pa kaj, ko je časa vedno premalo ... # Kakšne so vaše izkušnje kot ministrice ministrstva za borce in vojne invalide? Anka Ostrman: Ministrstvo, ki ga vodim, skrbi za borce in vojaške invalide, vendar ime ne pove vsega. Gre za borce iz NOB, španske borce, borce za severno mejo, za vojne veterane iz balkanskih front, mirnodobne vojaške invalide (to so tisti, ki so poslali invalidi na služenju vojaškega roka), žrtve lanske agresije. Gre skupaj za okrog 80.000 ljudi, ki imajo takšne in drugačne probleme. Ministrstvo skrbi za zakonoda- jo, za normativni del, da so ureje- ne njihove pravice, da .se to var- stvo prilagaja potrebam, možno- stim. Spremljamo ludi, kako ima- jo to varstvo urejeno druge države; pri tem se zgledujemo po sosedih, gledamo pa tudi malo širše v Evropo, da bi, če se že povsod zgledujemo po evropskih in svetovnih standardih, tudi na tem področju prišli do tega. # Je država dovolj skrb- na do teh ljudi? Anka Ostrman: Moram reči, da se skrb države, da se po za- konu priznane pravice ure- sničujejo, tudi res uresničuje in državi ne bi mogli kaj dosti pri- govarjati. Vendar bi morali še marsikaj napraviti. To je tisti drugi del — humanizacija teh skrbi, humanizacija odnosov v družbi sploh in še posebej do teh kategorij ljudi. Vojni vetera- ni so borci, ki so dalj.še ali krajše obdobje preživeli v vojni in znano je, da vojna pu.šča po- sledice na človeku, te pa se včasih pokažejo šele čez dvaj- set, trideset let, ker deluje tista dalj časa trajajoča stresna situa- cija, kar vojna prav gotovo je. To se pokaže pozneje, ko iz- bruhne kakšna bolezen, izbruh- ne v hujši obliki, človek je po- gosteje bolan, če že ni recimo dobil takšne poškodbe in je in- validen ... Skratka gre za to, da nekdanji borci potrebujejo do- datno družbeno skrb, ki jim jo nudijo različne službe — social- ne, zdravstvene in druge. Tu pa mislim, da nimamo lake ravni, kot bi si jo ti ljudje zaslužili in kot jo v nekaterih drugih drža- vah imajo. • V novi vladi lega mini- strstva naj ne bi bilo več ... Anka Ostrman: Da, takšni so predlogi in po vsej verjetno- sti res ne bo tega, pa še kakšne- ga drugega ministrstva. Tako imenovana Bučarjeva varianta ima devet ministrov in predsed- nika vlade, drugi predlog, ki je nastal na osnovi razprave v skup.ščini, pa ima dvanajst, tri- najst ministrov in pred.sednika vlade. Za ministrstvo, ki ga vo- dim, je predvideno, da bi se kot državna uprava, sekretariat ali urad vključilo v ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo. Ne bom se za vsako ceno borila za ministrstvo, ker mislim, da to ni oportuno, če reorganizira- mo vlado. Vztrajala bom pa pri tem, da bo strokovno enako močno zasedeno, da bo strokov- ni vodja — sekretar, ki bo delo vodil — lahko potem prek mini- stra speljeval ne samo zakone, temveč tudi drugo skrb za borce in invalide. • Kako vidite možnosti ptujske občine kot članica republiške vlade? Anka Ostrman: Ptujska ob- čina ima velike možnosti — ali pa nikakršne. Ko gledam, kako deluje republiška vlada in kako se v njej razrešujejo problemi, je treba veliko lastne iniciative, lastne aktivnosti in potem dobiš nadgradnjo še zraven. To pa po- meni, da morajo ptujski mana- gerji, vsi sposobni ljudje skupaj z vodstvom občine sami poiska- ti, kaj je tisto, kar bi v Ptuju lahko delali, v katero smer bi se lahko razvijali, in šele ko bo to jasno, takrat lahko pričakujemo ne samo strokovno, ampak tudi finančno pomoč, da bi lahko načrtovano uresničili. Nataša Vodušek RAZSTAVA SLOVENIJA, INFORMACIJSKA DRUŽBA!? 'M:: Knjižnica - zakladnica informacij Morda se pomena razstave SLOVENLIA, INORMA- CLJSKA DRUŽBA!?, ki je te dni na ogled v Ljudski in študijski knjižnici v Ptuju, vse premalo zavedamo. Ne gre samo za predstavitev knjižničnega gradiva, ki ga na to te- mo hrani knjižnica, ampak za mnogo več: z razstavo knjižnica odpira možnosti dostopa do informacij, ki jih hrani IZUM — Inštitut znanosti Univerze v Mariboru, ki je center vseh informacij v Sloveniji, z njim pa so poveza- ne vse večje slovenske knjižniccc Tako lahko uporabnik v ptujski knjižnic dobi katerokoli informa- cijo, ki jo hranijo slovenske knjižnice, po računalniku, tekst, ki ga potrebuje, mu natisne računalnik v ptujski knjižnici, če pa potrebuje kako knjigo, si jo lahko sposodi prek medbiblio- tečne izposoje. Po isti poti je mo- goče dobiti infonnacije iz knjižnic v svetu. Baze podatkov so za različna področja — od ke- mije, ekonomije, družboslovnih ved, strojništva, medicine, teksti- la do informacij o nevarnih sno- veh, s področja kriminologije, mednarodnih standardov... Ptujska knjižnica ima že dve leti računalniško izposojo in skepsa ob začetku je bila pov- sem odveč. V izposoji bi potrebo- vali veliko več računalnikov kot dva, saj so uporabniki sprejeli novost kot dobrodošlo in le red- kokdo še išče gradivo v katalo- gih. Izposoja računalniške litera- ture pa je ogromna. Zanimiv je tudi podatek, da največ strokov- nih revij, ki izhajajo prek meje, pokupimo prav Slovenci. Res pa je ludi, da knjižnica teh novosti ne obeša na veliki zvon, saj imajo že zdaj glede na povpraševanje malo možnosti, da bi lahko nudili zares kakovo- stne tovrstne storitve: premalo računalnikov, pretnalo ljudi, neustrezni in premajhni prosto- ri. Vse to pa jih seveda ni usta- vilo, da ne bi sledili času, saj se zavedajo, da je prav knjižnica ena od zakladnic informacij, to pa je potrdila tudi anketa, ki so jo nedavno tega naredili med uporabniki, ki so 100-odstotno potrdili, da je knjižnica občin- ski informacijski center. V zad- njih letih se vsako leto povečuje obisk in za 30 odstotkov se je povečala tudi izposoja strokov- ne literature. Američani na pri- mer štejejo knjižnice za temelj informacijske družbe. Avtorja razstave Slovenija, in- formacijska dr nihali Vladimir- ja Kneza je vzpodbudila ugoto- vitev, da času, v katerem živi- mo, ne gre samo za gospodar- ske in politične spremembe, ampak za strukturne spremem- be, ko prehajamo v tako imeno- vano postinciustrijsko družbo, ki jo sam imenuje informacijsko družbo. Informacijo ustvarjajo ljudje, dogodki, informacija se ne potroši, lahko se le opleme- niti in v tem je njena prednost. NaV DANILO KOVAČIČ, DIREKTOR HITA IZ NOVE GORICE Uspeh se imenuje HIT Hotelsko—igralniško—turistično podjetje Hit iz Nove Gorice s svojo dejavnostjo oblikuje kakovosten turistični proizvod, ki je privlačen za domače in tuje goste. V njem se združujejo gostinska, hotelirska in igralniška ponud- ba. S hotelirsko in gostinsko ponudbo so se pričeli ukvar- jati pred desetimi leti. Z združitvijo gostinskih organiza- cij v enovito podjetje se jc začel njihov vzpon in razvoj, ki mu lahko zavidajo marsikje v Sloveniji. Leta 1982 so zaposlovali 310 delavcev, danes jih je že 826. Poleg tega občasno zaposlujejo tudi do 150 študentov. Danilo Kovačič, eden naju- spešnejših slovenskih direk- torjev, ki je tudi menežer leta. Foto: Kosi Lani so ustvarili 90 milijonov nemških mark celotnega prihod- ka, od tega 80 odstotkov v tuji valuti, kar jih uvršča med pre- težne izvoznike. S svojimi igralnicami so lani ustvarili 64 odstotkov vsega igralniškega prometa v Sloveniji, letos računajo na 70-odstotni delež. V Sloveniji je trenutno devet igralnic, od tega ima Hit štiri. Najstarejša je v Novi Gorici, ki dela že deveto leto, v Rogaški Slatini so jo odprli pred tremi leti, nekoliko mlajši pa sta igralnici v Kranjski Gori in Tol- minu. Direktor Hita Danilo Ko- vačič pojasnjuje, da je njihova ponudba igralništva drugačna od klasične evropske ponudbe hazarda. Vključujejo jo v turi- stično ponudbo, gostje jo spre- jemajo kot dodatek zabave, pri- jetnega preživljanja . prostega časa, sprostive, zato imajo v svojih igralnicah in gostinskih podjetjih zelo veliko obiskoval- cev. Lani so jih samo v Novi Gorici imeli nad 500.000, letos jih bo, kot ocenjujejo, čez 800.000. Aprila prihodnjega le- ta bodo v tem mestu odprli ob- novljeni objekt v okviru nek- danjega hotela Delta, ki so ga kupili od Iskre Delte v stečaju. Sedanji prostori so v Novi Gori- ci postali pretesni za vse obi- skovalce, zato so bili prisiljeni poiskati kakovostnejšo rešitev. # Ali podpis pisma o nameri o nadaljnjem razvoju ptujske- ga zdravili.šča pomeni, da pri- hajate s svojo specifično ponud- bo igralništva tudi v Ptuj? "Vsekakor. Ocenili smo, da ima mesto Ptuj z ožjim in šir- šim zalednjem potencialne mož- nosti za razvoj turističnozabav- ne ponudbe s poudarkom na igralništvu. Ima ugodno geo- grafsko lego, veliko zgodovin- skih znamenitosti, ugodno kon- figuracijo, v bližini je letališče, poleg tega se bo v njegovi ne- posredi bližini gradil cestni križ." • Projekt jc potrebno šele izdelati... "Zamisel jc oblikovana. Prvi korak je pismo o nameri, ki so ga poleg podjetij podpisali tudi pred- stavniki občine in republiškega ministrstva za turizem. Hit želi oblikovati svojo ponudbo tam, kjer jo okolje sprejema. Veliko ljudi in okolij naše ponudbe še ne pozna, zato jo odklanjajo. V Ptuju smo našli dobre sogovornike, ki podpirajo naš projekt, zato smo se zanj tudi odločili." • Kaj pričakujete od pro- jekta? "Kot podjetnik pričakujem do- biček, da bo projekt uspešen in da bo zaposlitev našlo nekaj sto no- vih delavcev. Mi smo v Novi Go- rici edino podjetje, ki zaposluje v večjem obsegu. Letos smo na no- vo zaposlili dvesto delavcev, ludi prihculnje leto računamo na isto število. V Ptuju bi v okviru tega projekta zaposlili več slo novih delavcev." • Ali nameravate s svojim projektom prodreti ludi v druge slovenske kraje? "Naši načrti oziroma naša vizija razvoja slovenskega turizma pred- videva možnost ustvarjanja mili- jarde dolarjev turističnega priliva. Ali bomo to v resnici dosegli, ni odvisno samo od nas. Veliko je odvisno od države, oblasti, cxi za- konov, ki naj bi podpirali razvoj igralniškega turizma. Če takih za- konov ne bo, je vprašljiv tudi ptuj- ski projekt." Majda Goznik SLOVENSKA BISTRICA Bo do konca leta že 2.000 nezaposlenih? Slovenjebistriški izvršni svet je na svoji zadnji seji med drugim podrobneje raz- pravljal o zaposlovanju oziro- ma nezaposlenosti v občini. Analizo, kjer med drugim pi- še, da je bilo v oktobru 1992 že 1871 iskalcev zaposlitve, kar je za 26,9 odstotkov več kot konec lanskega leta, je pripravil občinski sekretariat za gospodarstvo, razvoj in fi- nance. Med iskalci zaposlitve je bi- lo v letošnjem avgustu 964 strokovnih kadrov med tretjo in sedmo stopnjo izobrazbe oziroma 55,3 odstotkov vseh nezaposlenih. Socialni status iskalcev za- poslitve je vse težji. Zaskrb- ljenost v bistriški občini pov- zroča podatek, da je več kot polovica nezaposlenih tnlajših od 26 let, čedalje večji je de- lež iskalcev prve zaposlitve. Zaskrbljujoč je ludi podatek, da je več kot četrtina nezapo- slenih upravičena do socialne pomoči, skrb pa povzroča tudi ugotovitev, da se podaljšuje čakalna doba na zaposlitev. Občinski vladi, ki si prizadeva ohranili delovna mesta, je uspelo preprečili, da bi na Za- vod za zaposlovanje prišlo še naslednjih 500 oseb. Nezaposlenost v bistriški občini pa kljub temu nenehno narašča in se približuje že šte- vilu 2.000, to pa je skrajno kritično. Na bistriškem izvršnem svetu ugotavljajo, da je druž- beni sektor, ki v občini razpo- laga z več kot 80 odstolki ka- pitala, premalo napravil pri ohranjanju delovnih mest. Premalo so izkoristili predno- sti, ki so jih imeli. Trditev, da kljub težkim gospodarskim razmeram ni bilo dovolj priza- devanj za iskanje novih trgov za obstoječe proizvodne pro- grame in uvajanje novih, brez dvoma drži. 2al tudi predlo- ženi programi sanacij podjetij prek Sklada Republike Slove- nije za razvoj dajejo preveč poudarka zinanjševanju zapo- slenosti, premalo pa je priza- devanj pri iskanju novih pro- gramov, ki zagotavljajo novo zaposlovanje. Vida Topplove TEDNIK 19. NOVEMBER 1992 STRANKARSKA KRONIKA — 7 SLOVENSKA UUDSKA STRANKA Slovenija naj bo jutri srečnejša s sloganom Slovenija naj bo jutri srečnejša sv je v petek pred- stavila Slovenska ljudska stranka tudi ptujskim volilceni. Okrogla nd/a na tenu) Pogledi Slovenske ljudske stranke na bo- doči razvoj Slovenije ]t' potekala pred polno dvorano Narodnega doma. Na domač način in s preprostinu besedand je program predstavil predsedniški kandidat doktor Stanko Buser, za njim pa so se predstavili ptujski kandidati za državni zbor in držav- ni svet. Prireditev je vodil Janez Žanipa, prcd.scdnik ptujske podružnice SLS. Slovenska ljudska stranka, ki se sestoji iz kmečke, gospodar- ske, delavske, upokojenske, ženske, mladinske in zelene zveze, obljublja za vsakogar ne- kaj. Opozarja na oderuške obre- sti, slabe ceste, položaj vasi in sedanjo cenjenost delavca. Boljše ceste bodo dale delo, za- služek in omogočile varno in hitro vožnjo. Posebej se bo po- trebno posvetiti kmetu, mu za- gotoviti enak dohodek in social- no varnost kot drugim slojem, prav tako pa obnoviti trge in va- si, napeljati do njih telefon in boljše ceste. Samo ob spošto- vanju interesov domačinov bo lahko podeželje spet zadihalo s polnimi pljuči, je eden izmed promocijskih sloganov SLS. Delavec bo spoštovan in njego- vo delo cenjeno, SLS pa se bo zavzemala za splošni razcvet, kulturo in blagostanje sloven- skega naroda, je zapisala SLS. Predsedniški kandidat doktor Stanko Buser je povedal, da ima stranka 35.000 članov. "Močni smo in zaupam v žulja- ve roke. Veliko sem jih stisnil danes pri vas," je rekel doktor Buser in v nadaljevanju razmiš- ljal o sedanjih problemih naše države. Pot v Evropo je po nje- govem mnenju dolgotrajna, saj takšni, kot smo, v Evropo ne moremo. Dežela je imela v pre- teklih letih hiter razvoj, vendar se naši ljudje niso počutili do- bro, dobro pa dosedanji razvoj ni vplival niti na zrak, vodo, prst... Doktor Buser je posebno pozornost posvetil tudi žen- skam, ki "podpirajo tri vogale v hiši." Z doktorjem Buserjem je prišla na Ptuj žena, sicer pa je v dvorani pogrešal ženske. Tem je potrebno omogočiti vključevanje v dmžabno in politično življenje, meni doktor Stanko Buser. Za njim so .se predstavili kandi- dati ptujske podružnice SLS za državni zbor in državni svet. Vla- do Tumpej, diplomirani inženir agronomije in vodja Kmetijske svetovalne službe na Ptuju, je ptujski kandidat za državni svet. Za državni zbor bodo kandidirali profesor doktor Ludvik Toplak, sedanji predsednik DPZ, za volil- no enoto Slovenskih goric, Alojz Kaučič, obrtnik iz Juršincev in bivši predsednik Obrtnega zdru- ženja Ptuj, za volilni okoliš mesta Ptuja ter Janko Vindiš iz Kungo- te, diplomirani ekonomist in di- rektor ptujske Mlekarne, za volilni okoliš desni breg, torej Haloze in Dravsko polje. . McZ PREDSEDNIŠKI KANDIDAT DR. STANKO BUSER Delu in poštenosti dati ponovno veljavo Pri Buserjevih so vsi geologi: glava družine Stanko je doktor geo- loških znanosti, sin Igorje geološki tehnik, hčerka Irena je diplomira- na geologinja in dela na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti kot mlada znanstveniea, geologinja, sedaj že v pokoju. Je tudi žena Vera, ki moža zvesto spremlja na vseh njegovih poteh, zadnjih pet mesecev pa tudi na vseh številnih predvolilnih shodih po Sloveniji. Kdo ve, ali bo geologinja tud vnukinja Tana, ki že čeblja po svoje V.sa presrečna je, ko pride dedek Stanko domov; takrat razširi roke in reče "Na", kar pomeni v njenem je- ziku: Vzemi me v naročje. Za predsedniškega kandidata SLS je značilno, da je v življenju veliko prepešačil. Ne samo kot oirok, ko je dnevno prehodil 44 km na poti do šole in domov; pohodništvo je tudi sicer njegovo najpomembnejše špor- tno udejstvovanje. V prvi polovici svojih službenih let pri Geološkem zavodu Ljubljana je kdo ve koliko- krat premeril Slovenijo po dolgem in počez, ko je skupaj s sodelavci pripravljal geološko karto Slovenije. Stanko Buser je Štajerec, rojen 20. febmarja 1932 v Ponikvi. Nje- gova sovaščana sta dva pomembna Slovenca: prvi je Anton Martin Slomšek, prvi mariborski škof in re- snično veliki Slovenece, drugi pa je cesarsko-kraljevi kartograf Blaž Ko- cen, čigar atlas je bil v uporabi vse do začetka druge svetovne vojne. O svojem velikem sovaščanu A. M. Slomšku je mnogo izvedel pred voj- no, veliko manj pa seveda kasneje po vojni, ko je hodil v nižjo gimna- zijo in na celjsko učiteljišče. Kot zanimivost iz svojega najzgod- nješega otroštva pove, da so ga deseti dan po rojstvu nesli h krstu in ga na poti domov iz množice cunj, v katere je bil zaradi mraza zavit, izgubili. Botri oziroma ženski, ki ga je nosila od krsta domov, je padel in "vamo" pristal v snegu. Domov so prišli brez Stanka ali Stanislava, kot je zapi.sano v krstni knjigi. Da se mu ni zgodilo nič hudega, se ima zahvalili ženski, ki ga je potem prinesla domov. Šolal se je najprej v domači vasi, kjer je pred drugo vojno opravil dva razreda, štiri pa v času nemške oku- pacije. Ko se je v Celju vpisal v ni/Jo gimnazijo, je bil že pri zamud- nikih. Ker mama ni imela denarja za mesečno vozovnico — in to takrat samo 16 dinarjev — je tri mesece pešačil od doma do Celja. Kasneje je šolanje nadaljeval na celjskem učitel- ji.šču, ker je bila to takrat najkrajša pot, da pride mladi človek do poklica in službe. Vendar se je zataknilo dva meseca pred koncem. V šoli, bilo je 1952. leto, .so jim dali pisati spis o komunistični partiji. Napisal je, da je partija cokla v razvoju, ker je edina in o v.seni odloča, spečala se je z vojsko in poveljuje tudi policiji. Tudi o Marxu ni imel preveč lepih besed, saj je bil velik šovinist do Slovencev. Prislužil si je izključitev iz učiteljišča; česa drugega v letu 1952 tako ni mogel pričakovati. Se- veda so ga še isti dan poklicali na celjsko Udbo, kjer so ga krepko premlatili, in kol sam pravi, jim je sicer odpu- stil, ne pa pozabil. Kljub vsemu so mu dovolili, da je za- .sebno delal izpite in maturo. Ob tem je naredil še dife- rencialno gimnazijsko maturo ter se vpisal na ljubljansko univerzo — na geologijo. Prvi dve študijski leti sta bili zanj še posebje težavni, saj kot politično problematičen ni dobil štipendije. Preživljal se je s številnimi priložno- stnimi deli in 1958. leta diplomiral ter tako dobil naziv diplomiranega inženirja geologije. Zaposlil se je pri lju- bljanskem geološkem zavodu kot raziskovalec in znan- stvenik in tam delal vse do 1990. leta, ko je postal po- klicni poslanec. 1965. leta je doktoriral na temo Razvoj jurskih kamenin na Dolenjskem , Notranjskem in Primor- skem. Sedaj je med drugim redni univerzitetni profesor na ljubljanski univerzi. "Kar se mi zdi še posebej pomembno: znanja nisem kupoval drugje, temveč sem domačega nosil na številne tuje univerze. Predaval sem na heidclberški univerzi, v Miinchnu, Stutlgartu, Berlinu in še kje. Smleloval sem na številnih mednarodnih simpozijih ter strokovnih srečan- jih doma in po svetu," sem izveilcla od predsedniškega kandidata, ko sva govorila o njcgi>\ em poklitnem delu. Komaj seje zaposlil, seje 1960. leta poročil, leto dni ka- sneje se mu je že rodil sin Igor in 1965. hčerka Irena. Ko je že kazalo, da se bo življenje pri njih umirilo, je zbolela žena Ana in po težki bolezni umrla. Po sedmih letih vdov- stva seje ponovno poročil. Sam pravi, daje njegova sedan- ja žena resnično zlata. Vedno jo vodi po svojih življenjskih in zadnje čase tudi političnih poteh, ki se navadno končajo pozno zvečer kje daleč od Ljubljane, od koder se je potem potrebno pripeljati domov, na Rudnik, kjer ju čakajo do- mača hiša, sadovnjak in seveda dmžinski ljubljenec, volčjak Don. Rad poudari, da mu žena Vera veliko pripo- more k boljšemu počutju in dobremu uspehu. Ne bi bilo prav, če bi izpustili njegov sadovnjak, ver- jetno eden najlepših na območju Ljubljane, na katerega je posebej ponosen. Bolj v šali doda. da je "Ivan Pučnik" v malem, s tem da mora on vložiti veliko več truda, če hoče pridelati dovolj sadja zase in svoje prijatelje. Ko vprašam, kaj je njegova osnovna značajska poteza, mi žena Vera, ki je pri pogovoru ves čas sodelovala, po tihem pove, da sta to poštenost in karakternost. Dr. Buser pa zatrdi, da še nikoli ni nihče dočakal, če se je s kom dogovoril, da bi snel besedo, pa čeprav se je moral še ta- ko močno potruditi. Zatrdi še, daje realist, tudi takrat, ko gre za okolje. Meni, da ima pred drugimi ekologi veliko prednost, ker ve, da nekaterih reči ne moreš odpraviti čez noč, če nočeš pri tem imeti posledic, ki za okolje ali na- ravo niso najprijetnejše. Z ženo Vero, zvesto spremljevalko na vseh poteh. Že peli mesec poteka njegova predvolilna turneja. Dr. Stanko Buser je namreč eden izmed prvih, ki se je odločil kandidirati za pred.sednika države. Pravi, da ob tem ni utrujen, še posebej ko pride na kakšen shod in vi- di pred sabo radovedne in zvedave obraze. Takrat, četu- di je fizično utrujen, poslane svež in lahko govori z ljudmi, kolikor dolgo želijo. Volilci mu pogosto posta- vljajo vprašanja, kakšne vrline bi moral imeti predsed- nik države. Odgovori, da mora biti odločen, sprejemljiv za vse ljudi in neobremenjen s preteklostjo. Mora biti človek, ki pozna vse Slovenke in Slovence, ki pozna naše kraje od prekmurskih ravnin. Slovenskih goric, Ju- lijcev pa vse do morja. Dr. Stanko Buser se lahko upra- vičeno pohvali, da je v.se te gore in gričke ter ravnice prehodil neštetokrat. Predsednik bi moral obvezno znati vsaj dva tuja jezika, da se bo znal pogovarjati s tujimi državniki in ne samo preko prevajalca. Predsednik mora, kljub temu da je njegova funkcija v no- vi ustavi bistveno zožena, znati poslu.šati ljudi in vedno zno- va brati v.se. kar je bilo v predvolilnem času /iipi.sanega. Kot pred.sedniški kandidat je dr. Stanko Buser pre- pričan, da bo izvoljen — če ne zdaj, pa na naslednjih volitvah. Njegovo predvolilno geslo je: "Slovenija bo jutri srečnejša, lepša in bogatejša." Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Predsedniški kandidat SLS: delo in poštenost morata ponovno postati pomembni človeški vrlini. ;; ORMOŽ - JAVNA TRIBUNA DEMOKRATSKE STRANKE Kdaj se bo vlada pričela resno ukvarjati s kmetijstvom Tri ure živahnih ter tuintam polemičnih razprav na javni tribuni, ki jo je minulo sredo zvečer orgunizirala Demokratska stranka iz Ormoža ob prisotnosti stranki- nih veljakov — magistrov Igorja Omerza, direktorja Službe družbenega knjigovodstva, in Marjana Cerarja, direktorja Belinke iz Ljubljane — so pokazale, da je v primarni kmetijski proizvodnji ter živilskopredelovalni industriji še veliko nerešenih vprašanj. Vprašanj ni bilo konca, tako da za strankarske zadeve skoraj ni bilo časa, kljub temu pa so le predstavili strankina kandidata za državni zbor in državni svet. Gosta iz Ljubljane Marjan Cerar in Igor Omerza na javni tribuni v Ormožu Igor Omerza je uvodoma pove- dal, da smo v Sloveniji sicer uspešno izpeljali osamosvojitev na političnem področju, veliko slabše pa na gospodarskem, kjer nam manjka okoli 25 različnih za- konov. Mnogi so še vedno iz ran- jke Jugoslavije in so za samostoj- no Slovenijo neprimerni. "Še po- sebej pa smo zaskrbljeni zaradi velike nezaposlenosti, ki je v vaši občini večja od slovenskega pov- prečja in ne kaže, da bi se ustavi- la. Težave so tem večje, ker je med armado nezaposlenih veliko mladih ljudi." V razvoju cestne in komunal- ne infrastrukture smo v mnogih primerih pod evropskim pou- prečjem. V Ormožu niso imuni za števil- ne gospodarske težave, je menil mag. Bojan Sinko, prcd.scdnik občinskega odbora Demokratske stranke, saj se na tem obmejnem območju srečujejo s problemom dnevne migracije, slabo razvito prometno infrastrukturo, problemi denacionalizacije, kmetijstva in ž.ivilskopredelovainc indu.strije. Slavko Keček iz pcnljetja Jeru- zalem Ormož je prisotnre seznanil s problemom denacionalizacije, saj bodo morali v poljcdeljstvu vrniti okoli 1.600 ha zemljišč. "Skrbite politiki, ki so vas polna usta skrbi za železarje in vse dru- ge, tudi za nas kmetijce? Se kdaj vprašate, kaj povzroča zakon o de- nacionalizaciji zaposlenim v druž- benem kmetijstvu?" je vprašal gosta. O tem, da podjetje Jeruzalem, ki je bilo nekoč vzorčno podjetje, izgu- bi z denacionalizacijo dve tretjini zemlje, menda malokdo razmišlja, je menil Tone Luskovič, direktor podjetja Jeruzalem. Vsa infra- struktura se je med drugim urejala na račun kmetijskega kombinata. Ker ne vedo, kako bo z vračanjem zemljišč, ne zasadijo okoli 60 ha zemljišč s trto in sadnim drevjem, to pa je brez dvoma velika gospodar- ska škoda. "Želel bi, da se slovenski narod opre na demokratične sile, da ne bi prišlo do mnogostrankarskih prepi- rov, proč z orožjem, narediino si ceste, povezujmo se s svetom, " je povedal mag. Vinko Štefančič, ko je govoril o problemih ormoške in edine slovenske tovarne sladkorja, do katere nova slovenska vlada ni- ma dobrega odnosa. Tako so, deni- mo, menili, da je njihova povezava s Hrvaško, od koder dobivajo vsaj polovico surovine za predelavo sladkorja, zgolj njihov problem, ne nacionalni. Zagotovitev plačila za 100 tisoč ton pese ostaja tako skrb omioške tovarne. Vlada vedno de- la eksix;riinente na hrbtih tistih, ki pridelujejo hrano, ter dovoljuje in- terventni uvoz sladkorja, češ or- moški je predrag, ob tem pa si ne dovolijo, da bi jih kdo pravilno in- formiral. Lep dokaz nereda, ki vla- da na domačem trgu, je 137 milijo- nov DEM vredna tovarna sladkor- ja, ki pa prav zaradi tega nima ne tržne in ne uporabne vrednosti. O problemih, ki so že akutni, je govoril tudi direktor Mercatorja Ograda iz Ormoža Milan Lu- kaček, ki /eli rešiti opekarno in za- poslene v njej, saj grozi opekarni stečaj, pa brez uspeha teka od mini- strstva do ministrstva. Ob koncu so predstavili oba stran- karska kandidata za slovenski parla- ment, ža državni zbor kandidira mag. klinične psihologije Bojan Sin- ko iz Ormoža, za državni svet pa Miha Vodenik iz Gornje Radgone. Posnetek in besedilo: Vida Topolovec ZELENI SLOVENIJE - stranka uravnoteženega sonaravnega razvoja v petek so se v Ptuju predstavili kandidati Zelenih za državni zbor iz osme volilne enote, torej iz občin Pomurja in dela Podravja. Poleg njih se je predstavil še kandidat Ze- lenih iz sedme volilne enote (občina Ptuj) za državni svet Branko Bru- men. Vodstvo Zelenih Slovenije sta na predstavitvi zastopala dr. Peter Tancig, predsednik sveta stranke, in njen podpredsednik dr. Leo Šešerko. "Zeleni Slovenije smo stranka, ki je po prejšnjih volitvah hitro prerasla fazo zgolj varovanja okolja. Postali smo stranka uravnoteženega sona- ravnega razvoja", je v uvodni pred- stavitvi dejal dr. Peter Tancig. Res, da poskušajo konkurenti predstavljati Zelene kol stranko pro- ti razvoju. Pojavljajo se tudi številne druge zelene frakcije kot svobodna gibanja in gibanja znotraj drugih strank. Vendar so Zeleni Slovenije samo eni in upajo, da bodo volilci to znali ločiti in se bodo na bližnjih volitvah pravilno odločili. želeni sami zase priznavajo, da so mnogokrat neprijeten sogovornik, kritični tudi do .sebe in vladnih mini- strov iz svojih vrst. So pa tako v prejšnji kot sedajni vladi glede na število ministrstev ena najbolj uspešnih strank. Njihova predvolilna kampanja ne temelji na obljubah, ki jih ne bo mo- goče izpolnili, temveč na že opra- vljenem delu, ki je tudi najboljši te- melj za enako zavzeto in uspešno delo po volitvah. Njihov cilj je so- delovanje v izvršni oblasti, le tako je namreč mogoče izpolnjevati za- stavljene cilje. Predvolilni boj je hud. so pa Zeleni prepričani, da se '¥^*ij-iiy4iLi„Y^-XSi.*^^'''* odstotku odločili za njihove kandidate. Na našem območju osme volilne enote so njihovi kandidati za državni zbor: Ivan Kukovec, ki kandidira v Or- možu, Ludvik Matjašič v Lenartu, Danica Šegnia v Slovenskih gori- cah in na Ptujskem polju občine Ptuj, Stanko Žunec. ki kandidira v mestu Ptuj, in Alojz Draškovič, kandidat na Dravskem polju in v Halozah. Še kratko poročilo o delu Zelenih Ptuja v letu 1992, ki so ga prav tako predstavili na omenjenem shodu: iz- dali so pet številk Mavričnega bo- jevnika, na prvi pomladni dan so razdelili 2 tisoč drevesnih sadik, iz- peljali skupščino Zelenih Slovenije, organizirali 4. ekološki raziskovalni tabor, pripravili razstavo rezultatov tabora v ptujski mestni hiši in v Ma- ximarketu v Ljubljani, aktivno so se vključili v sanacijo centralne gra- moznice v Kungoti, skupaj z EKO- LESOM so izpeljali zbiranje velikih kosovnih odpadkov, v občinski skupščini so pripravili in izpeljali odlok o varovanju podtalnice Drav- skega polja, komunalnih odpadkih in odlok o plakatiranju. Sodelovali so pri pridobivanju sredstev za sana- cijo gramoznic na Dravskem polju, sodelovali v pripravi renaturacijske- ga projekta Šturmovcev in Stu- denčnice, sodelujejo v projektu sa- nacije ptujskega jezera, njihov glas se je slišal tudi v primeru zagovar- janja pravnega reda pri projektu usnjame v Gočovi. JB Predstavitev kandidatov Zelenih iz osme volilne enote za aržavni zbor. 8 — STRANKARSKA KRONIKA 19. NOVEMBER 1992 — TEDNIK iVO BIZJAK, PREOSEpNIŠK^^ "Naučiti se moramo živeti z razlikami" Minulo soboto je bil Ivo Bizjak na Ptuju, kjer je imel predstavitev. Na klepet smo j»a potem povabili še mi. Pravi, da mu je Ptuj še posebej pri srcu in da sem rad pride, saj Ptuj izžareva duha stoletij, ki se je v njem nakopičil. Tukajšnji ljudje so mu blizu, saj tudi sam izhaja s podeželja. Ivo Bizjak Ivo Bizjak je mlad politik, ki se je uveljavil predvsem kot predsednik zbora občin sloven- ske skupščine in član ustavne komisije. Po poklicu je matematik, ki se ukvarja z računalništvom. Je poročen, ima štiri otro- ke, stare med 8 in 15 let. Pomaga jim predv~ sem pri matematiki in nemščini. V študent- skih letih je pol leta poučeval. Ukvarjal se je s številnimi športi in z umetniško fotografijo. Rad hodi v hribe in smučat, pa tudi nabirat gobe. Rad bi, da bi šole mladim dale veliko Znaja in da hi splošna kultura med ljudmi postala prijaznejša in srčnejša. • Svojevrsten pogum zahteva, da Icandidirate nasproti kandida- tu, za katerega javnomnenjske ra- ziskave napovedujejo veliko večino glasov volilcev! Ivo Bizjak: Nekaj je pri tem že potrebno imeti tudi poguma. Vendar so mene določili člani in odločitev mi je bila zato olajšana. Vse je še možno, šele začeli smo, glavne stvari so še odprte; nimajo smisla, če ni več kandidatov in prave izbire. Ni- sem rekel ne, ko so me izbrali, da bi bil kandidat. • Javnomnenjske ankete vam napovedujejo mesto med prvimi tremi kandidati. Ste s tem zado- voljni? Ivo Bizjak: Po vseh teh razi- skavah sem na drugem mestu in to je na začetku volilne kam- panje kar dobro izhodišče za naprej. Prepričan sem, da imam lepe možmosti za izvolitev; vse- kakor pa imam otopljive možnosti, da pridem v drugi krog, za katerega računam, da vsekakor bo. SPRTOST NIKOMUR NE KORISTI • Osnovne črte vašega pro- grama: kaj ponujate volilcem? Ivo Bizjak: Veliko bo potreb- no postoriti, saj smo z vsemi pomembnimi dogodki postavili čvrste temelje naši državi. Po- trebno bo še veliko, da bo po- stala taka, da bi bili nanjo pono- sni, ji zaupali in da bi bila po meri državljanov. Najprej je po- trebno uresničiti vse človekove pravice iz ustave, jih prenesti s papirja v življenje. Le tako lah- ko Slovenijo uveljavimo kot pravno državo, v kateri bodo zakoni dovolj jasni in pregled- ni. Slovenijo moramo uveljaviti kot pravno državo, ki bo skrbe- la, da se bodo njenih zakonov vsi držali. V ta namen je potreb- no, da ne tratimo energije za to, da bi si metali polena pod noge. Zavzemam se za to, da bi se čim bolj povezovali, presegali stare ločitve in ne bi povzročali novih napetosti in razprtij. Naj- prej se moramo naučiti živeti z razlikami; razlike so pač dej- stvo in hvala bogu, da jih priz- namo in se izražajo v strankar- skem in političnem življenju. Marsikaj moramo še narediti, da bi te razlike koristno upora- bili za iskanje čim boljših možnosti in poti, ne pa za to, da se prepirami in na ljudi, ki se neposredno ne ukvarjajo s poli- tiko, slabo vplivamo. Za naloge, ki so pred nami, je nujno združiti moči vseh Slo- vencev in drugih državljanov Slovenije, vliti nekaj nove sa- mozavesti, optimizma, da bi lahko vse to zmogli. To je pre- cej zahtevna naloga in vloga predsednika je taka, da mora bi- ti sam prvi za to, da se težave rešujejo s pogovori, da ne osta- ne vsak na svojem bregu. Raje več za pogovor, kot pa oditi na- razen sprt. Predvsem bom pri- sluhnil vsakdanjim problemom ljudi, ki sicer ne pridejo do be- sede ali je njihov glas v javnosti prešibek. Posebej mladi morajo dobiti dobre šole in primemo izobraz- bo in to, kar so se naučili, kori- stno uporabiti. Če bi se izgu- bljali, odhajali na stranpota, bi vsi veliko izgubili. Odpovedali bi se njihovi moči in prihodno- sti vseh nas. Starejši bi jesen svojega življenja morali preživeti varno in brez življenjskih stisk. Politi- ki ne smejo strašiti državljanov, da bo vse narobe, če ta ali oni ne bo izvoljen. LASTNINSKI ZAKONI SO KAR PRAVIČNI # Lastninska zakonodaja je sprejeta, zgodil se je skoraj čudež. Krščanski demokrati so se glasno zavzemali za pravice delavcev in pravice vseh zapo- slenih ter državljanov za čim večji delež brezplačnih delnic. Ste s tem zakonom zadovoljni, je to vašo željo izpolnil? Ivo Bizjak: Za zakon je ško- da, da je bil sprejet šele sedaj. Bistvene rešitve so enake ali podobne kot pred enim letom in škoda je, da takrat nismo zmo- gli moči, da bi ga sprejeli. V enem zboru je pač prišlo do na- sprotovanja. Menim, da smo s tem precej izgubili. Drži, da smo se zavzemali za kar se da pravično različico zakona. Vsi so ustvarjali in zato bi bilo do- bro, da je tako tudi razdeljeno. Naš član Janko Deželak je eden od avtorjev zakona in veliko smo prispevali z amandmaji. Veseli nas, da je bil sprejet ra- zrez, ki daje delavcem in dru- gim brezplačno del lastnine. Prepričan sem, da bodo znali državljani z njo razpolagati, čeprav nekaj časa še to ne bo steklo. Res je zakon kompro- mis, s katerim ni nihče prav za- dovoljen, daje pa vendarle vsa- kemu, kar mu gre, nihče ni ra- zlaščen. • Divje privatizacije na ško- do zaposlenih v podjetju so se dogajale. Na to so opozarjali ta- ko sindikati kakor tudi vaša stranka. Kaj glede tega pričla- kujete na osnovi zakona o la- stninjenju? Ivo Bizjak: Že v pripravi osnutka smo v zboru občin zah- tevali, da predlog zakona vse- buje tudi določbe o reviziji. Ti- sto, kar je bilo že narejeno v skladu z zakonom, naj ostane; a vsakdo ima pravico zahtevati preveritev, ali je bilo tisto, kar je nerejeno, pošteno in v skladu z zakonom. Preveriti je potreb- no in tisti, ki so se pregrešili proti zakonu, bodo tudi ustrez- no kaznovani. Zakon to omo- goča. LJUDJE NAJ SAMI IZBEREJO OBČINE IN REGIJE • v razpravah o lokalni sa- moupravi ste veliko sodelovali kot član skupščinskega odbora in predvsem kot predsednik zbora občin. Kaj menite o obli- kovanju novih, manjših občin? Ivo Bizjak: Veliko sem sode- loval tudi kot član ustavne sku- pine. Narediti bomo morali hi- tre in odločne korake pri uvelja- vljanju reforme komunalnega sistema. Hitro bo, če bomo v dveh letih kaj naredili. Projekt zahteva čas in premislek. Vse- kakor je sedanje občine potreb- no spremeniti, ker so prevelike. V svoji KS lahko državljani uspešneje urejajo svoje zadeve in z manj denarja naredijo tisto, kar bi drugače šlo težje. Tudi sam sem veliko delal v krajevni skupnosti in vem, kako smo znali ob skromni pomoči od zu- naj narediti to in ono, od telefo- nov do vodovoda. O tem, kak- šne bodo občine, naj odločijo krajani sami. To se lahko posto- poma urejejuje in ne bi smeli na silo razbijati sedanje strukture. Ima pa slabe in dobre plati. Iz- jemno pomembeno je, da se re- organizira državna uprava in postane učinkovita, kot je drug- je. Osnutek zakona ustreza; ne- kateri so z njim zadovoljni, saj ni podroben in naj ne bi predpi- soval vsega. V Ptuju ste v teh razpravah v ospredju in vesel sem, da je tako. Ljudje se mora- jo predsem sami odločiti, kaj jim bolj ustreza. • Ptujčani so občutljivi tudi za pogovore o regionalizmu. Ali veste, da niso navdušeni nad mariborsko regijo, ki bi vklju- čevala tudi Ptuj? Je strah, da bo regije predpisala država, utem- Ijen? Ivo Bizjak: Po ustavi se bodo o povezavah v pokrajine odločale bodoče občine in tako je tudi prav. Obstaja edino bojazen, da do na- katerih pokrajin nikoli ne bomo prišli. Vsakemu zagovorniku re- gionalizma povem primer Ptuja in Maribora. Tu so za regije, samo vsak po svoje. Prav je, da smo do- ločili, naj se občine same povezu- jejo; iz tega bodo zrastle pokraji- ne, kot jih želijo ljudje. Enote državne uprave pa se bodo morale razumno oblikovati in morda se bo to sčaspnia pričelo celo prekri- vati. Darj^ Lukman-Žunec Nastop na ormoški volilni konvenciji OBISK LOiZJETA PETERLETA IR Ne toliko program stranke, temveč njeni ljudje Slovenska Bistrica je bila sedemintrideseta občina, ki sla jo na svoji poti po Sloveniji obiskala predsednik SKD Lojze Peterle in predsedniški kandidat Ivo Bizjak. Minuli torek sta se v debeli uri pogovora z ljudmi in simpatizerji stranke SKD, ki so jja pričele in sklenile venčeseljske ljudske pevke, predstavila tudi oba strankarska kandida- ta iz Slovenske Bistrice za državni zbor in državni svet. Oba strankarska veljaka sta se po sprejemu pred Slomškovim domom odpeljala v Poljčane, kjer v domu dr. Jožeta Potrča preživljajo jesen življenja staro- stniki, nato pa imela v največjem slovenjebistriškem podjetju Im- polu pogovor z vodilno ekipo. Ivo Bizjak je uvodoma pove- dal, da mu obiski po Sloveniji veliko pomenijo, saj ob tem srečuje številne ljudi in tako se ustvarjajo prisrčne vezi. Menil je, da ne bi bilo odveč, če bi takšen način komuniciranja z ljudmi uveljavili tudi drugi. Svoje vti.sc iz Impola je Lojze Peterle strnil v ugotovitev, da ima to podjetje s svojimi utrjenimi po- slovnimi stiki z zahodom do- kajšnje možnosti za popestritev slovenskega gospodarstva. Podob- nega mnenja je bil tudi Ivo Bizjak. Udeležence okrogle mize, člane stranke in simpatizerje SKD je po- sebej zanimalo, kakšna je vizija gospodarskega sodelovanja s Srbi- jo, in tudi, kaj bodo krščanski de- mokrati, če pridejo na oblast, na- redili z genocidnim zakonom o državljanstvu. "Gospod Bizjak, vrnite nam zo- pet družino," je dejal eden izmed razpravljalcev in svojo željo pove- zal z bivanjem starostnikov v raz- nih domovih, namesto da bi ljudje jesen življenja preživljali v krogu svoje družine, ki naj v naši deželi ponovno postane osnovna celica družbe. Govorili so ludi o zadrugah, ki naj bi bile organizirane po Kreko- vem vzoru. Gosta so prisotni spraševali o novem načinu zdrav- stvenega zavarovanja, kjer ljudem veliko stvari ni jasnih, še posebej ker se vanj vmešujejo številne za- varovalnice, ki pa jim ljudje na podeželju ne zaupajo. Govor je bil tudi o socializmu, kjer je bilo po mnenju nekateri vse lepo, vendar kol je slikovito pove- dal Lojze Peterle, je sedaj, ko mo- ramo zapito ceho plačali, veliko manj vabljivo in za marsikoga težje. Predstavniki občinskega odbora SKD iz Slovenske Bistrice so predstavili tudi svoja kandidata za državni zbor in državni svet. Za državni zbor kandidira dr. Jože Slaček, bistriški zdravnik in pod- predsednik občinskega odbora SKD, za državni svet pa dr. Jan- ko Čar, univerzitetni profesor in pred.sednik slovenjebistriškega občinskega odbora SKD. Besedilo in posnetek Vida Topolovec Ivo Bizjak in Lojze Peterle na Zgornji LožnicL SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Slovenija, ni nam vseeno V dvorani minoritskega samostana so v soboto pred šte- vilnimi poslušalci predstavili kandidate za državni zbor in državni svet Slovenski krščanski demokrati. Na osred- nji predvolilni prireditvi SKD na Ptuju, ki Je tekla v zna- menju slogana Slovenija, ni nam vseeno, je predstavil svoj program tudi predsedniški kandidat Ivo Bizjak. Priredi- tev Jc vodila Božena Čačkovič. Ivo Bizjak, sedanji predsednik zbora občin, sicer pa diplomirani inženir tehnične matematike, bi kot predsednik države želel pri- sluhnili predvsem preprostim lju- dem. Kol oče štirih šoloobveznih otrok pozna gmotne probleme, s katerimi se srečujejo starši, in se bo zavzemal za takšen sistem, ki bo omogočil staršem, da se sami odločajo za število otrok. To vprašanje je pomembno za preži- vetje slovenskega naroda. Za rešitev problemov v gospodar- stvu so nujni ludi nepopularni ukrepi, zato potrebujemo stabilno vlado, ne pa množico strank v vladi, je še povedal Ivo Bizjak. Kandidatka za državni svet je Kristina Šampcrl Purg, zgo- dovinarka in sedanja občinska ministrica za kulturo, šolstvo in šport. Povedala je, da se bo v prvi vrsti zavzemala za znanje in izobraževanje, za to, da bo naše mesto ponovno poslalo okraj, za ureditev cestnega kri- ža, saj je Ptuj v zgodovini ved- no cvelel, ko je bil na križišču evropskih poli, za ohranjanje in vzpodbujanje naše identitete, njena vizija pa je tudi ustanovi- tev centra humanističnih ved, kar bi bilo zanimivo za sred- njeevropski prostor. Kandidati za državni zbor so Ivan Jurkovič, vetrinar, Mar- jan Furek, diplomirani prav- nik, in Ivan Vojsk, upokojenec. Ivan Jurkovič pričakuje, da bo država posvetila veliko pozor- nosti kmetijam, prav tako ljubi- teljski kulturi življenja na vasi, zavzemal se bo za pluralizem, za odpravo krivic, ki so se do- godile v preteklosti, in meni, da bi morala država dati pokojnino vsakemu državljanu, ko doseže 60 let. Marjan Furek je doma iz Vid- ma in je kandidat za volilno ob- močje Haloz in Dravskega pol- ja. Zavzemal se bo za ohranitev rezervoarja vode in Haloz kot bisera naše pokrajine. Potrebno je pripeljati nazaj odseljene pre- bivalce, vendar jim je najprej potrebno zagotoviti možnosti za razvoj. Kot pomočnik vodje davčne izpostave je opazil sla- bosti sedanjega dohodninskega zakona, ki bi ga po njegovem mnenju bilo potrebno spremeni- ti, saj plačujemo zelo visoke davke. Prav tako bi bilo potreb- no ločiti davčne obremenitve' ravninskih prebivalcev od hri- bovskih. Ivan Vojsk iz Zagojičev bo sku- šal rešiti probleme malih kmetov, kulture na vasi in druge iz sploš- nega programa stranke. Sicer pa se mu ob izgubi južnih virov zdi nujno pospešiti razvoj specializi- ranega kmetijstva, ki bi pridelova- lo vrtnine, prav tako pa zvrsti obrti, ki smo jih nekoč obvladali. McZ Neosvinčeni bencin in (ne)pitna voda V okviru svojih prizadevanj za postopne korake za boljše in bolj zdravo okolje dajemo Ministrstvu za trgovi- ne in cene naslednji dve pobudi: 1. V zadnjem času je čedalje več ugotovitev, da vozniki upora- bljajo neosvinčeni bencin v vozi- lih z neustreznimi motorji — brez katalizatorjev. Privlačna je cena. Žal so posledice taLšne uporabe za okolje pogubne. Pojavljajo se zah- teve, naj bi ceno tega bencina iz- nenačili z osvinčenim. Takemu ukrepu nasprotujemo in menimo, da bi bilo treba ceno še znižati, hkrati pa spodbuditi z olajšavami tudi hitrejšo nabavo ustreznih vo-. zil. Predlagamo, da preprečite ne- dovodovoljeno rabo s podobnim ukrepom, kot je bil uspešno izpel- jan pri neupravičeni rabi kurilnega olja v dieselskih motorjih. Seveda bi za krajše obdobje veljalo le opozarjanje. Prepričani smo, da je ukrep sprejemljiv, čeprav je morda na prvi pogled drastičen. Tistim, ki uporabljajo neosvinčeni bencin v neprimernih vodilih, jc mogoče vo- zilo v skrajnem primeni odvzeti. 2. Javna podjetja, ki oskrbujejo kraje in mesta z vodo, še danes prodajajo vodo po ceni kakovostne vode, čeprav največkrat to ni. Naj- bolj so znani primeri Ptuja, Krške- ga in Celja, kjer je v vodi preveč škodljivih nitratov. Predlagamo, da takim podjetjem pošljete navodilo, da morajo ceno ustrezno znižati. To jih bo prisililo, da bodo pospe- šili ukrepe za neoporečnost vode. V vsakem primeru pa je nepošteno in nezakonito, da nekdo slabo bla- go prodajo kot kakovostno. Ekološki pozdrav! Slovensko ekološko gibanje predsednik lO Mitja Zupan TEDNIK ~~ l^OVEMBER 1992 VOLITVE 1992 — 9 BREZIH^SELNOST NARAŠČA IN ŠE II NI V10ETI KONCA Poostrena kontrola dela na črno Minuli četrtek je ministrica za borce in vojaške invali- de ter kandidatka Združene liste za Državni zbor Anka Ostrman pripravila v Domu Franca Krambergerja v Ptu- ju pogovor o zaposlovanju. (>usta večera sta bila repu- bliška ministrica za delo Jožica Puhar in republiški po- slanec /bora združenega dela Danih) Toplek. V Sloveniji je že 107.000 brezposlenih in število se bo še povečevalo. V ptujski občini je brezposelnih po zadnjih podat- kih 5.422; polovica je žensk, več kot polovica pa je mladih ljudi, starih do 26 let. Ukrepi za zmanjšanje brezpo- selnosti so ukrepi na dolgi rok, za- to tudi republiški vladi očitajo, da nima gospodarske strategije, pravi Jožica Puhar. Vlada svojo aktiv- nost usmerja v ustvarjanje razmer za stabilno gospodarstvo in v predstavitev Slovenije kot stabilne dežele, v katero se splača investi- rati. Jožica Puhar vidi možnosti reševanja brezposelnosti v ustrez-. ni ekonomski politiki, ne glede na to kateri subjekt jo opravlja, in v ustrezni socialni politiki. Prestruk- turiranje velikih sistemov se je že začelo, vendar se zaposlovanja ne da rešiti čez noč. Angleški ekono- misti so izračunali, da se zaposle- nost samodejno dviguje, če družbeni proizvod raste po stopnji dva odstotka nekaj let. Pri nas družbeni proizvod še vedno pada. Država že danes sofinancira nova delovna mesta, pripravnike, prek- valifikacije delavcev, ki so ostali brez dela. Število delovnih mest pa je mogoče povečati tudi z ustrezno davčno politiko. Cilj države je, da so vsi zaposleni, cilj podjetij, da se znebijo tehnoloških presežkov. Vloga občina pri razreševanju brezposelnosti je majhna; tam, kjer so .se občine same lotile pro- blemov odpiranja novih delovnih mest, po dosedanjih izkušnjah ni- so bile uspešne, je povedala Jožica Puhar. Seveda pa občine lahko ve- liko pomagajo pri ustvarjanju po- gojev za nova delovna mesta: tako da ne komplicirajo pri izdaji na- jrazličnejših dovoljenje, da usta- navljajo, kjer lahko, razvojne skla- de, iz katerih je mogoče sofinanci- rati nova delovna mesta, in zago- tavljajo socialno varnost. Danilo Toplek je ugotovil, da so vzroki za stagnacijo ptujskega in slovenskega gospodarstva znani. Prestruktuiranje zahteva čas, kapi- tal in znanje. Kapitala in znanja pa v ptujski občini nimamo. Kje torej dobiti kapital, če ga podjetja ni- majo niti za enostavno reproduk- cijo? Poiskati ga je treba tam, kjer je — v tujini. Ob tem pa začnemo moralizirati. Na državni ravni bi se morali dogovoriti, kje tuji kapi- tal da in kje ne. Talum je ustanovil 10 privatnih podjetij in zaposlil 30 presežnih delavcev, ustanovil je podjetniški inkubator, katerega iz- kušnje je prek občine želel prene- sti vsem. Če želi občina v njem sodelovati, mora vložiti denar. V razpravi so prisotni opozorili na moratorij za stečaje podjetij, ki je dvorezen meč, na zaposlovanje na črno in neustrezno kontrolo te- ga zaposlovanja, na velike obre- menitve cene živega dela (plače so previsoke, delavec pa dobi prema- lo), na veliko strukturno brezpo- selnost, ko enih strokovnjakov ni, drugih pa sploh ne bo mogoče za- posliti. Opozorili pa so tudi na to, da Ptuj nikoli ni imel in še vedno nima v občinski upravi nekoga, ki bi se strokovno ukvarjal z zapo- slovanjem in brezposelnostjo, kar se kaže tudi v gradivu za posvet Ptuj včeraj,danes jutri, ki je bil minuli četrtek in petek, saj o tem področju tudi v delu, ki govori o Ptuju jutri, ni nobene besede. NaV ORMOŠKI SHOD SLOVENSKE UUDSKESTRANkI Nezadovoljni z izvajanjem zakona o denacionalizaciji Na nedeljskem volilnem shodu SLS so se po kuLturnem nastopu kogovskega dekliškega seksteta predstavili pred- sedniški kandidat stranke dr. Stanko Buser, kandidat za državni svet Andrej Hrastelj, o Vekoslavu Kumru, kandi- datu za državni svet, ki je bil zaradi bolezni odsoten, PA je govoril Martin Rudolf. Dr. Stanko Buser in drugi člani nedeljskega omizja v Ormožu Uvodoma je bilo poudarje- no, da je SLS orala ledino slo- venski demokraciji kot prva zunajrežimska politična orga- nizacija. Obstoj in razvoj kmetijstva ima poseben pomen za ohran- janje slovenskega naroda. Oh- ranitev in uveljavitev modela družinskih kmetij je osnovni pogoj za ustrezno poseljenost slovenske krajine, kjer se me- sto in podeželje dopoliijujeta. Prav zaradi tega združuje SLS vse slojc^ slovenske družbe. Kadarkoli so se združili ti slo- ji,, so vedno uspeli uveljaviti svoje zahteve. Dr. Stanko Buser je oblju- bil, da bosta delo in poštenost ponovno pridobila na veljavi, Andrej Hrastelj pa, da se bo v državnem svetu, če bo izvo- ljen, boril proti preveliki cen- tralizaciji, ki bi lahko bila na škodo slovenjegoriške ali ka- tere druge slovenske pokrajine. O denacionalizaciji je Ivan Pučnik, predsednik republiške denacionalizacijske komisije, povedal, da je bil zakon spre- jet z velikimi težavami, ki so se pokazale še posebej v neka- terih ministrstvih in strankah, ki so v času od 1945 do 1980 sodelovale pri razlaščanju. Čeprav imamo polna usta iz- jav, da želimo biti pravna država, gre izvajanje te zako- nodaje vendarle prepočasi. Nekaj tudi zaradi tega, ker še niso sprejeti nekateri podza- konski akti. Ormoški župan dr. Jože Bešvir je povedal, da se v or- moški občini trudijo pri izva- janju zakona o denacionaliza- ciji, vendar stvari ne gredo zlahka, še posebej ker so zara- di tega znotraj upravnih orga- nov kadrovske težave. Po dru- gi strani pa očitno tudi repu- blika ni preveč naklonjena iz- vajanju tega zakona, kar je dobro vidno pri plačevanju za to delo. Andrej Hrastelj je ob tem opozoril, da bosta oba za- kona — o denacionalizaciji in lastninjenju — vprašljiva, če premočno zmaga levica. V razpravo sta se vključila tudi Franc Izgoršek in Danijel Petač iz Združenja lastnikov razlaščenega premoženja iz Ljubljane. Postavljenih je bilo prav ta- ko veliko vprašanj o dvomlji- vem državljanstvu, pa o tem, da se številni oficirji bivše JA sprehajajo po posameznih kra- jih, kar ljudi posebej moti. Prisotni so tudi dobili neka- tere napotke o tem, kako naj 6. decembra volijo. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Včeraj še zadnje žrebanje Minuli konec tedna so predstavniki kandidatov za držav- ni svet izžrebali vrstni red kandidatov na glasovnicah. Izžrebali so črko D, tako da bodo kandidati razvrščeni po abecednem redu začetnic priimkov od D do C. Žrebanje vrstnega reda list za državni zbor pa je bilo včeraj opoldan, tako da ga do zaključka redakcije nismo izvedeli. Kot nam je povedal tajnik 7. volilne enote za državni zbor Milan Korže, je kandidature vložilo 26 strank in skupin državljanov. Dve sta bili dvojni, ena pa napačno vložena, tako da bo na glasovnicah nastopilo 23 list. Lastninska zakonodaja sprejeta prepozno Minulo soboto je stranka SKD v Ormožu sklicala volilni shod, kjer je predstavila predsedniškega kandida- ta Iva Bizjaka, predstavila pa sta se tudi Jože Ozmec, strankih kandidat za državni zbor, in Andrej Hrastelj iz Gornje Radgone, kandidat za državni svet. Po predstavitvi se je razvila živahna razprava, v kateri je pred- sedniški kandidat Ivo Bizjak pove- dal, da so Sloveniji potrebni novi ljudje za nove čase. Mnogo je pri vsem še strahov iz preteklosti, ljudje še z marsičim niso zadovoljni, še posebej ker je bila lastninska zako- nodaja sprejeta najmanj leto dni pre- pozno. Pri razvoju so nas prehiteli vsi, kar še posebej velja za Madžar- sko, upanje pa je, da nas ne bodo še drugi iz vzhodnoevropskega bloka. "Za predsednika republike se mi zdi bistveno, da zna prisluhniti lju- dem. Na poti po Sloveniji sem se pogovarjal s številnimi ljudmi in ta- ko spoznal njihove probleme, ki jih ni malo. Prav bi bilo, da bi to storil še kakšen drug politik, ker bi potem natanko vedel, kje so kraji, ki jim pravijo demografsko ogroženi," je med drugim povedal predsedniški kandidat Ivo Bizjak. Jože Ozmec, strankin kandidat za državni zbor, je menil, da je prav, če se v slovenskem parlamentu sliši glas ljudi s podeželja. Kritično je govoril o apatiji mladih, pravilno pa je ugotavljal, da je prav ta generaci- ja najbolj zaskrbljena za svojo pri- hodnost. Andrej Hrastelj je izrazil boja- zen, da bo več poslancev iz urbanih okolij, manj pa s podeželja. Tudi o zaposlovanju oziroma ne- zaposlenosti je tekla beseda. Ivo Bizjak je poudaril, da bi tudi na tem področju bilo marsikaj drugače, če bi bila lastninska zakonodaja spreje- ta veliko prej. Slišati je bilo veliko kritičnih pripomb o sanacijah bank, ki jih pri nas rešujejo v povsem dru- gem vrstnem redu kot na razvitem zahodu. Pri nas najprej udarimo po žepu varčevalca, zaposleni pa osta- jajo še naprej na svojih delovnih mestih. Na zahodu pa je pot sanacij bank povsem drugačna. Posameznike je zanimalo, ali bo- do tisti, ki so si prilastili družbeno lastnino, kaznovani, kakšen bo v prihodnje položaj upokojencev in seveda, kaj bodo naredili po 6. de- cembru z zakonom o državljanstvu, ki postavlja Slovence v podrejen po- ložaj. Vida Topolovec Socialdemokrati se predstavijo v nedeljo, 22. novembra, se bodo ob 17. uri v srednješolskem centru v Ptuju predstavili kandidati socialde- mokratov na bližnjih volitvah. Volil- nega shoda se bodo udeležili pred- sednik Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik, predsed- niški kandidat France Tomšič, mini- ster za Slovence po svetu dr. Janko Prunk, minister za promet in zveze Marjan Krajnc in kandidati iz Ptuja za državni zbor Milan Krajnik, dr. Miroslav Luci in mag. Milan Zver. Shod bodo končali s kulturnim pro- gramom. V okviru programa pred- stavitve svojih kandidatov bodo so- cialdemokrati organizirali več stoj- nic: v Kidričevem, Ormožu in ob Srednješolskem centru v Ptuju, tam pa se bo ob petnajstih pričel otroški živžav; • . ' - ' MG Dr. Ljubo Sire in dr. Janez Drnovšek v Ptuju Občinski odbor Liberalnodemokratske stranke Ptuj pripravlja Liberalnodeniokratski večer tudi v najstarejšem mestu na Sloven- skem. V ponedeljek, 23. novembra, zato vabijo Ptujčane v romanski palacij ptujskega gradu, kjer bodo lahko ob 17. uri spoznali pred- sednika stranke in predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Spremljali ga bodo njegovi ministri, ki so člani te stran- ke, med njimi mag. Janez Širše, slovenski minister za turizem. Ob sedanjem vodstvu se bodo predstavili še ljudje, ki bodo strankino in slovensko politiko soustvarjali v prihodnosti. Kandi- dat za predsednika Slovenije dr. Ljubo Sire bo predstavil svoje poglede na vodenje države, kandi- dati za posamezne volilne okraje v celotni volilni enoti od Lendave do Ptuja pa bodo povedali, za kakšne cilje bodo zastavili svoje znanje in energijo po volitvah. Ptujska občina je razdeljena na tri takšne volilne celice in za to stranko v njih kandidirajo za člane državnega zbora Milan Jager (za Haloze in Dravsko polje), Gabri- jel Berlič (za mesto Ptuj) in Mir- ko Vaupotič (za Slovenske gorice in Ptujsko polje), Miran Kerin pa je kandidat LDS za državni svet. Za kulturni užitek bo nastopil NEW SWING KVARTET. Še pred srečanjem na ptujskem gradu pa bo v petek, 20. novembra, v Zavrču po- govor z ministrom za varstvo okolja Miho Jazbinškom in pomočnikom zunanjega ministra Zoranom Tha- lerjem o južni meji in njenem malo- obmejnem prometu. g REPUBLIKA SLOVENIJA Volilna komisija volilne enote 8 Sedež v Ptuju, Mestni trg 1 telefon (062) 776-175 telefaks (062) 771-783 SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE DRŽAVNEGA SVETA — PREDSTAVNIKE LOKALNIH INHTERESOV NA VOLITVAH 6. DECEMBRA 1992 Na podlagi 16. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92) je Volilna komisija 8. volilne enote s sedežem v Ptuju sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve čla- nov Državnega sveta — predstavnikov lokalnih interesov v volilni enoti št. 7, ki obsega območje občine Ptuj. Kandidati so: 1. Miran KERIN, roj. 3/12-1955, stanujoč v Ptuju, Arbaj- terjeva 1, mag. psihologije, direktor Centra za socialno delo Ptuj Predlagatelj: Miran KERIN, roj. 1955, stanujoč Ptuj, Arbaj- terjeva 1; 2. Jožef PETROVIČ, roj. 19/1-1943, stanujoč v Ptuju, Orešje 143, zobozdravnik — dr. stomatologije, vodja enote Zobozdravstvo, namestnik direktorja ZD Ptuj, Predlagatelj: "Združena lista: Delavske stranke, Demokra- tične stranke upokojencev. Socialdemokratske unije in SDP Slovenije"; 3. Kristinha ŠAMPERL-PURG, roj. 10/5-1950, stanujoča v Ptuju, Rimska ploščad 3, prof. zgodovine, članica IS SO Ptuj, zadolžena za vzgojo, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo. Predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati; 4. Branko TONEJC, roj. 16/11-1947, stanujoč v Ptuju, Ulica 25. maja 6, prof. matemaUke, ravnatelj OS "Boris Ki- drič" Kidričevo, Predlagatelj; Demokratska stranka - Demokrati; 5. Vladimir TUMPEJ, roj. 22/10-1930, stanujoč v Ptuju, Zoisova pot 13, dipl. ing. agronomije, vodja svetovalne službe pri OZVŽ Ptuj, Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka; 6. Branko BRUMEN, roj. 14/7-1957, stanujoč v Ptuju, Kariževa 1, pravnik, predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj, Predlagatelj: Zeleni Slovenije — Zeleni Ptuja Na seznamu je vpisanih 6 kandidatov. Voli se en (1) član Državnega sveta. Številka: 008-2/92-1-EŠ-DS/7 Datum: 13/11-1992 VOLILNA KOMISUA 8. VOLILNE ENOTE SEDE2 V PTUJU, MESTNI TRG 1 Člani VK VE — 8 1. Tomaž NEUDAUER, l.r. 2. Mirko KOROŠEC, l.r. 3. Jože VIDOVIČ, l.r. PREDSEDNICA VK VE — 8 Elizabeta ŠOŠTARIČ, l.r. REPUBLIKA SLOVENIJA Volilna komisija volilne enote 8 Sedež v Ptuju telefon (062) 776-175 telefaks (062) 771-783 SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE DRŽAVNEGA SVETA — PREDSTAVNIKE LOKALNIH INTERESOV NA VOLITVAH 6. DECEMBRA 1992 Na podlagi 16. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92) je Volilna komisija 8. volilne enote s sedežem v Ptuju sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve članov Državnega sveta v volilni enoti številka 8, ki obsega območje občin: Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer in Ormož. Kandidati so: 1. Andrej HRASTELJ, roj. 2/3-1933, stanujoč Gornja Rad- gona, Prešemova ulica 29, ekonomist, vinogradništvo in kle- tarstvo. Predlagatelj: Narodni demokrati, Slovenski krščanski demo- krati. Slovenska ljudska stranka, Slovenska gospodarska stranka; 2. Ljubo JAKELJ, roj. 25/5-1949, stanujoč Ljutomer, Ke- renčičeva ulica 1, dr. veterinarske medicine, veterinarski inšpektor, Predlagatelj; Pavel ŠERC, roj. 1934, stanujoč Križevci pri Ljutomeru 70 v imenu volilcev; 3. Vinko KLEMENČIČ, roj. 18/2-1944, stanujoč Ljuto- mer, Slavka Osterca 6, strojni delovodja, obratovodja, Predlagatelj; Pavel VRHOVNIK, roj. 1949, stanujoč Raden- ci, Kidričevo naselje 2 v imenu volilcev; 4. Miran KRAJNC, roj. 18/7-1946, staiiujoč Grabe 13/A, dr. vet. medicine, tehnolog Farme govejih pitancev. Predlagatelj; "Združena lista: Delavske stranke. Demokra- tične stranke upokojencev. Socialdemokratske unije in SDP Slovenije"; 5. Jožef STAJNKO, roj. 22/6-1945, stanujoč Koračice 17, Ormož, kmetovalec, kmetovanje. Predlagatelj; Deželna stranka Slovenije; 6. Miroslav STERŽAJ, roj. 28/2-1933, stanujoč Ljutomer, Prešernova ulica 19/A, pravnik, direktor, Predlagatelj; Območni odbori Socialistične stranke Sloveni- je: Ljutomer, Gornja Radgona, Lenart in Ormož; 7. Miha VODENIK, roj. 9/9-1944, stanujoč Mele 20/C, Gornja Radgona, obrtnik, izdelovanje plastične embalaže, Predlagatelj: Demokratska stranka — Demokrati, Občinski zbor Gornja Radgona. Na seznamu je vpisanih 7 kandidatov. Voli se en (1) član Državnega sveta. Številka; 008-2/92-l-EŠ-DS/8 Datum: 13/11-1992 VOLILNA KOMISIJA 8. VOLILNE ENOTE SEDE2 V PTUJU, MESTNI TRG 1 Člani VK VE — 8 1. Tomaž NEUDAUER, l.r. 2. Mirko KOROŠEC, l.r. 3. Jože VIDOVIČ, l.r. PREDSEDNICA VK VE - 8 Elizabeta ŠOŠTARIČ, l.r. 10 — OD TU IN TAM 19. NOVEMBER 1992 TEDNIK PTUJ KOT PODJETJE NA RAZVOJNO OS SLOVENUi 2 vizijo uspešnejši in prodornejši 12. in 13. novembra je bil v Ptuju po.svet na temo Ptuj včeraj, danes, jutri. Pripravila sta ga Skupščina občine Ptuj in izvršni svet. /družil je veliko število Ptujčanov, ki želijo eno najstarejših slovenskih mest ambiciozneje raz- vijati. S posvetom so se pričele prireditve ob stoletnici Muzejskega — zgodovinskega društva Ptuj. Ptuj je imel v svoji zgodovini dvige in padce. Po drugi sve- tovni vojni je bil na četrtem me- stu v Sloveniji, zatem pa je začel nazadovati. Danes je med 8. in 10. mestom. Z osamosvo- jitvijo Slovenije se mu odpirajo nove razvojne možnosti, saj je postal največje in najpomem- bnejše mesto na meji s sosednjo Hrvaško. Ptuj ni spalno naselje Maribo- ra, kot ga želijo predstaviti ne- kateri, temveč partner pri po- speševanju razvoja. Želi si pri- dobiti pravico do avtonomnega razvoja in ponovno zavzeti me- sto, ki mu je nekoč že pripada- lo. "Širok svet je tisti, v katere- ga bi se Ptuj moral vrniti," je med drugim povedala Kristina Šamperl Purg, ko je govorila o Ptuju včeraj. Branko Brumen, predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj, in Voj- teh Rajher, predsednik Skup- ščine občine Ptuj, sta v uvod- nem delu prvega dne posveta predstavila cilje posveta. Profesor dr. Stanko Ojnik je govoril o ptujskem statutu iz le- ta 1376. Povedal je, da med evropskimi pravnimi spomeniki zavzema ta ptujski statut odlič- no mesto. Pri tem pa vodilni pravni zgodovinar profesor Ser- gij Vilfan pravi, da mu manjka zgodovinska in pravna analiza. 12. novembra je bilo o Ptuju včeraj predstavljenih trinajst koreferatov, ki so še bolj dopol- nili podobo včerajšnjega Ptuja. OPTIMIZEM NADOMESTIL TARNANJE v okviru Ptuja danes so se po uvodni predstavitvi profesorja Staneta Napasta zvrstili pri- spevki o prostorskem razvoju Ptuja, organizirani 15-letni ob- novi mesta, gospodarskem raz- voju, razvoju bančništva in družbenih dejavnosti. Svojo vi- zijo razvoja je predstavilo tudi gospodarstvo. Kot je povedala sekretarka za gospodarstvo Da- nica Gajzer, je v ptujski občini že 469 podjetij in okrog 950 obrtnikov. Petdeset podjetij je družbenih, pet mešanih, štiri za- družna, zasebnih podjetij je 410 in od tega jih dobra polovica tu- di posluje. Čeprav je gospodar- stvo v hudi krizi, se nekatere dejavnosti spodbudno razvijajo. Pravi razcvet doživlja trgovina, pospešeno se razvijajo zasebne storitve, pa tudi finančno-teh- nične in poslovne storitve. V se- kretariatu ocenjujejo, da bodo omenjene panoge v tem letu do- segle 30-odstotni delež v struk- turi družbenega proizvoda. Danilo Toplek iz Taluma Ki- dričevo je prepričan, da bo in- dustrija tudi v bodoče nosilec razvoja ptujske občine, četudi nekateri to želijo zanikati. Pod- jetje se je pripravljeno vključiti v intenzivni razvoj industrijske proizvodnje na možni lokaciji industrijske cone. Perutnina si prizadeva povečati kakovost proizvodov, napoveduje spre- membe v tehnološkem pogledu, boljšo izbrabo kadrov ter po- večanje ponudbe zdrave prehra- ne. Dr. Roman Gla.scr je teža- ve v kmetijstvu ponazoril kar z besedami znanega ekonomista Miltona Fridmana: "Če je v te- žavah kmetijstvo, je v težavah vsa država." Kmetijski kombinat Ptuj želi po besedah glavnega direktorja Slavka F>lača zadržati dose- danje prehranske deleže v Slo- veniji. V Agisu končujejo pisa- nje sanacijskega programa, po- spešeno pa osvajajo tudi tuje trge. Trenutno tja izvažajo že okrog 40 odstotkov svoje proiz- vodnje. Franc Tomanič iz Mercatorja Izbire Panonije Ptuj je povedal, da svojo razvojno vizijo gradijo na tem, da si kupca pridobijo ' kot poslovnega partnerja na vseh ravneh sodelovanja. Mar- jan Ostroško iz Emone-Mer- kurja poudarja, da želijo biti najboljši maloprodajalec, ne nujno največji ali med največji- mi. Borut Bernhard vidi prihod- nost ptujskega gradbeništva v majhnih in dobro organiziranih enotah. Viki Cvetko je pre- pričan, da je razvoj obrti in podjetništva edini realni izhod iz sedanje krize. Bojan Zavec iz Lipe je napovedal, da se bo- do še naprej smelo razvijali. Gre za eno od desetih največjih zasebnih podjetij v Sloveniji. Vizijo ptujske bolnišnice kro- jijo drugje, dr. Lojze Arko pa je kljub temu optimističen. Me- ta Puklavec iz srednješolskega centra je povedala, da so njiho- vi glavni cilji izboljšanje kako- vosti pouka, uvajanje sodobnih učnih metod, čimveč znanja pri dijakih in profesorjih. Ena od nalog je tudi ugotoviti, koliko je mladih, ki ne pridejo do sred- nje šole, ter omogočiti šolanje v srednjih šolah tudi socialno ogroženim mladim ljudem. Branko Tonejc je govoril o šoli in mestu, pri tem pa poudaril, da je potrebno tudi mestnim otrokom zagotoviti višji stand- ard izobraževanja. V treh me- stnih šolah od štirih delajo v hu- dih prostorskih razmerah; naj- slabše je na osnovni šoli Ljud- ski vrt, kjer na enega učenca odpade le 3,54 m^ površine. Boža Bratuž je govorila o predšolski vzgoji, ki je še niso deležni vsi predšolski otroci v ptujski občini. Dr. Ludvik Toplak je ptujski posvet spremljal kot član častnega odbora. Pohvalil je or- ganizatorje in pripravljalce po- sveta za kakvostno organizacijo in prispevke. Ptujčani so izbrali pravo pol pri pripravi razvojne- ga programa mesta kot integral- nega projekta. Vodil jih je po- gled v bodočnost, ne pa tarnan- je nad sedanjimi razmerami. Za oživitev gospodarstva bo potrebno odpraviti temeljne ovire, bodočnost je v spodbuja- nju razvoja obrti in podjet- ništva, gradnji industrijskih con v Ptuju in Kidričevem ter proste cone v okviru industrijske cone v Ptuju. PTUJ - EVROPSKO MESTO v okviru posveta Ptuj jutri je v imenu republiške vlade govo- ril minister za znanost in tehno- logijo dr. Peter Tancig. Organi- zatorji so ga povabili, da bi predstavil vlogo mesta v razvo- ju Slovenije. Govoril je bolj na splošno. Slovenija je na prelom- nici, kriza v gospodarstvu, na ekonomskem, sistemskem in vrednostnem področju naj bo izziv za nov razvojni cikel. Za- vedati se mmoramo prednosti, čeprav ima dr. Tancig občutek, da se v procesu preoblikovanja premalo zavedamo, kaj delamo. Nekatere zadeve fetišiziramo, kol da bodo same po sebi "spro- žile" razvoj. Odločili se je po- trebno za vsebino, ki nam bo omogočila konkurenčnost. Ptuj- ska zaščitna znamka v okviru razvojnega programa bi lahko bila majhnost, kakovost, lepota in sonaravnosl. Ministrstvo za znanost in tehnologijo lahko pri ptujskem projektu pomaga z znanjem. Projekt je celovit in dovolj široko zastavljen, je še povedal dr. Peter Tancig. Rektor mariborske univerze dr. Alojz Križnian je pre- pričan, da Ptuju pripada svetla prihodnost, ker spoštuje prete- klost. Glede na položaj Ptuja ne vidi nobene bojazni. Vsaka preobrazba je povezana s kadri in je odvisna predvsem od ljudi. Univerza bo poskušala pomaga- ti predvsem s kadri, z znanjem. "Zaupati moramo v prihodnost, ^ to je bisjtvp ptujskega posveta," je poudaril. PROGRAM BREZ PROJEKTOV JE BREZ VREDNOSTI Profesor dr. Anton Hauc je predstavil strateški in projektni management razvoja mest. Po- vedal je, da Ptuj nima druge iz- bire, kot da se odloči za streški razvoj mesta. Sedaj je pred ne- varnostjo, da se njegov razvoj zaustavi. Ptuj išče novo stra- teško pozicijo, zato so potrebne strateške usmeritve. Potrebuje program in projekte, saj je pro- gram brez projektov brez vred- nosti. Glede prioritet je več od- govorov, zato se je potrebno poenotiti. Največ težav je pričakovati pri uresničevanju projektov, ena najpomembnej- nejših nalog pa je integracija projekta z okoljem in njegovo profesionalno vodenje Vizija je izrečena, potrebno jo je izpopolniti. Bodoči razvoj Ptuja bo temeljil na osnovi tra- dicije in dosedanjih dosežkov, le da bo potekal z mnogo večjo intenzivnostjo kot doslej. Pri strateških razvojnih področjih ima absolutno prednost profitno področje, mesto bo samo mora- lo priti do akumulacije, da jo bo pozneje sposobno pridobiti od drugod. O globalni strategiji Ptuja je govoril predsednik izvršnega sveta Branko Brumen. "Delo pri projektu po načelu learning by doing (učenje z delom) je privedlo do sklepa, da na osno- vi zgodovinske vloge Ptuja v tem delu Slovenije in Evrope, vloge in pomena Ptuja danes ter vizije globalne strategije stra- teških razvojnih področij in strateških profitnih področij Ptuja jutri Slovenija danes in jutri zahteva Ptuj jutri. In to ne zgolj Ptuj kot mestno skupnost, temveč Ptuj z vso njegovo vplivnostjo v današnji občini, v tem delu Slovenije in Evrope (Alpe—Jadran—Panonija) kot integralni projekt. Novi pristop k razvoju mest in pokrajin, ka- terega smo uporabili, je po našem mnenju potreben, če že ne nujen, ker smo odločeni do- seči cilj: Ptuj jutri kot podjet- je lastnega razvoja na razvoj- no os Slovenije." V okviru Ptuja jutri je bilo predstavljenih še trinajst pro- jektov za doseganje globalne strategije razvoja Ptuja. Svoje poglede na razvoj Ptuja naj bi predstavile tudi stranke, a je ostalo le pri nameri. Vsi po vrsti so poudarili nujnost po- speševanja razvoja obrti in pod- jetništva, a niso povedali kako. Kot poudarja Viki Cvetko, se bo v obrti sicer zaposlovalo, ven- dar ne tako, kot vsi pričakujejo, če ne bodo uresničene obrtniške zahteve iz septembra 1991. leta. Obrti pa tudi ni mogoče razvija- ti tako, da bo v obrtniških odločbah še vedno pisalo "po Uradnem listu SFRJ". Partnerji iz Evrope tega enostavno ne ra- zumejo: odločba je bila izdaja v samostojni Sloveniji, v njej pa se še vedno sklicujemo na do- kumente nekdanje Jugoslavije. IDENTIFIKACIJA S STRATEGIJO Dr. Danica Purg, direktorica Centra za uposabljanje vodil- nih delavcev na Brdu pri Kra- nju, se je posveta udeležila kot članica častnega odbora in kot Ptujčanka, ki prav tako želi pomagati pri snovanju bo- dočega razvoja Ptuja. Prepri- čana je, da je Ptuj eno najlep- ših in najzanimivejših evrop- skih mest. Ptujčani in vodstvo mesta bi morali biti bolj ambi- ciozni ter verjeti v to, da po- stane Ptuj evropsko mesto. S kombinacijo vsega bogastva, ki ga ima, in z veliko injekcijo znanja — predvsem znanja je- zikov — bi se lahko Ptuj urav- noteženo razvijal. Ponudila je, da bi projekt razvoja pripravi- li v okviru postdiplomskega študija managementa, ki je lahko eden možnih projektov. Pohvalila je strokoven pristop Ptujčanov pri pripravi posveta in ker jtn\jq uspplp :^bratj tpl;- ko Ptujčanov, ki želijo aktivno sodelovati pri pripravi razvoj- nega projekta. Potrebno pa bo doseči identifikacijo sleherne- ga Ptujčana in Ptujčanke s projektom, sicer uspeha ne bo. Strategijo naj bi premenili v gibanje za večjo kakovost za vse. Branko Brumen je zadovol- jen s posvetom. Dal je osnove za pripravo prve strateške konference o razvoju Ptuja kot podjetja lastnega razvoja na razvojni osi Slovenije, ki bo v začetku prihodnjega leta. Deset skupnih sklepov pa čaka na sprejem v skupščini. MG Lenarške novice Brezplačni tečaji za brezposelne Delavska, univerza v Lenartu je v sodelovanju z republiškim zavodom za zaposlovanje orga- nizirala dva tečaja za tiste, ki so izgubili delo ali pa še niso bili zaposleni: dvestoumi brez- plačni tečaj osnov krojenja in šivanja in tečaj za poklicne šoferje. S tečajem šivanja je se- demnajst mlajših žensk našlo trenutno zaposlitev, saj tečaj poteka v dopoldanskem času. Kot nam je povedala Marija Tirš, tajnica Delavske univerze, zbirajo prijave za vse tiste, ki bi se radi naučili šivati in so zapo- sleni; ta tečaj bo v popoldan- skem času. V tečaju za poklicne šoferje, ki je prav tako brez- plačen, se izobražuje trinajst brezposelnih moških. Delavska univerza je organi- zirala že več začetnih tečajev nemščine v osnovnih šolah in vrtcih ter za odrasle. Polovica občanov odločbe že prejela mmimmmmmmmmmmmm v lenarški izpostavi Repu- bliške uprave za javne prihodke so odposlali že 4.700 vloženih napovedi za dohodnino lanske- ga leta. Kot nam je povedala Ivica Horvat, odmerna refe- rentka lenarške izpostave, je po- lovica davkoplačevalcev odloč- be že prejela, preostali pa jih bodo v teh dneh. Tisti, ki jim pripada vračilo, bodo to dobili s poštno nakaznico v 15 dneh po prejetju odločbe. Vsi tisti, ki so zraven odločbe prejeli še po- ložnico, pa morajo doplačilo plačati v 30 dneh od prejetja odločbe. Strolcovno predavanje o sladicorni bolezni v Lenartu že nekaj let uspeš- no deluje društvo za boj proti sladkorni bolezni. Predsednik Jože Caf, je povedal, da poseb- no skrb namenjajo strokovnemu izobraževanju, člane pa redno seznanjajo z novostmi s tega področja. V soboto so pripravili stro- kovno predavanje o nevroloških zapletih pri sladkorni bolezni; predaval je dr. Jurij Subic. Po predavanju je ptujska Perutnina predstavila nove dietetične iz- delke. Stavke ni bilo Za ponedeljek so delavci le- narškega Klemosovega obrata Proizvodnja avtomobilskih de- lov napovedali stavko. Zaprli naj bi vse magistralne ceste, ki peljejo skozi lenarško občino. Povod za stavko je bil negati- ven odgovor Republiškega mi- nistrstva za urejanje okolja gle- de predvidene gradnje usnjame v Gočovi. Od slovenske vlade zahtevajo, da naj reši propada- jočo industrijo v Lenartu. Pod- predsednik sindikata v Klemo- sovem PAT-u Franc Simonič nam je povedal, da je napoveda- na stavka odpadla zaradi prema- jhne podpore lenarških delav- cev. Na ustrezne republiške or- gane pa bodo vendarle poslali nekatere svoje zahteve. V torek so v prostorih lenar- ške skupiščine o tej problemati- ki pripravili tudi tiskovno kon- ferenco, o kateri bomo obširne- je poročali v naslednji številki. Avstrijski tovarnar ne bo gradil usnjarne Kot kaže, je primer usnjame v Gočovi končan, saj se je la- stnik avstrijske firme Schmidt iz Feldbacha odločil, da tovarne v Gočovi ne bo gradil. Ob tem je za dnevnik Večer povedal: "Projekt smo opustili, da bi se izognili nadaljnjim nepotrebnim polemikam in razburjenju." Marija Slodnjak ORMOŽ Razstava otroške grafike Minuli petek so v avli skup- ščinske zgradbe v Ormožu, kjer je začasno razstaviščni prostor, odprli razstavo otroške grafike, ki sojo ustva- rili učenci vseh šestih osem- letk ormoške občine: Tomaž, Velika Nedelja, Ivanjkovci — Miklavž, Stanka Vraza, Sre- dišče ob Dravi, Ormož. Razgibano likovno življenje na omenjenih šolah je likovne pedagoge ormoške občine na- potilo k organizaciji prve raz- stave otroške grafike. "S to razstavo želimo širši javnosti pokazati ustvarjanje najmlajših. Menimo, da lahko lake in podobne razstave iz- redno vzgojno vplivajo na na- daljni razvoj likovne vzgoje v naših šolah, pa tudi v zunajšol- skih dejavnostih. Otroško li- kovno ustvarjanje nam že dol- go ne pomeni več le otrokove- ga igračkanja s svinčnikom, čopičem ali grafičnim rezilom, marveč gledamo v njem svoje- vrstno ustvarjalno domišljijo, pričevanje o resničnosti, o od- nosu do okolice, ki ga obdaja, o odzivanju na različne pojave, ki pritegnejo njegove oči. Otroška likovna kreacija je ne- posreden, nepopačen zapis otrokove okolice, je komentar videnih dogodkov, je 'da' ali "ne', izražen ob neštetih pripe- tljajih in doživljajih. Malone ni motiva, ki ne bi našel v otroku vnetega zapisovalca in hkrati ocenjevalca," je povedal likovni pedagog Bojan Oberčkal, ki je razstavo otroške grafike pripra- vil za javnost. Razstavljeni otroški grafični listi so po slogovni in tehnični plati odsev okolja in tudi teh- nične opremljenosti posameznih Vida Topolovec Tudi na takšen način se ohranja spomin na stare predmete TEDNIK ~~ NOVEMBER 1992 TRŽNI KAŽIPOT — 11 12 — TRZNI KAŽIPOT 19. NOVEMBER 1992 TEDNIK TEDNIK 19. NOVEMBER 1992 TRZNI KAŽIPOT — 13 Ormožu Delov zeleni lipov list Minuli četrtek so v Čateških Toplicah podelili zlati in tri zelene Delove lipove liste. Zlatega so prejele Terme Čatež, zelene pa Atom- ske Toplice, Ormož in Slivnica nad Cerknico. Podelitve sta se ob di- rektorju Dela Titu Doberšku udeležila še predsednik predsedstva Milan Kučan in minister za turizem in gostinstvo mag. Janez Širše. Na prvo mesto je Delova turi- stična porota postavila Ormož že sredi poletja. Za mnoge je bilo to re- snično presenečenje. Zanimivo pa je bilo, da zanj niso navijaško glasova- li domačini, ampalc bralci porotniki iz Prekmurja, Primorske in drugih krajev Slovenije. Ormož naj bi bil po mnenju tam- kajšnjega turističnega društva — na njegov naslov je namreč prišlo tudi vabilo za slovesnost ob podelitvi — prijeten in turistično privlačen kraj predvsem zaradi miru, urejenosti, zelene narave ter privlačne okolice. Za Ormožem so se avgusta pre- bile na prvo mesto Čateške Topli- ce in do konca akcije to mesto tu- di obdržale. Kaj pomeni tretje mesto pri turi- stični poroti Delovih bralcev? "Brez dvoma je to potrditev našega minulega dela in obveza, da bo tudi v prihodnje tako, kar pa bomo težje izvedli brez pomoči širše skupnosti," smo izvedeli od vodstva ormoškega turističnega društva. Vida Topolovec V spomin odvetniku Francu Maleku Na mariborskem pohreškem pokopališču smo pred stalnim mesecem pospremili k zadnjemu počitku tragično preminulega uglednega in spoštovanega kolega, cenjenega učitelja, priljubljenega šefa in sode- lavca odvetnika Franca Maleka. Iz plejade ptujskih odvetnikov je tako po slabih treh meseccih odšel drugi in v tej verigi zadnji dolgoletni so- potnik ter soustvarjalec "Aličeve pisarne". Odvetnik Franc Malek je bil rojen pred 60 leti v delavski družini v Mari- boru. Bil je predstavnik tipične povoj- ne generacije, ki je zaradi težkega in trdega povojnega življenja zttala ce- niti življenje. Po opravljeni maturi na I. državni gimnaziji v Mariboru se je v letu 1952 vpisal na Pravno fakulte- to v Ljubljani, kjer je študiral deloma kot redni, deloma kot izredni študent. Študiral je v težkih razmerah, saj si je moral sam služiti kruh. Tako se je za nekaj časa zaposlil kot dehatni steno- graf pri Ljudski skup.ščini LRS v Lju- bljani. To delo mu je omogočilo vpo- gled v politične strukture tistega časa in o teh izkušnjah je pozneje rad pri- povedoval. Živel je v Mariboru in ga imajo Mariborčani za svojega, delal pa v Ptuju in ga imamo tudi Ptujčani za svojega. Bil je eden tistih srečnih ljudi, ki je ljubil svoj poklic. Bil je odvetnik s srcem.Predvsem je bil dostopen in odprt za vsakega človeka. Poseben čut je imel za "malega človeka". Razumel je stisko vseh, ki so se zate- kli po njegovo pomoč. Iz mladosti mu je ostal nepopisen čut za social- na vprašanja, saj je odraščal v okol- ju mariborskega Tabora, kjer so živele predvsem delavske družine. Imel je naravni čut za pravično. Za- stopcd je stališče, da je pravo življenje in življenje pravo. V celotnem njego- vem pravnem delu je pri reševanju spornih zadev izstopal življenjski prin- cip in človeško obravnavanje zadev. Ni bil samo pravnik in odvetnik, ampak široko razgledan intelektualec. Na fa kulteti se je dodatno učil latinščino; odlično je govoril nemško. Prava niko- li ni povezoval z ideologijo. Ponosen je bil na odvetniško pisar- no, v kateri se je leta 1963 pridružil kolegu Pranju Aliču. Bila je ena naj- bolj trdovratnih na Slovenskem in si je svoj ugled pridobila predvsem za- radi vi.soke kvalitete strokovnega dela njenih odvetnikov. Tej pisarni je ned- voumno dal s\'oj delež. Posebej je bd uspešen kot branilec obdolženih kaz- nivih dejanj s področja prome.a in odškodninskega prava. Bil je odličen : diskutant, s kančkom pronicljivega humorja in potrebno ostrino ter pre- pričljivostjo, zlasti v zaključnih govo- rih kazenskea postopka. Življenjska pot spoštovanega ko- lega Franca Maleka se je iztekla na poti med Mariborom in Ptujem, na poti, po kateri je vztrajal 30 let. Nt si zaslužil takšnega plačila za svojo zvestobo. Smrt mu je na višku karie- re preprečila velike načrte za jesen Življenja, nas — njegove kolege pa osiromašila za profdiranega sloven skega odvetnika. Velika je uteha biti brez krivice. Tada. indijski prerok, je rekel: Kako jo boste doumeli, če je ne iščete v srcu življenja ? Ostal bo v hvaležnem spominu mnogih, ki nam je pomagal na poti življenja. Slavka Grabrovec lESEMSKO SHECANIE NAŠIH ROJAKOV V HSLDNl 20 let zdomskega ansambla Statenherg Nekaj sto naših rojakov, združenih v Slovenskem kul- turnem in športnem dru.štvu Marihor v nemškem Hildnu, je v soboto, 14. novembra, na tradicionalnem jesenskem srečanju razvilo društveni prapor ter proslavilo 20-letni- co uspešnega delovanja ansambla Štatenberg, kije v celo- ti sestavljen iz slovenskih zdomcev, v glavnem nekdanjih občanov ptujske občine. Dvorana v bližnjem Gruit- nu je bila skoraj pretesna, saj so jo naši rojaki iz Essna, Dortmunda, Wupertala, Diis- seldorfa, Solingena, Kolna in celo iz več kot 300 km od- daljenega Hannovra napolni- li do zadnjega kotička. Ob tem pomembnem dogod- ku jih je obiskal in jim ob ju- bileju čestital tudi svetova- lec veleposlaništva Republi- ke Slovenije v Bonnu Alfonz Naberžnik. "Statenberger- jem", kot jih popularno ime- nujejo, je ob 20-letnici česti- tal in jim tudi v bodoče zaželel obilo glasbenih uspe- hov, predvsem pa da bi še naprej tako vestno opravljali svojo domovinsko glasbeno poslanstvo. Govoril je tudi o pomembnosti združevanj v okviru slovenskih društev v Nemčiji, saj je to mnogokrat edina, zagotovo pa najbolj pristna vez z domovino. Vse Slovence, ki niso v domovini je pozval, da v skladu z no- vim volilnim zakonom opra- vijo volitve po pošti. Iz domovine so se proslave udeležili predstavniki mari- borske občine. Zveze kultur- nih organizacij občine Ptuj in Radio—Tednika Ptuj, saj je v tem društvu tudi okoli 200 zdomcev z območja ptujske občine. V imenu občanov maribor- skih občin je zbrane pozdra- vil pred-sednik zbora krajev- nih skupnosti skupščine ob- čin Maribora Borut Ambro- žič, ki je s seboj prinesel tu- di darilo mariborskih občin — nov, skrbno izdelan društ- veni prapor. Tega so svečano razvili ob petju slovenske himne, ki so jo zapeli člani moškega pevskega zbora slo- venskega društva Bled iz Es- sna. Borut Ambrožič je sku- paj s svetovalcem veleposla- ništva Alfonzom Naberžni- kom izročil tudi tri priznanja v imenu Slovenske izseljen- ske matice. Prejeli so jih Friderik Višinski, predsed- nik SKŠ Maribor Hilden, Ernest Vidovič, ustanovni član ansambla Štatenberg, ter Alojz Krofič, član pred- sedstva SKŠ Maribor. O začetkih in razvoju slo- venskega kulturnega in špor- tnega društva Maribor iz Hildna je zatem v govoru obujal spomine sedanji pred- sednik Friderik Višinski. Poudaril je, da sta nastanek in razvoj društva tesno pove- zana z nastankom in razvo- jem ansambla Štatenberg, nekdanjega Štatenberškega kvinteta ali kot jih imenujejo v Nemčiji Statenberger mu- zikanten. Ob tem ansamblu so se namreč začeli prvič re- sneje zbirati. S svojo prisotnostjo pa so Štatenbergerje počastili tudi številni posebni gostje jubi- lantov, med njimi producent in menežer zadnjega tonske- ga nosilca Ciert Skolmar, Svečan trnutek ob razvitju društvenega prapora, na katerem je na eni strani slovenski, na drugi pa mariborski grb. Levo od prapora je svetovalec slovenskega predstavništva Alfonz Na- beržnik, desno pa predstavnik mariborskih občin Borut Am- brožič. Ernestu Vidoviču, ustanovnemu članu, in vsem Štatenberger- jem je ob jubileju čestital Franc Lačen, predsednik ZKO in di- rektor našega zavoda. Goste iz Slovenije je v nedeljo dopoldne v Bonnu sprejel tudi svetovalec v prvem slovenskem predstavništvu v tujini Alfonz Naberžnik. Foto: M. Ozmec šef tonske produkcije Armi- nija Erich Storž, predstav- nik predstavništva umetni- kov Verner Kune, produ- cent zadnje televizijske od- daje bajcrske televizije, kjer so nastopili tudi Štatenber- gerji, Ivan Ivenko, šef trgo- vine z instrumenti in velik prijatelj jubilantov Kurt Spicker, zvesti spremljeva- lec in oboževalec Hans Sa- uerstein ter velik prijatelj in fotograf, ki je izdelal vse barvne posnetke za plakate, kasete in CD ploščo Staten- bergerjev, Jobs Breinten- feld. Slednji je jubilantom izročil tudi dragoceno spo- minsko darilo — 70 let staro gramofonsko ploščo iz svoje osebne zbirke. Iz ptujske občine pa je našim rojakom prinesel poz- drave in spominska darila Franc Lačen, predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj in direktor Zavo- da Radio—Tednik Ptuj. An- samblu Štatenberg je ob ju- bileju čestital ter jih vljudno povabil, da se prihodnje leto udeležijo slovenskega festi- vala domače zabavne glasbe v Ptuju, kjer jim bi verjetno domačini z veseljem zaplo- skali. Za prisrčen kulturni pro- gram so poskrbeli člani slo- venskega društva Bled iz Es- sna s svojim pevskim zbo- rom, mladinsko folklorno skupino, ki je zaplesala venček slovenskih plesov, ter mladinskim orkestrom. Štatenbergerji pa so seveda nadaljevali z veselim delom na tradicionalni martinovi zabavi tja do zgodnjih ju- tranjih ur. Goste iz Slovenije so v ne- deljo dopoldne sprejeli tudi v slovenskem veleposlaništvu v Nemčiji v Bonu, kjer smo se zadržali v krajšem pogovoru o aktualnih problemih naših zdomcev in o sodelovanju z nemškimi oblastmi. Več o tem in o drugih aktivnostih naših rojakov v Nemčiji pa v eni od prihodnjih številk Tednika. M. Ozmec 14 — OD TU IN TAM 19. NOVEMBER 1992 TEDNIK Ljudske pevke s Huma Prosvetno društvo June/a Frstenjaka s Huma pri Or- možu živi zadnje leto bolj po imenu. Krivdo bi težko iskali pri članih, ki so za kulturni razvoj kraja naredili veliko ter želijo svoje kulturno poslanstvo opravljati še dalje; kriv je prostor, s katerim so šeposebej od 1990. leta težave. Odkar je na Humu preneha- la delati tamkajšnja osnovna šola, ker pač ni bilo dovolj otrok, so nastopile za prosvet- no društvo težave. V šoli, kjer je danes gospodarska dejav- nost, imajo sicer en prostor, vendar je, kljub temu da ima nekdanja šola centralno kurja- vo, ta pozimi neogrevan, kar otežuje njihovo delovanje. Težko bi na hitro našteli koli- ko predstav so v minulih dese- tletjih prikazali domačemu ob- činstvu in kolikokrat so gosto- vali izven kraja. 1980. leta pa je bila pri PD Janeza Trstenjaka ustanovljena skupina ljudskih pevk in pevcev in ta uspešno prikazuje prleško gostil vaje in "smo terilje bile". Trdimo lah- ko, da imajo pripravljene pesmi za vse letne ča.se. Da vse dmštvo le še obstaja, pa četudi samo občasno, gre zahvala Mimici Pišek, ki s kulturo — ne samo na domačem Humu, tem- več v celotni ormoški občini — dobesedno živi. Anica Ratek, članica skupine ljudskih pevcev s Huma, se je na martinovo soboto, ob nasto- pu v Ormožu, upravičeno spra- ševala, ali smo res že tako kul- turni, da domače kulture ne po- trebujemo več, ali pa tako boga- ti, da lahko kulturo uvažamo od drugod. Vendar tista bogata od drugod ne pride k njim na H um. Vida Topolovec Foto: S. Hozyan Ljudske pevke in pevci s Huma na nastopu v Ormožu Filatelist Adalbert Slekovec že kot osemletni deček je začel zbirati znamke celega sveta. Lepil jih je v šolski zvezek, tega pa poz- neje z znamkami vred prodal neki knjigami v Mariboru. Več let potem ni zbiral znamk, ampak se je posve- til športu in s svojim sandolinom av- gusta leta 1928 kot prvi preveslal razdaljo od Maribora do Beograda v desetih dneh. Bil je tudi lovec in na- zadnje še večletni predsednik Ri- biškega društva Ptuj do leta 1970, to je polnih 40 let. Žilica mu ni dtila miru in spet se je z vsem srcem posvetil zbiranju znamk. Teh je doslej zbral za \5 albumov, in to s področja Avstrije, Nemčije, Jugosla- vije in deloma Rusije, sedaj pa zbira znamke Slovenije. Zbrano ima kom- pletno zbirko cone B. Bil je dolgoletni predsednik ptuj- skega Filatelističnega društva do pred dvema letoma, ko je predal me- sto predsednika zaradi slabega vida in bil na takratnem občnem zboru imenovan za častnega predsednika društva. Leta 1969 je izšla na njegovo po- budo znamka ob 1900-letnici Ptuja; zanjo je narisal osnutek akademski slikar Božidar Jakac. Kompletno ko- respondenco s takratnim PTT v Beo- gradu hrani pobudnik doma. Z vztraj- nim prizadevanjem je dosegel, da je takratna poštna direkcija sprejela nje- govo pobudo v svoj letni program. Mesto Ptuj poznajo po celem svetu, ker njegovo sliko in ime prinašajo ka- talogi znamk celega sveta. Njegova osebna želja je, da bi se mladina v čim večjem številu vključila v zbiranje znamk; posebno sedaj se jim nudi najlepša pri- ložnost, da začno zbirati znamke naše samostojne države Slovenije. Edi Klasinc S ptujskega martinovanja Na ptujskih ulicah in trgih je bilo v tednu od 6. do 11. novembra zelo živahno. Celotedensko martinovanje je privabilo veliko Ptujčanov, največ pa jih je bilo na osrednji prireditvi, ki je bila na sam praznični dan. Na stojnicah so prodajali kakovostno hrano, mošt in druge jesenske dobrote. Za Ptujčane pa je bila največje prese- nečenje vsakodnevna vožja konjske vprege z voznikom Petrom Cehom iz Spuhije in sodom mošta Slovenskih goric — Haloz, ki so ga lahko pili brezplačno. Spremlja- li so jo godba na pihala, pevci, folklorne skupine. MG Foto: Kosi Rockerski Martin v Ptuju Vinski praznik martino- vo je moj^oče preživeti tudi ob energiji, ki jo oddaja ročk jjlasba. Tako je bilo v petek, 6. novembra, zvečer, ko se je zjiodil "Martinov" ročk koncert v nekdanjem vojaškem prostoru na Po- trčevi cesti v Ptuju. Seveda je naveza z Martinom rav- no v tem, da se je koncert dodajal v času tega starega praznika. Koncert se je pričel s triom RAZZLE DAZZLE iz Cir- kovc, ki so udarno odigrali svoj pošteno kratek nastop. Sami pravijo, da so neobre- menjeni z raznimi glasbenimi stili, tako da garažnomelalski zvok, ki so ga ustvarili ta večer, ne moti preveč. Ob koncu nastopa sprožijo zani- manje s svojim "standardom": My bonnie is over the ocean. Za njimi so prišli na oder štirje "Člani" beseda SAXEUS (Ptuj). Torat so bili brez sak- sofonista, kar je pomenilo ve- liko manj bogato zvočno sli- ko, kot so jo sposobni ustvari- ti. Njihov instrumentalni ročk, v katerem se sliši tudi jazz, je skoraj totalna odsotnost dru- gih instrumentov razen "per- fektne" solo kitare. Dvorana — skladišče je bila že dodobra zapolnjena z občinstvom, žejnim glasbe in ne mošta. Temperatura je zelo narastla, ko so oder napolnili "odštekani" KUD IDIJOTI iz Pulja. Občinstvo je napolnilo prostor pred odrom in burno reagiralo na njihove pesmi, da se je zdelo, da je to vrhunec koncerta, a se je kasneje izka- zalo, da ni tako. Nastop Kud Idijoti je bil anarhično smešenje vsega, kar jim pade v glavo. In včasih je to dovolj. Kud IDIJOTI so bili le ogre- valni šok za naslednji bend, PARTIBREJKERS, ki so ga tudi sami s spoštovatijem na- povedali in potem z veseljem poslušali. Partibrejkes so pri- šli v Ptuj iz nam daljne Srbije v sklopu turneje po Sloveniji. Partibrejkers so lep dokaz neupogljivosti pravih rocker- jev pod težo nekega režima. Niso predstavniki sistema, ki ljudi pošilja v vojno, zato ker so državljani. Če je sploh kdo proti tej vojni, so to Partibrej- kers, ki držijo kitare in ne puške v svojih mladih rokah. V tem je bistvo. Njihov kon- cert je bil zelo dolg in ener- gičen. Igrajo rock'n'roll z vse- bino, s koreninami v šestde- setih in močnim pridihom no- vega ročka osemdesetih. Ves čas, ko so bili na odru, so bili polni nekontrolirane energije — energije, ki je ne kontrolira noben sistem; totalitaren ali demokratičen, to niti ni po- membno. Pevec Gane je bil neutrudljiv do te mere, da se je občinstvo proti koncu bolj utrudilo kot pa on. Pomembno vlogo v njihovi glasbi imajo besedila pesmi: so odsev indi- vidualnega pogleda na okolje, ki jih determinira (Ja neču da živitn hiljadu godina, ja hoču sad ...). Ena od dimenzij nji- hovega delovanja je gotovo sproščanje energije zaradi za- bave, drugi del pa je izpove- dati o krivicah, ki se godijo posamezniku v (katerikoli) dr- žavi in o "preprostih" ljube- zenskih temah (Kreni prema meni). Skratka blues in odli- čen rock'n'roll šus. Jasno je, da bo tudi v kraje, od koder so Partibrejkers, prišla pomlad, ko bodo v kakem zapuščenem vojaškem skladišču odigrali koncert, ampak pošteno ročk glasbo bo potrebno še kar vzstrajno delati naprej, ker bo še zmeraj veliko razlogov za to. Jelko Žumer, ml. ORMOŽ Bogastvo domačih dobrot Osemdeset žensk iz osmih krajevnih skupnostih or- moške občine, ki delajo v okviru aktiva kmečkih žensk, je na letošnjem niartinovanju sodelovalo z razstavo domačih dobrot. Postavile sojo v starem de- lu ormoškega hotela. Od lastnikov vinotočev, ki jih jc njihova mentorica in vodja aktiva Hinka Hržič pova- bila k sodelovanju, je pripravila pogrinjek samo Ve- ra /emijič. Ženske so napekle vsega, od drobnega in kvašenega peciva, tort, rolad, raznih pogač, potic in krofov do domačega kruha. Številnim obiskovalcem so tudi postregle, saj so vedno znova prinašale sveže, še vroče po- gače. Nekateri so kupili ves " cimplet", kot pravijo v Prlekiji okrogli lončeni posodi, v kateri pečejo pogače. Obiskovalcem, ki so ob pogledu na dobrote ne- hote postali lačni, so ženske po- stregle s pravimi domačimi obloženimi kruhki. Vida Topolovec Na bogato obloženi mizi je bila tudi torta z ženinom in nevesto ter cerkvijo, ki jo je mojstrsko Izdelala Milica Kosi; njena je tu- di torta v obliki odprte knjige, 'zaprto knjigo' pa je izdelala Francka Hergula. Kmečke ženske niso samo dobre kuharice, temveč pridelujejo tudi izvrstno zelenjavo;na razstavi so jo domiselno zložile ob nekaterih nekoč uporabnih predmetih, ki so danes samo še za okras. Boštjan Štefančič, mlad ormoški čebelar, je ob domačem me- du razstavil tudi druge zdravilne čebelje preparate, med njimi pelod. Mm, krhlji. Spominjamo se jih iz mladosti, so pripovedovali obiskovalci, ki so pokusili odlične jabolčne krhlje; firma Mi- krokozmos iz Ljutomera jih suši v nekdanjih prostorih svetln- jske šole. TEDNIK 19. NOVEMBER 1992 NEKOČ IN DANES — 15 KOZMIČNA EKOLOCIJA (4|Pi^^^^ Numerološka obdelava imen Ptuja Numtrologija jc mejna znanstvena veda, ki se ukvarja z razlago imen na podlagi števil. Numerologi izhajajo i/ ugotovitve, da vsa živa bitja in predmetni svet posedujejo energijo, ki vibrira. Tako tudi ime predstavlja zvočno vi- bracijo, ki vpliva na naš značaj in stanje duha. Na Vzho- du je npr. zelo razširjena praksa vzklikanja in ponavljan- ja svetih imen Hoga pri molitvi. Indijski jogiji s celo vrsto obrednih zvokov ali manter delujejo na posamezne ener- getske centre ali čakre, da bi jih prebudili in odprli za subtilnejše kozniične energije. Numerologi poudarjajo, da njihova veda o številih ni neko mistično napovedovanje usode, temveč matematika, ki odkriva zvezo človeka s kozmičnimi vi- bracijami. Najstarejše razmišljanje o šte- vilih izvira iz načela kozmične trojnosti, ki so ga kot tetrar- hični princip poznala vsa ljud- stva sveta. Število 1 predstavlja elementarni JAZ. Število 2 po- meni dvojnost, skupek moških in ženskih principov, medtem ko število 3 odkriva tisto ustvarjalno silo, ki je v krščan- stvu zapisana kot Oče, Sin in sv. Duh. Načelo deluje na po- dlagi enačbe: Jaz — Oče z ener- gijo ter lastno močjo — sv. Du- hom ustvarjam najrazličnejše kreacije — Sina. Najstarejši numerološki sistem pripisujejo Hebrejcem. Temelji na učenju Kabalc in nima števila 9. Hebrejski si.stem Notarikon je iz začetnih črk besed v stavku tvoril posamezne besede. Tako jc npr. beseda AGLA pomenila judovsko molitev: Ata Gibor Leolam Ado- nai (Ti, Gospod, največji na sve- tu). AGLA ima numerološko vred- nost števila 8 ter se je uporabljala pri izganjanju demonov. Število 8 v mističnem učenju simbolizira božanske sile: duhovno nad mate- rialnim, življenje nad smrtjo, lju- bezen nad sovraštvom. Krščanski mistiki so število 888 pripisovali Jezusu Kristusu in njegovi vlogi odrešitelja sveta. Pitagora, antični filozof in ma- tematik iz 6. stol. pr. n. št., je trdil, da prva štiri števila dajejo ključ za vsa druga števila ter da so osnova vsega v vesolju. Skozi stoletja se je zelo razširila delitev števil na parna in neparna. Pitagorejci so imeli parna števila za zlobna in ženska, ker jih je moč razstaviti na dva dela in spremeni- ti v prvobitni haos. Neparna števi- la so imeli za moška in neprema- gljiva zato, ker so nedeljiva. Pripi- sovali so jim božanski značaj. Numerologija danes uči, da šte- vila sama po sebi niso niti srečna niti nesrečna. Katere značilnosti posameznega števila bodo prevla- dale, je odvisno od podrobne ana- lize vsake črke v imenu in njiho- vega skupnega števila. Število sa- moglasnikov v imenu razkriva stanje duha, število soglasnikov daje značajske karakteristike, skupno število pa celotni osebni izračun. Numerološka obdelava nekate- rih najpogostejših imen, ki jih je Ptuj nosil skozi stoletja, nam veli- ko pove o značaju mesta in o vpli- vu, ki so ga imena izvedla na me- sto. Kar trije nazivi — Petovio, Pettav in Petovina — nosijo skup- ni izračun število 12. Mnogi nu- merologi imajo to število za naj- bolj romantično od vseh. Njegova numerična vrednost je v bistvu 3 (1 + 2). Grški filozof Platon je menil, da so ljudje v znaku trojke skoraj dovršeni. Na število 3 se vežejo požrtvovalnost, ustvarjal- nost, perfckcionizem, optimizem in vizionarstvo. Vendar so pogosto tudi žrtve okoliščin. Na število 3 deluje planet Jupiter. Podrobnejša analiza imen nam pove, da je duhovno stanje Peto- via označeno s številom 8, ki vpli- va na burno življenje, prežeto z ogromno duhovno močJ9 in smi- slom za visoke ideale. Število 4, ki pri Petoviu kaže na značajske poteze, pa pove, da je mesto takrat nepopustljivo vztrajalo na svoji poti kljub nerazumevanju okolice. Pri imenu Pettav naletimo na dve šestici, ki zaznamujeta tako značaj kot stanje duha. Kažeta na obdobje, ko je v mestu prevlado- vala težnja po uinirjencm življen- ju, polnem ljubezni do sosedov in lepote. Pomanjkljivost se je skri- vala v nezmožnosti prekinitve ne- gativnih vplivov od zunaj. Nazivu Petovina v duhovni sferi vlada število 3, ki vpliva na nev- sakdanje vizije in dobro voljo, s katerima se bogati okolica. Značajska poteza Petovine je de- vetka, ki zaznamuje čistoto misli in iskrenost v dejanjih. Današnje ime Ptuj ima v duhu enako število kot Petovina, trojko. V značaju Ptuja je zapisana 1. Ta vpliva na polet pri delavnosti in si prizadeva za izvirnost ter nepono- vljivost. V njej se skriva želja po vladanju. Celotno število Ptuja 4 izgrajuje vztrajnost, umirjenost, metodičnost in realnost. Vendar pa to število ni kreativno in veliko- krat izgublja smisel za celoto. Na štirko vpliva planet Uran, ki vlada v znanosti in povzrt)ča nagle spre- membe. Najbolj razširjeno antično ime Pcx;tovio je v duhovni sferi oz- načeno s sedmico, ki poseduje ve- liko ustvarjalne energije in modro- sti. Čuti se močna nagnjenost k in- tuitivnemu in okultnemu. Štirka v značaju kaže na vztrajnost in ne- popustljivost, ki smo jo odkrili tu- di v nazivu Petovia. Skupni izračun 11 opozarja na mojstrsko število, ki je po mnenju večine nu- merologov najsrečnejša vibracija kozmične energije. Pri tarotu enaj- slka predstavlja Pravico, ki v de- snici drži meč, v levici pa tehtni- co. Če številko 11 prevedemo v enomestno, dobimo dvojko, kateri vlada Luna. Naziv Poetoviona je zaznamo- van kar s tremi močnimi .števili 9. V duhovnosti devetka vpliva na impulzivnost in neodvisnost, kot značajska poteza se kaže v iskre- nosti, v skupnem izračunu (18 = 1+8 = 9) pa v težnji po pravično- sti. Število 9 je predestinirano za največje domete. Numerološko se da obdelati tudi letnica 103 n. š., ko je cesar Tra- jan povzdignil vojaško na.selbino Poetovio v kolonijo, mesto rim- skih državljanov. Omenjeno leto je povezano s številom 4, ki pred- stavlja vztrajnost, umirjenost, zna- nost in glasbo. NEKOČ ZADRUGE, VČERAJ ČEBELICA, DANES ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE VZAJEMNE POMOČI Lažje premoščanje kriznih časov l*oldrugo leto delujoči Zavod za organizacijo in izva- janje vzajemne pomoči članom je v današnjih časih za marsikoga pravo odkritje. Dejavnost, ki jo /avod oprav- lja, je v principu nadaljevanje tradicije nekdanjih "čebe- lic", ki so jih gojile delovne organizacije, pred tem pa ne- katere zadruge. Pri nas se tako kot edina tovrstna in ne- profitna institucija /avod pojavlja v vlogi organizatorja pretokov denarnih sredstev, ki jih združujejo njegovi čla- ni v časovnem obdobju od treh do petih let. In v čem je bistvo obstoja Za- voda in kaj lahko ponudi svojim članom? Glavni namen ustanovitve Za- voda je bilo razmišljanje o mož- n(\stih izvajatija vzajemne po- moči tistitn, ki ne morejo vedno priti do denarnih sredstev z ugodnim aranžmajem na osnovi ponudbe različnih finančnih in- stitucij ali posameznikov. Za denar, ki si ga izposodimo, mo- ramo plačati tudi obresti, ki so seveda odvisne od dobe vračila teh sredstev. In ker so časi taki, da je vsakovrstno kreditiranje prej drago kot poceni, je Zavod občanom Slovenije ponudil aranžma, ki je vreden premisle- ka: vzajemna denarna pomoč članom po načelu solidarnosti in vzajemnosti, saj jim tijihova povezanost omogoča pridobitev denarnih srestev prej, kot bi jih lahko fizična ali pravna oseba praktično sama privarčevala, če bi odvajala ustrezen del sred- stev od svojega dohodka. In še nekaj: združevanje sredstev je brezobrestno tako pred pridobit- vijo kot tudi po pridobitvi vza- jemne pomoči. Zavod za organizacijo in iz- vajanje vzajemne pomoči torej omogoča svojim članom ugod- nost, ki je tisti, ki se niso vanj vpisali, ne morejo uživati: z brezobrestnim združevanjem sredstev v časovnem obdobju treh do petih let, kolikor traja ciklus varčevanja in s tem tudi pogodbeno razmerje z Zavo- dom, postanejo člani upravičeni do pridobitve vzajemne pomoči na osnovi prednostne liste (dne- va, ko so se vpisali v Zavod) ter najmanj 6-mesečne čakalne do- be, ko jim Zavod lahko izplača denarna sredstva — seveda v višini, ki bi jih sicer na tak način privarčevali v 40- ali 60- mesečnem ciklusu. Naj to preprosto ponazorimo s primerom: če se odločite za mesečni vložek v razponu od 1.000 do 15.000 SIT, bi v 40 mesecih privarčevali tolikšen znesek, kot ga dobite s prepro- stim izračunom — niesečni vložek pomnožite s 40. Če lah- ko morda gospodinjstvo vlaga v Zavod npr. 10.000 SIT me- sečno, bi si v 40 mesecih torej privarčevalo za 400.000 SIT de- narnih sredstev. Če bi član po- treboval sredstva za kakšno večjo investicijo, nakup stano- vanja ali zemljišča, se doba združevanja podaljša na 60 me- secev, najvi.šji možni mesečni vložek pa se poveča na 16.667 SIT. Na tak način član pridobi 1 milijon SIT. Član seveda na izplačilo vza- jemne pomoči ne čaka 40 oziro- ma 60 mesecev, sicer Zavod ne bi imel razloga za obstoj. Ča- kalna doba za pridobitev sred- stev vzajemne pomoči je naj- manj pol leta za nenamensko združevanje sredstev, za stano- vanjsko pa najmanj 8 mesecev. Seveda je ta čakalna doba lahko tudi daljša, v mnogočem pa je odvisna od pristopov novih čla- no v Zavod, rednih vplačil pred pridobitvijo in rednih vračil po pridobitvi vzajemne pomoči. Sredstva pa za nemoten potek svojega delovanja potrebuje tu- di Zavod, zato za svoje posre- dovanje in koordinacijo svojim članom od osnove za pridobitev vzajemne pomoči odšteje 5 % za pokrivanje stroškov tekočega poslovanja. Za razliko od čebe- lic mora član ob vpisu plačati tudi članarino, ki znaša 300 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slo- venije, ki pa je prav tako po- trebna za nemoteno poslovanje v časovnem obdobju treh do pe- tih let, ko je član vpisan na osnovi (ene) pogodbe. Član se na dan podpisa pogod- be, plačila članarine in prvega obroka avtomatično vpiše na pred- nostno listo članov in ta se nikoli ne spreminja, pač pa samo dopol- njuje. Prednostne liste sestavljajo v Zavodu za celotno območje Slo- venije, upošteva pa se datum pri- stopa člana. Na vpogled so v vseh predstavništvih po Sloveniji in vsakdo lahko točno sledi vrstnemu redu ter kontrolira svojo pozicijo z zaporedno številko, s katero je vpisan na prednostno listo. Nihče ne more pridobiti vzajemne po- moči prej kot listi, ki je vpisan v Zavod pred njim. Člani so izmed svojih vrst izvolili tri člane v Svet Zavoda in ti skupaj s še dvema predstavnikoma tvorijo najvišje upravno telo, ki bdi nad celotnim poslovanjem Zavoda in izvajanja vzajemne pomoči. Kdo vse se lahko vpiše v Za- vod? Tisti, čigar dohodek (posa- meznika ali družine) je reden — lahko jc to osebni dohodek, inva- lidnina, pokojnina ipd. Vsekakor je treba po izplačilu vzajemne po- moči denarna sredstva vrniti, saj ne smemo pozabiti, da je vse osta- le obroke, pa naj jih bo 52, 34 ali manj, potrebno tudi zagotovo vrniti. Zavod je namreč poskrbel tako za varnost vloženih sredstev kot tudi za nemotena vračila, tako da so lahko novi člani v Zavodu v istem položaju kot tisti, ki so že dobili tovrstno pomoč. Odločitev je torej vaša, prav ta- ko pa presoja o aranžmaju, ki ga ponuja. Vsekakor pa je glede na možnost, ki jo Zavod zagotavlja svojiin članom, to trenutno najbolj ugoden in poceni način pridobitve denarnih sredstev, in sicer prido- bljenih na osnovi in načelih soli- darnosti in vzajemnosti. Zavod ima danes 20 predstav- ništev po Sloveniji, na Ptuju pa ga najdete na Jadranski 18 ali po tele- fonu 776-890, kjer vain bodo med 9 in 18. uro radi posredovali tudi vse druge želene informacije. fmsm SMO... Čakajoč na rubeža,,. Moje pisanje obsega več zgodb. Prve ne bi rada načenja- la, ker se mi je povzročitelj vljudno opravičil in stvari ure- dil, vendar ne morem mimo nje in se zato tudi jaz opravičujem. Pri Državni založbi Slovenije .sem 13. februarja 1990 naročila knjižno zbirko v vredno.sti 786,00 din in račun pravočasno poravnala v ireh obrokih. Ker pa se je vrinila računalniška na- paka, je založba plačilo zadnje- ga obroka predala v izterjavo Temeljnemu sodišču v Ljublja- ni. H glavnici 234,00 din je so- dišče še prištelo zamudne obre- sti in sodne stroške. Kljub mo- jim dokazilom sodišču, da ni- sem dolžnik (pa tudi založba je pomoto priznala), so sledili opomini, pozivi na zaslišanje v Ljubljano. Ves ta postopek je trajal malone leto dni, ko je so- dišče umaknilo plačilni nalog. mene pa obremenilo s sodno takso 900,00 tolarjev. Odločbo sem prejela od Uprave za druž- bene prihodke občine Ptuj in znesek poravnala 23. oktobra 1991. Bralci bodo prav gotovo razumeli mojo jezo, razburjanje in tudi zmerjanje. Založba mi je denar vrnila, jaz sem si oddah- nila in pozabila. A glej ga. zlomka' V oktobru 1992 pa ti priroma priporočeno pismo, v njem pa položnica Uprave za družbene prihodke občine Ptuj za neplačani znesek sodne takse 900,00 tolarjev. In zopet ponovno trganje živ- cev. Vprašujem se in tudi vas, bralce, kakšna evidenca je to in kakšno poslovanje? Zgodba še torej ni končana; manjka rubež, ki se bo verjetno oglasil v naslednjih dneh. Pranja Murko FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 64. nadaljevanje v lublinskem lazaretu je bilo zdravniško in srednje medicin- sko osebje nemško, pomožno pa so bili v glavnem domačini — Poljaki. Bil sem v večji sobi, kjer je bilo okoli 20 ranjencev. Cistilka je bila Poljakinja, pred vojno učiteljica. Nemci so se iz nje stalno norčevali in jo žalili. Vprašal sem jo, kako lahko to prenaša. Najprej mi ni odgovo- rila, ker mi ni zaupala. Ko sem drugi dan vprašnje ponovil, je pojasnila, da ima tri otroke, ki morajo živeti, šola je zaprta, možje septembra 1939 izginil v Rusiji; bil je častnik in najbrž ni več živ. V lazaretu Dubno sem dobi- val "plačo" v karbovancih, v Lublinu pa že v zlotih, 30 zlo- tov za 10 dni. Po desetih dnevih sem bil med tistimi, ki so jih naložili na Lazarettzug 1109, opremljen kot bolnišnica na ko- lesih. Tam sem desetdnevno "plačo" že dobil v markah, 10 mark ali trikrat manj kot prej v "tujini" (za.sedeno Ukrajino in poljsko gubemijo so šteli za tu- jino). Ob nastopu novega leta 1944 je opolnoči stal bolnišnični vlak na železniški postaji v Katowi- cah, velikem industrijskem me- stu in središču Gornje Šlezije. Čez dva dni pa'so riie že name- stili v lepo urejenem turistič- nem mestecu Bad Neustadt/Saa- le. Tu je bila rezervna vojaška bolnišnica v predvojnih hotel- skih prostorih. Nameščen sem bil v pod- strešni sobici ene manjših hotel- skih zgradb skupaj s podčastni- kom srednje starosti, doma iz takratnega Breslaua, današnjega poljskega Wroclawa. Bil je fa- natični rasist, sovražnik Slova- nov, zlasti Poljakov in Rusov, zato je razumljivo, da se v nje- govi družbi nisem dobro počutil. V tej bolnišnici sem zo- pet stopil na svoje noge in po nekaj dneh sem že normalno hodil, le teči še nisem mogel. Z vajo je bila tudi ta ovira ktnalu premagana. Druge posebne zdravniške nege nisem bil de- ležen, le gumijasto cevko iz na- dlaktja so mi odstranili. V začetku februarja 1944 sem bil premeščen v vojaško bol- nišnico v VViirzburg, to je uni- verzitetno mesto na Bavarskem ob reki Maini; v okolici jc bilo razvito sadjarstvo in vinograd- ništvo, zato se do tedaj vojna tam še ni poznala. Desni breg reke Main jc bil zasajen z vino- gradi in pogled nanje je močno spominjal na mariborsko Pira- mido in Kalvarijo. V tem mestu in okolici sem prebil pol leta in se dobro počiitil. " ' Najprej sem prebil nekaj me- secev v glavni bolnišnici, ki je imela okoli 1200 bolniških sob, zdravniška pomoč in oprema je bila 'na višini'. Tu sem bil na desnici še enkrat operiran. Od- stranili so še nekaj drobcev ko- sti, predvsem pa v komolcu od- stranili tisti del kosti, ki se je zara.ščal na zunanji strani gumi- jaste cevke. Kirurg je rekel, da bi mi bili morali to cevko od- straniti že pred tedni. Bivanje v tej bolnišnici mi je ostalo v lepem spominu. Z dru- gimi pacienti v sobi sem se do- bro razumel, bili so zanimivi primerki iz raznih predelov Nemčije. Bolnišnica je imela tudi oibsežno knjižnico. Teden- sko sem prebral po tri knjige, med njimi tudi take, o katerih sem pred vojno le slišal, nisem pa imel možnosti, da bi si jih kje sposodil. Privlačile so me zgodbe s področja tehnične fan- tastike. Na knjigo Strel v vse- mirje sem se pogosto spomnil še v času prvih izstrelitev sateli- tov, prvih vesoljcev in pristanka na Luni. Kako preprosto si je pisatelj v tridesetih letih to predstavljal — od starta, ob- kroženja Lune do povratka, ko je vozilo štrbunknilo v valove Bodenskega jezera. Z zaniman- jem sem prebral tudi vseh pet knjig o Tarzanu. Skraja. je šjo, pri branju bolj počasi, zlasti če je bil tisk v gotici, vendar sem se hitro privadil. Težje je šlo s pogovarjanjem, tudi pri tem so mi drugi pacienti radi pomagali. Če pri branju smisla kake bese- de nisem prav razumel, sem vprašal enega ali drugega. Vsa- kič so mi z drugimi besedami in s konkretnimi primeri obra- zložili, kaj tista beseda pomeni, kaj je pisatelj z njo hotel pove- dati. Prebiral sem tudi dela Goetheja, si izpisoval globoke misli iz njegovih pesnitev... Vendar dovolj o tem. Po nekaj mesecih, ko nisem bil več potreben intenzivnega zdra- vljenja, sem bil premeščen v re- zervno bolnišnico, označeno s šte- vilko štiri. Urejena je bila v pred- vojni kmetijski šoli. Tu naj bi ho- dil v tečaj za učenje pisanja z levi- co, vendar sem ga po nekaj vajah zapustil. Vse bolj sem čutil, da .se mi vračajo moči v prve tri prste na desnici, prstanec in mezinec pa pri pisanju ostale tri samo podpirata. Vtaknil sem si pisalo med prve tri prste in je nekako šlo. Dnevno sem hodil z roko tudi na masažo in razgibavanje prstov, trikrat te- densko pa na elektriziranje. Z ra- hlimi električnimi impulzi .so po- skušali oživljati živce. Uspeh ni izostal. S prvim julijem 1944 sem bil premeščen v rezervni lazaret Schloss Banz. To je bil velik grad s samostanom v zgornjem toku re- ke Main, oddaljen okoli 150 km od Wurtzburga. V gradu je bilo dejansko okrevališče za tiste voja- ke, ki so imeli zdrave noge. Od železniškega postajališča blizu Bamberga je bilo treba pešačiti okoli 2 km v hrib. Večina nas je morala tudi tedensko hoditi na zdravniške kontrolne preglede v VViirtzburg. V okrevališče za voja- ke je bila urejena le dobra polovi- ca gradu, ostalo je uporabljal la- stnik, samostan je bil zaprt. V tem okrevališču so paciente uporabljali tudi za delo. Iz neke tovarne, najbrž kje v bližini, so pošiljali zvrhane zaboje odlitkov iz umetne mase — obročkov, za- kovic, ploščic in podobnih delč- kov raznih oblik in velikosti. Z ostrim nožičem je bilo treba pa- zljivo odstraniti vse robove in delčke mase, kar je nastalo pri odlivanju v model. Iz tovarne je prihajal mojster, ki je delo nadzi- ral. Vedeli smo, da te delčke iz roževini podobne mase uporablja- jo v vojni industriji, konkretno za kakšne naprave ni vedel nihče. V sprostitvi domišljije smo ugibali, da so ti delčki potrebni v elektron- skih napravah za rakete. V opisanem okrevališču sem bil do 22. avgusta, potem še dva dni v NViirlzburgu in 24. avgusta sem se odpeljal na dopust. DOGAJANJA NA EVROPSKIH IN SVETOVNIH BOJIŠČIH Boji, zlasti na vzhodni fronti in v Italiji, so se z vso srditostjo na- daljevali. Po nekajtedenskih srdi- tih bojih so sovjetske čete do- končno osvobodile Kijev 6. no- vembra, prodirale naprej na odse- ku, kjer sem sam doživljal njihov ogenj, zavzele obširno območje ob dolnjem toku Dnepra, padel je Pe- rekop in s tem je bil polotok Krim odrezan od zaledja nemške arma- de. S tem je bila sovjetska jesen- ska ofenziva nekako končana. Nemške sile so se umikale na vsej fronti. Sredi decembra 1943 je sovjet- ska vojska začela novo ofenzivo. Na severu so dosegli Baltik in ja- nuarja 1944 osvobodili Leningrad, nekdanji in sedanji Pctrograd. 26. decembra 1943 so pri Kijevu za- čeli novo ofenzivo in kmalu dose- gle Žitomir, v februarju dosegli mejo Poljske, marca pa že Romu- nije. Sovjeti so zastavljali vse sile, da čimprej prodrejo v srednjo evropo, V Italiji so se nemške čete srdi- to upirale zaveznikom pri Monte Cassinu. V začetku oktobra so Francozi osvobodili Korziko, Ita- lija pa je napovedala vojno Nem- čiji, vendar vidnejših koristi za- vezniki od tega ni.so imeli. Bitka za Cassino se je začela 29. januar- ja 1944 in je trajala do 18. maja, ko so ruševine tega utrjenega pla- ninskega mesteca zavzele agleške čete, same utrdbe pa so v jurišu zavzele poljske čete. Prva konferenca treh velikih Roosevclta, Churchilla in Stalina je bila 28. novembra 1943 v Tehe- ranu, glavnem mestu Irana. Ta konferenca je bila za nadaljnje voj- skovanje in usklajevanje vojaškega sodelovanja izredno pomembna. Na njej so se tajno sporazumeli o izključnem odločanju velikih o usodi sveta, o vplivnih področjih, kar je svet okušal polnih 45 let. Zanimivo je, da je sovpadalo s konferenco v Teheranu tudi drugo zasedanje Avnoja v Jajcu. Dalje prihodnjič 16 — ZANIMIVOSTI IN SPORT 19. NOVEMBER 1992 — TEDNIK ODBOJKA Številna udeležba na seminarju Edi Dolinšeli. Foto: Kosi Prejšnji leden je drušivo športnih pedagogov Ptuj skupaj s Športno zvezo Ptuj in Odbojkarskim klubom Ozon iz Piuja organizirali seminar z naslovom Teorija in metodika poučevanja odbojke v osnovni in srednji šoli. Seminarja se je ude- le/ik) trideset pedagogov, vodil pa ga je znani odbojkarski strokovnjak Edi Dolinšek. trener slovenske žen- ske odbojkarske reprezentance in sočasno ludi vodja strokovnega sve- ta pri Odbojkarskem klubu Ozon. Seminar je bil razdeljen na dva dela: 1. teoretičnega, ki je vseboval na- slednje vsebine: uvajanje odbojke v osnovno šolo, osnovni pogoji za poučevanje in igro odbojke, osnov- na pravila, nadaljevanje odbojke v srednji šoli in metodika poučevanja odbojke 2. prakličnega. ki je vseboval de- nu)nslracijo lehnike osnovnih ele- meiUov igre — podaje, sprejemi, servisi, mettidiko poučevanja posa- meznih eiemnlov in osnovno taktiko v igri. V praktičnem delu seminarja so sodelovale igralke Odbojkarske- ga kluba Ozon, ki nastopajo v II. državni ligi. 1.^ Ozon—Cimos II 3:1 (13, 13, -10, 12) športna dvorana center, gledalcev 150, sodnika Gracin (Ljutomer), Menoni (Ptuj). Ozon: Murkova, Gojkoškova, Marta in Marjeta Emeršič, Kocmu- tova, Godčeva in Ulesova. Igralke Ozona so srečanje začele zelo preprečljivo. Nekajkrat so bile učinkovite z napadalnim blokom in igrale zanesljivo v polju. Servisi Tinke Kocniut pa so večkrat igral- kam iz Kopra povzročile težave. Trener gostujoče ekipa jc poizkušal s številnimi menjavami in izkoristil je tudi oba odmora, vendar nikakor niso prišle v prvih dveh nizih do igre ob mreži, kakor ludi ne v polju. Na začetku tretjega niza so do- mačinke kar hitro povedle s 5:0, v bloku sla bili uspešni Marija Murko in Tinka Kocmut; trener gostujoče ekipe je pravočasno z odmorom zmotil ritem domače ekipe in igral- ke Cimosa II so di)mačinke ujele pri rezultatu 8:8, na koncu pa zasluženo slavile in rezultat v nizih zmanj.šale na 2:1. Začetek četrtega niza je pri- padal igralkam Ozona, ki so povedle 4:0 in 11:5. vendar so igralke Como- sa II imele toliko moči, da so do- mačinke ujele 12:12 in pri tem re- zultatu je potekala prava borba za vsako točko. Ob burnem spodbujan- ju gledalcev so domačinke zmogle toliko moči, da so vendarle ugnale borbene Koprčanke in srečanje rešile v svojo korist. V naslednjem kolu bodo igralke Ozona gostovale v Ljubljani pri Ta- boru II. J v Ptujski šahisti na četrtem mestu Prejšnji teden jc v Mariboru pote- kalo 2. državno šahovsko prvenstvo. Na njem je sodelovalo 8 najboljših slovenskih klubov, nicd njimi tudi MHTALNA Maribor in ISKIU Kranj, čla- na bivše 1. zvezne jugoslovanske lige! Ptujčani so odlično startali. V 1. kolu so z visokim rezultatom 7:.^ premagali Kovinar iz Maribora, v drugem s 6,5 Doiiižale in v tretjem z enakim izidom še Žalec. Ker sta se favorita Metalna in Iskra v 1. kolu razšla z neodločenim iz- diom 5:5, so Ptujčani po 3. kolu prev- zeli vodstvo. Tega pa so izgubili v 4. kolu, ko so z .Murko iz Lesc igrali ncol- dočeno 5:5- Peto kolo je prineslo prvi poraz Ptujčanov 6:4 z Iskro, v .šestem pa 6,5:.3,5 z Metalno. Ob tem velja omeniti, da so v obeh omenjenih srečanjih imeli nekoliko pobude, ven- dar so v časovnih sti.skali posamezniki naredili nekaj nai)ak in poraza sta bila neizbežna. O končnem vrstnem redu in s tem uvrstitvi Ptujčanov je odločalo zadnje kolo. Sami so visoko s 7,5 :2,5 premagali ekipo Vrhnike in ob načrto- vanem razpletu bi lahko posegli celo po bronasti medalji. Žal pa so igralci Metalne Maribora nepričakovano izgu- bili z Murko. S tem so Ptujčanom "zago- tovili" 4. mesto, sami i)a so s tem izgu- bili naslov državnega prvaka. Kkipa Ptuja je delovala dokaj ho- mogeno in vsak del zase — člani, čla- nice in mladinci - jc prispeval k uspehu svoj delež. Najboljši sta bili članici olimpijske reprezentance Nar- cise Mihevc in Anita l.ičina s po 5 točkami, enako število jih je zbral lu- di Leon Mazi. Rezultati drugih članov ptujske ekipe: Danilo Polajžer i (iz 7 srečanj), l):nnjan Plesec in Rado Brglez 3,5 (7), Janko bohak 3,5 (6), mladinec Robert Roškar 4 (7), Matjaž Planjšek 3 (6), Simon Jerič 2,5 (7), Gregor Podkrižnik 1 (1) in Marko Podvršnik 0,5 (i). Ob tem vel)a se omeniti, da )e na- jhitrejšo zmago na |)rveiistvu dosegel najmlajši član Šl) Ptuj Gregor Podkriž- nik, ki je svojega nasprotnika v zad- njem kolu niatiral po vsega dveh minu- tah igre in odigranih šestih |K>tezuh. Tehnični vodja in kapetan Janko Boliak je takole ocenil igro svoje eki- pe: "Z rezultatom sem popolnoma za- dovoljen. Udarna moč so bile po pričakovanju naše članice, zelo dobro so svojo nalogo opravili mladinci in prav to, da imamo svoje perspektivne mladince, je garancija za nadaljnji us|)eh. Tudi člani so igrali solidno in ob nekoliko večji zbranosti Danila Po- lajžarja na prvi deski v nekaterih od- lično vodenih partijah v odločilnih tre- nutkih in nekoliko večjem izkupičku točk na ])eti deski (Simon Jerič) bi bila medalja popolnoma blizu. Sicer pa tudi 4. mesto ni neuspeh, saj smo se uvrstili za ekipami, ki so objektivno močnejše in so v preteklosti bile st:ilni člani 1. oziroma 2. zvezne lige." Končni vrstni red: 1. Iskra Ljublja- na 13 meč toč (51 šahovskih); 2. Me- talka Maribor 11 (50); 3. Murka Lesce 10 (41,5); 4. ŠD Ptuj 9 (39,5); 5. Vrhnika 8 (28.5); 6. Domžale 3 j;i6); 7. Kovinar .Maribor 2 (22,5): 8. Žalec 2 (20,5). Zadnjeuvr.ščeni ekipi bosta v na- slednji sezoni igrali v nižjem rangu tekmovanja. Na evropskem pokalu bo barve Slovenije zasto|)ala ekipa Iskre, ki je biLi n:ijboljša na članskih deskah s 14 točkami (32,5) pred Murko 11 (27), Metalno 10 (26,5) itd. Članice Ptuja so v svoji konkurenci osvojile drugo mesto z 10 točkami, zmagale pa so igralke Metalne z 11 točkami. Pri mladincih so bili naj- boljši igralci Metalne z 12.5 točkami, enako število pa so jih zbrali na dru- gem mestu mladinci Iskre, Ptujčani pa so bili z 8. točkami 3- Silva Razlag KEGLJANJE Uspešen start ptujskih kegljačev Kegljači ptujske Drave so odkc- gljali že drugo kolo v območni kc- gljaški zvezi, ki zajema klube iz Maribora, Lendave. Murske Sobole in Ptuja. KK Drava se neprestano otepa s finančnimi težavami. Stroški tekmo- vanja so vedno večji, ob vsem tem pa še Ptujčani prav na vseh tekmah gostuje|o. ker domače kegljišče ne ustreza pravilom tekmovanja. Drava nastopa v domala isti posta- vi že nekaj let. V prvem kolu v Ra- dencih .so premagali ekipo Invalida iz Marilx)ra za 181 kegljev. Drugo kolo .so cKligrali v Mariboru in premagali Falo za 117 p<,xlrtih kegljev. Za Dravo so nastopili v drugem kolu: Arnuš 782, Špehonja 801. Vranješ 832, Ilič 802. Čuš 830 in Šeruga 839 podrtih kegljev. Tudi v prvem kolu je bil najboljši posamez- nik Šeruga z 865 keglji. g Vičar ALOJI PESERL JE RAZVOZUAL KORENINE DRUŽINE ČRNČEC IZ JUROVSKEGA DOU Skrivnostna raziskovanja družinskih korenin Alojz Pescrl, v domučem Lenartu jja kličejo Lojze, je možakar zelo živahne narave in v nenehnem pihanju. Vo- di dislocirani oddelek Srednje jilashcne in halelne .šole Marihor, že petnajst let je umetniški vodja uspešnega Slovensko^ori.ške^a oklela. Mnogim se je zapisal v spo- min kot režiser in ijjralee, druKim pa kol skladatelj ter pisec hcsedil. Ko smo ga obiskali, je naj- prej povedal, da ima polne roke dela, saj zbira stare ljudske pesmi na tem ob- močju in jih ima tudi namen uglasbiti. Ker pa Lojze nikoli ne mi- ruje in mu njegova radoved- na žilica ne da miru, je začel raziskovati svojo rodbinsko preteklost. Pred kratkim je v samozaložbi izdal Kroniko družine Crnčec iz .lurov- skega Dola s pripisom Kako smo v Slovenskili goricah Živeli in govorili. Družinsko kroniko je Lojze pripravljal več kot dve leti. Veliko je bi- lo iskanja, obiskov, tuhtanja in telefoniranja. V družinskih deblih je ti- soč dvesto imen in luoramo priznati, da jih je Lojze do- bro razvejal glede na to, da ni strokovnjak. Preden je kronika ugledala luč sveta, sta minili dve leti trdega de- la. V njej najdete stare foto- grafije, poročne, krstne in mrliške liste. Krona njegovega iskanja preteklosti pa je pred krat- kim bilo rodbinsko srečanje v hotelu Slavija. Zbralo se je kakšnih štiristo članov rod- bine Črnčee: prišli so iz Lučana, Beljaka, kanadskega Toronta, Nemčije ter iz do- mačih krajev. • Kaj vas jc vzpodhudi- lo, da ste se odločili razi- skati svoj izvor in da ste napisali kroniko družine Črnčcc? "Že kot otrok sem želel kaj več izvedeti o prednikih. Po- vod, da sem se lotil družin- ske kronike je bil, ko sem našel originalni krstni list na domačiji Črnčevih, kjer so živeli naši predniki. Na tej domačiji sem zagledal luč sveta. To je vzrok, da sem se odločil za te zapise, ki naj bi bili tudi skroinna zahvala prednikom," pove Lojze. • Seveda en krstni list .še ni dovolj, saj imate v kro- niki veliko družinsko dre- vo. Kako ste se lotili dela, kje začeti, kako ste prišli do potrebnih podatkov? "Začetno iskanje podatkov je bilo precej težavno in mučno, saj se nekateri med seboj sploh nismo poznali ali pa nismo vedeli, da izhajamo iz iste rodbine. Na začetku sem v Mariboru obiskal so- rodnico Julijo, ki ima največ zaslug, da sem našel sorod- nike v Avstriji. Julija mi je pri svojih 87 letih pripove- dovala zanimive stvari. Mo- ram reči, da je pravi živi lek- sikon." Seveda je Lojze človek, ki beza, vrta išče in nazadnje lu- di iztuhta, kje najti. Podatke o svojih prednikih je iskal tudi na pokopališču (predvsem da- tume rojstva in smrti), v žup- niščih je i)rebiral krstne in po- ročne knjige ter knjige smrti in pregledal je stare arhive. Pove nam, da je imel tudi težave z branjem, saj so bili podatki napisani v različnih pisavah, (udi v gotici, vendar ga le ovire niso iislavile. Ob raziskovanju svojih prednikov ugotoviš marsikate- ro svojo lastnost, bolezen ali spretnost. Tudi Alojz Peserl je razvozljal in ugotovil zanitui- ve stvari, od lega, da so bili v družini pogosti dvt)jčkij do le- ga, da so bi skoraj vsi Crnčeci spretni rokodelci — mizarji, kolarji, kovači, čevljarji, kro- jači in podobno. Peter, pri ka- terem se začenja kronika, je bil na primer mizar. Ugotovil je ludi, od kod domači vzde- vek Finslcr, ki se je pozneje spremenil v Finšler. Lojze je človek, ki hoče vsak dan dobro izkoristiti, zato imaš ob srečanju z njim občutek, da se mu nenehno mudi. Govori zelo hitro, a vendar prijetno in prepričljivo. Rad ima ljudi in rad se druži z njimi. Navrže še nekaj svojih misli: "Veliko tnili- jonov in milijonov nas je bilo namenjenih za življenje, vendar smo imeli prav mi enkratno srečo, da smo zagledali luč sve- ta. Do .sedaj nerazvozljana uganka človeštva. Živimo, do- življamo vse mogoče stvari. Ro- jevajo se nam otroci, naši po- tomci. Toda vsi smo le kratek čas gostje naše lepe in bogate matere Zemlje, v katero se po- novno za vedno vračamo. Za nami ostane le ustvarjalnost, pcjzabljen ali pa večen spomin bodočim rodovom." Lojze je dosegel svoj na- men, saj je tako sedaj živečim in poznejšim rodovom v pisa- ni besedi opisal dogodke iz otroških časov in zapisal tudi stara imena ler izraze. Na koncu nas je zanimalo le še, ali je ugotovil, od koga je Alojz Peserl vodi Slovenskogoriški oktet, s katerim je na mno- gih turnejah prekrižal pol Evrope in se predstavil tudi papežu. Eno od razvejanih rodbinskih dreves. Ograja, na kateri so note dveh njegovih pesmi. Na sliki je odlomek pesmi Štajerski svet: Petje, veselje v vsaki je vasi, / pesem klopotcev v noč se glasi! / Sem Štajerc vesel, da svet bi objel, / z vsem ti ustregel, kar boš želel. / Ljubil dekleta, jim pesmice pel, / v rojstnem bom kraju vedno živel! podedoval svoj talent za gla- sbo (igra na harmoniko, je zborovodja) ter gledališče: "Ob srečanju s sorodnico Hil- do, ki živi v Avstriji, sva ugo- tovila, da imava enak poklic, da se oba ukvarjava z zboro- vodstvom, dramsko dejavno- stjo in zapisovanjem družin- ske kronike. Ona seveda za svojo vejo. Verjelno sem ne- kaj podedoval po njej. Seveda vsi Crnčeci pojejo, vendar no- beden ne igra harmonike... Ve- sel sem, da mi je uspelo poi- skali vse sorodnike, še bolj pa bom vesel, če bi naslednji ro- dovi to delo nadaljevali, saj sem jim že pustil nekaj praz- nih listov." Besedilo in posnetki: Marija Slodnjak Gorco prevzela zasehnica Kmetijski kombinat -— Slo- venske goriee-Haloze se je podobno kot drugi odločil za delno privatizacijo nekaterih dejavnosti. Švabovo je vzelo v najem zasebno podjetje Li- pa in ga bo uredilo v stilu ha- loške hiše, Renata Ceh pa je kot obrtnica za eno leto vzela v najem znano gostišče Gor- ca pri Podlehniku. Nova najemnica se trudi, da bi bila ponudba lokala kar se da privlačna. Nekatere spremembe je že uvedla, druge še čakajo. Ob vsakem času gostom postrežejo s pe- čenicami in kislim zeljem, haloškim krožnikom, mesom iz tunke, gibanicami, doma- čimi klobasami in drugimi speeialitelami ter z jedili po naročilu. Odprlo itnajo vsak dan ra- zen ponedeljka od 11. do 22. ure, ob petkih in sobotah do 23., če je družba, pa ludi dlje. Sprejetnajo naročila za za- ključene družbe, poroke, obletnice in druge priložnosti. Na Gorci se trenutno ustav- ljajo prehodni gostje. V prejš- njem tednu jih je pri njih veli- ko martinovalo. Pripravljati pa so se začeli tudi že na sil- vestrovanje in novoletni ples. Do takrat pa bodo obiskali agencije in druge turistične organizacije, saj si želijo, da bi imeli čimveč obiskovalcev. MG Renata Ceh. Stankova gobarska sreča Stanko Lozinšek iz Moškanjcev 108 ie dolgo uspešno nabira gobe. Pred dnevi pa ga je doletela nevsakdanja sreča: našel je petorčke, kakršnih doslej še v njegovi gobarski karieri ni bilo. Gobe so medtem Že pojedli, slika pa je ostala. Tekst: MG — Foto: Laura, Gorišnica. TEDNIK ~ NOVEMBER 1992 ŠPORT — 17 III. SLOVENSKA nogometna liga — vzhod REZULTATI 13. KOLA: Rače—Slovenj Gradec 2:2, Pohorje— Aluminij 4:1, Kovinar—Impol 0:1, Papimičar—Hmezad 1:1, Lipa Stojnci—Beltrans 1:5, Rogašovci—Pobrežje 2:3, Ižakovci—KOB Market Kungota 2:0. 1. medobčinska nogometna liga_ REZULTATI 11. KOLA: Rogoznica—Skorba 0:0 (sodnik Glažar, tekma prekinjena zaradi incidenta igralcev NK Rogoznica). Pragersko—Drava 0:4 (sodnik Kolarič, 0:1 Leben, 0:2 Potočnik, 0:3 Potočnik, 0:4 Mere). Videm—Slovenja vas 0:3 (sodnik Grabar, 0:1 Mohorič, 0:2 Tomčič, 0:3 Podhostnik). Domava—Hajdina 1:4 (sodnik Kelenc, 0:1 Majerič, 0:2 Rodošek, 1:2 Klinger, 1:3 Maroh, 1:4 Cvikl). Bukovci—Središče 0:5 (sodnik Koren, 0:1 Jambriško, 0:2 Jambriško, 0:3 Rajh, 0:4 Tušek, 0:5 Kosi). Gerečja vas—Go- rišnica 3:1 (sodnik Burjan, 1:0 R. Perko, 2:0 Intihar, 2:1 Plohi, 3:1 J. Perko). LESTVICA STRELCEV 1. MNL: 15 — Robert Vesenjak (NK Drava), 12 — Branko Jambriško (NK Središče), 10 — Roman Inti- har (NK Gerečja vas) in Dušan Mikložič (NK Pragersko), 8 — Branko Leben (NK Drava), 7 — Franc Murko (NK Slovenja vas) in Igor Rodošek (NK Hajdina), 6 — Iztok Bedrač (NK Videm), An- ton Potočnik (NK Drava) in Sandi Vrbanec (NK Drava), 5 — Dra- go Klaneček (NK Skorba), Robert Perko (NK Gerečja vas) in Ru- dolf Serdinšek (NK Rogoznica). 2. medobčinska nogometna liga_ REZULTAT PONOVLJENE TEKME 7. KOLA: Apače—Pod vinci 5:1. ROKOMET Poraz v Velenju, prihaja Kolinska Slovan v šestem kolu prve državne lige v rokometu so člani ptujske Drave gostovali v Velenju, kjer jih je domača ekipa premagala z 21:18 (13:9). Največ zadetkov je dosegel Alan Potočnjak, in sicer kar devet. Prihodnje kolo, ko bo v Ptuju gostovala ekipa Kolinske Slovana, bo v sredo, 25. novembra (19.00). DRAVA: Matjašič, Terbuc, Pisar 1, Sabo, N. Potočnjak 2, Vugri- nec 2, Sagadin, Hrupič 2, Mikulič 2, Hrnjadovič, A. Potočnjak 9, Pintarič. V drugi ligi je Velika Nedelja tesno, s 17:18, izgubila v derbiju v Krškem, Ormož Invest pa je v Veliki Nedelji brez težav s 25:19 premagal Celje. Jesenski prvak je Krško, Velika Nedelja deli dru- go, Ormož Invest pa osmo mesto. l.k. JUDO Evropsko prvenstvo v Izraelu Damjan Petek (desno), član Judo kluba Gorišnica, bo na evropskem prvenstvu nastopil v kategoriji do 86 kilogramov, njegov klubski kolega Miran Plošinjak pa v kategoriji nad 95 kilogramov. Foto Laura Že teden dni se v Sloven- ski Bistrici pod vodstvom Franca Očka pripravlja mla- dinska reprezentanca za na- stop na evropskem prvenstvu v judu, ki bo tokrat v Izrae- lu. V Jeruzalem odpotujejo najboljši mladi slovenski ju- doisti 22. novembra. Med njimi bosta tudi Damjan Pe- tek in Miran Plošinjak iz Go- rišnice ter Aleš Ačko, Peter Vučina in Sandi Soršak iz Slovenske Bistrice. McZ Ligaška zmaga za Gorisnim Dvanajsto kolo prve držav- ne lige v judu je prineslo ptujski Dravi s prvouvrščeno ekipo Ivo Reya poraz pred domačim občinstvom, Go- rišnica pa jc dočakala dolgo pričakovano zmago. Z rezul- tatom 9 proti 5 so doma pre- magali Slovenjgrajčane. Za Gorišnico so zmage priborili Fabijan Kovačec, Mitja Ko- stevc in Damjan Petek, Mar- ko Petek pa je igral neo- dločeno. V ligi vodi Ivo Re- ya iz Celja pred Impolom iz Slovenske Bistrice, Drava je na četrtem, Gorišnica pa na sedmem mestu. McZ NAMIZNI TENii Fantje jesenski prvaki, dekleta druga v soboto, 14. novembra, je bilo končano tekmovanje prvejja dela vseh namiznoteniških lijj. Igralke in igralci Petovie Ptuj so upravičeno izredno zadovoljni, saj so fan- tje osvojili v 2. državni ligi naslov jesenskega prvaka in so na najboljši poti za uvrstitev v 1. državno ligo, dekleta pa so druga v 1. ligi. Fantje NTK Petovia (od leve): trener Ivan Pšajd in igralci Andrej Sapač, Aleš Fridrih, Urh Strašek, Mitja Rozman in Matjaž Žitek. Na zahtevnem gostovanju v Novi Gorici so fantje dopoldan sicer izgubili s tesnim rezulta- tom 4:3 proti ekipi Gorice, po- poldan pa so z enakim rezulta- tom zmagali v Vrtojbi z domačo ekipo in tako osvojili naslov je- senskega prvaka. Ekipo članov so v prvem delu državnega prvenstva sestavljali: Strašek, Rozman, Sapač, Fridrih in Žitek. Kot že rečeno, so presenetlji- vo dobro opravila svoje delo tu- di dekleta. Na zadnji tekmi v Vrtojbi so proti zmeraj neugod- ni ekipi Primexa zasluženo sla- vile s 5:2 in si tako priigrale 2. mesto po prvem tekmovalnem delu — so takoj za profesional- no ekipo Kovine Olimpije iz Ljubljane. Dekleta torej ure- sničujejo ambiciozen projekt "Evropa zdaj", saj si želijo, da bi prihodnje leto tekmovale na evropskem prvenstvu. Ekipo, ki je osvojila naslov jesenskega viceprvaka so sesta- vljale: Sonja Markovič — kape- tan ekipe, Tanja Nišavič, Alen- ka Nišavič in Petra Mlakar. Več o tem uspehu v naslednji številki Tednika. Dekleta so druga v prvi ligi. Poleg trenerja stojijo Tanja Nišavič, Petra Mlakar, Alenka Nišavič in Sonja Marinkovič. KRAUEVI PIJKADO Končan prvi del moštvene C lige Prejšnji teden se je končala jesenska polovica moštvene C lige v kraljevem pikadu (Royal Dartes) v sezoni '92, ki se je na območju SV Slovenije pričela pred dobrim mesecem. Osemnajst moštev, v vsakem nastopajo štirje tekmovalci, je po petih odigranih kolih prika- zalo zanimive igre. V ligi Cl in C3 sta po odigranem prvem de- lu tekmovanja ostali edini nepo- raženi moštvi Kajtna I iz Polj- čan in Solid II iz Domave. Obe moštvi imata že po prvem delu veliko možnosti, da se po kon- čani sezoni uvrstita v višjo, B ligo. Pri ostalih moštvih so mož- nosti za napredovanje (napredu- jeta prvo- in drugouvršCeni moštvi) v višjo ligo še ize- načene. Ne kaže pa podcenjeva- ti moštev z dna lestvice, saj se v nadaljevanju tekmovanja lahko zgodi, da bodo z večjo samoza- vestjo tekmovalcev kateremu od tihih favoritov za vstop v B ligo odščipnili kakšno prepo- trebno točko ali posamezno zmago. Pred pričetkom povratnih srečanj jc potrebno pohvaliti kapetane moštev in tekmovalce za prvič v Sloveniji prikazane igre v ligi in fairplay, ki je pre- potreben na vsakem športnem tekmovanju. Ocenjujemo, da bo liga, za katero je veliko zani- manje, zelo pripomogla k boljši koncentraciji tekmovalcev na večjih tekmovanjih, kot sta bila I. državno prvenstvo v kralje- vem pikadu v Sežani in EP v Doncastru, ko se je pokazalo, da so nekateri favoriti prav za- radi slabše zbranosti izgubljali že dobljene dvoboje. ZDIŠAS 18 — NASVETI 19. NOVEMBER 1992 — TEDNIK NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Pes na povodcu Redkokateri pes bo užival, ko ga bomo prvič privezali na vrvico. Navajanje nanjo naj bo postopno, začne naj se že pri mladiču. Psa moramo po- miriti, nato pa nežno, vendar odločno vztrajati na tem, da stoji tik ob naši levi nogi. To dosežemo tako, da polagoma krajšamo povodec. Ko se pes sprijazni s tem, da imamo popolno oblast nad njegovim gibanjem, začnimo hoditi z ukazom "poleg". S psom se ves čas prijazno po- govarjamo. Vsebina govorjen- ja ni pomembna, važno je, da besede psa pomirjajo in da nam zaupa. Ne dovolimo mu, da grize svoj jermen; nadalju- jemo s hojo. Na začetku zavi- jamo vedno na desno, vstran od psa. Zavoji v levo bodo prišli kasneje, ko bo pes že obvladal hojo ob nogi, sicer se lahko zgodi, da pademo čez njega. Pes bo kmalu spoznal, da je na sprehodu zanj naj- boljše mesto ob lastnikovi levi nogi. Ko se ustavimo, po- ložimo svojo levo roko na zadnji del pasjega trupa, tik ob repu, in damo povelje "^e- dr. Brž ko pes uboga, ga poh- valimo. Prva učna ura naj bo kratka, zato pa naj bo pohvala toliko daljša. Z večkratnim ponavljanjem te vaje bo pes kmalu osvojil pomen ukazov "poleg" ter "sedi". Stanje na mestu # Ko pes obvlada povelje "sedi", ne da bi morali mi pri tem uporabiti roko ali jermen, lahko nadal- jujemo z naslednjim ukazom "sedi — stoj". S psom ob levi nogi in z jer- menom v levi roki napnemo po- vodec tako, da je tik nad pasjo glavo. Ukažemo mu "sedi — stoj" in se sprehodimo okrog njega. Če se poskuša premakniti ali zamenjati položaj, na hitro potegemo jermen. Vaja naj bo kratka. Čez dan jo večkrat po- novimo, dokler pes ne obsedi, ne da bi se hotel premakniti. Postopoma popuščamo nape- tost jermena. Ves čas ponavlja- mo povelje. Ko pes uboga brez jermena, širimo krog hoje okoli njega do takšne razdalje, da nas več ne vidi. Uspeh te vaje pomeni po- memben korak naprej v odnosih med psom in nami: mi mu bo- mo zaupali, da to, kar mu je na- ročeno, tudi naredi, on pa bo vedel, da če ostane na mestu, bomo spet prišli nazaj. Kakor pri vseh drugih vajah je tudi pri tej zelo pomembno, da psa bo- gato pohvalimo, če je vajo pra- vilno izpeljal. V nasprotnem primeru ga ne grajamo, le poh- vale mu ne izrečemo. Ukaz ^ čakaj—sem" • V prejšnji vaji se je moral pes naučiti, da na povelje "stoj" ostane na mestu, kjer ga je la- stnik pustil. V naslednji vaji pa bi želeli, da naredi isto, le da na dodaten ukaz pride do nas. Zelo pomembno je, da uporabimo besedo, ki vzeni povsem dru- gače — "čakaj", sicer bo pes zmeden. Psu na povodcu damo najprej ukaz "sedi" in nato še ukaz "se- di—čakaj". Zelo verjetno je, da nam bo pes v začetku sledil, za- to večkrat ponovimo vajo z začetne pozicije. Na razdalji, ki nam jo dopušča povodec, se obrnemo proti psu, ga po- kličemo po imenu in dodamo ukaz "sem". Če nerad ali počasi uboga, ga hitro in na kratko po- tegnemo za povodec in ponovi- mo povelje. Kakor hitro pride do nas, ga pohvalimo in ga hkrati poskušamo pripraviti do tega, da sede zraven nas. Kadar pes večkrat zaporedoma pravil- no izvrši vajo, jo ponovimo ta- ko, da podaljšamo povodec. Naj se nam nikar preveč ne mudi, da bi naredili to isto vajo brez povodca. Vsakodnevno življenje nam nudi dovolj pri- ložnosti, da pokličemo psa ne glede na to, kaj takrat počne. Po- vodec je naše najzanesljivejše sredstvo, ki nam zagotavlja ubo- gljivost psa na povelje. Šele ko smo povsem pre- pričani, da se bo pes pravilno odzval na ukaz, poskusimo iz- vesti vajo brez povodca. V pri- meru, da pes steče stran ali da ne sede dovolj blizu nas, nadal- jujemo vajo z uporabljanjem jermena. Kadar je potrebno, se lahko poslužimo manjšega podkupo- vanja s kakšno poslastico, ven- dar ne pretiravajmo. Naš cilj naj bo, da pes pride rad k nam, zato ga pokličemo s prijaznim gla- som ter se, ko pride do nas, poi- gramo z njim. Gibanje za odgovoren odnos do malih živali ¥ vrtu Vinska trta, ki jo v SAD- NEM VRTU gojimo v obliki brajd, je kot druge sadne vrste že odvrgla liste in se pripravila na zimsko mirovanje. V le- tošnjih vremenskih razmerah ob izredno dolgem sušnem obdob- ju je tudi vinska trta kljub glo- bokemu in dobro razvejanemu koreninskem sistemu občutila pomanjkanje vlage. Zaostala je v rasti. Zgodnje jesenske pada- vine in še neizkoriščene zaloge hranil v zemlji pa so pogojeva- le, da se je vegetacija zavlekla vse do konca oktobra, to pa je imelo za posledico, da rozge za- radi podaljšane vegetacije niso dobro dozorele. Zima bo opra- vila svoje: les, ki ni dozorel, bo pomrznil, na kar bomo morali biti izredno pozorni pri rezi. Iz tega razloga v letošnji zimski sezoni ne bi smeli prehitevati z rezjo brajd. Če smo lani sadili vinsko trto, naj si bo to žlahtno ali samorod- nico, ali pa imamo na vrtu še mlade trse, je priporočljivo, da jih pred zimsko zmrzaljo zaščitimo. Letošnjim trsom osi- pljemo vsaj 3 do 4 spodnja očesa z dvema ali tremi lopata- mi kompostne ali rahle vrtne zemlje. Dvo- ali triletnemu trsu, ki ima že vzgojeno deblo, pa menimo, da rozge niso dozore- le, deblo upognemo do zemlje, da bi rozge lahko zavarovali pred zimsko zmrzaljo. To nare- dimo tako, da trto obrežemo na reznike, jih ovijemo s slamo ali obložimo s smrečjem in osiplje- mo s kompostno ali rahlo vrtno zemljo. Seveda to počnemo le s trsi, ki so posajeni na izposta- vljeni severni, senčni in izrazito vetrovni legi, kjer obstaja ne- varnost, da bi rozga zaradi huj- šega zimskega mraza pozebla. V OKRASNEM VRTU ob čutljivejše okrasne rastline, ki jih sicer gojimo na prostem, za- varujemo pred ostrejšim zim- skim mrazovjem. Večino traj- nic, ki jim je potrebno zimsko varovanje, uspešno zavarujemo z zastirko, ki je lahko smrekovo vejevje, listje, slama, šota ali kompostna zemlja. Pri vseh zimzelenih rastlinah, ki jih goji- mo v okrasnem vrtu, je najmanj tveganja, če jih primemo zava- rujemo. To opravimo, ko bodo vremenske prilike kazale na občutni padec temperatur. Juko in njej podobne zimze- lene okrasne rastline zavaruje- mo pred zmrzaljo tako, da su- ličaste liste na vrhu povežemo, nato pa na gosto obložimo s smrekovimi vejami, da rastlino zavarujemo pred ostrimi -zim- skimi vetrovi. Zvončnice, šeboji, mačehe in druge podobne dvoletne zelnate rastline, ki zlasti trpe v suhih brezsnežnih zimah, prav tako pokrijemo s smrekovimi veja- mi, ker jih te dobro varujejo in omogočajo zračenje. V ZELENJAVNEM VRTU oktobra sajeno zimsko solato sredi novembra oziroma pred nastopom ostrejšega zimskega mrazovja zavarujetno pred po- zebo. Po izkušnjah v preteklih letih imamo vse pogosteje brez- snežne zime. Mlade rastline zimske solate so brez snežne odeje občutlji- vejše na mraz, še zlasti če ga spremljajo hladnimi severnimi vetrovi. Snežno odejo uspešno nadomestimo s prekritjem grede z odejo iz smrekovih vej. Smre- kove veje zasenčijo liste solate pred zimskimi sončnimi žarki, s čimer se zmanjša transpiracija in solata bolje prezimi. Solata pod smrečjem je zavarovana pred vetrom, pa tudi dihanje ni ovirano. Zastirka z listjem za solatnice ni priporočljiva, ker se pod njo zaradi slabe zračnosti širi rastlinska plesen. Na voljo pa je tudi specialna prevleka za pokrivanje rastlin, ki je v prodaji pod imenom VRTEKS. Vrteks je iz polipro- pilena izdelana vlaknovina, ki razgrnjena po površini enako- merno prepušča svetlobo, zrak in vodo. Rastline ščiti pred močno zmrzaljo, pozebo in sla- no, pod prevleko se ustvarja ugodna mikroklima, kar omo- goča prezimovanje rastlin zim- ske solate, pora, ohrovta, moto- vilca in drugih. Prevleka je eko- loško neoporečna, brez kemika- lij, rastline pa hkrati varuje pred rastlinskimi škodljivci — insek- ti, glodalci in pticami. PoleU prevleka vrteks zemljišče ščiti pred izgubo vlažnosti, izsušitvi- jo in zaskorjenjem tal, pozimi pa pred vetrom, erozijo tal in blaži posledice neurij. Prevleka vrteks je peresno lahka vlakni- na, da rastline pod njo neovira- no rastejo. Ko zrastejo 10 cm visoko, prevleko snamemo, očistimo ter v suhem in temnem prostoru shranimo za naslednjo sezono. 1^ ^ ^ Po hiokoledarju je pripo- ročljivo sejati in sadili rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 15. in 16. ter od 23. do 26. no- vembra, rastline, kijih pridelu- jemo zaradi nadzemnih plodov, 17. in IS. novembra, zaradi ko- renike od 20. do 22. ter od 2S. do 30. novembra ter rastline zaradi cveta in zdravilna ze- lišča. 14., 22. in 23. novembra. Miran Glušič, ing. agr. Strupeni plodovi jeseni 1. Od junija do decembra je v naših gozdovih veliko plodov, ki jih lahko uživamo surove ali predelane. Užitni, pa tudi strupeni sadeži so večinoma živobarvni ter imajo mesnato in sočno osemenje. Nekateri gozdni sadeži so ta- ko dobro poznani in jih sveže ali predelane po- gosto uporabljamo, da jih posebej ne bom omenjal (gozdne jagode, maline, robidnice, bo rovnice ...). Opozoril bi rad na nekatere strupe- ne rastline. Jeseni dozori namreč marsikaj do- brega in sladkega, tudi marsikaj nevarnega in strupenega. Stari nauk, da se nevarnosti na- jlaže ubraniš, če jo poznaš, brez dvoma velja pri strupenih rastlinah. Gozdnih sadežev, ki jih ne poznamo dobro, ne smemo nabirati ali uživati, kajti vsako takšno eksperimentiranje je lahko zelo nevar- no. Plodovi nekaterih naših rastlin namreč lah- ko povzročijo težke prebavne in druge motnje (kalina, trdoleska, bluščec, bodika ...) ali celo smrtne zastrupitve (volčje češnje, navadni volčin ...). Nekateri gozdni sadeži so strupeni samo, če uživamo surove (brogovita), pri neka- terih drugih pa so strupena samo semena (tisa, divji bezeg). 1. KOSTENIČEVJE (Lonicera sp.) Rod kosteničevja jc precej bogat. V Sloveniji uspeva pet vrst grmastih kosteničevij in ko- vačnik {Lonicera caprifolium), ki je predstav- nik kosteničevij — ovijalk. Mnogo tujerodnih vrst in vzgojnih sort gojimo v okrasne namene. Skupna lastnost kosteničevij je, da po dva li- sta rasteta drug drugemu nasproti. Zacvelijo spomladi. Cvetovi so beli, rumenkasti ali pa zunaj beli in znotraj rdeči. Poleg tega lepo deh- tijo. Cvetovi rastejo v majhnih skupinicah, še pogosteje pa v paru. V paru so potemtakem večidel tudi plodovi. Ko dozorijo, so pri okrasnih vrstah skoraj brez izjeme rdeči. Posebno lepi so ob sončnih dne- vih, ko sončni žarki poudarijo njihovo prosoj- nost. Zlasti za otroke so tako zapeljivi, da jih kljub kislemu in neprijetnemu okusu nosijo v usta in jedo. To pa utegne biti zelo nevarno, saj so poleg bruhanja in driske opisani tudi smrtni primeri. Ignac Janžekovič, prof. Puhastolistno kosteničevje, pogost grmiček v slovenskih gozdovih. Jagode ima rdeče. KRVODAJALCI - KRVODAJALCI 3. NOVEMBRA: Andelo Maračič, Ul. 5. prekomorske, Ptuj; Miran Zemljarič, Cirkula- ne 29; Marija Krušič, Spuhlja 132; Milan Sla- vmec. Strma ul. 11, Ptuj; Vlasta Mršek, Ulica Jožefe Lacko 34, Ptuj; Marjana Zore, 5. preko- morske 18, Ptuj; Sonja Drobnak, Mladinska 12, Ptuj; Magda Brenčič, Rimska 20, Ptuj; Oskar Sturm, Raičeva 11, Ptuj; Irena Bračič, Zabovci 15/a; Marjanca Kajzer, Cirkovce 6/a; Franc Rakuš, Ul. Lackove čete 12, Ptuj; Mari- ja Mere, Jurčičeva 14, Ptuj; Karel Frangež, ^runšvig 57; Ines Kustec, Brstje 12/a. 5. NOVEMBRA: Marjan Potrč, Tmovska vas 43/e; Janko Marin, Podgorci 75; Dragan Lukič, Mali Brebrovnik 6; Zjatko Kralj, De- snjak 33; Danilo Kronvogel, Črmlja 7; Marjan Petrčič, Dornava 85/b; Alojz Košar, Bišački Vrh 50; Ivan Rajšp, Trnovska vas 62; Janez Rojko, Jiršovci 51; Franc Lenart, Jiršovci 1; Janez Korent, Črmlja 20; Roman Koren, Črmlja 12; Štefan Lenart, Destmik 31; Dušan Rajšp, Trnovska vas 52; Vinko Brumec, Reševa 6, Ptuj; Mirko Horvat, Ljubljanska 5, Velenje; Alojz Fladung, Destmik 56; Janko Fridl, Ločki Vrh 23; Irena Jurič, Štrafelova 17, Ptuj; Anton Bukšek, Žetale 51; Marija Kramar, Biš 34; Franc Pšajd, Črmlja 5; Kristina Caf, Vintarovci 72; Jožica Kukovec, Placar 7/a; ŠtelTca Muraj, Levanjci 2; Janez Tašner, Bišečki Vrh 39; Roman Kociper, Mihovce 57/b; Konrad Svenšek, Kvedrova 2; Franc Tra- fela, Sela 18; Ivan Šterlek, Zimica 91; Srečko Pukšič, Destmik 2; Marjan Valenko, Gorišnica 170; Dušan Bele, Žetale 45; Branko Skok, Go- rišnica 24; Andrej Petek, Vičava 92; Ivan Bub- njar, Ul. Kirbiševih 73/B; Marjan Lenart, Strmec 3/b; Gabrijel Fošnar, Ptujska 213, Ma- ribor; Zlatko Gorinšek, Marjeta 95; Dušan Pšajd, Črmlja 5. i; Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ■ ..... ","" "" -7-........."77,7" 7," ,,,,,,Tf,7.......f......'ip-mfj-^-^fnAnvvv• MLADI ETNOLOGI NA OŠ VELIKA NEDELJA Na OŠ Velika Nedelja že od začetka šolskega leta uspešno deluje etnološki krožek. Vodi ga kustos etno- loginja Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Članov krožka nas je okrog 30. Sestajamo se enkrat te- densko po dve šolski uri. Delo v krožku je zelo zani- mivo. Že na začetku smo sprejeli program in ga sedaj uspešno uresničujemo. Tako nam jc tovarišica povedala, kaj je ontologija, in nam tudi razložila nekatere pojme, npr. ljudska kultura in način življenja. Naše delo je sestavljeno iz terenskega in raziskovalnega dela. Mladi etnologi hodimo po terenu, obiskujemo razne obrtnike, npr. kovače, mizar- je in se seznanjamo s sta- rimi, tradicionalnimi obrtmi. Seznanjamo se tudi z etno- loškimi spomeniki na ob- močju občine Ormož. Ogle- dali smo si razstave na Ptuju ter obiskali Martinov sejem v Ormožu. Člani krožka zbiramo tudi stare predmete, jih fotografi- ramo in dokumcntiratno. Te predmete shranjujemo v et- nološki zbirki in depoju v gradu Velika Nedelja. Tovarišica nam je sestavila tudi vprašanja s področja et- nološke topografije v občini Ormož. Ta vprašanja uspeš- no rešujemo. Naš krožek se že sedaj pri- pravlja na projektni teden, ki ga. tiogig imeli t^apŠ Velika Nedelja v januarju. Skupaj s lovarišico smo si izbrali te- mo kruh. Ob koncu bomo pripravili razstavo o kruhu in rezultate svojega razisko- valnega dela predstavili so- šolcem in staršem. Že sedaj pa v šolski vitrini pripravlja- mo različne priložnostne raz- stave. Člani etnološkega krožka OŠ Velika Nedelja POTOVANJE V NEZNANO Na osnovni šoli Cirkulane se nas je sedemnajst učencev 6. in 7. razreda odločilo sode- lovati v mednarodnem knjiž- nem kvizu Kolumb in doba odkritij. Pobudo za naše sode- lovanje je dala učiteljica pri zgodovini in nas tudi usmerja- la pri iskanju odgovorov po li- teraturi. V začetku septembra je bilo izvedeno občinsko žre- banje in presenečen sem bil, ko sem izvedel, da bom poto- val v neznano. To je bila nam- reč glavna nagrada in ta sreča je doletela iz vsake občine v Sloveniji enega udeleženca. S knjižničarjem Vladimi- mirjem Kajzovarjem sva se dogovorila, da greva na zeleni vlak za Ljubljano ob 6:02. Ob devetih sva bila v Slovenski akademiji znanosti in umetno- sti. Imeli smo kratek uvod, ko so nas pozdravili in nam pred- stavili Akademijo znanosti in umetnosti, predstavili so nam tudi, kaj pomeni potovanje v neznano. Raziskovali smo Ljubljano brez vodnikov v skupinah po osem mladih Ko- lumbov. Vsaka skupina je imela nalogo raziskovati do- ločen del Ljubljane. Spadal .sem V pelo_skupino, v kater] je bila tudi izžrebanka iz Lju- bljane. Imeli smo nalogo, da izvemo ime in priimek začas- no najbolj popularnega pisa- telja v Sloveniji in naziv dela, ki ga opravlja, morali pa smo tudi raziskati Radio Slovenija. Radio smo uspešno našli. V radijski hiši nas je čakal vod- nik in nas vodil po stavbi. Tam smo tudi nekaj snemali, videli številne mešalne mize, videli veliko znanih "glasov". Na koncu so nas povabili na malico. Iskali smo "ključ" do zakla- da, ki je bil v skrinji. "Ključ" je bila beseda knjiga. Našli smo ga med spomeniki v Ve- govi ulici. Pomožni "ključ" pa je bil slovenski matematik iz druge polovice 18. in začetka 19. stoletja, Jurij Vega. Oba "ključa" smo uspešno našli. Kosilo smo imeli v restavra- ciji RIO. Ob tretji uri smo imeli zaključek, kjer smo do- bili svoj zaklad (knjigo Planet Zemlja). Zaklad smo dobili vsi izžrebanci. Vsem je uspelo najti skriti "ključ". Nato sva šla z gospodotn Kajzovarjem, ki je bil do tedaj z drugimi knjižničarji v dvorani, kjer so imeli sejo, na vlak. Med potjo domov smo se spomnili na učenec naše šole. Naj še dodam, da je bila naša šola pohvaljena, ker smo se aktivno vključili v to akcijo. Ta pohvala naj bo vzpodbuda vsem učencem naše šole. Matjaž Gole, 7.b, OŠ Cirkulane ^ iŽD MOJA PRVA CIGARETA Obiskoval sem tretji razred osnovne šole, ko sem prvič potegnil cigareto. To se je zgodilo čisto po naključju. PH,nps,dotna n^ ^a^ost ka- dita oba starša. Že dolgo ju skušam odvaditi kajenja, vendar je to skoraj nemo- goče. Moram pa priznati, da mi je pri očetu to delno uspelo, saj je začel kaditi bolj blage cigarete in manj na dan. Pri mami pa — kot da je iz kamna! Mislil sem si: če oče in mama pokadita tudi do 20 cigaret na dan, zakaj ne bi tudi jaz enkrat poskusil. Ne- koč, ko je oče bil v službi, je mama imela dopust in je po- spravljala stanovanje. Pri tem si je, kar je značilno zanjo, prižgala cigareto. Šti- rikrat je potegnila, potem pa odhitela dalje. V skušnjavo, se spomnim, so me takrat spravile tako imenovane delavske cigarete Filter 57, za katere je značil- no, da je na bočni strani ška- tle zapisana kitica znane Prešernove pesmi o do- mišljavi Urški, ki jo je po- vodni mož odpeljal v Lju- bljanico. Razmišljal sem: ka- diti ali ne? Verjel sem govo- ricam: "Če bom kadil, bom dobil raka na pljučih in bom umrl." Pa sem si rekel: "Ah, pa kaj, saj od ene cigarete ne morem umreti!" Potegnil sem enkrat, dva- krat, mislil sem tretjič, ko me jc opazila mama. Moral sem pokaditi celo cigareto. Rekel sem: "Ha, in to naj bi bil problem?" Vendar sem po polovici cigarete drugače mislil. Hotel sem bruhati, vendar nisem mogel. Uh, ka- ko mi je bilo slabo! Sklenil sem, da ne bom več kadil. Sklenil pa sem tudi, da bom starše poskušal odvaditi kajenja^ Sašo Topolovec, 6. b, OŠ Mladika, Ptuj TEDNIK — 19. NOVEMBER 1992 ZA RAZVEDRILO — 21 22 — POSLOVNA SPOROČILA 19. NOVEMBER 1992 — TEDNIK TEDNIK — 19. NOVEMBER 1992 OGLASI IN OBJAVE — 23 VABILO NA RAZSTAVO OB 85-LETNICi ASTRiO LINOCREN Cira—Čara čira—čara je velika stara hiša s podstreš- jem, polnim zakladov, z vrtom presenečenj in s Piko Nogavičko. Sezi- dati takšno vilo je go- tovo čarovnija, kot so za vse otroke sveta čarovne knjige Astrid I.indgren, ki je 14. no- vembra praznovala 85. rojstni dan. Ob prazniku smo v knjižnici pripravili razstavo vseh njenih knjig, prevedenih v slovenski jezik, ter izbor člankov o pisa- teljici iz slovenskih časopisov zadnjih let. Razstavljen je tudi ponatis originalne Pike Noga- vičke (tri knjige) iz leta 1944 v švedskem jeziku. Astrid Lindgren je po Piki Nogavički napisala čez štiridest knjig posebej za otroke, vendar je ostala rdečelasa navihanka z nadnaravnimi močmi prva lju- bljenka mladih bralcev. Naši otroci lahko izbirajo med na- slednjimi knjigami Astrid Lin- dgren: Pika Nogavička v ra- zličnih izdajah (ilustratorja Marlenka Stupica in Božo Kos), Bratec in Kljukec s strehe, De- tektivski mojster Blomquist, Ronja — razbojniška hči. Naj- boljši Kljukec na svetu. Brata levjesrčna. Mariborska založba Rotiš (izdala je Piko v treh knji- gah z ilustracijami B. Kosa) na- poveduje prevode novih knjig priljubljene pisateljice: Emil v jušniku, Emilove nove prigode, 2e spet ta Emil, Mi otroci iz Hrupne vasi, V Hrupni vasi praznujemo, V Hrupni vasi je veselo, Pobegnimo s Piko ... L. Klemenčič Martinovanje v domu upokojencev Ptuj Od povsod so prihajale vesti, kako veselo in burno bo potekalo praznovanje martinovega. Pripravljale se bodo jedače, gospodarji bodo pregledovali, ali bo v "pičelekih" še zadosti starine za "likof" in za martinovanje. Na slav- nostni večer pa bo gospodar ponosno prinesel "svatov- sko" steklenico in vsi ga bodo strokovno preizkušali tako dolgo, dokler ne bodo ugotovili, da je zares dobro in da bo teklo kot staro. Potem se bo začelo pravo veselje. Za nas stare in bolne tako martinovanje ni. Odločili smo se za solidno počastitev tega praznika. S pomočjo zaposlenih smo organizirali kviz. Za uvod smo poslušali, kdo in kaj je bil sv. Martin in zakaj ga Slovenci še posebej častimo. Pri kvizu sta .sodelovali moška in ženska ekipa. Vprašanja so bila pre- mišljeno izbrana in srednje težka. Med oddihom smo zape- li, potem pa hajd — nova pvrašanja z novega področja. Ampak ženske se niso dale. Znanje ekip je bilo na primer- ni ravni, tako da prišepetovanje ni prišlo v poštev. Kadar pa se je pri kakšnem odgovoru zatak- nilo, so prišli v poštev poslušal- ci, ki so si s pravilnim odgovo- rom prislužili majhno nagrado. Čakala nas je še ena preiz- kušnja: privlačno za oko in želodec je morala vsaka tekmo- valna skupina pripraviti prigri- zek za vse prisotne. Ta prigri- zek smo seveda tudi zalili. Tako smo praznovali mi v do- mu upokojencev. Brez hrupa in vreščanja. Gos pa smo pospra- vili naslednji dan, da smo lahko trezni ugotovili na njenem vra- tu, kakšna bo prihodnja letina. Tekmovalci USPELA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI 52 dlakavih in pernatih šampionov športna dvorana Mladika je bila konec minulega tedna pri- zorišče zelo uspele letne raz- stave pasemskih malih živali, ki so jo pripravili prizadevni člani društva gojiteljev malih živali iz Ptuja. Od petka, 13., do nedelje, 15. novembra, si jo je ogledalo več kot 2.500 obiskovalcev, od tega največ mladine. Malčki iz otroških vrtcev in begunskega centra v Ptuju so si jo lahko ogledali brezplačno. Blizu 500 razstavljenih pa- semskih živali so si posebej pozorno ogledali tudi sodni- ki iz Ljubljane in 52 živalim podelili naziv šampion. Tako je med 144 razstavljenimi kunci 19 barv in pasem dobi- lo naziv šampion 11 živali, med 243 golobi 45 pasem in barv jih je prejelo naziv šam- pion 21, med 134 primerki okrasne perutnine v 36 pa- smah in barvah pa jih je do- bilo naziv šampion 14. Med mladimi obiskovalci je bilo precej zanimanja tudi za razstavljene koze in nekatere ptice, razstavo pa so obogatili tudi z bogatim srečolovom, na katerem so med dobitki bi- le tudi nekatere male živali. Po mnenju organizatorjev in gostov iz Ljubljane je bila le- tošnja razstava malih živali ena uspešnejših v zadnjih ne- kaj letih, kar potrjuje dejstvo, da je ptujsko društvo gojitel- jev pasemskih malih živali aktivno, pa tudi uspešno. — OM Živali zmeraj pritegnejo obiskovalce; posnetek je z nedavne razstave ptic Kulturni križemkražem PTUJ * Danes ob 19. uri bo v romanskem palaciju ptuj- skega gradu po predstavi Žarka Petana Igralec v izvedbi Teatra III tudi pogovor z avtorjem, ki je gost prireditve Znani Slovenci v ptujskem muzeju. PTU.J * V Galeriji Florijan razstavlja slike Boris Žohar iz Ptuja. PTUJ * V razstavišču Mestne hiše se predstavljajo ude- leženci letošnje slikarske kolonije Bori '92. PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici si lahko ogleda- te razstavo Slovenija, informacijska družba!? VELIKA NEDKLJA * Dramska skupina prc^svetnega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje pripravlja v nedeljo, 22. novembra, ob 14. uri v dvorani zadružnega doma predstavo MoUierovega Skopuha. Osebna kronika Rodile so — čestitamo: Ivan- ka Kozel, Cirkulane 54 — Uroša; Marija Karba, Veliki Brebrovnik 114 — Katjo; Albi- na Marin, Bresnica 72 — Nino; Katarina Popušek, Pobrežje 79 — Matejo; Majda Drobnik, La- honci — Davida; Danica Hor- vat, Domava 23 — dečka; Tat- jana Plohi, Kraigherjeva 30, Ptuj — Marka; Karolina Hase- mali, Zg. Hajdina 151 — dekli- co; Viktorija Erhatič, Osluševci 41 - Blaža. Poroke — Ptuj: Dušan Hau- zer in Olga Božičko, Zg.Hajdi- na 142; Boris Tumpej, Zoisova pot 13, in Irena Cvetko, Trgo- višče 44; Danilo Smigoc in Jožica Drevenšek, Soviče 29/a. Umrli so: Ivan Segula, Dor- nava 90/a, 1921 — t 6. no- vembra 1992; Janez Kužner, Je- lovice 19, 't 1932 — t 6. no- vembra 1992; Franc Kravina, Stritarjeva pot 4, Sp. Hajdina, ^' 1920 — t 7. novembra 1992; Marija Cafuta, Sentiljska c. 126, Maribor, * 1928 — t 9. novembra 1992; Veronika Go- spod, Cmureška c. 1, Lenart, ^> 1907 — t 10. novembra 1992; Albina Emeršič, Selška c. 14, Ptuj, 'i' 1912 — t 7. novembra 1992; Anton Kolednik, Paradiž 7, 1925 — t 9. novembra 1992; Anton Ferenčič, Senčak pri Juršincih 2, 1938 — t 11. novembra 1992; Marija Vaupo- tič, Mai.strova 21, Ptuj, -r^' 1909 — t 10. novembra 1992. Črna kronikit Umrl za posledicami prometne nesreče v predzadnji številki Tedni- ka smo poročali o prometni nesreči v Miklavžu pri Mari- boru, ko jc bilo 27. oktobra pet ljudi huje ranjenih, med njimi voznik osebnega avto- mobila Anton Medved iz Ple- tenja 21, KS Cirkovce. Za po- sledicami poškodb, ki jih je dobil v omenjeni prometni ne- sreči, je 30-letni Anton Med- ved 12. novembra v maribor- ski bolnišnici umrl. Smrt v trčenju na sloveniki__ Po sloveniki proti Sloivenski Bistrici je v četrtek, 12. no- vembra, ob 11.50 vozil osebni avto Alojz Iršič iz Zreč. Na klancu pri Vrholah v bližini bencinskega servisa je njegov avto začelo na spolzkem ce- stišču zanašati. Zasukalo gaje za skoraj 180 stopinj in je z desnim bočnim delom trčil v osebni avto, ki ga jc za njim vozil Dejan Kobale s Spodnje Polskave. Po silovitem trčenju je umrl 61-letni Franc Dover iz Dubrave pri Slovenskih Konjicah, sopotnik v Iršiče- vem avtomobilu. Dejan Koba- le je bil hudo ranjen, Alojz Iršič pa lažje. Prepeljali so ju v mariborsko bolnišnico. LJmrl voznik traktorja Po svojem gozdu blizu nasel- ja Mali Moravščak se je v sre- do, 11. novembra, ob 16.30 pel- jal s traktorjem 54-letni Stani- slav Vnuk iz Senčaka, KS Jur- šinci. Med vožnjo po gozdni ce- sti po klancu navzgor je v le- vem ovinku zapeljal na bankino in nato na nasip ob gozdni cesti. Traktor je spredaj dvignilo, pre- vrnil se je nazaj in pod sabo po- kopa! Vnuka, ki je zaradi po- škodb na kraju nezgode umrl. Posledice so bile hujše verjetno tudi zato, ker traktor ni imel varnostnega loka niti ne kabine. Umrl pod traktorjem Le kako uro zatem se je v sredo, 11. novembra, okoli 17.30 zgodila podobna pro- metna nesreča v Sedlašku pri Podlehniku. 30-letni Jože Ža- gor.ščak iz Podlehnika 36 je vozil traktor po lokalni cesti skozi naselje Sedlašek. Med vožnjo po klancu navzdol jc traktor zaneslo s ceste, pre- vrnil .se je in pokopal voznika pod seboj. Rane so bile tako hude, da je Zagorščak na kra- ju nesreče umrl. Umrl zaradi padca na beton_ v četrtek, 12. novembra, je SO-lctni Ivan K. iz Strejanccv, KS Polenšak, imel opravek na gospodarskem poslopju. Kilo je okoli 11. ure, ko je omahnil in z višine skoraj 3 metrov pa- del na betonska tla. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer pa je še istega dne umrl. S kladivom ga je ubila_ Kriminalisti mariborske UNZ so privedli k preiskoval- nemu .sodniku 38-letno Ireno V. iz Zasadov 7, KS Destrnik. Utemeljeno je bila osumljena, da je v soboto, 14. novembra, popoldne ubila 45-letnega Franca A., s katerim je živela v zunajzakonski skupnosti in z njim imela 3 otroke v staro- sti od 10 do 17 let. Domnevno je uboj storila tako, da je s kladivom udarila v postelji ležečega Franca in tam so ga policisti ludi našli v mlaki krvi. Po mnenju ohdueenta je bil takoj mrtev. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik zoper osuudjcnko odredil pripor. Avto po nasipu v jarek v soboto, 14. novembra, ne- kaj pred 16. uro je po regionalni cesti od Trat proti Lenartu vozil osebni avto Matjaž B. iz Lenar- ta. Pred Dražen Vrhom je v bla- gem levem ovinku avto zaneslo na desno bankino in nato čez vozišče po nasipu in v obcestni jarek. V nezgodi se je hudo ra nil sopotnik Viktor C. iz Krem- berka, KS Zgornja Ščavnica. Avto zaneslo s ceste Po magistralni cesti od Ptuja proti Pragerskemu je v soboto, 14. novembra, okoli 23. ure vozil osebni avto Dejan L. iz Spodnje Gorice pri Racah. V Gaju pri Pra- gerskem je v ostrem levem ovin- ku avto zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil. Pri tem je bila hudo ran- jena .sopotnica Branislava R. iz Maribora. Strelno orožje ni igrača o tem se je na svoji koži pre- pričal 25-letni Zdenko R. od Tomaža pri Ormožu. V petek, 13. novembra, se je sredi noči vračal proti domu. Med potjo je polnil plašilno pištolo, predela- no za izstreljevanje malokali- brskih nabojev. Učinek orožja je verjetno želel okrepiti s tem, da je v cev vstavil dve kroglici iz krogličnih ležajev. Pri tem se je orožje sprožilo in s tistima kroglicama si je prestrelil mišico na stegnu leve noge. Moral je iskati zdravniško po- moč. Policistom je najprej po- vedal, da je nanj streljal nezna- nec, pozneje pa je priznal resni- co. Po zdravljenju v bolnišnici bo moral še na sodišče, saj ga bodo policisti ovadili javnemu tožilcu zaradi krive ovadbe. Odkrili ukradeno blago in storilca Policisti so najprej odkrili ukra- deno blago, sled pa jih je pripelja- la do storilca, 37-letnega Jožeta Z. iz okolice Ptuja. Osumljen je naj- manj petih kaznivih dejanj vlomne tatvine, zato ga bodo ovadili jav- nemiU tožilstvu. Ovadeni je ute- meljeno osumljen, da je od okto- bra 1990 do konca lanskega leta vlomil v prostore PTT Polenšak, prostore KS Polenšak, hotel Agata v Zamarkovi, v stanovanjsko hišo v Limbušu, od tam je odpeljal tudi osebni avto BMW, nadalje v KZ Zadružnik v Rušah in OŠ Rada Robiča v Limbušu. Ocenjujejo, da je z navedenimi vlomi povzročil škodo v skupni vrednosti okoli 890.000 tolarjev. pp ANNO 69 FRESERnOVA9^S771-17a TEDNIK TEDNIK Je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejav- nost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgo- vorni urednik), Jože Šmigoc (po- močnik odgovornega urednika in lek- tor), Jože Bračič, Ivo CianI, Majda Goz- nik, Darja Lukman—Žunec, Martin Oz- mec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan; S 77&-335. PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; 'S (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev, za tujino 5.200 tolarjev ŽIRO RA ČUN pri SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor.