Pogovor
kmetifhkiga ozlieta f fvojim naravoflovja suzhenim finam, v mefzu Kosoperfku.
Ozhe pride svezher domu in pravi: Janes! danef fim bil pa bolj frezhen, ko fini fhel proti domu, kakor pa unidan; sakaj vidil fim tri lepe in fvete rezhi"
§. Kaj neki je to bilo?
O. Vidil fini odperto  nebo,   fvetinjo leteti, in s ves de fe v tr inj a t i.
§. Kakofhno je pazh bilo odperto nebo?
O. Ko fe je nebo odperlo,  fe je mozhno sa-
174
fvetilo: v nekih minutah fe je nebo fpet saperlo: flifhal fe je pok — in vfa f viti oba je sginila.
§. Ali miflite, de je ta fvitloba, ki fte jo vi-dili, prifhla od odpertiga neba?
O. Od kod drugod pa bi samogla taka fvitloba priti, kakor od odpertiga neba ?
čj. Ako to miflite, fte v veliki smoti; sakaj fvitloba, ki fte jo nizoj vidili, ne pride od odpertiga neba, ampak od v sraku vshgane lužhi.
O. No ! ta je pa fpet nova; kdo bo neki fhel v srak tako luzh vshigat ?
§. Taka luzh v sraku fe farna vshge.
O. Kako neki ?
§. V sraku fe nabere kepa ognjeniga prahu (is shvepla, folitarja, fosfora) , vshge fe od ne-befhkiga ognja, naredi veliko fvitlobo, in hitro fpet sgine in mine.
O. Sakaj fe pa flifhi pok, kader fe nebo sa-pre, zhe je ta fvitlobo le v sraku vshgana luzh?
§. Ali fte she kdaj vidili, ognjene s ves de (raketeljne) kvifhko fpufhatt?
O. To fim pa she vezhkrat vidil; pofebno kader fo v gradu kak god prasnovali.
§. Ali nifte tudi vezhkrat flifhali, kako fo take svesde poknile v sraku ali pa na tleh?
O. Tudi to fim vezhkrat flifhal.
$. Poglejte! take svesde fo tudi narejene is ognjeniga prahu, in kader fe sashgd, sferzhe, po-knejo, in njih fvitloba sgine. Ravno tako fe sgodi tudi v sraku f kepo ognjeniga prahu; vshge fe namrezh od nebefhkiga ognja, da veliko fvitlobo, pokne in mine, — in ljudje miflijo, de fe je nebo odperlo in saperlo.
O. Ta naj ti fhe velja, sakaj kar fe s ognjenimi svesdami sgodi, fe samore saref tudi v sraku napraviti in sgodili. Pa tega mi ne bofh mogel vtajiti, de fvetinje ne lete, ktere fim tudi nizoj vidil leteti.
§. Kaj pa je fvetinja, ktero fte vidili leteti?
O. fvetinje fo trupla fvetnikov , kteri fe ob-ifkujejo in s veliko fvitlobo lete od zerkve do zerkve*
§. Kje fo dufhe fvetnikov?
O. Dufhe fvetnikov fo v nebefih, kje pa drugod?
§. Ker fo dufhe fvetnikov vkupej v nebefhkim raji, vam she pamet da, de fe pod nebam nefpre-hajajo , in de na semljo v zerkev ne hodijo.
O. Kaj pa je neki tifta fvitloba, ktera fe vzhafi vidi leteti od kraja do kraja, zhe nifo fvetinje?
§. Taka fvitloba fpet nizh drusiga ni, kakor v sraku vshgana kepa ognjeniga prahu, ali pa vshgana ognjena fapa v sraku.
O. Kako pa more ta fvitloba tako hitro leteti od eniga kraja do drusiga, ako je le vshgana luzh, in pa ne fvetinja ?
§. Ali nifte vidili, kako hitro je sferzhala ognjena svesda kvifhko, kamur fo jo fpuftili? Ravno tako sferzhi tudi v sraku vshgana luzh od eniga kraja v drusiga, in ljudje miflijo, de je fvetinja, ktera je is zerkve v zerkev sletela.
O. Ako je pa taka, pa tedaj ni kaka pofebna frezha te prikasike viditi, kakor nekteri miflijo.
§. §e ve, de ne; ti prikasiki fo natorne rezhi, kakor je fto in fto drusih rezhi.
O. Svesde fo fe nizoj tudi mozhno vtrinjale (padale); kaj pa ti od tega miflifh?
§. Ali morde miflite, de kaj pofebniga pomeni, zhe fe svesde vtrinjajo?
O. Kader fe svesda vterne, vfelej en zhlovek umerje, in mozhno vtrinjanje svesd pomeni kugo; tega fi pa ne puftim vseti.
175
S. Kje fte pa sopet to neumnoft pobrali ?
O. Moj ranjki ozhe in drugi ftari moshje fo doftikrat od tega govorili, in vezh tazih prigodeb pripovedovali.
§. Akoravno fo vam ranjki ozhe in ftari moshje to pripovedovali, je vender le bofa, kar fo govorili ; farni fo bili v smoti in fo fhe vaf krivo pod-uzhili. Po ti poti gre prašna vera od uft do uit. „Ko bi sa vfaziga zhlovekasvesda padla, bi jih she malo na nebi bilo."
O. No! pa ti povej, od kod de fo tifte luzhi-ze, ki otrinjke s ves d imenujemo, ako bolje vefh, ko ftari moshje.
§. Tifte luzhize, ki jih miflite otrinjke svesd, fpet nizh drusiga nifo, kakor vshgane kepize ognj eni ga, srakniga pralni, ali vshgani ognjeni, v kakim kraju podnebja nakopizheni fopari, kakor je bilo she rezheno pri raslaganji luzh, ki jih imenujejo odperto nebo ali fvetinje. Ker le take luzhize vifoko v podnebju vshgd in lete proti semlji, fe vidi, kakor de bi prifhle od svesd, in ljudje miflijo, de fe svesde vtrinjajo,
O. Sakaj bi fe pa svesde ne vtrinjale, faj tudi mi fvezhe, trefke in baklje vtrinjamo ?
ij. Ali miflite, de fo svesde kake prishgane fvezhe ali baklje, de bi fe vtrinjale, kakor fe druge luzhi vtrinjajo ?
O. Kaj drusiga fo pa svesde, kakor na nebu prishgane luzhi?
§. O, v kako veliki smoti fte, ako kaj takiga miflite! Vlakasvesda je velik fvet, vezhidelfhe vezhi, ko nafha semlja. Nektere ismed njih imajo fvojo laftno fvitlobo, kakor fonze; druge pa fvit-lobo dobivajo od drusih svesd, kakor jo dobiva mefez in semlja od fonza.
O. Sakaj fe pa svesde tako majhne vidijo, zhe fo fhe vezhidel vezhi , ko nafha semlja?
§. Na to vprafhanje vam bom drugikrat odgovoril: sa danef ii le to dobro ohranite, de svesde nifo na nebu pripete in prishgane luzhi, ampak de fo velike nebefhke trupla, de fe tedaj ne vtrinjajo, in de luzhize, ki jih imajo sa otrinke svesd, ne pomenijo ne fmerti zhloveka in tudi ne kuge.
Janes Jashirk.