t '
/ • t
GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
x

-I 1
Štev. 38.
TsTo \as
y	ma ja 1900.
X-,e>t;o ATTTT,
Osem urni delalni dan.
Pozno prišli do spoznanja.
Washington, 8. maja. V o&tgled velikega, po vsfj deželi Vep^šiif^a gibanja v dosego osem-urufga delavmga časa, j« vendar enkrat kongresu pr»*dlož«u predlog za os^-murno delo, kteri ni obdan z mnogoštevilnimi zvijačami, ka-k- r njegovi predniki. Odbor za delavake zadeve je daiee priporočil predlog zbornici za sprejem, in navedel takošnje uzroke, kakoršni •o znani delavcem, kteri elnd» osemurnemu gibanju, iz govoro* njihov lastnih agitatorjev. Nam re*: ,,Kolikor bolj skrajšajo delavni fNis, toliko bolj ee zboljšuj« p-.|<.žaj delavcev. Krajši delavni oat« zmanjšuje pijančevanje, dsj«-dulivcm pripravuejša in boljši" stanovanja, boljšo obleko, večjr isobražbo in večjo srečo. Krajši delavni ča<4 povzdiguj« morali delavca in mu omogoči zmagati ve« dela."
Dandatieg ni nobene pripoznan« avtoritete več, ktera bi zanikala, da t>e z vsakim skrajšanjem de lavnega časa, »boljša položaj do-tičnega delavca. Tem krajši j* d» lavni čas, tem I»<»1 j zginja ne-zmernost, revščina, nevednost, hudodelstvo in vse iz tega izvirajoči zlo. Dandanes tudi nobenemu pametnemu človeku ne pride več jh um delavni čas zvišati na 14 ali IG ur na dan in nihče ue trdi. da bi skrajšanje Helavneg« ^as.-škodilo kakemu podjetju. Narodni gospodarji celo dokazujejo, dh se s skrajševanjem delavnega čas: zvišujejo plače, nw da bi se dražji Udelki.
iz česa obstoji oleomargarin ?
\V a s h i n g t o n, 8. maja. Aki bodemo zvedeli iz česa obstoji oleo margarin je še vedno vprašanj«', toda v zbornici so danes« t• storili potrelmi korak v tej kočljivi zadevi.
Republikanec Oalzell iz Peni.-svlvamje je zahteval, naj bi dotiči i odi), r naznanil izid preiskave kujip izdelovalcev oleomargarina, kter» so vprašali iz kterih zmesij izde ljujejo 8Voj izdelek.
Večina odbora, najbrž^ podkupljena od tovarnarjev, je priporočala resolucijo položiti na mizo, ker j> nepostavno obelodaniti sestavo oleomargarina, kteri je patentiran izdelek ; razun tega pa tudi ni politično ljudstvu povedati iz če6a obstoje gotova živila. Demokrata liall (Tex.) in Richardson (Tenn.) sta rekla celo, da je nameravani, postava proti izdelovanju oleomar garinu nesramna, surova in kdo v«' kaj še vse.
Dalzell jima je odgovoril, ako bi hoteli varovati skrivnosti ponare julcev živil, bi morali dobiti kak boljši izgovor nego postave tičeče se patentov. Republikanec Tawoej je rekel, surovo maslo iz volovsk« masti ni živež za amerikansk« ljudstvo in dolžnost kongresa je. kolikor mogoče, zabraniti izdelovanj« tacega ,,šmira".
S 136 proti 8:2 glasovi so sklenili od zakladnega urada zahtevati poročilo o izdelovanju oleomargarina.
V senatu so danes sklenili, jutri pri zaprtih vratih obravnavati naročilo za oklopne plošče. Pri tej zadevi zopet enkrat nekaj ui v redu ; toda stvar hočejo s tem prikrivati, da pravijo skrivnosti mornarice Be ne smejo javno razmotrivati.
mu je prijančevanje
amo vladini uradnik,; velik del mojega zaslužka prinesel samo prebivalstva pa ga je pozdravil z drugo je zapil. Njegovi stanS, /gredi. Dijaki so napravili na ce- ^"V®* d* tah barikade, ktere je mora'a policija naskočiti, med tem ko so orožniki zgolim siMjami izpraznili i pos'opj jiseučelišča. Jednako se je j j ^ ^ j : godilo ministru v sosednjih me-
• |	Človek hrani svoje do
varčen--to p*^^
storite, ako se pri po Šiljanju novcev -v staro domovino
obrnete na Fr. Sakserja, 109 Green wich Str., New York.
Na Španskem vre.
Nemiri radi davkov.
Njihovo središče v Madridu in Barceloni.
Zopet eden!
V pijanosti skočil raz most.
Voznik Robert Wetzel iz Ne\v Yorka je dne 9 maja popolurine skočil raz brooklynski most in leži
Madrid, 9. maja. Nevarni ne-	sedaj v bolnišnici v kritičnem polo-
u.iri radi davkov so izbruhnili v	iaju. Wetzel je tretji onih pri-
Barceloni in pre te se razširiti tudi	smojenih osob, ktere so v slednjih
na druga mesta kak'r Ca ix, Ya-	treh t'dnih izvršile drzni Bkok.
encia, Toledo, ill Saragogso. V Ca-	Slednji je v pijanosti skočil v gio-
aloniji go obračaj i sovražni pojavi	biin> in ni vedel prav kaj dela. Ko
posebno proti ministru notranjih	je prišel k zavesti, vprašali so ga,
/.adev senor Datu, kteri tudi s. daj	zakaj je skočil raz most, toda ni hotel
potuje po d"ž^ li, da bi d- gnal	vrjeti, da je on to storil, ter rekel,
uzrok nedavnih nemirov. Tu v Ma-	naj se nikar ž njim ne šalijo.
Iridu oznanuje p. d imenom Na-	Wetzel se je peljal z vozom čez
iona! lini .u znana liga evangelij	mo-t; dospevši na sredo je skočil
ue plačati davkov, ter pripori ča	raz voz, splezal na ograjo, toda ui
zapreti prodajalnice. Vlada je spo-	skočil takoj dolu, ampak se držal
znala resn- bo položaja ter ukrenila	za ograjo in nekaj minut visel
potrebno za varstvo onih trgovcev,	dolu. Dva policaja in nek spre-
Kteri nameravajo svoje pr odajalnice	v-dnik so hiteli k njemu, toda
meti odprte. Jutri bode najbrže	prodno s-» ga dosegli, spustil je se
kritičen dan.	«102 v globino. Pri padcu je bil
Ko je liga svojo moč p skusila v	I,ri »v.-sti, in ko je prišel zopet na
Madridu, hoče ponoviti dem >n-	P^l je plavati in skušal
ponoviti
tracijo v Barceloni, kjer ji catalo-lično gibanje autonomistov nudi rodovitno polje. Ol>isk ministra je lal prebivalcem Catalonije priliko voje sovražne občutko javno iz raziti. Čerem* U'jelno so ga sj r-j-li
priti na • brežje. Rešilo ga je moštvo malega parnika v bližini.
Wetzel j»- iT let star; zaslužil je •S 10 na teden, e kteri mi je živel etariš.* in dva mlajša brata. Mino-lo soboto j.? prišel pijan domov in
zModilo um.
Pretepala sta se.
Dva obesili.
V Jersey City Edv. Clifforda. — V Camden Francesco Abbatto.
Puške in bombe.
Briči kapitalistov pripravljeni.
C h a m -
stih in včeraj seje moral hitro umsk uiti iz mesta Tarafe, kjer je hotel »gledati tovarne. Njegovo kočijo so kamnali in minister kakor tudi ujeg «v spremljevalec marquis Portage sta l>iia ranjena.
Vse trgovske in 3<davske zadruge, ^
ostane P i o n
V Coney Island Athletic klubu se je dne 11. maja zvečer vršil že dalj časa napovedani boj s pestmi med Jas J. Corbettom in Jas. J. J- ll'riesem. Kakih 10,000 gledalcev je bilo priča surovega pretepa, pri rem je tekla kri. Boj je vršil
elo služabniki konjskih železnic, 1 „-»., . -, n	, - , ,
J	v l-> nast- pih. Zmagovalec je OBtal
klavnic in kavarn se nameravajo T -
J 1 Jen riei
ideležit: jutrajšne demonstacije. Prodajalnice bodo od poludne d«, »sme ure zvhč* r zaprte. Oblasti so ukrenile p ivsodi in vse mogoče varstvene uredbe.
Za 250 potnikov ni bilo prostora.
Ko je dni 8. maja parnik severo nemškega Lloyda ,,Kaiser Wilhelm j ler <«r<>8se" odpljul iz Ilobokena v Kvropo, ostalo je radi pomanjkanja prostora na parniku 250 potnikov, kt« ri 80 imeli listke za vožnjo v medkrovju- Ljudi se je p »lastila velika razburjenost, ker so mislili, a so za lieteke ogoljufani in le s težavo se je p »srečilo nezaupljive potnike pomiriti in jim dopovedati, la se odpeljejo z drugim parn ikoni Takim radi pomanjkanja prostora /.aostalim potnikom plača parniška lružba hrano, za oni čas ko čakajo v New Yorku na drugi parnik.
Zginilo $400,000,000.
Tajnik zaklada je dognal, daje tekom mitiolih 10 let izginolo najmanj $400,000,000 zlata iz denarnega prometa v Zjed. državah. Pred tridesetimi leti je bilo kakih $120,-000,000 zlata v zakladu in na.ban kah. Od tistega časa je prišlo zraven najmai j $880,000,000, toda vkljub temu je v zakladu in na bankah skupno samo $600,000,000. Sedaj skrbno preiskujejo kam je prišlo druzih $400,0o0,000 zlata.
Del zlata je najbrže zgubljen, ali pa se je izrabil. Nekaj milijonov so zlatarji predelali za lišpe in na-kite, toda nikakor ne več kakor skupno kakih $10,000,000. Večji-del te ogromue svote imajo najbrže manj prem^žui ljudje, kteri hra-uijo male svote doma ali pa jih kje skrivajo. Velik del zlatego denarja se nesli seboj v Evropo vračujoči ljudje.
•s, kteri je močnejši nego njegov nasprotnik in le tej okolnosti je pripisovati njegovo zmago. Cor-oett je ka.?al čudovito spretnost v umetniji pretejanja s pestni, toda izvanredno močnemu kotlarju pa le ni nil kos.
Nič dela pri velikem predoru.
Podjetnik John L. McDonald je dobil dne 9. maja od načelnika inženirjev Parsonsa od li tpid Transit komisije prvo dovoljenje za dela pri predoru. To se tiče dela v dveh skalnatih sekcijah od konca prvega viadukta na 133. cesti do začetka daljšega viadukta na Hillside Ave. Podjetnik M c Ca be hoče v pondejek zjutraj na 158. cesti pričeti zdeiom, ktero se bode vršilo proti dolenjemu mestu.
Smrt čudaka.
Hamburg, Pa., 10. maja. G. J. Millerja znauega pod imenom ,,Eremit of Blue Mountain", kteri je več nego 20 let živel v samotni koči v gorovju, so daueB našli nezavestnega na naslonjači in je kmalu potem umrl. Mož je bil 70 let star. Pred 50 leti je bil Miller klerk v nekfj trgovski hiši ,pri Windsor Furnace. Nesrečna ljubezen ga je gnala v samotno življenje, kjer je prebil 50 let.
maja brat iz
Goebelov morilec.
Frankfort, Ky., 9. Šerif B. White in njegov Clfly countya sta danes večer pripeljala Jim Howarda, kteri je baje pravi morilec Viljem Goebela. Vjetr nika so izročili jetuičarju Lawrence ter bode ostal v ječi do meseca septembra, ako mu sodnik ne bode dovolil pofoštva. Mogoče je tudi, da zahtevajo preložitev porotne obravnave v drugi county, kar bi mordo uspeh imelo. Howard trdi, da je ne dolžen.
V	Hudson County jetnišnici so dne 8. maja obesil Edvard Clifforda, kteri je dne 8. marca 1896 ustrelil William G. Wattsona, superintendents Lake Shore železnice v njegovi pisarni. Clifford je bil sedemkrat k smrti obsojen, petkrat se je posrečilo njegovim odvetnikom zabraniti izvršitev smrtne kazni. Še dan pred usmrteujem Cliff trda so njegovi prijatelji upali, in eden teh je žrtvoval vse svoje premi ženje, da ga rešijo pred vislicami, pričakovali in računali so na vpliv kongresmana Dolya, ali v ponedeljek je soluce zašlo in vtorek zopet izhajalo, a ni doMa uikaka vest iz Washingtona, da bi izvrš«-11 je sodbe zopet odložili. Ko je v ponedeljek večer Rev. McGinlev obiskal Clifforda ga je ta vprašal: ,,ali je še upanje zame?" In mož mu je odgovoril, da ue. Ko je go-verner Voorhees odklonil vsako vmešanjo, je splavalo vse upanje. Cl fford je še le vtorek zjutraj zvedel, da je prišla njegova poslednja ura. Od njega so vzeli slovo Borod-niki in prijatelji, posebno Martin Tilon, kteri je za njega žrtvoval $10.000. Ob 10. uri je Clifford nastopil poslednjo pot pod vislice, spremljala sta ga dva duhovna ob 10. uri 15 minut j^e utež padla in truplo se kviško dviguilo; ob 10. uri 34 minut so sneli truplo. Clifford je bil detektiv West Shore železnice. Leta 1895 je zasačil železniškega roparja Oliver Curtis Perrya in dobil $2000 nagrade. Ti novci so bili njemu poguba, ker udal se je pijančevanju in so ga konečno odslovili. Dne 5. marca lS90je vstopil v pisarno superinten denta Wattsona in ga prosil nameščanja, ko mu je ta vrata pokazal, ga je ustrelil. Wattson je pet dni pozneje umrl vsled rane. Od-vedniki Clifforda so se z *lo spretno za njega potegovali, uporabili vse zvijače, da bi zabranili usmrtenje na vislicah, a vle bilo zaman.
V	četrtek 10. maja je 11a vežhlih pokoril svoj gnusni zločin Francesco Abbatto v ječi Camden County jetnišnice, ker je ta umoril njegovega prijatelja in dobrotnika Gebe-ro De Foe. Izvršenje smrtne kazni seje zgodilo brez vsake ovire ; smrt je nastopila čez šeet minut. Zločin, kterega je izvršil Abbatto in ga pokoril z lastnim življenjem, je ob svojem časa vzbudil občuo nejevoljo zaradi gnjusnosti. De Feo je delal v Gloucester Countyu. Ko je Abbatto sem dospel popolnoma brez sredstev, se je De Fto potrudil za njega, dasi sam ni bil v dobrih razmerah, vendar ga je vzel pod streho. Žeua De Foe, še mlada i u lepa je uapraviladober vtis na Abbatto. Ta jej je skazoval vso pozornost, toda De Foe je bil mneuja, da mu hoče njegov rojak skazati le hvaležnost za dobrote, ktere, je bil deležen. Dne 27 aprila 1899 se je De Foe peljal z Abbattom v Ham* mouton, kjer je hotel poslati svojim starišem na Italijansko $100. . Pot je vodila skozi gozd in v tem je morilec napadel nič hudega slutečega prijatelja, najprvo ga je zadavil, potem mu pa glavo odreza? Truplo je vlekel v goščavo in je vrgel v grmovje, glavo pa zakopal v zemljo in to dobro z nogami poteptal. Po tem peklenskem činu se je morilec podal domu in rekel ženi De Foe, da je nje mož odpotoval v New York ter mu naročil, da naj mu i ona sledi. Ko sta oba dospela v New York je ženi Abbatto povedal, da je umoril njenega moža in dostavil : ,,Sedaj ko seje to pripetilo se moraš udati v osodo in poskušaj biti brfečna z menoj." Kasneje se je dvojica podala v New Jersey in bila prijeta, ker so med tem naši truplo De Feo; Abbatto je bil za-
S t. Louis, 11. maja. Transit Co. nima na razpolago niti dovVlj skabov, uiti policajev, da bi vzdržala promet na pouličnih železnicah. Samo na Lindell črti vozijo s skabi toda le predkoma in zelo neredno. Ako bi hoteli voziti na vseh črtah mesta s skabi, morali hi pomnožiti policijsko moštvo v St. Louisu na najmanj 6000 mož. Nato seveda ni misliti, toliko policajev tukaj niti v 50 letih ne bodo rabili, ako bi kapitalizem še tako dolgo napredoval.
Na črtah v okolici je položaj za družbo poulične železnice nekoliko boljši, kajti tam ne stanuje toliko-štrajkarjev kakor v mestu. Danes zjutraj je iiepozuau mož položil bombona tir Lindell črte blizu Garrison in Washington Ave. Skab motormeu je vozil s polno hitrostjo, bomba se je razletela in takoj je bil voz v dimu, iz kterega se je čulo kričanje zelo prestrašeifcih potnikov Voz je bil deloma porušen, od potnikov pa k sreči ni bil nihče poškodovan.
V	mestu občinstvo boycott tako točno izvršuje, da so vozovi skabov večinoma prazni. Governerju Ste-vensu se ni posrečilo posredovanje med štrajkarji in uradniki poulične železuice. Predtio je odpot val nazaj v Jefferson City, rekel je k zastopnikom časopisov: „Situaoi$a še ni tako§nja, da bi bilo potreba pozvati milico.11 Governor je poslal iz državne orožnice 800 Springfield pušk in 20.000 nabojev, s kterimi so oborožili vso policijo. Policijski načelnik ne zahteva sedaj še niti uiti milice, niti pomožnih šerifov. Pač pa je dobil šerif Pohlman povelje onih 500 deputijev, ktere je predvčerajšnjem zaprisegel, imeti vsaki čas pripravljene za udrihati. Med briče so takoj po prisegi razdelil i gorjače, revolverje in pasove za naboje.
V	unijskih krogih pravijo, da j-pol žaj zelo resen, ker seželezuiška družba upira svoje navskrižje s štrajkarji predložiti razsodišču. To je vse delavske Unije v St. Louisu /.elo razkačilo, zato mislijo, da ne bode štrajk samo dolgo trajal, ampak se tudi razširil med drugimi delavci.
Nevarnosti gozdnih požarov.
Bradford, Pa., 9. maja. V ponedeljek se je v Potter countyju pričel razširjati gozdni požar. Štiri vasi so deloma uuičene in bržkone je zgorelo tudi več ljudi. Razdjane vasi so Corbett, Bingham, Newton in Ormaby. Nesreča je zadela večinoma le ubožno prebivalstvo VBled česar je njihovo trpljeuje tem bolj občutno. V Corbettu je baje zgorelo šest osob iu iz DuboiaaBe poroča o treh smrtnih slučajih. Poslali so železnični vlak z gasilnim orodjem in potrebnim moštvom, da bi gasili požar, toda vlak je obtičal v sredi gorečega okraja in ljudje so morali iskati zavetja pred neznosno vročino kakor so vedeli iu zuali. Ob ta v gostem dimu nevidni vlak je zadel od druge strani prihajajoči osobni vlak. Obe lokomotivi sti J.ili zdrobljeni in potniki bi bili težko prišli iz plamena, da jih ni rešila pogumnost gospe A. Parka. Žena je zavila glavo in obraz s svojo obleko iu se podala *a nevarno pot v miljo oddaljeni Newton in tam prouzročila, da so nemudoma poslali rešilni vlak na kraj nesreče.
Bolivar, N. Y., 9. maja. Mi-uolo noč je izdatno deževalo in g -zdni požari v Potter countyju so p gašeni. Kolikor je zuauo je zgorel samo jeden človek, namreč i>lizu C »rbetta naseljeni 501etni Samuel George. Beguni izCorbetta, kjer je pogorelo devet hiš in bila seinična tovarna hudo poškodovana, so miuolo noč prenočili v Gale-tonu. Na Buffalo Susquehanna železnici so danes zjutraj zopet pričeli voziti vlaki in beguni so se vrnili nazaj v Corbett. Tudi tele-graličua in telefonska zveza je zopet popravljena. Požar je uuičil "pet« -milijonov čevljev lesa v vrednosti 8325.000. Skupna škoda, ktero so prouzročili gozdni požari, cenijo več nego S650.000.
Dvanajstleten morilec.
Toronto, Out., 10. maja. „Jaz sem to storil! Umoril sem očeta! Pošljite me na policijo I Obesite me! Storite z menoj kar hočete! " Tako je kričal kakor blazen danes zjutraj dvanajstletni Arthur Mc-Intyre potem ko je potegnil revolver iu z istim ustrelil svojega očeta Krogla je prodrla možu prša ravno nad Brcem.
Arthur je opravljal službo klerka v pisarni svojega očeta veleznauega poslovodja pri tovornem oddelku Big Lake parobrodue družbe, oče je bil kakih 60 let star. Ob 9 uri je prišel Arthur v zasebno pisarno svojega včeta in ga proBil dovoljenja se peljati čez jezero v St Catheriuo na stričevo farmo. Oče mu tega ni hotel dovoljiti in ko je stari mož zapustil svojo pisalno mizo in šel iz sobe, ga je s n ustrelil Dečka bo zaprli s truplom ustrelje nega v pisarno, do pribeia policije. Detektivi so našli malopridneža malo korakov od trupla ležati na tleh in se zelo vil od žalosti. Ko so ga pripeljali na policijsko po stajo, kričal je v strašnih duševnih mukah: ,.Usmrtita me! Vrzite me v ječo ! Umoril s-m svojega očeta in zato moram umreti! Hudič mi je stisnil ▼ roke revolver! " To ie vse kar so zamogli zvedeti od zelo razburjenega dečka. Isti Je preje obupno poskud al se polastiti revolverja, najbrže, da bi usmrtil še sam sebe.
Mclulyre stareji zapušča vdovo
Dvanajst let trajajočo bolezen v želodcu je ozdravilo Trinerjevo ,.amerikansko krepilno zdravilo", grenko —vino.—
Mr. J.js. Trinei, 437 \V. 18 Sl, Chicago 111. I>ragi v;osp<wI '. Moja ilol2n<«t se Vam zahvaliti, ker ste me o/.dravili z Vašim TrineiJ jeviin amerikanskhn krepilnim zdravilom, grenko vino. I )ulgo časa sem bil bolan na želodcu, titda karkoli sem poskusil, ni^em bil vstanu ozdraviti lune/ni. Mnogo let sem jemal razna tako/vana zdravila. Konečno sem se ravnal \»> nasvetu rojaka, kteri mi je priporo-al \ ase anierikansko krepilno zdravilo, grenke vino. K upi i seru JX>1 ducata steklenic n jemal vino ]*> navodu. Sedaj sem popolnoma zdrav iu prebavanje mojega želodca je x>polnoma v redu. Jemanje Vašega zdravila me je popolnoma iu trajno ozdravilo. Zato
»rijx>ročam \ aše Trinerjevo amorilcaniko Krepilno zdravilo, grenko vino vsakemu,
kdor ima enako bolezen na želodcu ali ledicab.
Vaš udani
JOS. KO V AR, Proprietor of liakery 76 M i If oni St., Cleveland, Ohio.
Trinerjevo amerikansko krepilno zdravilo vTriner-> American Klixir of l'itter Wine) je narejeni »iz naj boljšega vina in zdravi 1 11 i h zelišč. Varuj se pred ueprebav-ljivostjo. Zdravilo se prodaja po vseh lekarnah in posebno pri izdelovalcu
JOS. TRINER,
437 WiS Street,	Chicago, Illinois.
Seveda...
HI
misliš vsako pivo je 'obro — Večiuoma je tudi ....
Toda ...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LASE LINDEN, . - - KIOH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKUffi-
tožeu umora, spozuau krivim iu k iu razun Arthorja de dve nedorastli i smrti obsojen. ^	deklici«	1

Entered as second class matter at
the Nxw York, N. Y. Post office October 2. 1893.
»GLAS NARODA".
Lilt slovenskih delavcev v Ameriki.
Isdajatelj in orednik: Published by
F. 8AKSE R. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
u pol leta..............$1.50,
L% Evropo za vse leto . . . gld. 7.—,
.i n » pol leta...... 3.60,
, „ „ čdtrt leta . . .'„ 1.75.
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki
,Glas Naroda" izhaja vsako sredo
in soboto.
GLAS NARODA".
(,,Voice ok the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
jednakih prilikah in potem z „vsta6x" postopali kratkim potom. Iq potem bodo kapitalisti, kteri so si v starih pokrajinah Zjed. držav
Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Monoy Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi yvnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Znamenje casa.
Dve karakteristične iatine, s kte-1 rimi se časniki uprav sedaj bavijc, zaslužijo, da bi jih nekoliko razsvetlili iz nadega stališča, ker kažeti s kako neusmiljeno brezobzirnostjo si napravlja kapitalizem svojo pot. Še bolj zanimivo pa je, ako Bi te istine dobro ogledamo, ker vidimo, da je njih izvor najti pri oni strankr?
že vse osvojili, kar je bilo le mogoče, imeli na razpolago lep koB dežele za svoje ožemalne namene. Amerikanski kapitalizem je srečno dovršil, da v deželi, v kteri bi se lahko 400 milijonov ljudi v blagostanju preživelo, že za 75 milijonov ni več zadostnega prostora.
,,Zamorsko vprašanje" je videti, kakor bi izhajalo edino le iz plemenskega vprašanja; v istini pa je — vsaj v velikej meri — ekonomično vprašanje. Istina je, da je ožemani razred zamorskih delavcev od večine belopoltnih na jugu in tudi na severu, sovraženo človeško pleme, kar ožemalcem olajšuje izvrševanje svojih namenov. Ako jim enkrat oropajo njihove politične pravice, nimajo zamorski delavci na juga najmanjše prilike se vzdigniti iz položaja, kteri je slabši nego prejšne suženjstvo. „Suženj" je bil ožemalčeva imoviua, ktero bo kot tako cenili in ž njim tem primerno ravnali. ,,Prosti delavec" pa pri bosu na jugu ne vzbuja druzega interesa, nego glede izkoriščanja, brez najmanjše skrbi za zdravje ali svoje ožemaloe žrtve, ktero vedno lahko nadomesti z brezštevilnimi novimi jednake vrste. Ak i pomislimo kako težavno je belop. tnim delavcem na severu si vklju neomejene volilne pravice, ktero so sedaj seveda *e v nekterih izjemah resnično rabiti umeli, nj d vednotrajnimi boji vzdržati svoj obstanek, ali si istega zboljšati, potem si lahko mislimo kako biwupna bi bila osoda zamorskega delavca na jugu, ako bi j uctu pop. luoma vzeli politične pravice.
Sicer pa še ni gotovo, da bodo demokratični napori preklicati 15. dosi tvek k ustavi imeli kaj vspehi. Da hi zamogli to doseči, morali 1 , imeti demokratje pred vsem v ^voji po6esti vse odseke vlade, pr^dsedništvo in obe hiše kongresa. Republikanci, kterim se zadnji volitvi
Garcia, smatra general McArthur zelo važnim. Garcia je bil jeden najbolj neustrašljivih vodjev filipinske vBtaje. Pedro Patona, nek-dajnega predsednika filipinskega ministerstva bo nedavno vjeli v gorah pri Triuidadu. Pripeljali so ga v Manilo in utaknili v ječo za politične hudodelce. Mož je zelo bolan.
ktera se kaj rada naziva, da jeN0 Pri 2,ldDJi molitvi predsedinka antikapitalistična ali demokra- PoereCila zmaga na demokratičnem tidna. Ta se
gre za dve stvari, kteri navidezno niste v nikaki zvezi, tod i pri natančnejem pogledu izhajal istega vira. Demokratični člai. kongresa Moon iz Tennessee j< predlagal postavo, po kteri naj t i „Indian Territory4' premenili v teritorij Jefferson, kar njegov., stranka in demokratično časnikar stvo živahno podpira. To je vprn-šanje, ktero je treba jemati v po-Stev. Druga zadeva je, da se je \ tekočem tednu v Montgomery, \ državi Alabama vršilo važno zbore vanje odličnih mož našega juga Namsn zborovanja je bil ukreniti potrebne Korake, da konečno rešijt ,, zamorsko vprašanje". Javn:< skrivnost je, da ho pri tem zborovanju razmotrivali sredstva in potji kako bi vzeli zamorcem južnih dr žav njihove politične pravice ii sicer ne samo ..praktično", kakoi se je že zgodilo v več južnih dr i&vah, ko so s pred rugače njen > državne ustave postavili za volilce gotove pogoje, kterih zamorci u. morejo izpolniti, ampak nacijo-nalnim potom, s preklicom 15. dodatka k ustavi Zjed. držav, s kterim je bila zamorcem in tudi prej finim sužnjim pred 30 leti podeljenu volilna pravica.
Kar zadeva prvo točko, obstoj njen pomen v njeni izvršitvi, uam reč fie živeče Cherokee, Choctau. Chikasan in Creek Indijance pregnati i* slednjega zemljišča, ktero jim je po pogodbah z Zjed. državami fie ostalo kot bivališče, od njihovega prejšnega neizmernega posestva. Zemljišča, iz kterih naj bi obstal novi teritorij, obsegajo vse pokrajine, ktere so po osnovi teritorija Oklahoma, še ostale od ■tarege „Indian teritorija". Samo umevno je, da bodo Indijance za njihovo deželo škodovali, in da s» bodo rudečekožci naselili mord. kje v Mehiki. V slučaju, da bi proetovoljno ne sprejeli predloga, kterega jim bodo stavile Zjed. države, našli bodo sredstva in pota vprisoriti med njimi „upor", kakor ■e je preje že večkrat zgodilo ob
Jugu, pa tudi prav dobro vedo, da bi bila za vedno uničena vsaka prilika odtrgati demokratom južne državne, ako odvzamejo zamorcem politične pravice. Toda istinitost, da je mogoče nekoliko let po odpravi suženjstva, poskušati vzeti zamorcem njihove politične pravice, nam vendar kaže, kako zmagovalno naprej korakajoči kapitalizem prodira vsu meje, toraj tudi one, ktere so sestavljene iz raznovrstnih političnih ,,proatostij'4.
Vojna med Boerci in Anglijo,
Železnice razdjali.
London, 8. maja. General Roberta je bil danes zjutraj še 12 milj severno od Smaldeela od koder je popoiudue brzojavil vojnemu uradu nastopno poročilo: Highlander brigada je osvojila Winberg. Železnica od Brandforta do sem je bila precej hudo poškodovana, in most čez Vet reko popolnoma raz-djan. Danes pride gradivo, s kterim bodo popravili železnico. Vkljub deloma razdjane železnice gre pomikanje Angležev vedno naprej. Prednje straže bo kakih 12 milj severno od Smaldeela. General Brabrant Be je pri Thabauchu pridružil generalu Rundlu. Boerci se pomikajo v nepoznane kraje proti severu.
Kje je britiška konjiča pod general Frenchom ni znano. Dalje tudi nihče ne ve kje Bti Kelly-Kenny in Chermside diviziji. Dokler ne bode popravljeno železnica, se Robert ne bide pomikal naprej. Ob Zand reki pričakujejo, da se bodo Boerci postavili v bran. Ako pade Kroou-stad Angležem v roke, preložili bodo vlado Oranje države v Heii broun.
Amerikanski zamorec na sumu.
Loureuzo Marque z, 7. maja. Kakor se iz Pretorije brzojavlja, bo pri Johanueaburgu zločinci pognali v zrak Begbie Engineering Works in v sosednji gostilnici je bilo uainr-tenih 37 mož. O i hiše ni noben kamen ostal na prostoru. Ameri-kauskega zamorca Richardsa, kteri je na sumu, da je provzročil raz-strelbo, bo zaprli in postavili pod zatožbo umora. Zamorec je baje izpovedal, da so mu ponudili $25,000, ako požene livarno v zrak, toda ime moža, kteri je ponujal debar, ni hotel provedati.
Ob Zand reki so se ustavili.
prodrle v Transvaal. Sicer pa se vrste poročila po stari navadi, samo z izjemo, da vendar enkrat prav določno in sicer iz Pretorije prihaja vest, da britiška kolona koraka proti Mafekingu in je Bamo še 100 milj od mpsta oddaljena. Istočasno se poroča o hudem boju ob Help-makaar prelazu. To bi bilo gotovo zuamenje, da se je Bullerjeva armada pričela resuo pomikati dalje. To poročilo je bolj važno, nego vse Robertsove zmage v Oranje državi. Kakor je iz slednjih poročil razvidno, se je Roberts sedaj priboril blizu do Kroonstaada.
Odločilna bitka je blizu.
London, 11. maja. Iz sedaj« nih poročil je položaj na bojišču zelo nejaseu; le toliko je gotovo, da je odločilna bitka že blizu. Ako se bodo Boerci pri Kroonstadu postavili v bran Angležem še ni gotovo, pač pa jim bodo na vsak način kol ikor le mogoče oteževali preko-račenie transvaalske meje.
Iz Durbana Be brzojavno potrjuje, da se je general Buller zopet pričel pomikati dalje, akoravno poročevalci o njegovih operacijah ne smejo mnogo poročati. Domačini pripovedjejo, da se Boerci umikajo raz Biggara gorovja. Naj-brže namerava Buller čez Drakens gorovje priti v dotiko z desnim krilom Robertseve armade.
Iz našit novili tolonij.
Y a n k eej i bo morali bežati.
Manila, 8. maja. Kakor se privatnim potom poroča, je dne 4. maja 3000 Filipincev osvojilo in požgalo vtrjeno meBtece Butan na južnem Luzonu. Iz 50 vojakov 47. pešpolka obstoječa posadka je pobegnila. Filipinoi bo postrelili več v Bulanu Btanujočih Špancev in Kitajcev. M nego trgovcev, kteri so o napadu že preje vedeli, je minoli teden pri bežalo na parui^, kterega jim je na njihovo priprošnjo poslalo več tvrdk iz Sorsogona. Natančneje podrobnosti niso znane, razun da se je posadka rešila na topničarko, ktera je obstreljevala mestece med t'*m ko so Filipinoi plenili.
Dne 2 maja je v Barotacu v pokrajini Iloilo 400 Filipincev napadlo 20 mož 44. pešpolka. Ameri-kanci so zgubili 3 mrtve in 7 ranjenih. Bili bo popolnoma obkoljeni in poklali bi jih bili do zad-ujVga moža, da jim ni še pravočasno sotuija 26. pešpolka prihitela ua pomoč.
General McArthur, novi vojni governor je sprejel včeraj popo-iudne v mestni dvorani častnike 3. topničarskega kakor tudi 14. in 20. pešpolka. Danes se je sešlo /ojno. sodišče, ktero bode sodilo polkovnika J. S. Pettita, kteri je zatožen skrivnega sporazumtjenja s predsednikom v Zamboangi. Vjet-je filipinskega generala Pantalaon'
Prekoračili reko Zand.
Loudon, 10. maja. Lord Roberts je bil ob reki Zand zmagovalen. Brzojavil je vojnemu uradu, da se Broerci umikajo. Slednji so zasedali dvajset milj dolgo pozicijo in zato je morala biti vojna četa Angležev še daljša. Pri tako raz-stresenem vojevanju traja dalj časa predno Be izvedo natančne zgube, toda upati je, da niso velike. Konjiča in topničarstvo preganja Boerce ua treh raznih potih. Dalje poroča Roberts, da je 40,000 mož angleške armade prekoračilo reko Zand med hudim topničarskim bojem. Boerci se umikajo r>roti KroonBtadu toda Angleži se jim tik ra pvtami. Roberts je osobno prevzel povelj ništvo.
Boerci Be umikajo vedno dalje.
London, 10. maja. Vojni urad ni včeraj objavil nikakega brzojava iz bojišča pa tudi poročevalci niso i moli kaj poročati. Od Zand reke bo vtorek brzoj^vili „Chroniclu", da st; general llutton z veliko previdnostjo pomika ob železnici severno ob imenovani reki. Železnica je na večih krajih razdjana, idtotako tel<-giahčua črta in most čez reko. Ko je Hutton v poude-Ijek dospel do Zand reke, zadel je ob sovražnika, in hud boj je bila posledica. Nameraval je namreč zajeti umikajoči se boerski transport, toda Boerci bo pričeli iz desetih topov tabo hudo streljati na Angleže, da so se slednji kakor so vedeli in znali hitro umaknili. Med tem časom so spravili Boerci svoj transport varno čez reko.
O gibanju glavne armade se ne čuje nič zanesljivega. Iz Kapstadta prihaja vest, da se je Buller v Big-garsberg pokrajini konečno pričel pomikati dalje. General Hunter operira pri Griqualand West ob Baal reki in se tudi počasi pomika dalje. Kakor se iz Smaldeela poroča, se je general French zjedinil z glavno armado, po nekem drugem poročilu pa je še vedno v Senekalu, vsled česar vlada baje med Boerci na meji ob BaBUtolando velik strah.
Oranje državo prisvojili.
Kapstadt, 9. maja. Ta se širi vest, da bode general Roberts izdal proklamacijo, Čes, da si bode Anglija prisvojila Oranje državo. To se bode baje zgodilo, ko bode angleška armada prekoračila reko Baal.
Že v Transvaalu?
London, 11. maja. Iz Kim-berleya se brzojavno poroča, da so brit. patrulje iz Fourteen Streams
Dopisi.
Whitney, Pa., 8. maje.
Gospod urednik, prosim Vas, da priobčite moj dopis v predalih našega delavskpga lista,G las Naroda', ker malokdaj je kaj čitati iz našega kraja, zato sem se danes namenil nekaj napisati. Z delom gre pri nas sedaj dobro, delamo Bleherni dan in se tudi še nekaj zasluži. Dalje naznanjam rojakom v bližnji okolici, da imamo tukaj podporno društvo sv. Alojzija, ktero je združeno z Jugoslov. Kat. .Jednoto; naše društvo je zuižalo za dva prihodnja meseca stopnino in se s tem nudi rojakom lepa prilika za pristop. Kdor rojakov še ni pri nobenem društvu naj ne zamudi prilike in se oglasi pri nas pismeno ali osobno, sejo imamo vsako prvo nedeljo v mesecu. V naši okolici je precejšnje število Slovencev, ali bolehamo na starej slovenskej bolezni — neslog:; namesto da bi Slovenci pristopili k slovenskim podpornim društvam, pa se raje pomešajo med tujimi narodi in pristopijo k ptujim dru štvom, namesto da bi podpirali svoja domača društva. Ni pa dovolj, da niso pri slovenskem društvu, ampak še druge odgovarjajo, ki niso še pri nobenem društvu; kadar se pa oglasi nesreča pa utih-nejo ti ,,premodri" svetovalci, speljani rojak pa trpi škodo, ktere bi se tako lahko obvaroval. Prav lep zgled jim daje lahko brat našega društva Florijan O-r, kteri je že 6 mesecev bolan in se je v rovu ponesrečil, kako temu podpora sedaj dobro pride, da bi le to še drugi sprevideti hoteli. Seveda je pa tudi dobiti rojake, ki pravijo: kaj meni društva, ko pojdem v staro domovino, ali pa saj sem zdrav, da pa nesreča nikdar ne praznuje, na to pa ne pomislijo. Ob sklepu mojega dopisa pozdravim rojake, posebno iz bližnje okolice in jih vabim, da bi pristopili k našemu podpornemu društvu; Vam g. urednik, pa
Iz delavskih krogov.
Boj ugoden za štrajkarje.
Chicago, 10. maja. Včeraj so vse tvrdke, ktere kupčujejo s stavbinskim materijalom zopet odprle svoje trgovine. Omenjeue tvrdke so namreč v tretjem tednu sedaj nega boja sklenile ne prodajati materijala takim ljudem, kteri s padajo h kaki uniji, ali podjetnikom, kteri delajo z unijskimi delavci. S tem so mislili najhitrejše končati boj proti 'delavci. Toda zmotili so se, štrajkarji Be vkljub temu niso udali in kmalu so se v taboru bosov pokazala prva zna menja, da skušajo delodajalci akle-uiti mir. Posledica postopanja prvo omenjenih tvrdk je bila, da je pri opekarnah šlo danes 2000 mož zopet na delo.
Amerikanski skabi tepeni.
Wilkes barre, Pa., 9. maja. Ker je čev Amerikancev in Angležev hitelo kot skabi zopet sprejeti delo, zbralo se je danes zjutraj pred Breslau premogokopom Parish Coal Co. krdelo štrajkujočih Poljakov in Slovakov, kteri so bližajoče se skabe napadli s kamenjem. Ker so skabi vkljub temu korokali dalje, pričeli so štrajkarji udrihati po njih z gorjačami. Prvi so sen ato umaknili in čakali na pomoč. Kmalu je število skabov narastlo na 100 mož; dobili bo ua novo pogum, toda še enkrat so jih štrajkarji dobro pretepli. Vodja skabov je bil nek gotovi Viljem T. Smythe, kakih 20 let član šolskega aoveta v WilkeBbarre. Njega bo tako pretepli, da je nezavesten obležal na cesti. Konečno so pričeli streljati in skabi so bežali na vse strani, štrajkarji pa so se umaknili v bližnji gozd. Posestuiki premogokopa so prosili še ifa pomoči.
Tretji štrajk od 1. maja.
Houghton, Mich., 11 maja Kakih 200 v bakrenih rudnikih > Osceoli in Opechee poslujočih rudarjev je šlo včeraj večer na štrajk, da bi prisilili zvišanje plače od 10 do 15 odstotkov. To je v teh rudnikih že tretji štrajk o4^ 1. maja 1.1. Pri drugem štrajku -bo zahtevali rudarji krajši delavni čas in pri-poznanje njih n-n unije. Pričakujejo, da se bed- štrajk razširil po rudnikih v count jih Houghton, Outonangon, in Keweenaw, kjer dela približno 15 000 mož. Večina teh ljudi se je pri«' Iiia iz Avstrije, Finlandij«*, PoUkega, in veliko Slovencev.
želim obilo vspeha.
Frank Baitt.1 »odi po 76 centoy ducat
Kaj delavci zahtevajo.
Pittsburg, Pa., 9. maja. Odbor Amalgamated Association of Iron & Stee! Workers bh snide jutri v tukajšnem mestu, il« . dnuje pri slednjem zborovanju LoloČene sklepe. Kakor pravij » bodo zahtevali 20 odstotno zvišanje plače za Tin Mili delavce in 10 odstotno za Sheet Mill delavce. Puddlerji pa bodo zahtevali $6 na dan. Dalje bode zahteval odbor delavcev, da ostanejo valjalnice od 30. junija do 1. avgusta zaprte. V valjalni-cah naj počiva delo od sobote 5. ure zvečer do pondeljka 5. ure zjutraj. Delavui čas naj znaša osem ur na dan iu vsem delavcem naj se izplačuje podpora v slučaju bolezni in brezposelnosti.
Posledice štrajka ob Croton nasipu.
Board of Suprvisors Westchester countya je te dni pri seji pregledoval od generala Roeta couutyu predložene račune za vojaško ,,obrambo" ob priliki štrajka pri Croton nasipu, članom urada bo se kar ježili lasje ko so pregledovali račune in se jednoglasno izrekli, da bodo še le potem plačali pretirano svoto, ko bode sodnijski odbor izrekel Bvojo razsodbo. Do-sedaj predloženi račuui za dva oddelka 1. pešpolka znašajo $15.000. Kako nameravajo ociganiti okrajno oblast, oziroma davkoplačevalce, je razvidno iz sledečega: Zaračunali so za sod krompirja $3.25, med tem ko je tržna cena samo $1.50 in se najboljše vrste dobi za $2; 29 centov sj zaračunali za funt surovega masla, drugod p§ se dobi iste kakovosti po 19 centov; za paradižnike v škatuljab so računali $1 75 za ducat, kakoršne prodajajo pov-
' art/1 ■ f\n	/t/iM f rt«f ()n/lO f
Slana y mesecu maju.
Skoraj v vseh državah iatočuo od Indiane in Michigana je v noči 10. maja padla huda slana, ktera je zelo škodovala raznim sadežem. Na mah je nastal posebno v istočnih državah hud mraz in pregual krasno pomladansko vreme. Morda pa -bodo sedaj vremenski preroki kaj uganoli, ko pravijo, da bode kmalu zopet nastalo gorko in solnčuo vreme. V nekterih krajih države . New York je padel toplomer do zmrzovalne stopinj**. Kakor že omeuj^no je slana provzročilo veliko škodo. V Hudson Bi ver dolini je slana uničila ves pridelek jagod, pa tudi sadja, in hudo oško-davala zgodnje poljske pridelke.. Posebno Badje je preje po vsej državi kazalo prav dobro letino.
Greenwich, Conn., 10. maja. Mraz je obiskal tudi naše mesto in okolico. Miuola noč se je naredil na vodi ] palca debel led. Vrtna zelišča so uničena in tudi sadni pridelek je bržkone hudo poškodovan. Breskve so obetala bogat pridelek, sedajni mraz pa je mnogoštevilno dreves hudo poškodoval. Škodo v vsem obsegu sedaj še ni mr goče ceniti.
A I too na I'a., 10. m-ja. Gozdni požari, kt-ri so divjali cH teden v osrednjem delu države, so uničili za več, nego milijon dolarjev vrednosti lesa. V gorskem selu ILain-town je pogorelo pet hiš in trije otroci so našli smrt v plamenu. V selu Winternurg «•> pogorele tri hiše. Ski zi Allegheny je divjal plamen z unič-valno silo. Milje in milje na okrog je uničen krasni gozd. K sreči je hudo dnževanje ogenj skoraj povsod i pogasilo.
Moža omamili in oropali.
P h i 1 a d e 1 p h i a, S. maja. Policija je zvedela o najdrznejšem ropu v kriminalni zgodovini našega mesta. CharleB Hauso.ia, pomočnika velike zlatarska trgovine so v soboto večer zvabili lopovi v ceno prenočišče, ga tam omamili, s starim jermenom skoraj zadavili m mu potem oropali vse dragocenosti, obleko in celo čevlje. Ko je posestnik prenočišča našel Hausona v nedeljo pOpoludne, bil je še nezavesten in le s trudom so ga zopet oživeli. Roparja poznajo le pod imenom ,,Martin" in policiji se še ni posrečilo ga zasačiti.
Obupen čin.
S c r a n t o n, Pa., 9. maja. 35 let stara žena Marv Weath reje danes poskušala sebe in svoja dvoja deca usmrtiti. Najprvo je pet let stari hčerki z velikim nožem prerezala vrat, potem sama sebi, in s sekiro tolkla po glavi; potoni se še enkrat vzdignila in hotela 10 mesecev staremu otroku s sekir ' glavo razbiti, ali [»reje je zg tulila na tla vnled s'ab »ti. Žena ji tako hudo poškodovana, da bode težko okrevala, hčerka bode pa najbrž« okrevala. Pred jeduim tednom je ženo mož pretepel in ga ta pustila zapreti; od onega čaaa seje pa vdala pijači.
Kretanje parnikov.
N e w Vork dospel
V X e w V o r k
(). maja i/ (ienuve,
950 potniki, i.iverpoula, t 1653
Hamburga, j. z>}8 p^t-
„Ems",
>cea» •*. 9. maja potniki. ,,1'isa". IO. maja niki.
,Tl.ahii--, 10. maj.: :/ Bremena /. 75S potniki. »Sempioiie", 10. maja iz iienove, z. ioSj potniki.
Dospeti imajo:
,,Graf Waldersee" iz Hamburga. .»Columbia-* i/ Hamburga. T,St. Paul" i t I-i perpoo la. ,,La Gascogne" iz Havre. ,, Maasdam" iz Rotterdama.
Odpljuli so:
„Friedrich der Grosse", 10. maja v Bremen. „ Kaiser Fried rich", 10. maja v Hamburg. ,,La Champagne", 10. maja v Havre. „Ems", 12. tnaja v Genovo. ,, Patricia", 12. maja v Hamburg. ,,Rotterdam", 12. maja v Rotterdam.
Odpljuli bodo;
*,maja v Bremen. „Oceanic", 16. maja v Liverpool. ,,St. Paul", 16. maja v Southampton. ,,Southwark", 16. maja v Antwerpen. ,,Main", 17. maja v Bremen. ,,Columbia", 17. maja v Hamburg. „La Gascogne", 17. maja v Havre.
Parni Ski listki so dobiti po izviruifc cenah pri FR. SAKSER & CO 109 Gratswich St, New York. **
■ '!' r,- - ... " , ■ /
«HB
Gobarlin Muhar.
Muhar: ,,No Gobar, kaj je pa kuj novGga v cajteugah?"
Gobar: „Vae polno: Avgtrijski cesar na Nemškem bode birmo vezat cesarjeviču; v južni Afriki vojna, v Indiji lakota; na Francoskem razstava; v Italiji polenta; na Turškem suša v državni blagajnici; na Ruskem špekulirajo na Azijo; v Avstriji se prepirajo; vZj-»d. državah pa štrajki in milica, politika in korupcija, b »gastvo in beračija itd. itd. se vrti oaoda človeštva na vsej zemlji".
Muhar: ,,Ali nisi še nič bral v cajteugah, da se j<* neka Slovenka nekje v Californiji omožila z aaserikauakim milijonarjem, ki ima več zlatih in srebruih rudnikov !"
Gohar: ,,Bral" pač, a ne v ameri-kanskem listu, pač pa iifkpm slovenskem iz Ljubljane, kteri pa vso vrste neumnosti piše in mu pravijo, da smrdi kot dihur, je pa tudi to nekje pobral, ali ga je pa kdo nafarbal, kar sh mu večkrat pripeti!"
Muhar: „T< raj llonc in prazen lonc, ali si žh kaj bral kako hudo kunštni, politiš in dinstajfrig ao iblansk polcaji?"
GoWar: ,,Kajpk, skoraj vsake caj-tetige iz Ljubljane naznanjajo velikansko in svet presenetljivo novico, da je ta in ta polikveč z svojo ,,rogomentno" prefriga-nostjo pogruntal, da namerava kak mladenič brez ,,posa",ali pa da je še v soldaških letih, v Ameriko popihati".
Muhar: ,,Men je zadnič nekdo pravil, da je to kaj lahko „po-gruntat", ali radoveden sem, ako so iblansk polcaji tudi v druzih zadevah tako ,,kunštni?"
G »bar: ,,Kaj pa, kakega berača hitro zapro, pijanca dobro osu-jejc, daje višnjev in pa postavijo se kedar imajo groš v žepu".
Muhar: „Kaj pa meniš Gobar kako bode kaj v južni Afriki, kjer Anglež Burci tako dobro na-klestujejo?"
Gobar: ,,Glej Muhar, ti Boerci se mi dozdevajo, da so ravno tako hrabri kakor Črnogorci, poslednji so se skozi par stoletij junaško borili proti krutimi Turbini in branili ne le svojo uborno domovino, temveč tudi svojo vero; Boerci so se pa že parkrat borili z Angleži za svojo domovino in bogate rudnike ; kljubu temu, da so bili hrabri, so se le veliki moči plačanih hlapčouov morali umikati in tako jim sedaj pr^te vzeti ne le deželo, ampak tudi njih bogate rudnike".
Muhar: ,,Toraj so ti Angleži bi rekel pravi roparji in si uabrali mednarodno roparsko tolpo?"'
Gobar: ,,To so se priučili od Nemcev, saj jt* stari Bismarck vedno rekel, da gre moč pred pravico, to pa Angleži že stoletja razumejo, in dobro oplenijo z ognjem in mečem pridobljena dežele; v Londonu plemenitaši in boga taši razkošno živč, v Aziji pa ljudje mrjo gladu iu kuge, v Afriki jih pa more svinčenke in dinamit".
Muhar: ,,Pa ti Angleži vedno tako raztezajo svojo usta, da donašajo deželam kulturo?"
Gobar: ,, Seveda, ako smatrajo glad in kugo v Aziji za kulturno delo, v Afriki pa klanje, potem pač ne vem kaj naj bi še imenovali ,,kulturo?"
Muhar: ,,Toraj so Be Angleži prvi prav dobro obnesli po mirovni konferenci in pričeli vojsko in celo s krogljamt, ktere ne rabi nobeden drug narod".
Gobar: ,tKramarski Angleži ne po-rajtajo nič za kulturo, ampak
le za plen in bogastvo, kar sp bode hudo maščevalo kedaj nad njimi".
Muhar: „Meni se tudi tako dozdeva, ali žal da ne bode to zadelo ljudi, ki to zaslužijo, ampak popolnoma nedolžne, namesto Chamberlaina, Cecil Rhodesa in drugih, ki sede na varnem, ubogi najeti vojaki cepajo na vojnem polju, kakor so delavci pri pehanju za vsakdanji kruh razpostavljeni razuim nevarnostim na korist kapitalistom!"
• KNJIGE •
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako s» nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Pravi služabnik Marijin, zl. ob. S 1.10 „	,,	„ v usnje80 ct.
Presveto srce Jezusovo, zl. obr., S1.10 „	,, „ v usnje vez. ,90 ct.
JeziiB ua križu, usnj. vezana, 80 ct. Rafael, 80 centov. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct.
„ v platnovez.,42ct. Kruh nebeški, 90 ct. Zvonček nebeški, v uanjf vez., 55. ct. Sveta nebesa, v usnje vezane, 70ct. Naša ljuba Gospa, v una. vez., 90 ct Spomin na Jezusa, usnje vez.,48ct.
Druge slov. knjige:
Hitri računar, 40 ct. Angleško-slovenska slovnica 75 ct Jurčičevi zbrani episi, 11 lepo vezanih zvezkov SS Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 30 ct. Mali „ 12 ct. Zupan, krščanski nauk, (i ct. Razinger, Abecednik, 20. Ave Marija, 10 ct. BleiweiB Slovenska kuharica $1.80. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct Pagliaruzi I.. II. in III. zv., 50. ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Marjetica, 50 ct Naš cesar Franc Jožef I. 20 ct. Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka, I. in II., po 25 ct. S prestola na mjirišče, 25 ct. Dve čudapolni pravljici, 20 ct. Jaromil. 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Nikolaj Zriuski, 20 ct. Vrtomirov prBtan, 20 ct. Maršal grof Radecky, 25 ct. Sita mala Hindostanka, 24 ct. Jama nad Dobrušo, 20 ct. Moči.i baron Ravbar, 25 ct. Izanami mala Japonka, 24 ct. Cr ni bratje, 20 ct. Pod turškim jarmom, 24 ct. Naselnikova hči, 20 ct. Darinka mala (-rnogorka, 24 ct.
Najdenček, 20 ct. Venček pravljic in pripovedek,20ct. Potovanje v Lil i put, 20 ct. Sveti Izidor pobožni kmet, £5 ct. Sveta Notburga IS ct. Car in teBar, 20 ct. Narodne pripovedke v Soških dolinah, I. in II. po 12 ct., III. 18c. Beračica, 18 ct. Gardist, 12 ct. Mrtvaška srajca, 15 ct. Dvoboj, 12 ct. Stric Martinek, 12 ct. Božična noč, 30 ct. Preko morja, 30 ct. Na bojišču. 32 ct. Korotanska povest. Mladost, 30 ct. Kapitanova hči, 30 ct. Punčika, 15 centov. Posavček, 18 ct. Marica, 30 ct. Prve skrbi, 45 ct. Protivja, 12 ct. Čarovnica, 15 ct. Božična pripovedka, 12 ct. Rakvar, 15 ct.
Ikonija, turška povest, 20 ct. Doma najbolje, 12 ct. Ženska vprašanja, 15 ct. Pošast', 18 ct. Smodiu, 30 ct. Rokovnjači, 35 ct. Venec Blovauskih povestij, I. in II., po 50 ct.
Ben Hur. Roman iz časov Kristusovih, $1. Savinjski glasovi, 20 ct. V domačem krogu, 35 ct. Zbrani spisi, 20 ct. Dragoljubci, 20 ot. Hudobni tovariš, 20 cc. Zeleni listki, 20 ct. Basni za mladino, 20 ct. Tatarji na Moravskem, 35 ct. Dva sveta večera, 20 ct. Bogdan, £0 ct. Plemenita srca, 20 ct. Razne pripovedk«, 30 ct-Slavoj in Ljudmila, 20 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Velike sanjske bukve, 35ct. Sanje v podobah, 10 ct.
.


Edini slovenski oficijelni agent v New Yorku.
FR. SRKSER
109 Greenwich St.,
New York.
Oficijelni zastopnik družb:
Bremenskega Liloyda,
Compagnie Generale Transatlantique^ Red Star Line, Rudeče zvezde, Holland America Line
osv in druzih prekmorskih crt.
ParoMni in zetaisla M so flobiti p najnižjih cenah.
If flflR Slovencev potuje V staro domovino najbolje stori, da kupi vožnji listek v NEW YORKU, ker potem se HUUI1 lahko odpelje s prvim parnikom in mu ni potreba tukaj čakati in denarje po nepotrebnem trošiti.
koga iz stare domovine sem vzame ali želi vzeti, najbolje stori, ako se na nas obrne, ker bode točno KDOR ppstrežen in potnik ima opraviti na vsej črti s poštenimi agenti (ne s kakimi ciganskimi Italijani ali Židi). V NEW YORK, dospevšim gremo kolikor le mogoče na roke in kjer le potreba.
V C F te prednosti govore, da naj se vsak Slovenec in Hrvat le edino na nas obrne, kjer bode najhitreje, naj-W O E ceneje in pošteno postrežen.

Dalje pošiljamo najceneje in najhitreje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Ogromno rastoči promet nam daje priliko naše rojake CENO postreči, objednem pa tudi dokazuje, da kdor se na nas obrne je dobro postrežen in se še večkrat na nas obrne in drugim enako storiti svetuje.
* Cena, hitra in solna postrežba je naše trgovinsko geslo. *
potnik, naj pride od kteregakoli kraja Zjedinjenih držav ali iz stare domovine naj pazi
na naš naslov, ulico in številko
|| A I ne posluša nikogar, ako ga tudi slovensko nagovori in drugam vleče, za Slovence je pravi kraj le pri nas. UMU Mi stanujemo tudi v istej hiši tik nad pisarno in nas lahko vsakdo ob kterej koli uri pokliče.
npiU pa stori, kdor nam njegov prihod natančno naznani po kterej Železnici pride, to je odhod od kraja in ■ HM V kdaj sem pride, to mu na vsakej železnici poved6.
vsak potujoči rojak, ako naše nasvete uboga in natančno pazi, da pride na
I EPE NOVCE PRIHRANI pravo Številko in ne da novcev preje iz rok, dokler ni povsem preverjen,
kkl k I1U W	I IIIIIUMI«I Ja je na prayem megtu
Ubogajte nase nasvete in vedno ste na pravem potu.
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST,, NEW YORK.
.-Jo"
"bo „Glas USTarr-ocLa" UsTo. 38.
Samo za mozke.
Zavitek uzorca nove iznajdbe hočemo poslati vsakomu, kdor naznani svoje ime in naslov.
Popravi zdravje in moč življenja v kratkem času.
Zavitek uzorca čudodelnega
zdravila pošljemo po pošti vsakomu zastonj, kdor piše na State Medical Institute. Ta zavod je ozdravil toliko mož, kteri so se več let upirali proti duševni in telesu txilezni, pro-uzroceni v zgodn ji moški dobi, da je sklenil razdeliti zastonj zavitke za poskušnjo med one, kteri po nje pišejo.
Zdravljenje se vrši doma in vsak mož, kteri trpi vsled kake spolne slabosfi — izvirajoče c«i lahkomišljenega življenja v mladosti, kar pospešuje zgubo moči in spomina, bolečine v križu in nezmožn.*.t spolnih organoy, se sedaj lahko sam zdravi doma in tudi ozdravi.
Zdravilo ima čudodelen prijeten in ozdravljiv učinek, kakor bi tekla naravnost do obolelih delov, daje moč in raz-vitek kjer sta najlmlj potrebna. Ozdravi vsako bolezen in odpravi vse neprijetnosti pro-vzročene po večletnem prebiranju naravnih zakonov, in dokazano je, da ozdravi vsak slučaj. Piši na State Medical Electron Buil-■ ayne. Ind., po za-kterega pošljemo zastonj. Zavod se trudi doseči velik del onih mož, kteri ne morejo zapustiti svojega doma, da bi se podali k zdravniku. Prosti uzorec jim bode pokazal kako lahko je ozdraviti spolno slabost, ako se rabijo prava zdravila. Zavod ni ome^ n. Vsakemu možu, kdor nam piše, peljemo prosti u/orec v skrbno zalepljenem navadnem zavitku, da nihče drugi ue vč kaj je not ji. Piši nemudoma! ^
&	S!!
HOTEL WAHRENBERGER,
130 Greenwich Street,	New York
(eden blok od ,.Glas Naroda") je sedaj prav lepo prenovljen in lahko svoje goste dobro postreže.
Na dan je plačati $1 00
za trikratno dobro tečno jed in čisto postelj.
V tem hotelu vedno bivajo SLOVENCI dospevši iz STARE DOMOVINE ali pa DOMU potujoči. Znamenje, da Slovence DOBRO postrežemo je : ker nam gospod FR. SAKSER vse njegove potnike odkaže in nas povsodi priporoča.
Slovencem in Hrvatom priporočaje se v obilen poset
G. M. Scheid & Go,
130 Greenwich St., New York.
c>."ti zX-'tt o.-XSIx^-ft c
<Xi*	<r VZM^MZ <r SM
r^i	yt \\	yii
-■<4 rlXj"^ Uitl C«^ zh'tl-t^'h cXj'O zXsh (LM^-CXJ'O-
Podpisani priporoma vsem Slovencem svoj kraB-
no vrejeni
JOSIP SCHAR&BON '
ELY? - - - - - Minnesota
priporoča svoj
v kterem toči sveže Schlitzevo pivo, dobra domača in mportirana vina, izvrsten whiskey n likere, ter prodaja fine smodke.
Glavni zastopnik Jos. Schlitzeve piYOYarne
Z gosp. FR. SAKSER-JEM, 109 Greenwich St., NEW YORK, delujem v zvezi glede pošiljanja DENARJA v staro domovino, ter rojakom vse potrebno tudi v družili zadevah preskrbi in.
Y mnogoštevilen obisk se priporoča
JOS. SCHARABON,
ELY, Minn. S V O J I K S V O J I M !
JF7orence
s y <vy v--^ »r.^ y / j1
Mestna toanMca v Koveni Mesta
obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca,
po 4-° jo
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-dauja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. (,,Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence.
"^IV-j" V^fcflVV	VJ
u n
m
n
M M
K



Rojakom v CALUMETU in DOLLAR BAY naznanjam, da sem otvori! tudi na CALUMETU svoj SALOON in imam sedaj
Central Saloon
JOHN BARICH. Prop.
v Dollar Bay and Calumet, Michigan.
V obeh saloonih bodem točil vedno sveže pivo, najboljši whiskey in druge likere, kakor tudi dobra vina, ter prodajal fine smodke. Rojaki počastite me mnogokrat.
Dalje naznanjam, da sem tudi v zvezi z g. Fr. Sakser-jem, 109 Greenwich St.. New York, ter po isti ceni pošiljam novce v staro domovino, ter rojakom tudi vse drugo potrebno preskrbim.
JOHN BARICH,
DOLLAR BAY & CALUNET, Mich.
ft
ft ft
ft ft ft ft ft ft ft ft
!
ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-s k o pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
kegljišč©.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat?
ii k svojim!
Sč spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
Ali si gluh ?
Vsak, kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj
lahUo ozdravi > našo novo iznajdbo, samo gluho rojenj se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha. 1'opKi tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma / malimi stroški.
Dr. Dalton's Aural Institute,
596 I-a Salle Ave.,	Chicago, 111.
iS
John Russ
priporoča SLOVENCEM in HRVATOM svoj
432 South Santa Fee Avenue, Pueblo, Colo.
Točim vedno sveže, fino pivo, importirana in domača vina, najboljši whiskey in likere.
PRODAJAM DOBER TOBAK IN FINE SMODKE.
Naznanjam tudi, da sem glede pošiljanja denarja in druzih zadev v zvezi z g. FR. SAKSER-JEM, 109 (Greenwich St. v New Yorku.
Slovencem in Hrvatom se uljudno priporočam za mno-gobrojen obisk
J~0T1 m IRTXSS,
432 So. SANTA FEE AVE., PUEBLO, Colo.
ft ft ft ft ft ft ft
ft *
:ft ft ^ft ft ft ft ft ft ft ft
Zaobljuba.
(Zagorska.)
Bleda, vitkorasla deklica j«- klečala ob smrtni postelji svoje ma-t re. Bledo lice je pokrivala z rokami ter skrivala v mehko poateljine blazine .... Včasih se ji je izvil iz srca globok vzdihljej; sicer je pa bila v sobi gluha, mrliška tišina.
,,Ana", izpregovorila je za nekaj časa bolnica ter uprla osteklene oči v deklico.
Ta se je zganila. Dvignila je glavico ter se ozrla na mater, ki se ji je zdela zdajci zelo razburjena ....
,,Ana, ali me ljubiš", ponovila je bolnica ter proseče pogledala naravnost hčerki v oko.
„Mati'4, izpregovorila je deklica, ustala nagloma ter krčevito prijela bolnico za vrat.
Bolestno se je žena nasmehnila, a kmalu ji je izginil smehljaj raz bledo lice in prejšnja toga seji je i znova razlila po obličju. V očesu ji je zatrepetala solza, znanilka notranje boli.
„Če me res ljubiš Ana, usliši mi slednjo prošnjo. ...44
Ana je vztrepetala ter sklonila kodravo glavico bliže k materinemu vzglavju.
„Ana, ali uslišiš prošnjo — izpolniš li obljubo, da je ue ponesem neizpolnjeno s seboj v grob ....?•' In skušala s pogledom ujeti nem odgovor. . . .
Obljuba, — oh nesrečna zaobljuba !— Velevala mi je drugam, — Anica, jaz bi ne smela biti tvoja mati I"
Ta hip je bolnica skoraj srpo pogledala deklico, ki je strepetala, liki trepetlika v večernem zraku ....
,,Ana —jaz bi se ne smela poročiti s tvojim očetom, obljuba mi je velevala dalje, a bliže k altarju."
Deklica je nižala in nižala glavo, dokler si je ni sklonila prav na prsi.
„ Ana — ali veš, zakaj sem te da-a v pripravnico?govorila je bolnica z glasom, ki je razodeval neko hrepenenje ....
Ana je zrla nepremično pred se, ne zavedajoč se, kaj ji je rekla mati.
,,Ana izuči se kmalu — še letos. In ali lahko pojdeš potem kot. . . . namesto matere ... v samostan.
Ta hip j <b-kl c>i povesila pogled, — prebled-laj . zatrepetala še huje, ter bolestno vsklikuila .... Zopet je pa zavladala v sobi tihota, ona gluha tišina, v kateri s" grozi srce nad .... lastnimi utripljeji .... ,,Ana. ali me ne ljubiš'', šepetala bolnica iz nova.
Dekl ica je ihtela. Svet'e solze so padale na velo materino roko, vroče . . kakor so priprele iz ljubečega, v tem hipu v neskonečni 1 oli plavajočega srca . . .
. 'wr.,..; -.V-^ll
v
31 H
S
h
K
M H
S
se m
K
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg;
PO 4:°|0
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
MKKMKMKMKHi;
M|U|i JOijIL »IV >0' .'Jul1 jl'-'OL.ffO
m m s m
K S
m m
M
Zunaj je viharna jesenska noč. Na dreveBu je šumelo listje — ter vršelo, tajno vršelo. Rezki jesenski veter je žvižgal okolu hiše. — Luč na oknu je ugasnila in v sobici je bila tema. . . . Ni Ii bilo luči treba dvema srcema, ki sta odmirala
življenju?--Za nekaj trenutkov
je ob brleči sveči ugasnilo oko nesrečne matere....
Deklica je vstala, pokrepljena z materiuim blagoslovom — a duša ji je bila potrta, — kakor obtežana z velikim grehom ....
Mirno, skoro neobčutno je stala nekaj časa pozneje ob visokem odru kjer je spavala mati mirno, po kojno. — Zdelo se ji je, da jo gleda istinito, proseče — iu da ji usta govore poslednjo besedo: ,,Bog te
blagoslovi".--
Pokleknila ji je ob vznožju; pokrila glavo z rokami — ter molih dolgo goreče, pobožno ... Je li prosila pokoja materi — v gomili — ali sebi, ve le On, ki je slišal njene prošnje! —
Nemo je stala dva dni pozneje Anica oh mrterinem grobu. Oče j^ glasno plakal — sorodniki so tarnali — a njej ni kanila ena solza na bledo lice. In ljudje so neje voljni zmajevali z glavami, kako mora biti človek tako ueobčuten ob tako grenkem trenutku I
Dva groba, velika, šireka groba videla je Anica zevati pred seboj! Zdelo se ji je. . .. da stopa vanj ) sama ter da bobni gruda nanjo. . in da se zapira gomila zanjo. . . . Nepremično je pa t ietini zrla na
materino krato, ki je izginjala vedno bolj pod zamolklo padajočo rušo.
Vrnila se je z grobov. Molče je šla v sobico, pokleknila pred svetim razpelom ter se tam izjokala, it srca razjokala!
Zatem je sedla k pisalni mizi — odprla predalček trr vzela iz njega
papir in pero----a pisala ni, kakor
je bila namenila.
,,Ne morem in vendar morami— A osreila se je kmalu, — vzela pero pomočila je prav na dno v črnilnik — a zatem pisala drobne vrstice, katerih tresoče pr.tnj.e so bile dosti značilne v no:ranji njeni razburjenosti
Dragi Ivan! Oprosti tem vrsticam, kratkim a usodnim! Oprostil mi bodeš tem raje, č^ Ti poročam, daje to moje zadnje pismo!
Ločiva se v življenju dragi odpusti, ne morem drugače! Ob smrtni uri moje matere je umrla v mojem srcu za Te vsaka ljubav. moralo je biti tako. — Mene veže obljuba za bodoče življenje v samostanu
Od srca ti ž-dirn sreče—mnogo sreče! Zabi me, kakor i jaz Tebe pozabljam in moram pozabiti! Poslednji pozdrav!
Tvoja odkritosrčna
Ana ...
Pred nekaj leti je bilo, — Pozno so peli zvonovi v samostanski cer-—Zunaj pred vrati sejegujetla množica ljudi, ter nestrpno pričakovala, — kdaj priueso krsto. — Tudi jaz sem se bližala radovednim gledalcem, a ne iz radovednosti — gnalo me je gorko hrepenenje videti še enkrat — koleginjo, znanko, — ki je ležala na mrtvaškem odru.
Pred dvema letoma so Be zaprla za njo samostanska vrata, danes ji je prost izhod na — grobjel
Zdelo se mi je, da jo vidim pred sabo, zdelo se mi je, da sediva skupaj v šolski sobi! ... Govori mi o Ivanu, dragem svojem Ivanu, ter ogleduje zlat prstanek na roki.
,,Z Bogom Ivan, z Bogom svet", zdi se mi, da 8 ^ pečaj o njena usta. . Gledam jo . k&ko trpi molče,— polj ubujočzlat krjžer, katerega gorko pritiska na usta....
In zopet jo vidim, kako kleči
pred* oltarjen----gia8 se ji trese,
telo drhti ko izgovarja slovesno obljubo....
Bridki iu žalni spomini mi ob-jamejoduha. . . Spominjam se njega, nesrečnega Ivana, ki morda, ne vedoč, da je preminula Ana — kleči osamel v tihi celici in moli!
A tačaB me iz tužnih sanj vzbudi tožni pogrehui spev. Molče sem šla 73 krsto, — le z d n j pa zdaj sem si obrisala roso z oč- sa — Za Ano pa mi je srce gorko naročalo: „Spa-vaj mirno!
Smesnice.
Oče: ,,Tvoj ženin mi piše in vpraša koliko dote ti bodem dal takoj, in koliko po smrti dobi?"
Hči: ,,Zato je vedno meni pravil, da sem njegov zlati zaklad!"
Oče: Dobro, zato pa meni ni potreba vaju zakladati!"
Surovo. A.: ,,Oni mož me je imenoval lažnjivca, lopova, malopridneža. Ali bi mi Vi svetovali se ž njim boriti v dvoboju?" — B.: ..Gotovo; saj ni nič bolj plemenitega, npgo boriti se za resnico."
Dobro rečeno. Knpec (stoječ pri vratih prodajalnice) : ,Ali samorem dobiti par prašičevih ufieB?* — Mesar: ,,Da, le vstopite, takoj Vam jih bodem odrezal."
>



Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;)
II.	ff John Globok ar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALO'I KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj sh blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan G o v že ta, Box 105, Ely, Minnesota.
Poziv«
Društva, ktera so v zvezi z Jugoslovansko Katol. Jpdnoto, sedaj v K Iv, M mu., naj si blagovolijo izvoliti delegate za ytavno zborovanje dne 4., 5. in 6. julija V Ely, Minn., iste naj naznanijo prvemu tajniku Jugoglov. Katol. Jodnote, na jih ta priobči v glasilu.
ELY, Minn , 14. apri la. 1900.	Ivan G o v ž e, I. tajnik.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"-
Toch: doliui ob afgbaniški Lord (;«orge Hamilton,
Gozdni požar.	Brezdvomno je strogost vojaške dis-
Bolivar, N. V , 10. maja. Na	temu največ kriva,
petroleja,h poljih pri Bradfordu,	Carigrad, 8. maja. Turška
Alleghenv in Chipmunk so miuoli	vlada Je da,je8 naznanila, da je z
teden gozdni požari in v.harji pro-	,noz,imfikimi tvrdkami sklenila po-
uzročili več nego «200.000 škode.	za predrugačenje in preuov-
Najhujše Zgube spadajo na veliko	8 oklopuih ladij,
ravan tnnd Bradfordom in Mount	L',"do11' maJa- Indijska
J .UHlto,,,, tam je razaajal gozdni	vlada je poslala močno eksp«dicijo,
požar več milj v okrožju in ua pe-	da kaznuje^ \\fazirise, kteri so ple-trolejevih poljih uničil vsa poslopja
in drug« naprav« za pridobivanje	Dlt'J1"
petr leja Na stotine uiož, kterim	držav,Jl tajnik za Indijo je dobii
h . plačevali po 40 centov na uro,	od podkralja baron Curzon poro-
jn gasilo noč in dan toda vsled	da je vsled nedavnega de
hudega viharja jim ni bilo mogoče	^vanja položaj v Madrasu in
ustaviti plamena. Standard Oil Co.	Mya.,r« mm-go zboljfril. Nasprotno . . ni svoj škodo na več nego S50,-* Ptt Je P" druzih krajih kjer raz-
(K M). Tvrdke Backer Oil Co. in	8aja lakota, vsled p.manjkanja
\\ ill Ugf.by Brothers imajo tudi	v"de iu liu.Ie vročine še slabše
velik . >Kodo. Na več milj v okro-	p"»taln. Število podpore potrebnih
žju je lopa ravan premenjena v črno	oso,) *1,aša vedno 5,617,000.
pustinjo.	Pariz, 9. maja. Amerikanski
j oddelek za stroje na svetovni raz-
Evropejske in druge vesti.	titavi j« velikank V8Fh. Odkar s . Pariz, v maja. Pri dana-	odprli razstavo prodali so in množili seji kabineta so ministri s prod-	go Btrojev francoskim tvrdkam in
sediiikom Loulietom na čelu raz-i pred zaključenjem bodo bržkone
motrivali izid predvčer«jšnih občinskih volitev. Po seji so izdali sledečo poloticijeluo nato: ,,Tele-gratična poročila prefektov kažejo j'-dnoglusno pomiioženje republikanske stranke v vseh važnih občinah, kjer je znan izid volitve. Republikanci so zmagali v štiridesetih oljčinah."
Poročila iz vse dežele kažejo, da so nacijonalisti samo v Parizu napredovali, ne pa na deželi. ,,'IVmpi", oficijeloo glasilo mini-sterstva trdi, da je omahljivo mišljenje Parižanov potisnilo deželo najmanj za dvanajst let nazaj, toda edinost republikancev na deželi je vtisnila uspehom nacijonistov v Parizu le pomen krajevnega dogodka.
P e t r o g r a d , 8 maja. Sem se poroča, da je nedavno ob ruski železnici v Mandžuriji 35 mož m'^an oddelek kitajskih vojakov ustrelil ruskega stotnika in 10 ko-zakov, kteri so tam opravljali službo. Rusi so potem preganjali Kitajce in jih pobili. Ruska vlada je zahtevala kaznovanje najvišjega kitajskega uradnika one pokrajine in Kitajska je tudi tej zahtevi ustregla. V slednjem čaBu se je prijietilo več slučajev, da so kitajski tolovaji pomorili in pohabili ruske inženirje.
Dunaj, 8. maja. Po današnji otvoritvi državnega zbora je predlagalo ministersvo postavo, po kteri naj bi bil po čeških pokrajina^ Cnške v sodnijah in uradih pr-poznan in oticijelno dovoljen češki jezik. Vkljub t«mu dovoljenju so češki poslanci zahtevali obatruk-cijo, kar je prouzročilo ua galerijah t*ko razgrajanje, da je morala policija galerije sprazniti.
Jožef Rowoton, prostak pešpolka fit. 74 v Reichenbergu na Češkem je pri paradi polka, nenadoma stopil pred vrsto in si porinil bodalo ▼ srce. Bodalo je še izdrl iz prs, ga vrgel korporalu pred noge in se zgrudil mrtev na tla. To je že četrti samomor v teku dveh me-
vse razpmdali.
Fort Said, 9. maja. Tu se naznanja, da se je kuga tudi že v Aleksandriji prikazala. Pripetil se je nov Biučaj nalezljive bolezni. Dospela je vojaška pomoč in napravila z pet mir med razburjenim prebivalstvom. Francozi, Italijani in Grki kakor tudi družba prekopa urejuje zasebne bolnišnice. Do sedaj je umrlo devet osob vsled kuge, štirje izmed teh v bolnišnici. Dve osobi eti ozdravili.
Drobnosti.
Deželni garancijski prispevek za
dolen jsko železnice je znašal lansko leto 93.0< 0 gld To je pač' ulo breme za deželo.
* *
*
Bugoskrunstvo. V noči od 21. na 22. aprila so neznani bestijalni zlo činci na Rožniku pri Ljubljani sueli razpela s križa, je zadrobili in vrgli v gozd. Pri kapelici skušali Marijin kip vzeti iz kapelice, in ker tega niso moglji storiti, lučali so kamenje v kapelico in razbili tablo sv. Jožefa, Marijin kip pa so poškodova.li na obrazu V bližnjih vaseh, kjer stanujejo laški delavci, Be plošno govori, da so isti izvršili divjaški zločin.
*
* *
Uravnava Slirne. Lansko leto so se pričela dela uravnava Mirne. T roški so proračunjeni na 149.(XX) gld. Iz Ljubljane seje na delo odpeljalo 40 kaznjencev iz do Treb-
nega, odkoder so šli peš do Mirne. *
* *
Iz Ljubl jane nam pišejo: Težak, vlažen, duhomoren vzduh se ulači nad Ljubljano. Mnogo s^ govori, razpravlja, ugiblje, kritikuje — po gosto popolnoma napačno — raz laga, smeši, braui, hvali, uničuje, zopet pripoznava. Občinske volitve so pred durmi! Katoliška-narodna stranka je sic r izjavila, da letos ne postavi svojih kandidatov, ali kdo
vč, da-li se ne premisli še — saj je v med reicbenberfiko posadko.' vreme v aprilu najbolj spremenljivo
in nestanovitno 1 Vsaj govori se tako, da na skrivaj živahno agitnje proti sedanjemu občinskemu za-stopu. Potemtakem ni čudno, da so se tudi uaši uemčurčki ojačili in so dvignili svojo glavico, hoteči tudi kaj za-se! Seveda je zastonj njih trud in napor.Nemškochologospod-stvo so že pred leti pokopali in od sv. Krištofa ne prihaja baje nihče več nazaj.
Pet let je po groznem potresu in kakšna je danes Ljubljana? I L^pa, nova, moderna! Res je, da ima precej dolga, ali plačuje ga leto za letom redno in polagoma se ga iz-nebi. Vrsta prekoristnih naprav pa vendar-le ostane hvaležnim potomcem 1
Slovesnih velikonočnih procesij je udeležilo — ob uajlepšem yremenu — tisc-če ljubljanskega ljudstva. Isto tako tudi potresne
procesijo v nedeljo.
*
* *
Železni most južne železnice na ljubljanskem Barji bo gotov še-le prihodnjo pomlad, ker voda in neugodno vreme ovira dela.
*
* *
Neprijetna pomota seje pripetila mestnim delavcem v Ljubljani. .Magistrat je namreč odredil, da se izmej dveh malih drevoredov, ki stojita mej jahalnico ob Tržaški cesti in železniških tirov, poseka jeden drevored in Bicer v svrho grajenja novega poslopja. Delavcem pa se menda ni dovolj jasno označilo, kateri drevored naj posekajo ter so posekali napačnpga. Se le ko so že vsa drevesa ležala na tleh, so pogodili pomoto. Sedaj sta posekana
oba drevoreda.
* *
*
Ljubljanski romarji v Rimu- ,,Slovenec" poriiča: Dne 2o. apri la so slovenski romarji pred slavnostuim vhodom v cerkev sv. Petra v ,,Caui-posutno" zapeli cesarsko pesem. Vhod v cerkev je bil veličasten. D« Igi sprevod je bil razvrščen v najlepšem redu. Kake pol stotina pevcev je pelo papeževo himno. V cerkvi so pokleknili ob grobu sv. Petra. Vladika Anton Bonaventura je ogovoril klečeče romarje. Potem S3 zapeli lita ni je. Ljudstvo, katerega je bilo obilo zbranega je prosilo, naj še pojejo. Pevci so dodali zahvalno pesem.
* »
*
strela napravila je to leto na Kranjskem že precej škode. 22. aprila je užgala kozolec Lorenca Breznika v Vrhovljah pri Kamniku, dne 23. m. m. pa je udarila v hlev Atona Marolta v Zg. Mamolu pri Polhovem gradcu ter ubila bika.
* *
*
Požar. Velikonočno nedeljo je pogorela vas blizu Cirkovce ua Ptujskem polju. Gorelo je ves dau in je pogorelo 8 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Zažgali so dečki, ki so
streljali s pištolo.
*
* *
Ustreli! se je v Puščavi na Štajerskem 70-letni starec Slamberger. Na smrti je bilo baje krivo nepreveč Ijubeznjivo vedenje njegove ,boljše' polovice.
*
* *
Roparji obiskali trg Pilštanj na Štajerskem. Prišli so najbrže čez Sotlo s Hrvaškega. Poskušali so brezvtpešno, da bi ulomili v župni-šče ter potem pri poštarju in trgovcu Matevžu Zupančiču. Na obeh krajih so bili prepodeni. V bližnji vasi Lesični so iz neke prodajalnice odnesli precej blaga. Poskušali so še pri večjih hišah ih vse kaže, daje moralo biti več cseb. Sodijo, da so
bili to najbrže kaki hfvatski cigani. •
* *
S n ranil mater. V soboto dne 21. aprila zvečer seje v Borovljah 10-letui faut puškarja in trgovca g. J. Lotnaaua i^ral z nabito t.liobert-pi-štolo", ki se mu je sprožila. Krogla je zudela njegovo mater v prsi ter
jo zelo nevarno ranil.
* »
*
Nesreča. —S Slapu po Spehovem brdu na Goriškem sta nesla 2 moža iz Lokovea (tast in zet) prešičke domov. Bila sta nekoliko vinjena. V veliki strmini zdrsne menda tastu ter pade s košem vred in se vali po hribu navzdol. Zet odloži vse breme ter skoči za tastom, pa tudi temu zdrsne, in drugo jutro so dobili tasta mrtvega, zet pa je bil tako pobit, da so ga morali deti na mestu v sv. olje. Upanja Di, da bi okreval.
Raznotero Na grobu svojega očeta
seje ustrelil infanterist 87. pešpolka Vrečar v Žalcu pri Celju. Zadnje dneve je bil nekam potrt in zmešan, da seje na posled usmrtil.—
V	Macedoniji pri Kosovem so Ar navti napravili izgrede proti Srbom, katerim zabranjujejo obisk cerkve.
V	Vranji so ubili obmejno stražo. Radi tega je poslala Srbija na mejo vojake. — Od letos dalje dobivaj avstr. vojaki za večerjo dvakrat na teden porcijo konserv, sicer 2 kr Od prihodnjega leta dalje se pom noži znesek 3 kr.
*
• *
Za vojsko sta zahtevala Kr.eg hammer in Spaun v skupni mini-sterski konferenci nič manj nego40 milijonov kron več kakor doslej. Ker denarja ni, se niso mogli sporazumeti, ali baje, če ne bode mogoče dovoliti, te svote, ostane avstrijska vojska za vojskami drugih držav.
• * *
Novinec ženskega spola. V Zali-Egerszeg na Ogerekem je dobila neko dekle, Justiua Eseteny, vabilo, da pride na novačenje. Ta nenavadni poziv je seveda razburil vso družino. Sprva so mislilii, da je kaka pomota j a na pozivu se je vse strinjalo: ime, leto in kraj rojstva. Se le ko so pregledali župnijsko matico, se je videlo, da se je bil duhovnik zmotil v imenu. Zapisal je namesto Justina —Justin ter tako napravil iz dekleta fanta.
Smešnice.
Razumljivo. „Glejte g"Bpa Mravlja, jaz in moj mož imava najlepše življenje v zakonu. Moj možje nočni čuvaj in ga ni vso noč doma, jaz grem pa zgodaj zjutraj /. doma in ves dan prodajam na trgu sočivje."
Pred sodnikom. Sodnik: „Vi ste že dvajsetkrat vlomili." — Tat: ,,Gospod sodnik za to se nameravam sedaj podati v zasluže-ui — pokoj !"
Poznavalec. Zavarovalni agent (uročujoč zavarovancu polico) : ,,Vaša hiša je toraj zavarovana za lo.OOO dolarjev! — Zavarovani: „Koliko dobim, ako moja hiša že jutri pogori?" Agent (resno): „ Naj manj tri leta ječe!"
Težko mogoče*. Potnik: „Imam čast se predstaviti kot za stopnik tvrdke Halske & Comp., tovarnarji lokomotiv in parnih strojev.4' — Trgovec: „Prosim, pokažite mi uzorc!"
N o b e 1. Jetnik (pazniku): „Ako kdo zamene vpraša, recite mu, da nisem doma I"
Z vi te ž. Gospod: ,,Ali imate purane?" — Trgovec : ,,Da, vsi so sveži I" Gospod: ,,Koliko velja eden?" — Trgovec : ,,Cene bo različne, lBhko zberete P4— Gospod: „Dobil hodem prav sitno družbo in bi rad ljudem kaj predstavil, da bi tem preje odšli. Tu je dvanajst pu rauov, poiščete mi štiri najbolj trde in stare.44 — Trgovec: „Ti so najbolj trdi, ktere imam I44 Gospod: ,,Toraj hodem vzel onih osem I44
Pobožna želja. Goldberger (služabniku prodajalnice) : „Vi Janez, jutri ostane naša prodajalnica zaprta, mi bodemo obhajali spomin na razdejanje Jeruzalema.44 — Janez (zvečer ko je šel domu): ,,Vošim srčno razdejanje Jeruzalema!"
RED STAjR LUXE
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New Yorka v Antwerpeh Philadelphie v Antwerpeh
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
„VATEBLAND\ na dva vijaka,
(se gradi),......12000 ton.
,-!£EELANE", na d v? vijaka, 12000 ton. ..KENSINGTON", na dva vijaka, S669 ton.
..SCUTHWAEE", na dva vijaka, 8607 ton.
„Fi-Ii,SLAND".......7116 ton.
..WESTEEKLAND", . . . . 573G ton. ..NOCBDLaNE-,.....5712 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana najboljša postrežba.	'
Pot čez A ntwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potuike iz all v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja yo2njih listkov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Jro^way NEW YORK - 43 La Salle St., CHICAGO. - 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. - Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
POTSDAM, parnik z dvojniiu vijakom,	ROTTERDAM, parnik 1 dvojnim vijakom,
12500 ton.	S300 ion.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, Parniki: MAASDAM, SPAARNDAM 'Q
10500 ton. j	_ WERKENDAM.;
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Is* Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna č rta i
Trstu, št. 7 Prosta luka Dunaju, I. Kolowratring 10.
ia svo je pisa r ne v
Inomostu, 3 Rudolfstrasse Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vb ako Boboto ob 10. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St., New York.
Grahek in Sunich
CALUMET, - - - - Michigan, priporočata rojakom svojo
grocerijo,
v kterej prodajata vedno vse sveže i blago po najnižjih cenah.
Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke.
V obilen obisk se priporočata
J. GRAHEK in M. SUNICH,
C alu mkt, Mich.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za 820.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker m->ra biti denarna pošiljatev registrirana.
Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER ct CO. 109 Greenwich Str., New York.
Palace Heat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St.- Calumet- Mich.
Med postom so pri meni dobiti
vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka Cštokš) po 15 cent. funt Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Nada posebnost so
tS" kraitfske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem 1
Miners Exchange
^r-^ Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. |
V	njem točim izvrstno pivo5 Denver Milwaukee, od te pivarne i sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke. dobiti so dobra jedila in pre* u o č i š č e.
V	obilen obisk se priporočam (l.il.) MAT. MAUTZ, lastnik
Josip Losar v East Helena, M o nt
priporoča Bvoje
grocerijsko blago
kakor\udi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODIIE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. •
Vina na orodaj.
Dobra rudeča in črna vina po 40 d«
55 centov galona b poaodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centom galona b posodo vred. Z naročilom naj vsakdo počij< tndi novce ali Mouey Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Oal.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r vi sloven-b ki
Z024 South 13. St,, Omaha, Neb,
Vedno Bem pripravljen vsakoma-dbbro postreči z dobro pijafto^ finim wh i skeye m in izvrstnimi amodkami. Tudi imam lepo urejen« prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. MoJ saloon je le tri bloke od podaja (dipe).
- JOSEPH PBZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Nefe.


=
Tii FTfcoZlg:.
Tombola.
(Iz italijanskega.)
(Dalje.)
Takošnje bo bile razmere, ko je signora Magdalena zaklicala svoj pastorki brezsrčne besede:
,,Touina moraš na vsak način pozabiti 1"
Toda to je bilo laglje rečeno, nego storjeno.
Itala je točila grenke solze, ko Be je zmračilo v nizki sobi. Tema, brezupna tema v njenem srcu in okotu nje. Njeno solzno oko je za man iskalo zavetja in pri tem ugle dalo lučico, ktera je po pobožni italijanski šegi brlela pred podobo Matere Božje.
,,Rešena sem," je vsklikuila Itala nakrat, na Magdaleniuo brezmejno začudenje. „Madona mi bode pomagala k mojemu Toninu."
In padla je na kolena pred malim hišnim altarčekom s podobo Matere Božje in storila zaobljubo.
S zasmthljivim krohotanjem in vendar boječe — kajti nikakor ni dvomila nad čudežno močjo svete Device — je planila Magdalena na klečečo Italo, jo zgrabila za krasno lase in ubogo deklico vlačila pu tleh in aikala posmehljivo: ,,Kaj hočeš zaobljubiti Madoni ti abotno revše, ko nič nemaš? Morda dva zlata srca kot znak vajinega srečnega zjedi njen j a? Kdor hoče delati zaobljube, mora tudi kaj imeti, ti pa nimaš niti denarja niti kinča — nič, prav nič."
,,PačJ" je rekla Itala zaupno in izvila svojo kito iz surovih rok mačehe. „Mojo kito, moj edini kinč hočem darovati Madoni!" je rekla ■ povzdignenim glasom.
To je še bolj raztogotilo razsrde-no ženo. Z aikajočim krohotom je bliskoma Begla po velike škarje in hotela zgrabiti preplašeno pastorko, ktera je tudi hipoma uvidela, kaj namerava njena mačeha. Hotela je namreč Italo oropati njenega edinega kinča, njenih krasnih las. Toda ko je hotela vjeti ubogo deklico, zadela je v svoji divji togoti ob likalno mizo in se z isto vred zvrnila na tla.
Predno je mačeha zamogla vstati, je Itala ubežala skozi vrata. Njena botra Jo je dobrohotno sprejela pod svojo streho.
Bližala se je obletnica, ko se je Itala seznanila s svojim ženinom Živahno gibanje je vladalo v severo-italijauskem mestu, v k tereni bo se vakako leto o poletnem času, povodom velikega Marijinega praznika, vršile razne slavnosti. Najkras-nejša zabava pa je bila tombola, saj po merodajnem okusu večine ljudstva, kajti ljudska igraje, ktera se vrii na javnem prostoru in privabi od blizu in daleč brezštevilno ljudi. Tombolo ljubi pravi Italijan bolj, nego vae druge igre, posebno ker poleg zabave nudi lepe dobitke \ denarjih.
Tombola je od vlade dovoljena, navadno na glavnem trgu javne vrteča se loterija, pri kteri otroci vzdigujejo Številke, ktere potenc glasno naznanjajo iz visokega, dalef vidnega in lepo okinčanega odra. Tisoče in tisoče ljudi stoji okole odra, vsak s svojo ,,cartello" (ta blico), s kterimi dobe oni, kterin, je sreča mila običajne dobitke ter-no, kvaterno, kviuterno in glavni dobitek tombolo. Lahke si je misliti a kako strastjo vročekrvni Ita lijani igrajo tombolo.
Tttdi Itala je bila vsa vneta ne živce razburjajočo igro. Sedaj n živela več pri hudobni mačehi, marveč pri svoji dobri botri, ktere ji aioer ui zamogla dati druzegfe nego kotiček v jedi ni podstrešni •obi, toda to je itorila tako dobro-voljno, da se je Itali tam zdelo, kakor bi bila v nebesih. Tudi j< vlivala deklica sedaj pravi para-diiki mir v primeri prejšnega pekli pri Magdaleni. Hudoboa mačehi je sicer drugi dan skušali s silo de biti svojo žrtev zopet v oblast, tod: soaedje, kteri bo bili večkrat pričf nenravnih prizorov med mačeho it pastorko, so ae potegnili za uboze-ga dekleta in Magdaleni zapreti li f policijo, ako je ne paati v miru.
Magdalena seje tolažila z mislijo, da se ljubimca itak nemoreta poročiti, marveč položaj mladega para
je bil obupuejši nego kdaj pjpreje. Da bi mu ne bilo treba zapustiti domaČega kraja je namreč Tonin stopil v slabo plačano službo. Toda v jeleni je hotel svojo srečo drugod iskati in se ne preje vrniti, dokler si ue bode toliko prislužil, da bi zamogel Italo peljati k oltarju.
Ta neovrgljivi sklep je najbolj vznemirjal ubogo deklico, toda trdno je upala, da Madona ne bode zavrgla njene zaobljube in jpj pomagala, akoravno nebeški kraljici ni zamogla druz ga darovati nego svojo borno kito las.
Brezbrižnost glede življenja, je bila in bode vedno predpravica brez>kri>ue mladosti. Tako je tudi Itala kmalu p »zabila svoje težnje in veselja nad tombolo ji že itak ui moglo nič kaliti.
V njeni najbuljši obleki ječakala svojega ženina iu akoravno je bilo le skromno krilo od kotuna, rudeč trak in lastnoročno k!epkana ruta na plečih, veB njeni kinč, ni bila radi t<jga nič manj sr-čna, nego krasno oblečene dame, ktere so se v lepih kočijah peljale k od revuih in bogatih obiskani tomboli.
Tonin nikakor ni bil tako vesel kakor njegova tovaršica. Videti je bil prav žalosten, ko je stopil na ljudski vrt. Veselo življenje na oko-lu in solačni žarki krasnega dneva, ga niso mogli razvedriti in mu olajšati srca. Še le ko je ugledal svojo že nestrpno čakajočo nevesto, je zaigral smehljaj na njegovem obrazu.
Toda že pri prvih besedah dekli- , ce se mu je zmračil obraz in sic«r radi sreči za tombolo, kterih ni j zamogel kupiti, ker je vse, kar mu ; je od uborne plače ostalo, posodil ' tovarišu, čigar otrok je bil na smrt, bolan.
,,Za božjo voljo, kako se pa ho-čeva udeležiti tombole brez srečk?" j je vskliknila Itala obupno, ko je prišel njen ženin s praznimi rokami.
„Budi pametna, ljuba Itala," jo je tolažil Tonin. „Tudi tako se ho- j čeva veseliti tombole. Gledati sme vsakdo; poiščeva si dober prostor in vzdignem te makari na kako drevo, da bodeš bolje videla!"
,,Toda dobiti ne morem nič brez srečk!" je tarnala Itala in pričela jokati. Njenemu dobrodušnemu ženinu B8 je sicer posrečilo jo potolažiti, toda vročekrvna deklica bi bila najrajše vsakemu izpraskala oči, pri komur je videla srečke. Ii. iste je imel v rokah ves svet, kakor njej na kljub.
Kdorkoli je šel k tomboli, bodisi peš, ali na vozu je imel srečke, ktere so prodajali na,vseh vogalih. ,,Carblle, eartelle!" je donelo od vseh strani.
Sedaj je mimo našedvojice drdral a vriskajočimi otroci prenapolnjen voz. Presrečni so imeli toliko srečk, da Bojih male ročice komaj držati zamogli. Itala je zrla na nje s za-vidnim pogledom ; ob jednein pa je videla tudi, ko je pri hitri vožnji veter odnesel srečko nekemu otroku. Kakor jastreb je planila nanjo, se polastila hudo zaželjene eartelle I in jo skrila v žep.
,,Te ne smeš obdržati," je branil njen ženin, zelo poštena duša. „Srečko moraš dati nazaj."
,,Kaj tacega mi še na um ne pride," je kljubovala Itala. „Otroci jih imajo še dovolj. Zakaj bi morali bogataši vse imeti, mi pa nič? Nihče razun tebe ni zapazili In ako tudi —"
„Ti storiš krivico; le poglej, otrok je zapazil zgubo, joka, voz je obstal, iskali bodo srečko 1"
,,Kaj meni mar! Kdo mi zamore dokazati, da sem jo našla jaz?"
„Jaz," je rekel Tonin mirno. „Takoj daš srečko nazaj, ali ločena sva za vedno!"
Itala se je obotavljala. Tonin pa jej je pcšepetal z odločnim glasom : „Sram te bodi Itala ! Ali ne vidiš, da stojiva ravno pred cerkvijo čudodelne Madone, kteri si se zaobljubila? Kako hočeš upati na pomoč nebeške kraljice, ako se zamoreš tako pregrešiti?"
Opomin.
Ker sem imel več fantov na stanovanju, omenim za sedaj le ene ptičke, kteri hočejo brez tlela živeti, ljudi slepariti ali goljufati, kakor so mene osleparili in odnesli mi in sicer:
FKANK KOI.AR, doma od Yi>je Bučne, okraja (Jornjigrad na Štajerskem : na hrani in stanovanju $35.06.
JOHN STRMŠEK, doma ck! \\-like Ilučne, okraja Gornjigrad na Štajerskem : na hrani S17.41, zdravila in zdravniku 56.(k>. skupaj S24.01.
JOHN M.ATMŠKk. kteri se pod me-nom PA IK izdaja, doma ludi od Višje I?učne na štajerskem: na hrani in stanovanju $29.01.
Vsi ti omenjeni sli so skrivaj l>rez moje Vednosti od mene in sedaj iščejo kje bodo^u-]>et kterega osleparili.
Rojake prosim, ak<> kteri kaj od teh ptičkov i/ve. kje <la je kteri ali če kj- dela, bodite mi naklonjeni ter mi blagovolite naznanili. ..Pazite se jih tudi Vi !" Imam jih še več /a pri-]xiri»čiti, ktere Vam bodem kasneje omenil.
Priporočam se Vam uljudno
Frank Turk.
1097 St. Clair St., Cleveland, O.
Kje je?
MARTIN MUSIC, doma iz Drago-vanje vasi, okraj rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal doižm Sb7 86 to ga priporoča kot dobrega rojaka
Josip Suiuk, Box2S4, Ely, Minn., St. Lous, Co..
liKp"1 awjisii^ Tw'-fr,"»-:
Izvrstne viržinke
kakoršnih dosedaj še ni nihče Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh,
Naznanilo.
Naznanjam rojakom, da so mi nekatere povestne kjige pošle, kt=re so označene v mojem ceniku, zato-raj naj blagovoli vsak preje vpra šati kake vrste knjig si želi. Molitvenih knjig imam mnogo v zalogi, poBebno opozarjam na mehko v šagrin usnje vezank, sedanja cena SI 95, popre;e 82 10. V zalogi imam tudi
žepne ure.
Močno uro z jednottrauskim pokrovom pošljem po 84, na zahteva nje tako, da jo lahko vsak pregleda na v Express ollice in plača ako mu ugaja. Ure z Elgin koles »vjem na 7 kamuov pošljem za 75, ta-cena
404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. bode le za nekaj časa ker imam v
Poskusite jih in prepričali se b< -dete, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni.
Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo.
■ r.i" '"w^ifs^'TETr
Francoska parobrodna drnzba
nakupu mnogo ur. Nadalje imam v zalogi tudi RAZNE URE in verižice.
Pri naročbi je treba imenovati, po kterem Expressu kdo želi poši-ljatev in je pridejati 25 centov z» Express.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butler Street,
Pittsburg, Pa.
Otvorjenje.
Podpisani priporočam Slovencem v I.a Šal le, III., in okolkn svoj
saloon,
V srečni hiši ljubijo godbo.
Glasovir za $500 alt orgije za $250
le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na vaijčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane nape ve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z uajtjoljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevali je in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000komadov, kteresi izbere^ Popolno, čude/no glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev
„Veliko Doljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. I-"" Vam peljemo po serejstnu
$300 po ekspresu. Agent je zaslužijo denar, ker se lahko pr-»la. P>*ljite2ct zniaio u
cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesev St., New York, P. <->. Iiox 2S53. Dept. Gl. N.
_■£>:................
FRANC Čl) HEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovž^ 'UBUANA %
s &
¥
•i
Priporočam rojakom svojo povsod i znano, bogato zalogo vsakovrstnih švirar;
škili sten* .. žepnih ur, & verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- |f tov po najnižjih cenah.
Pri naroČilih naj se denar naprej pošlje in eden ft gold, več za poštnino.	vC
Ceniki ppšiljajo se zastonj poštnine prosto.	si
Direktna črta do HAVRE - PARIS ..	, , - . , ,
ŠVICO - INN8BHUK (Avstna). i	odprem dne 1 maja t 1 v
_ ........	t obilen obisk. Vedno bodem točil
Parmki odpljujejo od sedaj izvrstn0 sveže pivo, fino doma na-naprej vedno ob četrtkih ob prav|jen0 vino, dober Whiskey in
„ *ou"doPoludne-.	druKH likere. ter prodajal dobre
1 „ odPWJ° 12 pristanišča smodke. Sle • venci, oljiščite me po-štv. 42 North River, ob Mortoi Street:	g 8t
La Gascogne L* Aquitaine La Touraine La Bretagne La Gascogne La Champagne L'Aquitaine I^a Touraine La Lorraine
t
17. maja 1900.
1900. 190'. 1900. 1900. 1900 1900
24.
31. ;;
7. juni 14. „ 21. „ 28. „ 5. julija 190<>. 12. ,, 1900
S spostovaujem
MATH. K0MP,
1003 Main St., La Salle, 111.
SAMO
v jednem tednu je poslal FRANK SAKSER, 109 Greenwich Str., New York, 61.993 K. all $12.491.63 Slovencem in Hrva-Novi brzoparnik 11a dva torn v staro domovino. Toraj šte-vijaka ,, La Lorraine" odpluje prvič vilke govore ovelikem zaupa-iz New Yorka 12. julija t. L	| n j u, naglej in ceni postrežbi. Kdor
Glavna agencija: 32 BROAD- se v tej zadevi drugam obrača, ni WAY, NEW YORK.	na pravem potu.
Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odprem 1 juje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v uašej pisarni, kjer si denar najbolje zme njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN. BAHNHOFGASSE 29.
KNADTH, NACHOD k KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja in pošilja aa vse de!e sveta denarce nakarni**, m«n»ir«», in dolžna pisma
tapodnje in isterjnje sapusčine in dolge ve.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
Dur. GK XA7~_A_IIšr POHEK,
sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth &: Walnut Str., in N. \\ . Central & I'arkSt., |
Kansas City, L . S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeti najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti) pri tamošnjem ljudstvu.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem : ima 25letno /dravnttko skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, t. žulji in bnga-tini znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je "las svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gos^Kla
DE. IVANA POHEKA.
Jacob Stonich
f' 89 B. Madison St., Chicago, 111. V
f-I
Rlika predstavlja uro za dame z ^ dvojnim pokrovom ( Boss Case) in 0 so najboljši pokrovi zlatom pre- ? $ t'*gnj'jui (Goldlield) in jamčim za- v nie 20 ; ko I »s« »v je je Elgin ali 0 Waitham ter velja samo	$
I ».ni", kt^-i-i- žele uro kupiti ne jim s-d- j ponuja l^p:« priložnost, $
Ta cena je le za nekaj časa.	(§)
Na zahtevanje pošljem ceniku poštnine prosto. Dobra postrežba ^ in jamstvo za blago, je moje geslo.	ttj
^ Za obilo naročl> se priporočam z vsem apoštovanjem	f|;
f	Jacob Ston ch,
i »v	89 East Madison qtkkkt, Cunwoo, Iix.
I
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slal>o prebavljanje, lxilezni v mehurju, živčne Ujlezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izrascanje itd.
OPAZKA. Ako se je kdo zdravil Inez vSj>eha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati,
naj obišče ali se pismeno v materinem jezika obnie na svojega rojaka Doktorja 1\ ANA POHEKA. Oa je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, jjosebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredne nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
- VSI ONI--
Kateri nemoreio osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara lw.le/.en, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je l>ole/.en neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil jkj nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
(Konec prihodnjič.)
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEM L KATEREMU PRIDE V ROKE.	*
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočati.
Thus. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas.
S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, oličinski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A.
Dragi g. dr. Pohek: — Z Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepo zahvaljujem.	C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kas.
Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss.
Spoštovani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem l>olehal 23 let na žetodcu in črevih in sem mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani	Jos. Zganič, Hastings, Pa.
Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let.	Jakob Keller, Helena, Mont.
Dragi g. dr. Pohek:— Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje.	Steve MaeaK, Cameron, Texas.
Dragi zdravnik:— S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje.
Bkn Henderson, Kansas City.
Spoštovani gosp. zdfavnik:—Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni.
Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Mich.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne jjoaabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 Sc 563	KANSAS CITY, M0. U.S.
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje iu p- .pravo. (Jene so primeri.« > nizki-, delod'tbr j in trpežno. Najnižja cena trovrafcnih harmonik jh .-18 do 835 in naprej. Izvriu "in tudi na G in 8 glasov. Razpošiljam jih g pravico, da si jih lahko vsak ogleda na ExpreBB Oftice. Glede natančnejrh pojasnil ae je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 Kino St., Cleveland, Ohto.
- ].C o J I-1) > n 00	■
oooJoa^oooa * osaojaaccaa o 39
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba .dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račnn. Glasovi so iz jekla, trpežui za vae življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike Izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se uunorejo uport-biti pri vsakej godbi u bee, trobente ali piičali.