Glasnik SED 23(1983) 2
J. ö Jt 8 c 9 i_ o J	31
navzočega. Od te in takšne oblačilne kulture so naši lokalni „butikarji" tako daleč, kakor sta blagovnici Emona in Nama daleč od hiš Harrods, Se!fridges in Galerie Lafayette.
Tako je danes in tako je bilo tudi včeraj. Ko ljubljanska razstava diagnosticira takšno stanje, se niti malo ne moti. Avtorici se je torej posrečilo rekonstruirati podobo ljubljanske preteklosti, kulturnega standarda tega mesta. No, prav tako pa je tudi opozorila, da je treba v etnološkem raziskovanju napraviti majhen premik, zato da bi zajelo nekatera mejna področja, iz katerih pa zelo veliko zvemo. Ravno ta premik je tudi največja vrednost te razstave.
ZVONKO MAKOVlC DANAS, Št. 51/1983 Prevedla: Mojca Mihelič
poročila, zapisi
Janez Fajfar nam je posla! dopolnili h KRONIK! iz prve letošnje številke Glasnika:
—	12. marca 1983 je bi! v Kovaškem muzeju v Kropi odprt nov etnološki del stalne muzejske zbirke. Avtorja postavitve sta tamkajšnji kustos—etnolog Janez Fajfar in asistent Oddelka za etnologijo pri FF dr. Zmago Šmitek.
—	Od 22, aprila do 12. maja 1983 je potekala etnološka ekskurzija študentov po Kavkazu. Organizacija in izvedba ekskurzije je bila v rokah dr. Zmaga Smitka, ki sta mu pomagala še Janez Fajfar in Silvo Torkar.
Janezu Fajfarju se za dopolnili najlepše zahvaljujemo. Poleg teh informacij pa je iz KRONIKE pomotoma izpadlo tudi obvestilo o 8. mednarodnem posvetovanju o raziskovanju ljudskih glasbil, ki je bilo od 5. — 11.5. 1983 v Piranu. O tem posvetovanju smo dobili obširnejše poročilo Igorja Cvetka, ki ga objavljamo.
jaz sem muzikant
Zapis ob 8. mednarodnem posvetovanju o raziskovanju ljudskih glasbil, Piran 5. — 11. maja 1983
V začetku maja se je v Piranu sestala študijska skupina za ljudske instrumente (Study Group on Folk Musical Instruments), ki deluje vokviru Mednarodnega sveta za tradicionalno glasbo {International Council for Traditional Music—ICTM) pod okriljem UNESCA.
Izbrani temi, ob katerih se je na tem posvetovanju prijavilo k diskusiji kar 25 referentov, sta bili „Glasbila iz otroškega sveta in njihovo razmerje do kulture odraslih" in „Pomen medkulturnih procesov za zgodovino ljudskih glasbil". Na prvo temo je po uvodnih besedah dr. ErichaStockman-na, predsednika ICTM, spregovoril dr. Emst Ems-1 heimer, starosta evropskih etnomuzikologov. Za njim se je zvrstilo nekaj zanimivih referatov. Cajsa I Lund (Švedska) je govorila o odnosu otrok in od-1 raslih do otroških zvočnih igrač z arheološko-muzikološkega stališča. Njen referat se je po I problematiki, ki jo je obravnaval, navezoval na iz- I vajanja domačega referenta Igorja Cvetka, ki je I spregovoril o glasbeno-instrumentalni ustva-1 rjalnosti otrok v Sloveniji. Na kratko: vsak I predmet, ki ga otrok uporablja zato, da iz njega iz-1 vablja zvok (glasbo) je otroško glasbilo. To je I otrokova zvočna igrača. V zgodovini se spreminja I predvsem njena oblika, funkcija ostaja bolj al'I manj ista.
Dr. Ellen Hickmann iz Hannovra je nato v zani-1 mivi študiji opisala primere otroškega muziciranja I na umetniških slikah starih mojstrov, dr. Gottfriec I Haben ich t iz Friburga je govoril o ragfjah in običa-1 jih v zvezi z njimi nekdaj in danes, dr. Ivan Mačak I pa o otroških instrumentih na Slovaškem.
V okviru seminarja so v Križnem hodniku pripra-1 vili razstavo (postavila sta jo Julijan Strajnar in I llonka Hajnal) otroških izdelkov obalnih vrtcev in šol (tema: ljudska glasbila.) Splošna ugotovite^ I udeležencev seminarja je bila, da je razstava zani' I miv prikaz glasbene ustvarjalnosti otrok po Sloveniji in da drugje podobnih izkušenj na tem podf 1 očju nimajo. V Tartinijevem gledališču je bil nato koncert z naslovom „Jaz sem muzikant", srečanje j z mladimi godci, pevci in lutkarji — lepodoponil° prvemu delu piranskega posvetovanja.
O drugi temi so na piranskem simpoziju spregcivorilt številni znani etnomuzikologi: dr. Ba' lint Sarosi iz Budimpešte o večjezični ciganski j godbi v Transilvaniji, dr. Rudolf Brandl (Göttingen) s sodelavci o ljudskih ansamblih, ki ; vključujejo klarinet, med Orientom in Balkanom, ter dr. Ludwik Bielawski (Varšava) o brumbasu ¡n lončenem basu v Prusiji v poljski in nemški Ijudsk* i tradiciji.
Domačo etnomuzikologijo so zastopali Kresi" mir Galin (Zagreb) z referatom o stratigrafiji ljud* & skih aerofonov na Hrvatskem kot rezultatu med' kulturnih procesov, dr. Zmaga Kumer iz Ljubljani f (ISN ZRC pri SAZU) je ob izidu svoje nove knjig6 „Ljudska glasbila in godci na Slovenskem" podali pregled slovenske ljudske instrumentalne glasbi referat Julijana Strajnarja o pritrkavanju pa je dopolnil ogled te slovenske posebnosti na zvon'* i, ku piranske cerkve.
Strokovna ekskurzija udeležencev posvetov^' nja v Grožnjan in Buzet seje končala v Humu s prl' j kazom istrske folklorne ustvarjalnosti. Za udelč" [ žence je bila ta prireditev svojevrstna glasben^ i poslastica.
Poljska muzikologa Eva in Piotr Dahlig (VarsS' I va) sta vsak s svoje strani osvetlila ljudska inst'
Glasnik SED 23(1983) 2
J. ö Jt 8 c 9 i_ o J	31
rumenta oprekelj in violino na Poljskem, dr. Lu-clvik Kunz (Brno) pa fenomen gosli v srednji Evropi ¡n med zahodnimi Slovani.
zaščita kulturne dediščine
Trije referenti (dr. Max Baumann, Bamberg, Ur-SlJ!a Reinhard, Berlin in Leisio Tirno, Tampere) so v nadaljevanju govorili o južnoameriških strunskih 9!asbilih iz pred in pokolumbijskega časa, o stalnem in spremenljivem v igri in petju turškega lšika in ljudskih pihalih na Finskem in v Kareliji. ^animiv je bil prispevek dr. Roksande Pejovič iz ^Ograda, o medkulturnih vplivih v južnoslo-vanske m prostoru, kakor jih lahko razberemo iz resk in slik, ki prikazujejo ljudske instrumente na ®nn geografskem področju. Se trije referenti so v °kv]ru dogovorjenih tem vsak po svoje razmišljali 0 nekaterih vzporednih področjih, ki jih vključuje ®triomuzikologija: etnolog dr, Gian Paolo Gri iz 'dma o problemu tradicionalnih glasbil v indust-r'jski družbi, profesor Fredric Liebermann izSeat-"a (ZDA) pa o zvoku kot stranskem pojavu v kultur' ir> družbi. Seminar je zaključil prof. Tiberiu Ale-^^ndru iz Bukarešte s predavanjem o kronološki 'n Zgodovinski pojavnosti ljudskih instrumentov s D°sebnim ozirom (tudi) na likovne in jezikovne preučevanja glasbil in njihovih sestavnih de|°v. Ob njegovem referatu se je med udeleženci Posvetovanja razvila zanimiva razprava o po-Ve*anosti romunskega kulturnega prostora z dru-9|rni, predvsem južnoslovanskim,
Za petdnevni mednarodni posvet etnomuziko-°9ov v piranskem hotelu Punta lahko rečemo, da bil uspešen. Organizacija simpozija je bila po peniti vseh na izjemni ravni. S strokovnega sta-liiča je prinesel prikaz nadaljevanja intenzivnega ;s^anja na področju preučevanja ljudskih glasbil, poglede tistih, ki so predstavniki tradicionalnega v etnomuzikologiji, kot tistih, ki svoja razgaljanja vodijo po poteh večdiscipiinarnosti in 'Ctm° prispevku miaiših- ki so se vključili v delo
! Prvič so bili na posvetovanju med 50 udeleženci ,. '5 držav Evrope in Amerike navzoči predstavni^ 1 sosednje Italije, ne nazadnje zaradi večletnega ^delovanja ISN in Sekcije za glasbeno narodovi5 iz Ljubljane z italijanskimi kolegi. Zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da je prak-Cn° ves Piran v času seminarja živel s svojimi 90SU — od otrok, ki so risali po pločniku ob svetil-'kii na Punti, do piranske mestne skupščine, kije P jedila topel sprejem za udeležence posvetova-
pomemben delež pri realizaciji piranskega Posvetovanja je pnspevaia SOZD Elektrotehna, O „Melodija" — tovarna glasbil in učil Mengeš, ki Ki °r9anizatorje denarno podprla. Sodelovanje „Karol Pahor" — Piran. VVZ in osnovnih šol alnega področja pa je omogočil velik de) porednega programa te prireditve, okrovitelj letošnjega posvetovanja v Piranu je U ahSlovenska akademija znanosti in umetnosti v IJ '¡ani ¡n njena Sekcija za glasbeno narodopisje r tuta za slovensko narodopisje pri Znanstveno-ziskovalnem centru akademije.
IGOR CVETKO
V začetku julija je bilo v okviru bienalnega simpozija o balkanski folklori na Ohridutudi posvetovanje o zaščiti folklore, registraciji folklornega gradiva in njegovi računalniški obdelavi. Akcija, ki jo je v začetku letošnjega leta v Jugoslaviji sprožilo Hrvaško etnološko društvo, je bila na Ohridu predstavljena še zastopnikom drugih balkanskih držav, ki bodo v prihodnje sodelovale pri enotni registraciji folklornih ustanov in gradiva pod okriljem Unesca. Potek ohridskega sestanka in celotne ackije HED predstavljamo s kratkim historiatom tudi slovenskim etnologom, ki naj bi se (ali pa so se že) vključili v akcijo.
Od 22. — 26. 2. 1982 je bil v Parizu sestanek komiteja vladnih izvedencev za zaščito folklore. Sestanka se je udeležilo 44 držav članic Unesca, 6 držav opazovalk, 15 mednarodnih nevladnih organizacij pa je v Pariz poslalo svoje zastopnike. Jugoslavijo je na tem sestanku zastopala dr. Du-nja Rihtman—Avguštin, direktorica Zavoda za ¡straži vanje folklora iz Zagreba, ki je tudi članica Komiteja vladnih izvedencev za zaščito folklore. Aktivno je sodelovala na pariškem posvetovanju, saj so bili nekateri njeni predlogizadefinicijofolklore vneseni tudi v sklepni dokument posvetovanja.
Cilj pariškega posveta (navajam po Biltenu jugoslovenske komisije za suradnju s Unescom, 2/1982} je bil, da se na interdisciplinarni osnovi in po enotnih izhodiščih analizirajo različni vidiki folklore in ljudske tradicionalne kulture. Izhodiščna točka razprave je bil osnovni dokument, ki ga je pripravilo tajništvo UNESCO iz odgovorov držav članic na vprašalnik iz I. 1981. Tu so zbrane izkušnje, problemi in različna praksa držav članic pri zaščiti folklore.
Pariški sestanek je najprej podal definicijo folklore, ki so jo oblikovali udeleženci sestanka, daje namreč folklora (v širšem smislu ljudska kultura) skupno usmerjena in na tradiciji temelječa stvaritev skupine ali posameznika, ki odraža družbena stremljenja in temu ustrezno izraža kulturno in družbeno identiteto. Vrednote in standardi se prenašajo ustno ali s posnemanjem aii na kakšen drug način. Unesco ugotavlja, daje folklora celosten del kulture sveta in je živ pojav, ki je podvržen spremembam in razvoju. Pojavneoblike folklore vključujejo razne vrste narodne, etnične, regionalne, često sinkretične tradicije, ki morajo biti znanstveno podprte glede na stanje in delokrog družbenih in kulturoloških raziskovalnih disciplin. Morajo biti arhivirane, objavljene in uporabljene pod posebno zaščito na narodni in mednarodni ravni.
Prav zaščita folklore je bila osrednje vprašanje pariškega posvetovanja, ki vsem državam članicam priporoča, da mora biti folklora kot intelektualna lastnina skupno zaščitena za skupnost (tako družinsko, regionalno, narodno, etnično, versko..), katere identiteto izraža. Izrazne oblike folklore obsegajo jezik, književnost, glasbo, ples,