LETO IV. ŠT. 14 (159) / TRST, GORICA ČETRTEK, 8. APRILA 1999
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR/0,77 €
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
EVROPSKA POMLAD
OB TRAGIČNIH DOGODKIH NA BALKANU
Smo v pomladi, ki jo je velikonočni čas še bolj podčrtal. Meteorološko in astronomsko je letni čas že na pohodu. Pomlad pa je živa tudi drugače. Zlasti na političnem področju je gotovo letos posebno razburkana in polna novosti, da omenimo samo hud potres s kosovsko tragedijo.
S podobnim naslovom se nedavno oglaša pariški dnevnik Le Monde, ki evropski pomladi dodaja še Prodija in njegovo izbiro za predsednika Evropske unije. Mislim, da daje francoski dnevnik besedi pomlad dvojen pomen.
V	tem letnem času se namreč dogajajo v Evropski uniji pomembne spremembe, kot odstop Evropske komisije predsednika Jacquesa Santera in imenovanje Romana Prodija za njegovega naslednika, zraven pa še bližnje evropske volitve meseca junija (seveda je tu še nepričakovana vojna na Kosovu). Drugo pa je nekak politični pomen k°t nastajanja nove evropske demokracije. Misli, ki jih podaja oz. na dolgo razvija člankar v omenjenem časopisu, naj nam bodo le izhodišče za naslednje razmi-s )an e. Jasno je, da je Prodijevo imenovanje za glavno evropsko izvršno oblast in njen vrh povzročilo veliko komentarjev in hipotez. Politične reakcije so na splošno pozitivne. In čeprav Evropska komisija ni navadna vlada Posamezne države-članice, je vseeno po svoji vlogi in polenu tej precej podobna. Nekaj sličnega bi lahko rekli o Parlamentu v Strasbourgu. Ta sicer - za razliko državnih Parlamentov - še nima prave zakonodajne oblasti, čeprav gredo reforme v tem smislu naprej. Evropski parlament Pa ima kljub temu veliko moralno in politično moč. To se je še najbolj pokazalo prav v zadnji vladni krizi, ko je morala komisija poročati prav parlamentu in se je tu razvila pestra in živahna debata.
Po raznih virih naj bi bila danes Evropa pred novo izbiro. Sedanji dualistični sistem (parlament-komisija) je že zamenjal trialisdčnega (poleg prej omenjenih ustanov še svet - t.j. ministrski svet posameznih držav, ki je sicer že sedaj deloval).
Vse to se kaže na evropskem političnem obzorju ob prehodu v tretje tisočletje. Evropa je danes kar se da pomemben dejavnik v mednarodni politiki, kasneje pa bo ro gotovo še vedno bolj. Svetovna ravnovesja so danes spremenjena in - kot pravi nekdanji ameriški državni tajnik in politolog Henry Kissinger - "ko je mednarodni red ugotovil, da ni mogoče izdati določenih načel - niti v imenu miru -, je vsaj možno misliti na neko stabilnost, ki temelji na ravnovesju sil". Je to tudi današnji primer? Raz-v°j dogodkov bo to najbolje pokazal.
Z vsem tem se bo morala (in še kako) ukvarjati nova Evropska komisija s predsednikom Prodijem na čelu. Prav gotovo pa je prav sedanja vojna v Srbiji eden od glavnih problemov, s katerimi se bo ta morala soočari.
Kaj pa mi? Res se sedanja Evropa približuje temu, kar so že leta 1979 pomenile prve direktne volitve v evropski Parlament. Ljudska prisotnost pa pomeni predvsem to, da imajo posamezni narodi večjo besedo pri celomi evropski izgradnji. Gre za pojem Evrope narodov in dežel. Ta Pojem danes seveda še ni uresničen.	stran	2
ANDREJ BRATUŽ
IMPERATIV NAŠEGA
ČASA
L
d
"Po šestih stoletjih so Srbi spet sredi spopadov in sporov. Ne gre za oborožene spopade, a te možnosti ne moremo izključiti." Tako je dejal Slobodan Miloševič na znamenitem zborovanju milijonske množice 28. junija 1989 na Kosovem polju. Obudil je spomin na poraz, ki so ga Srbi doživeli na tem mestu pred 600 leti in hkrati upravičil odpravo avtonomne pokrajine in torej poudaril pravico Srbije do nadvlade na Kosovu, četudi so Albanci predstavljali o-gromno večino (90%) prebivalstva. V tem je torej prvi in glavni vzrok velike tragedije, ki se je začela na Balkanu in
SLOVENSKI DRŽAVNI ZBOR JO JE SPREJEL SOGLASNO
IZJAVA O ZAŠČITI SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI
MARJAN DROBEZ
Slovenski parlament je po zapletih jned nekaterimi poslanci strank ter vlado v četrtek, 1. aprila, soglasno sprejel uradno izjavo (deklaracijo) o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Gre za dokument, ki ga je skupaj s predstavniki slovenske manjšine pripravila komisija državnega zbora za Slovence po svetu. Komisija je pri tem zavrnila skoraj vse pomisleke zunanjega ministrstva, češ da bi nekatere trditve utegnile škoditi čimprejšnjemu sprejetju zaščitnega zakona v italijanski poslanski zbornici.
Med razpravo o predloženi izjavi o zaščiti slovenske manjšine je predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Marjan Schiffrer poudaril, "da je vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji odprto že vse povojno obdobje. Prvi osnutek t.i. zaščitnega zakona je bil v italijanskem parlamentu vložen že leta 1970, v naslednjih zakonodajnih dobah pa je bila vložena in v poslanski zbornici ali v senatu
predstavljena vrsta različnih predlogov". Dodal je, "da je komisija ugotovila, da se položaj slovenske manjšine v Italiji zaradi zapletov pri sprejemanju globalnega zaščitnega zakona še naprej poslabšuje, zaradi česar je predlagala državnemu zboru sprejem omenjene deklaracije, s katero izražajo pričakovanje, da bo Italija uzakonila zaščito slovenske manjšine še v tej zakonodajni dobi".
Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri je razčlenil in ocenil delovanje zunanjega ministrstva pri ščitenju slovenske manjšine v Italiji in pri tem polemiziral z nekaterimi poslanci, posebej z Ivom Hvalico iz SDS. Med drugim je povedal, “da so zlasti v zadnjih letih, posebej po nastopu Prodijeve in nato D Alemove vlade, končno vzpostavili mehanizem učinkovitega delovanja in učinkovitih pogovorov z italijansko vlado, ki so pripeljali do nekaterih konkretnih rezultatov". Ob tem je omenjal dvojezično šolo v Beneški Sloveniji in priznanje avtonomije sjovenskih šol v Italiji, ki jim grozi t.i. racionalizacija. -------------STRAN 12
DRAGO I EGISA
je z vojaškim posegom Atlantske zveze pred dnevi gotovo dosegla višek. Avantura Slobodana Miloševiča se je začela na Kosovu in se bo, kot kaže, tu tudi končala. S svojo politiko, ki je v bistvu zmes nacionalizma in demagogije, že celo desetletje plove med Sci-
lo	in Karibdo, a se zdi, da se njegova barka ne bo mogla tokrat izogniti usodnim čerem.
Res je sicer, da mu je prav ; vojaški poseg Atlantske zveze omogočil strniti okrog svo-I je politike srbske politične sile, j a je veliko vprašanje, koli ko časa bo trajala ta enotnost. Pričakovati je namreč treba, da se bodo glede na velike žrtve, ki jih zahteva vojna, začeli pojav-| Ijati med množico dvomi in se bo danes navidez še tako visoka morala začela razkrajati.
Množice beguncev s Kosova trumoma in takorekoč bose in nage bežijo z rodne zemlje - nekatere so kot v na-I cističnih časih kratkomalo de-! portirali s posebnimi vlaki z zapečatenimi vagoni. Svetov-: na javnost takšnih prizorov ne bo mogla dolgo prenašati, odgovorni politiki morajo zato narediti vse, da se takšni sra-| moti za ves omikani svet čim-i prej naredi konec.
■ STRAN 2
Atlantska zveza je zavrnila enostransko premirje, ki ga je predlagal Miloševič za pravoslavno Veliko noč. Zavezniki menijo, da je gesta nezadostna in ne daje jamstva za pomiritev. Vztrajajo, da mora Miloševič podpisati mirovni sporazum, ki so ga že sprejeli kosovski Albanci. Zato se letalski napadi nadaljujejo. Kljub temu lahko sklepamo, da je srbski predlog rahel znak, da se morda odpirajo vrata k obnovitvi pogajanj.
ČETRTEK 8. APRILA 1 999
Naše bralce in ljudi dobre volje pozivamo, naj po svpjih močeh pomagajo trpečim in preganjanim s Kosova.
POMAGAJMO TRPEČIM IN PREGANJANIM!
l°št Žabkar 1 NOVA NEMŠKA POLITIKA		lurij Paljk SPOMINSKA RAZSTAVA DEL IVANA ČARGA	
Vida Valenčič IRSKI VOZEL		NAGRADA VSTAJENJE BENEŠKI SLOVENIJI	
* ^ j Jože Horvat/intervju g ^ ŽARKO PETAN		NATEČAJ "MARCOSIG" V POLNEM TEKU	Eri
l Zvone Štrubelj VELIKA NOČ NA PREIZKUŠNJI		Igor Cotič USPEHI VRHOVSKIH ŠAHISTOV	u
ffffg Danijel Devetak IŠČIMO ZNAMENJA UPANJA!	m	Miran Mihelič IZREDNA ARHEOLOŠKA ZBIRKA	
Darove v denarju sprejema tudi naša u-prava, ki bo poskrbela, da bodo prispevke nemudoma prejele pristojne ustanove in dobrodelne organizacije.
NOVI GLAS
S 1. STRANI
IMPERATIV NAŠEGA ČASA
ČETRTEK 8. APRILA
1 999
Ko to pišemo, moramo priznati, da dosedanji razvoj dogodkov dejansko potrjuje veljavnost Miloševičevega strateškega načrta. Kljub bombam in raketam, ki pustošijo po Srbiji, Miloševič še vedno trdno sedi v sedlu, Kosovo pa se prazni in je veliko vprašanje, če se bodo albanski begunci mogli in hoteli kdaj vrniti v rojstne kraje. S tem se dejansko - vsaj trenutno - uresničujejo sanje o zares srbskem Kosovu.
Ne da bi načeli globlje razprave, če je bil vojaški poseg zares neizogiben, njegov potek po dobrih desetih dneh gotovo dokazuje, da so se načrtovalci v marsičem ušteli. Kot 'smo že omenili, se beograjski režim dosedanjih bomb in raket ni ustrašil, kar pomeni, da
o	izidu vojne ne bodo odločali le letalski napadi. Za vojaško zmago bi torej bila nujna uporaba kopenskih sil, česar NATO, vsaj tako pravijo, ni predvideval in česar tudi ne bi mogel uresničiti v kratkem času.
Zato imajo gotovo prav mirovniki, seveda ne tisti v ideološkem smislu, ki se odločno zavzemajo za obnovitev pogajanj med obema sprtima
S 1.STRANI
EVROPSKA...
In tudi to bo ena od nalog nove Prodijeve evropske vlade, pa tudi novega parlamenta v Strasbourgu, ki ga bomo izvolili 13. junija. Vse to lahko pričakujemo tudi Slovenci v Italiji, ki smo skupno s koroškimi Slovenci že v Evropski uniji. Z Evropo narodov bi se odprle nove in ugodne politične perspektive in možnosti za manjšinsko zaščito in nacionalni razvoj slovenske skupnosti v Italiji in Avstriji.
Tako bi se najbolje uresničile besede francoskega komentatorja v pariškem dnevniku, ki je zapisal (ko ugotavlja pomen in vlogo evropske federacije držav in narodov): 'To pomlad se je rodila evropska demokracija."
stranema oziroma med njunimi "pokrovitelji"Proti nasilju ne gre uporabljati nasilja," je dejal papež Janez Pavel II. in pristavil, da je pot pogajanj na daljši rok edina uspešna in učinkovita.
Še ta teden se bodo na pobudo ruskega predsednika BorisaJelcina srečali predstavniki t.i. kontaktne skupine, ki jo poleg zahodnjakov sestavljajo tudi zastopniki Rusije in predstavniki osmih industrijsko najbolj razvitih držav. Predmet pogovorov bo seveda kriza na Balkanu. Očitno je, da se išče izhod iz te krize, ki je tako globoko pretresla svet in še zlasti Evropo. Ta gotovo ne more pozabiti, daje zaradi a-tentata na habsburškega prestolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu - bil je 28. junij leta 1914- izbruhnila 1. svetovna vojna, zdaj pa grozi resna nevarnost, da kriza na Kosovu preide v metastazo, to je, da se iz sedanjega žarišča razširi na druga ozemlja. Mislimo tu I predvsem na Makedonijo, a tudi na Bosno in Hercegovino, da Albanije ne omenjamo. Balkan utegne torej spet po-; stati smodnišnica Evrope, kot je že bil v zgodovini. Od leta 1945 dalje je Evropo in domala ves svet varovalo pred najhujšim t.i. "ravnovesje terorja". Obe velesili (ZDA in SZ) sta bili enakovredni, kar zadeva atomsko in jedrsko oborožitev. Z razsulom sovjetske-i ga imperija je na svetu ostala le ena velesila (ZDA), četudi ne gre podcenjevati dejstva, da atomske in jedrske rakete nekdanje SZ še obstajajo in jih kak neodgovornež more tudi sprožiti. Tudi zaradi tega postaja čimprejšnja rešitev zadnje krize na Balkanu imperativ našega časa. Ljudje dobre volje seveda upamo in pričakujemo, da bo to doseženo z miroljubnimi sredstvi, ne glede na to, da prav v trenutku, ko pišemo te vrstice, pri zaprtih oknih slišimo nad sabo zamolklo in zlovešče bobnenje vojaških letal, ki so ali še bodo čez kako uro odvrgla svoj smrtonosni tovor tudi na j ljudi, torej na naše brate.
 ot znano, so nemški vo-
lilci poskrbeli, daje Nemčija dobila socialdemokratsko -zeleno vlado. Kohlova avtoriteta, njegove zasluge za združitev Nemčije, dobro ekonomsko stanje države, vedno večji vpliv Nemčije v zunanji politiki in še mnogo drugega -vse to ni zadostovalo za absolutno večino v Bundestagu (v poslanski zbornici). Vzrok poraza krščanskih demokratov je bil v bistvu enostaven. Povprečni nemški volilec je hotel par stvari. Najprej zagotovljeno delovno mesto in torej nobenih (ali pa vsaj malo) odslovitev. Nadalje je šlo za dobro in ne predrago zdravstveno zavarovanje med delovno dobo in po njej (v pen-ziji). In končno je vsak hotel dobro penzijo. Samo po sebi je bilo umevno, da za take stvari bolje skrbijo socialdemokrati kot pa krščanski demokrati, ki so povezani z liberalci, o katerih se ve, da jih volijo petični ljudje, ki imajo lepe denarce in jim zato ni treba skrbeti za vsakdanje življenje. Povprečen človek ni hotel, da se nižajo plače, in tudi ni hotel, da bi nova zakonodaja bistveno okrnila razna zavarovanja, tako da delovno mesto postane negotovo. Zato sta volilec in volil-ka volila socialdemokrate.
V	zunanji politiki sta obe vladni stranki nedvomno na delu. To pomeni, da sami ne gremo nikamor, v dobri družbi smo že pripravljeni iti kam
-	recimo v tem trenutku na Kosovo. Res pa je pri vsem tem, daje nemško razmerje do organov Evropske skupnosti v Strasbourgu v sedanji fazi bolj problematično kot v preteklosti. Vlada in narod imata pogosto vtis, da so evropske finančne zahteve do Nemčije prevelike. Oblast v Strasbourgu zgleda kot sod brez dna, v katerega mečeš, iz njega pa nič ne dobiš. V o-stalem je pa znana in skoraj že oguljena resnica, da se Nemčija na svet med Trstom in Vladivostokom že iz časa stare tradicije nemških dinastij in porok med nemškimi princesinjami in ruskimi princi zelo dobro spozna, tako da ne Kohlu na Schroderju Rusija ni "španska vas". Kohl pa je, kot znano, imel poseb-
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533 177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREj BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR, DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI CLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC
LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000,	p(^
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140,000 UR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
KANCLER SCHRODER PRI KRMILU
NOVA NEMŠKA POLITIKA o)
JOST ŽABKAR
no dobre odnose s francoskimi politiki in je s tem nadaljeval staro in preizkušeno politiko, ki jo je gojil že Adenauer. Nova vlada je tu naletela na neke težave. Šlo je za predelavo atomskih odpadkov nemških nuklearnih elektrarn, ki sojih z elanom gradili, katerih odpadke pa so predelovali v Franciji (pa čeprav bi Nemčija imela zadosti vode za normalne elektrarne). V bistvu je bila graditev jedrskih elektrarn nepotrebna, pa čeprav sojih slavili kot prihod novega veka - in to kljub Černobilu.
Kar zadeva vzhodno Evropo, pa je znano, da jo Nem-
čija (kot že Avstrija) dobro pozna že iz časov daleč pred francosko revolucijo. Sedanja nemška vlada bo šla po sledovih Kohlove vlade in vodila prijazno politiko do Rusije. Po nekaterih znakih pa bi lahko sklepali, da ima ta ali ona vlada strah pred Nemčijo, čeprav je marsikomu prav Nemčija raznim narodom precej pomagala do samostojnosti. V zvezi z Rusijo pa vladni krogi v Nemčiji mislijo, da se mora le-ta s svojimi močmi spraviti iz ekonomske polomije, v katero je zašla. Vsa ekonomska podpora tej državi do sedaj ni pomagala veliko. In najbrž to I velja tudi za ostale bivše komunistične države.
--------- DALJE
POVEJMO NAG LAS
JANEZIPOVSE
J
VOJNA NA BALKANU KLIČE PO
SOLIDARNEM SVETU
Vojna na Balkanu nas je upravičeno prizadela in potisnila v območje tesnobe, saj je zelo blizu, predvsem pa velikih razsežnosti in osupljive uničevalne moči. Njena sila deluje tudi na daleč. V širokem območju odpira velika moralna vprašanja, na katera je nujno odgovoriti. Vprašanja so težka in legajo na vsakega čutečega človeka.
Ob tej vojni na pragu tretjega tisočletja kot da je treba stvari premisliti na novo, da bi v bodoče preprečili podobe tragedije. Zdi se, da je to mogoče le z okrepljeno solidarnostjo v najglobljem pomenu besede. Prava solidarnost je namreč pozorna na vse, kar se dogaja, preden dogodki izbruhnejo v sovraštvo in nasilje. Solidarnost si namreč ne more dovoliti, da bi bila ob pričetku vojne presenečena, ker menda prej ni bi-
lo	mogoče opaziti nobenih znakov nevarnosti. Solidarnost si tudi ne more dovoliti, da bi spregledala kopičenje zla, kot se je to dogajalo na primer ob dolgoletnem potiskanju sveta v katastrofo druge svetovne vojne. Izčiščena solidarnost v imenu preganjanih prepozna načrte in napovedi uničenja, zamisli o večvrednosti enega nad drugim, kar naj bi bilo uresničeno za vsako ceno. Dejstvo je, da na Balkanu s presledki že skoraj deset let trajajo priprave na neusmiljeno podreditev ali izgon narodov, ki niso nekomu po volji. Resnična solidarnost ne more prezreti ogroženosti tistih, ki bodo nekega dne napadeni. Slednjič se mora resnična solidarnost odločiti, kako odgovoriti na nasi-
lje, kadar to v vsej silovitosti ' izbruhne. Vojna v Bosni in Hercegovini je pokazala, da Evropa praviloma ne odgovarja na nasilje z nasiljem. Toda to lahko pomeni pristanek na vse večje nasilje, kar je seveda šibkost. Pač pa miroljubnost ni šibkost v trenutku, ko zavestno dopusti, da se nasilje na njej izčrpa. Tovrstna miroljubnost je iskreno pripravljena ponuditi gostoljubje pregnanemu narodu s Kosova ali od kje drugod in to z odprtimi rokami, zavzeto, v celoti, ne pa kot težko breme. Temu bi se reklo solidarnost novega časa, ki žrt\'e in posledice nasilja zavestno vzame nase, če že izvora nasilja ne more odpraviti.
Drugi odgovor na nasilje je uporaba moči, česar se v naj-večji meri poslužujejo Združene države Amerike. S takšnim prepričanjem so odločilno reševale nemočno Evropo v prvi in v drugi svetovni katastrofi. Toda uporaba moči je novo nasilje in nasilje spet poraja novo nasilje, kar je nasprotje miru. Lahko da se v skrajnih primerih zla res ne da zajeziti drugače kot s silo, toda za takšno stališče je nujna celovita moralna odgovornost. O celoviti moralni odgovornosti pa lahko govorimo samo tedaj, kadar smo z nepretrgano delujočo solidarnostjo zares storili vse, da zlo sploh ne bi moglo nastati, oziroma kadar smo pripravljeni vsem žrtvam zla nuditi takojšnjo pomoč, ki v bistvu ni manjša od skrbi za nas same. Verjetno je rešilna pot v našo prihodnost prav takšna solidarnost, ki edina lahko v tretjem tisočletju prepreči nove tragedije.
V	OSPREDJU
IRSKI VOZEL
Aprilski dnevi niso za Blaira posebno sončni. Velika Britanija mora v tem času namreč kljubovati dvem kriznim žariščem: na Balkanu je britanska vojska soudeležena v reševanju katastrofe, v zelenem Ulstru pa družbena, politična, verska, ekonomska in vsesplošna trenja še zdaleč niso zglajena. Da mirovni proces na Severnem Irskem pomeni odmotati zelo tesno zamotan vozel, je bilo jasno od vsega začetka. Blair verjetno ni bil povsem pripravljen na razplet dogodkov, kateremu smo danes priča. V teh dneh bi severnoirski politiki morali podpisati skupen dokument, ki bi približal protestantsko in katoliško stran v sestavi severnoirske skupščine, nekakšnega parlamentarnega organa, s katerim bo Severni Irski zagotovljena določena mera avtonomije.
Sporna točka v snovanju te skupščine je še vedno nerazrešeno vprašanje skritega orožja, ki je v rokah Irske republikanske armade, ali bolje njenega ekstremističnega krila Real IRA (Prava IRA), ki se ne strinja z mirovnim procesom. Prejšnji teden se je To-ny Blair srečal z obema predstavnikoma glavnih nasprotujočih si političnih sil v Ulstru: Davidom Trimblom Ulstrskih Unionistov ter Jerryjem Adamsom republikanskega (katoliškega) Sinn Feina. Protestanti bi sprejeli Sinn Fein v novi vladni organ le pod pogojem, da IRA preda oblastem svoj skriti arzenal. Tu pa gre predvsem za večno vprašanje: ima Sinn Fein dejanski vpliv nad IRO? Sami predstavniki stranke Sinn Fein so v javnosti vedno zanikali dejstvo, da je stranka politično krilo IRE; če so bile izjave o nepovezanosti stranke s teroristično organizacijo v preteklosti seveda le gole besede, zadobijo v današnjem času popolnoma nov pomen. Dejansko je vsaj do določene mere res, da Sinn Fein ne more v celoti ukazovati IRI, in to, ker je teroristična armada sestavljena tudi iz ekstremističnih franž (isti razlogi, zaradi katerih je bil Rabin umorjen...).
Pravi leaderSinn Feina Ger-ry Adams je razjarjen in zatrjuje pravico stranke do svojih stoličk v političnem kabinetu, ki izhaja iz samega sporazuma, podpisanega pred letom dni. In to ne glede na dejanja IRE. Prav gotovo pa je molk orožja dovolj zgovorno izražena želja po miru.
Odnosi med skupnostima postajajo iz dneva v dan težavnejši. Republikanci se počutijo opeharjene, predvsem ker so jim postavljene nove zahteve, ki niso bile vključene v lanski sporazum. Sinn Fein ne more odgovarjati za dejanja IRE, hkrati pa je že sam mirovni proces nekaj pomenil zaIRO, ki do danes (v glavnini) ni posegla po orožju. STRAN 6
VIDA VALENČIČ '
AKTUALNO
INTERVJU / ŽARKO PETAN
MED AFORIZMI IN ZDRAHAMI
JOŽE HORVAT
Nekaj vaših korenin iz mladosti sega tudi na Primorsko oziroma v Trst in izkušnja iz tistih let je najbrž sooblikovala vas in vaše pisanje. Kakšna izkušnja je to bila?
)a, moja mama je bila doma iz Sela v Vipavski dolini, kjer je živela do svojega dvajsetega leta. Potem je odšla v Maribor in z mojim očetom sta se poročila. Tudi pozneje se je vračala domov; prvega otroka, mojega brata, je rodila v Selu. Ta brat živi v Nemčiji, toda ima svojo hišo v Selu. On je bolj navezan na ta kraj kot jaz, ki sem kot mlajši bolj izgubil stik z Vipavsko dolino. Med vojno smo pred Nemci bežali iz Maribora in nazadnje sem prišel k naši družini v Trst (ki je bila tu že od 1943) in to spomladi ali v začetku poletja 1944. Stanovali smo v Rojanu, kjer sem nekako začel tudi svojo gledališko "kariero", saj je v tem predelu, ki je bil tedaj še slovenski, delovala neka gledališka skupina. Si-pprpa smo tudi stanovali v zanimivi niši, in sicer v vili, ki jo je očetu posredoval slikar Mušič, s katerim je bil oce prijatelj. Mušič jo je dobil od
ne ^UC*a' ie pobegnil iz Trsta pred Nemci.	5
Kakšno je bilo tu vaše srečanje z gledališčem?
V	slovenskem gledališču je deloval zanimiv igralec Fišer, ki je poz-neje igral tudi v Slovenskem stalnem gledališču. Bil je komedijant in je nastopal z italijanskim igralcem Cec-chelinom, ki je tedaj navadno igral pred predstavami v kinodvoranah, t-j- s skeči zabaval publiko in so ga Tržačani dobro poznali. Pozneje sem ga gledal tudi v tržaškem gledališču. S Fišerjem smo naštudirali tudi nekakšen miting, pravzaprav nekakšne skeče na tekst Vitomila Zupana, ki ga je napisal v partizanih. Spomnim se - saj sem tu imel svojo vlogo -, da je govoril o kralju Petru, ki je pobegnil v London. Po drugi strani pa sem v Trstu imel tudi nekakšne politične stike s tamkajšnjimi ljudmi. Kajti bil sem član italijanske antifašistične organizacije Gioventu antifašista triestina, ki sicer ni bila nič posebnega, pisali smo samo parole in raztresali letake proti fašistom. Toda takoj, ko se je vojna končala, so predstavnike te organizacije povabili v Ljubljano na 2. kongres Zveze mladine Slovenije, med povabljenci pa sem bil tudi jaz. Ob tej priložnosti sem prinesel Titovo štafetno palico v Ljubljano in jo na balkonu na Kongresnem trgu predal drugim. Kolikor se spomnim, je v tedanji Mladini izšla celo slika moje predaje tiste palice... y omenjeni organizaciji sem se dru-zil z znamenitimi Slovenci, kot so bili Mitko Šiškovič, Kodrič in drugi, pa tudi z Italijani. Sicer pa sem se politično tudi razmeroma dobro razgledal, saj smo v organizaciji vodili Vrv°če debate. Medtem sem se tudi učil italijansko, obiskoval sem privatno šolo, pri čemer je zanimivo, da mi je oče našel zanimivega učitelja, in sicer iz znane družine založnikov Kleinmayer.
Novo italijansko-sloven-sko okolje vam je torej marsikaj "dalo "?
Cotovo, ampak tudi kaj slabega, omenjeni mladinski organizaciji se nisem veliko družil s Slovenci, če-
Žarko Petan je eden najpomembnejših slovenskih režiserjev, verjetno najpomembnejši slovenski aforistik, avtor več proznih del, pesnik in pisec številnih radijskih iger. Diplomiral je na ekonomski fakulteti in AGRFT v Ljubljani. Spada med najbolj prevajane slovenske avtorje: prevedenih knjig je skupaj kar osemdeset, od tega polovica samostojnih knjig, polovica antologij. Ta čas na tržaškem radiu vsak dan berejo njegov novi roman Hoja za očetom, ki bo v Mariboru izšel kot Esej
o	očetu. Drug novi roman je proza Ljubezen, seks in revolucija, vendar založnika zanj še nima.
Za njegovo sedemdesetletnico izide v Sloveniji pet njegovih knjig, med katerimi izbor aforizmov in novi aforizmi. Žarko Petan je eden tistih slovenskih piscev, ki je bil v prejšnjem sistemu zaprt (1959-1961), in to v Beogradu, pod obtožbo, da je vohunil za Zahod. Ko je bil na oblasti Demos, je postal generalni direktor RTV Slovenija, toda svojega mandata ni mogel končati, saj ga je nova politična garnitura spravila s položaja pred iztekom mandata. Z njim smo se pogovarjali v Ljubljani.
prav bolj zaradi naključij kot namenoma. Poleg tega sem se italijanščine v privatni šoli učil še pri nekem Italijanu, ki pa je imel tudi šolo za filmske igralce. Verjetno je bila ta šola nekakšna sleparija, a v stanovanju, kjer sva imela ure italijanščine, je bil kar naprej promet, saj so na njegov filmski tečaj za italijanske igralce kar naprej prihajali ljudje, ki jim je dajal ne vem kakšna navodila. Tu sem se torej nekako prvič srečal tudi s filmom in filmskimi ljudmi, z nekaterimi izmed njih pa pozneje navezal stike. Na primer z znamenitim snemalcem Mariom Volpi-jem, ki je potem pripeljal k nam v Slovenijo enega od bratov Taviani, ki je mislil, da bo tu, v komunistični državi, lahko snemal filme, a pri Triglav filmu seveda niso za to kazali nobenega interesa. Pozneje seje razvil v velikega svetovnega režiserja, samo če se spomnite na film Padre padrone. Torej, ta izkušnja je bila vsekakor pozitivna. Toda bile so tudi "slabe" plati. Mislim na tisto politično organizacijo, ki sicer ni bila ne pomembna ne militantna, ampak ze-
lo	demokratična. V njej se je veliko in zelo odprto razpravljalo. Ko sem potem prišel v Maribor, nisem bil nič prestrašen in seveda v drugačnem okolju govoril o vsem in vsakomur, ne da bi čutil kakšno nevarnost. Rezultat tega sproščenega odnosa do resničnosti, ki je bila daleč od tega, da bi ga spodbujala, ni bil
MHfmm
.
dober. Oblastem je postajala, blago rečeno, sumljiva. Ko sem septembra 1945 prišel v Maribor, so me takoj vključili v okrožni komite Skoja, saj so vedeli za mojo politično dejavnost v Trstu, odgovarjal pa sem za kulturo. Tu sem se pozneje spoznal tudi z znanimi igralci, pa tudi sam nastopal v raznih igrah. Ustanovil sem nekak filmski krožek oziroma klub. Sicer pa sem s Trstom ohranil zveze, ni mi pa uspelo, da bi iz Maribora šel študirat v Rim, saj mi oblasti niso dale vizuma. To je moralo biti konec petdesetih let. Pozneje sem razmeroma zgodaj režiral v slovenskem teatru v Trstu -tu sem imel svojo prvo režijo leta 1957, režiral pasem igro Topaz Marcela Pagnola. Sicer naj še povem, da v Trstu v tistem času proti koncu vojne ni bilo posebnih napetosti. Življenje je bilo dokaj normalno. Filmske predstave so bile dobro obiskane, čeprav so bili medvojni italijanski filmi slabi. Spomnim se veliko igralcev, med njimi recimo de Sice, ki je igral v najslabših komedijah ali limonadah. Italijanskega gledališča pa tako rekoč ni bilo, razen že omenjenega Cecchelina, ki je nastopal v filmskih predigrah.
S	Trstom ste imeli stike tudi po letu 1957 in sodelovali s tamkajšnjimi ustanovami tudi potem, ko vam domača politika ni bila naklonjena, recimo po prihodu iz beograjskega zapora 1961, kamor so vas vtaknili zaradi "vohunstva " v prid Zahodu.
Lahko povem, da je bila v Trstu sploh edina reakcija na moj zapor. Franc Jeza, ki je bil v službi na radiu, je organiziral nekakšno protestno zborovanje, če ni bilo le kakšno javno pismo, a tega ne vem natančno. To je moralo biti leta 1959 - tedaj so me zaprli -, ali leto pozneje. Na Rai-u pa sem lahko sodeloval, ker sem še iz tistih časov proti koncu vojne poznal človeka, ki je medtem postal generalni direktor tržaškega Rai-a in ker je vedel, kdo sem, mi je sodelovanje omogočil. Bil je tudi zelo vpliven, saj je bil šef krščanske demokracije v pokrajini pa tudi direktor sveta v italijanskem teatru. Do Slovencev je bil po mojem mnenju odprt in prvi stiki, navezave Slo-
vencev z Italijani je bilo moje delo, seveda preko njega. Bil je tisti, ki je prvi uprizoril Cankarja. Najprej sem ; mu sicer predlagal Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, toda ko je prebral prevod, je dejal, da tega ne bo mogoče igrati, češ da Italijani te zgodbe ne bodo razumeli. Odločil pa se je za Martina Kačurja .- in še danes hranim gledališki list, v katerega sem napisal uvodni članek. Z Botterijem, tako se je pisal, sem se tudi pogovarjal, da bi v tržaškem gledališču kaj režiral, čeprav potem do tega ni prišlo. A v slovenskem tržaškem ' gledališču sem režiral šest ali sedem predstav, da ne govorim o tem, da na tržaškem radiu sodelujem s kulturnimi pismi še zdaj, in to od časa z Botterijem naprej. V njegovem času sem sodeloval tudi z Dragom Le-gišo, ki je nekatere izmed člankov objavljal tudi v Novem listu.
Kaj je bilo tisto privlačno, kar je mikalo
k sodelovanju?
Moram reči, da mi je poleg ljudi tamkajšnji primorski element ustrezal, to pa zato, ker sem bil na morje nekako že navezan. Dve leti pred drugo vojno sem namreč obiskoval gimnazijo v Senju, kjer sem nekako vzljubil morje.
Če zdaj pogledate na svoje glavno delo -gledališko režijo, pisanje
proze in aforistiko: kateri zvrsti ste posvečati največ truda?
Mogoče je eden izmed razlogov, da se poredkoma lotevam daljših proznih tekstov v tem, ker sem bil najbrž najbolj zavezan teatru. Gledališču sem dajal prednost. Zdaj je nekoliko drugače, ker sem upokojen in sem v nekakšnem delnem "autu". Zato sem se lotil teh kratkih form, kot so aforizmi, čeprav pišem tudi daljše tekste, a bolj izjemoma. Vendar sem zadnje leto napisal dva daljša teksta, od katerih eden izide drugo leto, drugi pa letos.
Ste eden slovenskih režiserjev, kije najbrž največkrat režiral v tujih
gledališčih.
Režiral sem štirinajst predstav. A toliko jih je tudi Bojan Stupica, ki pa ga nekateri v zvezi z režijami naših režiserjev na tujem sploh ne omenjajo, čeprav je to delal v najboljših gledališčih po Evropi. In zmerom so ' ga povabili. Tudi mene so vabili, res pa je, da v malo manj pomembne hiše. A režiral sem recimo v zelo znamenitem zuriškem gledališču Theater am Neumarkt, delal z znamenitimi igralci, kot recimo s Klausom Mario Brandauerjem, gostoval v Avstriji, v Krakovu režiral zelo znamenito politično predstavoHu-dič na filozofski fakulteti, in to v času, ko je šlo za spopad med Solidarnostjo in Jaruzelskim.
Katere predstave, ki ste jih režirali, so vam najbolj
ostale v spominu?
Mislim, da gre za tri, štiri predstave. V Ljubljano sem pripeljal Ko-pitovo igro Očka, ubogi očka, prav tako Ionescovo Učno uro, pa Albe-| eja. Zelo mi je bila pri srcu Pirandel-lova igra Velikani z gore.
Dejati ste, da imate na založbah dva romana. Vem pa, da pišete tudi aforizme,
ki jih sproti objavljate v reviji Mag. Se pravi, daje ta postkomunistični čas enako nemoralen in neumen, kot je bil čas pred njim? Sicer pa tu v Ljubljani stanujete ravno nasproti stavbe državnega zbora, v katerem je morda veliko snovi za aforizme...?
Ja, ampak na tej strani so samo nezanimive pisarne, glavne reči se gotovo dogajajo drugje... Res pa je, da aforizme še naprej pišem, pa tudi, da se je nekaj že spremenilo, a ljudje so ostali isti, celo razdelitev moči je ostala bolj ali manj ista. Mogoče so se spremenila le sredstva vladanja. Včeraj sem napisal aforizem, katerega vsebino lahko povem, ta pa je, da se "išče človek, ki bi prevzel pomembno funkcijo v demokratični ustanovi, pogoji pa so, daje bil član bivših vodilnih komunističnih organizacij, daje brez sramu itd.". Zdaj se to dogaja na moralni osnovi, saj nikomur ne moreš prepovedati, da naj za nekaj ne kandidira. Moralnega kodeksa nihče več ne upošteva, vse je podrejeno stremljenju, priti naprej, uspeti za vsako ceno. To pa je spet zanimiva tema, saj je morala ena osnovnih pogojev za pisanje aforizmov.
Nekoč ste dejali, da odziv na aforizme zdaj ni manj nevaren kot
v	prejšnjih časih.
Drži, čeprav tudi prej odzivi niso bili pretirano hudi. Temveč skriti, v tem smislu, da mi marsikaj ni uspe-
lo,	ker sem pisal, kot sem pisal, in ne naredil, kot so hoteli. Že takrat na začetku, ko sem iz Trsta prišel v Maribor: v Skoju sem bil šest ali sedem mesecev, potem pa sem izstopil. Ko sem svojo odločitev sporočil sekretarju, me je debelo gledal, češ ali sem nor ali kaj - in potem sva imela dolg pogovor, v katerem mi je razložil, da bodo posledice hujše, če sam izstopim, kot pa če me vržejo iz organizacije. In me je vrgel iz nje. Ampak to se je vleklo za mano kot rep, ja, vse do današnjih dni. Tudi zaradi tega so me o-nemogočili kot generalnega direktorja RTV, kamor sem prišel tudi po zaslugi Demosa - ko je ta izgubil večino v svetu, so me s položaja odstavili brez razloga. Tožil sem jih na ustavno sodišče in tožbo dobil. To je bila ena najbolj zanimivih tožb, saj je bila objavljena v angleščini in sojo predvajali po internetu vZDA. Tedaj so me spet sprejeli nazaj, a kakor hitro so to morali storiti, se je proti meni začela gonja, da moram v penzijo. Nazadnje sem se vdal in odšel pred koncem mandata, saj sem bil že utrujen od vsega.
Domovina pri nas ni vedno mati, ki nagrajuje svoje otroke?
Saj veste, kako je po Cankarju: Domovina je kakor vlačuga, jaz pa dodajam, kdor te ljubi, temu zaračunaš!
A po drugi strani ste vendar popularen pisatelj?
Popularen? Da me ljudje poslušajo, ko berem na literarnih nastopih? No, ja, res pa lahko pomeni, da aforizmi, ki jih objavljam v Magu, potem ko so mi v Delu odpovedali gostoljubje, imajo dober odmev. To je že neko zadoščenje.
ČETRTEK 8. APRILA
1 999
KRISTJANI IN DRUŽBA
ČETRTEK 8. APRILA
1999
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
VSTALI KRISTUS NAJ STRESE NAŠO RAVNODUŠNOST
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH________
V	LITURGIČNEM LETU A
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, I NEDELJO ZA NEDELJO
zvone strubelj I 2. VELIKONOČNA ALI BELA NEDELJA
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: Mir vam bodi!" In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel:"Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam." In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: "Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani." (...) Čez osem dni so bili njego-
vi	učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: "Mir vam bodi!" Potem je rekel Tomažu: "Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren." Tomaž mu je odgovoril in rekel: ”Moj Gospod in moj Bog!" Jezus mu je rekel: "Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!" (Janez 20. 19-23; 26-29)
VELIKA NOČ NA PREIZKUŠNJI
ZVONE ŠTRUBELJ
Spričo grozodejstev vojne na Kosovu je letošnje praznovanje velikonočnih praznikov za nekatere pokvarjeno, za druge izpraznjeno, votlo in morda nesmiselno. Marsikoga so zajeli hudi eksistenčni strahovi, celo obup, vsekakor pa izguba vere v razumno pravičnost in v trezno diplomacijo. Ob koncu drugega tisočletja, ko smo svoja upanja zastavili zelo visoko in ko smo že zrli svetlo zarjo tretjega tisočletja, je ponovno spregovorilo orožje, zavladala sta nasilje in logika močnejšega in bogatejšega. Da! Človek je spet postal človeku volk. Ho-mo homini lupus. In žal ne tako, kot smo upali in pričakovali: človek človeku brat!
šča so letos postala Kristusov grob.
Solidarnost, človekoljubje, molitev, dobrota in usmiljenje. To so lahko duhovni protiudarci vojni tragediji na Kosovu, ki ima zagotovo ne le balkansko, ampak tudi evropsko in svetovno razsežnost. Če slučajno bereš te moje vrstice, bi te spomnil, da je ob križevem potu bil neki Simon iz Cirene, ki je Kristusu pomagal nositi težki križ. Morda želi danes imeti tvoje ime in priimek. V množici nasilnežev in radovednežev je bila tudi neka žena z imenom Veronika. Morda želi njeno sočutje danes napolniti tvoje srce? V zgodbi o Jezusovi smrti najde-
mo nekega Jožefa iz Arima-teje, ki je bil pripravljen mrtvemu Jezusu odstopiti svoj grob. Morda hoče njegova gesta postati znamenje tvoje odprtosti in dobrote?
Ne, letošnja Velika noč ne more biti prazna, nepomembna, brez vsake vrednosti; ne in ne, za tistega, ki verjame v nenasilno moč dobrote in ljubezni. Človek lahko postane človeku brat! Bog je v Jezusu Kristusu, tako verujemo kristjani, postal človekov sopotnik in sotrpin. Iz tega podatka črpamo moč in vero v nepremagljivo človekoljubje in v zastonjsko dobroto, v učinkovitost medsebojne sestrske in bratske ljubezni in solidar-
nosti. Nič ni tako pobito, potlačeno in zamorjeno, da ne bi dopuščalo možnosti izhoda in celo novega življenja. Kar poglejte! Iz iznakaženega, poraženega, na smrt obsojenega, križanega Kristusovega telesa je tretji dan zasvetilo novo življenje, življenje v polnosti, Vstajenje. Kristus je vstal! Ta krik veselja bo tudi za letošnjo Veliko noč obšel svet. Vsrka naj vase tudi veliki petek vojne tragedije na Kosovu, strese naj našo ravnodušnost in presvetli zamračeno zavest, v prsih človeštva naj obudi toplo in čuteče srce, napolni naj naše že na pol prazne čaše življenja!
njaje rastoča občutljivost ljudi, ki pristopajo k solidarnostnim akcijam vseh vrst, od denarnih prispevkov na tekoče račune humanitarnih organizacij do prinašanja oblačil, sanitarnih pripomočkov in potrebnega za preživetje stoti-sočih onemoglih beguncev, zbranih v dolinah smrti na robu ZRJ. Opazovalci ugotavljajo, daje to, kar predvsem v zadnjih letih sodobni svet še najbolj ceni pri kristjanih, prav pripravljenost pomagati in služiti potrebnim, revežem, priseljencem in, v omenjenem primeru, beguncem. Z eno besedo: zastonjskost. Gre namreč za besedo, ki uhaja iz logike našega časa, ko posameznik misli, da se bo v življenju uveljavil in dosegel visoko stopnjo na družbeni lestvici le z egoizmom in "komolčarstvom". Zato gleda na zastonjsko delo osupel, ker ga ne razume, a ga hkrati
TOMAŽEVO IN NAŠE SREČANJE Z VSTALIM KRISTUSOM
V	Janezovem evangeliju Jezus podeli učencem Svetega Duha ob svojem vstajenju: "In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha.«" Luka, ki je tudi avtor Apostolskih del, podelitev Svetega Duha pripiše binkoštnemu prazniku, 50 dni po Veliki noči. Temu podatku sledita tudi druga dva evangelista, Marko in Matej. Evangelist Janez želi s tem povedati nekaj važnega, kar morda večkrat pozabljamo. Odlomek o srečanju Vstalega z nevernim Tomažem je razumljiv, le če v polnosti upoštevamo dar Svetega Duha, ki ga vstali Kristus prinaša apostolom in celotni Cerkvi.
"Ker si me videl, Tomaž, veruješ? Blagor tisim, ki niso videli, pa so začeli verovati!" Tako vstali Kristus pouči Tomaža. Po njem, ki je lik vseh, ki s težavo verujejo v Kristusovo vstajenje, hoče poučiti tudi nas.
Po vstajenju je Učiteljev odnos do učencev spremenjen.
O	tem nam spregovorijo vsa evangeljska poročila o prikazovanju Vstalega. Učenci ga takoj ne prepoznajo. Marija Magdalena ga zamenja z vrtnarjem, učenca na pori v Emavs ga prepoznata šele na koncu poti, ko jima razlomi kruh. Apostoli, ki jih vstali Kristus sreča na obali Genezareškega jezera, ga prepoznajo šele potem, ko jih povabi k skupnemu obedu. Tomaža, ki ne veruje pričevanju drugih učencev, povabi Vstali, naj celo položi svoj prst v njegove rane.
Prepoznati in priznati Vstalega pomeni torej ugledati ga z očmi vere. Apostol Pavel je to dobro razumel, ko je zapisal, da tudi tisti, ki so Kristusa poznali "po mesu", ga zdaj prepoznavajo drugače, v luči Svetega Duha. Po vstajenju ni dovolj Jezusa gledati, kot so ga gledali pred njegovo smrtjo, s človeškimi očmi, v okviru njegovega človeškega bivanja, ampak v globlji razsežnosti, v dimenzijah Božjega Duha. Apostol Tomaž je bil ob tem odkritju globoko presunjen, saj mu je bilo dano videti še več kot Vstalega Kristusa, Boga satnega. Prav zato ganjen izpove: "Moj Gospod in moj Bog!"
Nihče ne more reči "Jezus je Gospod", če ne v moči Svetega Duha, pravi apostol Pavel. Pogoj za vero v Kristusovo vstajenje je dar Svetega Duha. Goreče srce, s katerim sta učenca hodila v Emavs, nemirno iskanje prežeto z ljubeznijo, s katerim je Marija Magdalena iskala Učitelja, popolna predanost, s katero je apostol Tomaž pokleknil pred Vstalega Kristusa; te in podobne drže so pristne drže Duha, po katerem nam je dano doživeti dar Kristusovega vstajenja. Zares, blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali. To Janezovo misel je doživel tudi apostol Peter, ki v svojem prvem pismu pravi: "Njega ljubite, čeprav ga niste videli. Verujte vanj, čeprav ga zdaj ne vidite, veselite se v neizrekljivem in poveličanem veselju, ko dosegate namen svoje vere, namreč odrešitev duš." (1 Pt 1,8)
In vendar, vse to že poznamo od pradavnine, iz prvih strani Svetega pisma, iz zgodovine lastnega naroda, iz večstoletnega trpljenja tlače-nosti od močnejših, uglednejših in bogatejših sosedov. Pa nas vseeno tako strahotno prizadene. Da, kjer teče kri, kjer pokajo bombe in granate, kjer ciljajo rakete, kjer se ruši, ubija in kolje, ni miru. Ni miru na Kosovu, od koder se vijejo procesije beguncev v Albanijo, Črno goro, Makedonijo, ni pa miru niti v zavesti Evrope, niti v vesti nepremagljivih A-meričanov in tudi ne v duši človeštva.
Zares, Velika noč na preizkušnji! Morda bomo letos okusili bolj v živo pekoče Kristusove rane, ostrino žebljev, ki so ga pribili na križ, divje rjovenje nahujskane množice, ki vzklika: križaj ga, križaj ga! Po nedolžnem ga obsojajo, mučijo in morijo v številnih brezpravnih in nedolžnih Kosovarjih. Množična grobi-
SO LI DA R N OST, ODLOČITEV ZA PRIHODNOST
IŠČIMO ZNAMENJA UPANJA!
DANIJEL DEVETAK
V vsakem času lahko razbiramo v družbi pozitivna znamenja, če to le hočemo. Tudi v tem času, ko nad našimi glavami vsak dan rohnijo grozeči bombniki, lahko najdemo znamenja, klice, ki dajejo upati v boljše stanje. Daleč od bojišč je sicer lahko govoriti na tak način; toda življenje gre naprej. Kaj nam sploh ostane, če ne to, da skušamo na čim boljši način iskati pot za naprej?
V sredstvih javnega obveščanja, ki igrajo izredno pomembno vlogo v balkanski-evropski-svetovni vojni, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da posvečajo časnikarji vsega sveta stalno in spoštljivo pozornost svetemu očetu in njegovim besedam, in to kljub temu, da se ne ujemajo z uradnimi stališči Atlantske zveze. Drugo znamenje upa-
preseneča in zato v njem vzbuja radovednost. Prava zastonjskost je namreč "nalezljiva". Tudi zato je toliko bolj pomembna drža vsakega kristjana in krščanskih skupin, ki delajo iz ljubezni do bližnjega in brez lastnih interesov. To so dejavniki, ki lahko na nenasilen in tih način po-časi krhajo temelje prevladujoče ekonomske logike in individualizma.
Vera pa m samo prostovoljno delo. Če se ne napaja v molitvi in stalnem črpanju v večnih zakajih, postane gol asistencializem, ki se prej ali j slej izsuši in zamre. Je pa tudi res, da kristjan ne more ostati križem rok, ko "trka reka ljudi na njegova vrata". Cerkveni očetje učijo, da se mora človek, ki želi resno hoditi za Kristusom, vsak dan spominjati na smrt in na svoje grehe. Kajti samo tako lahko odžene skušnjave po vsemogočnosti
in nadutosti. Samo tako lahke išče v Bogu limfo življenja, k mu daje moči in človekoljubne vneme, ki se ne izsuši. Misel na smrt je danes sploh močno prisotna, saj nas časopisi vsak dan obsipavajo s fotografijami trpljenja in smrti.
Zgledov prostovoljnega dela potrebuje današnji svet še in še, kajti žarišča vojn in sovražnosti ustvarjajo vedno večje število brezdomcev. Take zglede bi morali dajati predvsem odrasli in zreli kristjani, kajti mladi se sami od sebe ne bodo spremenili, če tega ne bodo videli pri tistih, ki hodijo pred njimi. Na novo je treba "zapisati", "izdelati" vrednote in ideale. Mladim je treba dati na novo okusiti, kaj so pripadnost skupnosti, altruizem, predanost drugim, solidarnost, prednostna izbira revnih. Če odrasli ne bodo znali posredovati mladim vitalnih idealov, bo Cerkev sicer kovala nove svetnike za oltar, toda množice mladih bodo še naprej tavale brez življenjskih smerokazov.
BESEDE SVETEGA OČETA OB VELIKI NOČI
"REKA LJUDI TRKA NA NAŠA VRATA'1
Sveti oče odločno proti vojni. Tako bi lahko o-značili posege in nagovore svetega očeta med Veliko nočjo in po tem največjem krščanskem prazniku.
Papež Janez Pavel II. je že od začetka svojega poslanstva na čelu Cerkve odločno proti vsakemu nasilju in je že večkrat pokazal, da je danes ena največjih moralnih osebnosti na svetu, saj s svojim nenehnim opozarjanjem, da človek s silo in vojno nikjer in nikdar ne reši nič, dejansko predstavlja vest zahodnega sveta, spoštujejo pa ga povsod po svetu. To spoštovanje izvira prav iz njegove odločne volje, da se na svetu spoštuje prav vsak posameznik, vsak, še najmanjši narod, še posebno narodne manjšine in socialno najbolj ogroženi sloji prebivalstva. Zato se ne smemo čuditi, če papež v zadnjem času v vsakem svojem nagovoru spregovori tudi o vojni in trpljenju ljudi na Kosovu. Že v začetku napadov Atlantske zveze na Srbijo je sveti °čf jasn° povedal, da ne vidi rešitve v vojaških posegih, ampak v soočanju za mizo in
v pogovoru; hkrati pa je tudi jasno povedal, da se ne smejo kratiti pravice albanskega naroda na Kosovu.
Na Veliko noč je sveti oče med slovesno mašo v Petrovem mestu med drugim dejal: "Kako naj govorimo o miru v času, ko so ljudstva prisiljena k begu, ko se lovijo ljudje in požigajo njihovi domovi? Kako naj govorimo o miru, ko se nebo para od vojnega hrupa, ko nad domovi odmevajo žvižgi krogel in uničevalni ogenj bomb požira mesta in vasi?" Z nevsakdanjo odločnostjo in živahnostjo je stari sveti oče nadaljeval: "Mislim na tiste, ki so bili ubiti, na tiste, ki so ostali brez doma, na tiste, ki so bili iztrgani svojcem, na vse tiste, ki so prisiljeni bežati v daljne kraje." In ko je imel v mislih nepregledno reko beguncev, ki bežijo s Kosova proti Črni gori, Albaniji in Makedoniji, je o njih dejal, da so "velikanska in boleča reka žena in mož s Koso-
va, ki trkajo na naša vrata". Seveda pa sveti oče pred nabito polnim Trgom sv. Petra ni ostal le pri splošnih besedah in ocenah, ampak je odločno uperil prst tudi proti srbskemu vodji Miloševiču, ko je dejal: "Čutim dolžnost, da pozovem jugoslovanske oblasti, da dovolijo odprtje človekoljubnega koridorja, ki bo o-mogočil prinos in nudenje pomoči beguncem s Kosova, ki so se te dni masovno zbra-
li	na mejah Kosova!... Kajti za solidarnost ne sme biti meja!" je vzkliknil papež. "Vedno moramo skrbeti za koridorje upanja!" Sveti oče je med velikonočno mašo večkrat molil za mir na Balkanu; med prošnjami je dejal tudi to: "Molimo, da bi se z dobro voljo na obeh straneh na Balkanu spet začeli pogajati za mir!"
Sicer pa je sveti oče v teh dneh izjemno aktiven s svojimi diplomati na mednarodnem področju, saj je zatrdil: "Nobene poti ne smemo opustiti, vse moramo poskusiti, da sprte strani spet sedejo za pogajal no mizo in se tako na vojno območje spet vrne prepotrebni mir!" Čeprav je sve-
ti oče trdno prepričan v možnost prekinitve sovražnosti med Atlantskim zavezništvom in Srbi in med Srbi in Albanci na Kosovu in se zavzema za takojšnja pogajanja in je v ta namen tudi odposlal v svet svoje diplomate, pa gre zadnje dni skoraj vsa njegova skrb velikanskim množicam beguncev, ki s Kosova bežijo in so dejansko največji reveži te vojne.
Na velikonočni ponedeljek, ko so se napadi še vedno nadaljevali s še hujšim ritmom, je sveti oče v gradu Castelgandolfo spregovoril množici po Angelovem če-ščenju in je javno pohvalil italijansko dobrodelno pobudo Mavrica, s katero bo italijanska vlada še naprej pomagala albanskim beguncem s Kosova. Prisotne je nagovoril s temi besedami: "Molimo, da bi bil dragocen dar miru te dni podarjen še posebno našim bratom na Kosovu, kjer velikonočni zvonovi niso zvonili v znak veselja in praznika, kjer žal še vedno traja vojna, kjer so ljudje žrtve uničevanja, nasilnih izseljevanj in smrti." —— JUP
DRUŽINA / NOVE IZDAJE V ZBIRKI TRETJI DAN
TRI NOVE KNJIGE O TOMAŽU AKVINSKEM IN NJEGOVI MISLI
JURIJ PALJK
Sredi meseca marca so na sedežu verskega tednika Družina v Ljubljani svečano predstavili tri knjige o velikem krščanskem mislecu Tomažu Akvinskem, ki je v krščanski filozofiji močno prisoten še danes, saj velja Akvinec, kot ga ljubitelji filozofije radi imenujejo, za enega največjih filozofov srednjega veka. O Tomažu Akvinskem, njegovem delu in treh novih knjigah sta na predstavitvi spregovorila direktor Družine dr. Janez Gril 'n ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, ki je s svojo prisotnostjo in briljantnim posegom samo še potrdil pomembnost izdaje treh knjig o velikem filozofu za ves slovenski narod in slovensko kulturo.
Gilbert Keith Chesterton: Sv. Tomaž Akvinski, Frederick Copleston: Akvinski i n Tomaž Akvinski: Izbrani spisi so naslovi predstavljenih knjig, ki so na Slovenskem tudi v sredstvih obveščanja vzbudile veliko zanimanja, zapolnile pa bodo tudi vrzel, ki je do sedaj bila v slovenskih prevodih omenjenega filozofa, saj tako •zcrpno neon ne njegova misel še nista bila predstavljena v.slovenskem jeziku. Omenjene knjige so izšle v zbirki etji dan, ki jo izdaja Družina.
Chestertonovo kritično in duhovito biografijo Tomaža kvinskega je poslovenil Vla-
dimir Kos, medtem ko je Petra Vide prevedla Coplestono-vo knjigo Akvinski, Ksenja Geister pa za to knjigo prevedla latinske navedke. Izbrane spise Tomaža Akvinskega so v slovenščino zgledno prelili Pavel Češarek, Ksenja Geister, Matej Hriberšek in Gregor Pobežin. Prevajalci so tudi napisali filološke opombe in sestavili prepotrebni slovarček. Zaradi važnosti natančnega prevajanja so prevod pregledali Edmond Bohm, Otmar Črnilogar in Franc Svoljšak, bibliografijo pa sta sestavila Janez Juhant in Mitja Mozetič, medtem ko je dekan teološke fakultete v Ljubljani Janez Juhant strokovno nadzoroval delo in napravil tudi izbor Akvinčevih spisov. Vse tri knjige je lepo opremil Peter Ogrin, medtem ko je urednik dobre zbirke Tretji dan Matija Ogrin.
O	pomenu Tomaža Akvinskega se je veliko pisalo in še bolj se je preučevala njegova filozofska misel, saj je Akvinec postal zaradi svojih predavanj v dominikanskem središču v Parizu in zaradi svojih spisov v 13. stoletju najpomembnejši krščanski filozof. Za učitelja je imel Tomaž Akvinski samega Alberta Velikega (na sliki), ki gaje leta 1252 tudi poklical v Pariz poučevat. Izvedenci vedo povedati, da še danes velja njegov celoviti prikaz teologije in filozofije ! (summa) za usmerjevalni iz-
raz vesoljnega duha. Veliki mislec Tomaž Akvinski se je rodil leta 1225 v družini grofa Landulfa Akvinskega na gradu Roccasecca, ki se leži med Rimom in Neapljem. Prav v Neaplju je opravil šole. Pridružil se je pridigarskemu redu in se kasneje šolal pri Albertu Velikem v Parizu in Kol-nu, leta 1252 pa je že poučeval in razlagal biblijske spise in dogmatiko. Že nekaj let kasneje so ga sprejeli skupaj z
velikim frančiškanskim teologom Bonaventuro v združenje pariškega vseučilišča, kjer je s presledki poučeval vse do leta 1272; vmes je v Rimu, na italijanskih dominikanskih šolah, med leti 1266 in 1273 napisal svoje najpomembnejše delo, ki ga poznamo pod naslovomSumma theologiae. Znamenit je njegov stavek iz decembra leta 1273, ko seje po svetem obhajilu vrnil v celico in prenehal pisati svoje najimenitnejše delo; na vprašanje, zakaj tako, je sobratom odvrnil: "V primerjavi s tem, kar sem videl, je vse, kar sem napisal, kakor pleve." Samo nekaj mesecev kasneje, 7. marca 12 74, je Tomaž Akvinski umrl v cistercijanski opatiji Fossanova pri Neaplju, ko je bil na poti na koncil v Lyon. Leta 1323 ga je papež Janez XXII. razglasil za svetnika, papež Pij V. pa ga je leta 1576 slovesno imenoval za cerkvenega učitelja.
Morda so najbolj znane misli Tomaža Akvinskega o tem, ali Bog je ali ga ni. Akvinski odgovarja s pomočjo znanih petih poti (quinque viae), ki vodijo k Bogu. Znamenita je trditev Tomaža Akvinskega, ki je Boga primerjal s stavbenikom: "Vse ustvarjeno je od Boga v takem odnosu kot delo do mojstra." Morda ga drugi bolje poznajo po tem, da se ni nikdar sprijaznil z na-sprotstvom med vero in razumom. Da je to vprašanje še danes aktualno, nam priča papeževa poslanica, ki je naletela na izreden odmev in jo je Družina prav te dni poslala med bralce tudi v sloven-! ski izdaji; gre namreč za pre-I vod papeževe poslanice Vera | in razum.
SVETNIK TEDNA
24. MARFX
SILVESTER ČUK |
MARIJA KLOPAJEVA, SVETOPISEMSKA ŽENA
Vsako leto na cvetno nedeljo in na veliki petek v cerkvi poslušamo pasijon - poročilo štirih evangelistov o Jezusovem trpljenju. Na cvetno nedeljo se zvrstijo evangelisti Matej, Marko in Luka, na veliki petek pa nam leto za letom govori evangelist Janez. Slišimo tudi njegove besede: "PolegJezusovega križa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopajeva in Marija Magdalena". Marije Klopajeve, ki je bila med ženami, ki so stalno spremljale Jezusa in mu stregle na njegovih potih, se zaradi te dobrote pa tudi zvestobe božjemu Učitelju do konca Cerkev spominja na današnji dan.
Evangelist Janez imenuje Marijo Klopajevo "sestro Jezusove matere", vendar je to treba razumeti po načinu judovskega izražanja o sorodstvu. Po starem izročilu je bila današnja svetnica žena Klopaja (po starem prevodu Kleopa), ki je bil Jakobov sin in brat svetega Jožefa. Marija Klopajeva je bila torej svakinja Jezusove matere Marije.	H
Namesto Klopaj srečujemo v Svetem pismu še ime Alfej	J
kot očeta Jakoba in Jožefa, zato lahko današnji svetnici	^’EjR*T’E’K’ ’ *
rečemo tudi Marija Alfejeva. Njen sin Jakob "je bil član	a. aprila
apostolskega zbora - Jakob mlajši, čigar praznik obhaja-	1999
mo 3. maja.
Marija Klopajeva je vztrajala ob umirajočem Jezusu in njegovi trpeči Materi pod križem na Kalvariji. Pomagala je pri snemanju Jezusovega telesa in ostala tam, dokler ga niso položili v grob. Zaradi bližajočega se praznika Jezusovega trupla niso mogli maziliti, kakor je bil običaj. Zato je Marija Klopajeva z Marijo Magdaleno v velikonočnem jutru navsezgodaj prihitela h grobu, da bi dopolnili njegovo maziljenje. Po poročilu drugih evangelistov je bilo žena več. Žene so presenečene zagledale grob odprt in prazen in angela, ki jim je govoril: "Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal.
Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji:
'Sin človekov mora biti izročen v roke grešnikov, biti križan in tretji dan vstati'. Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajste-rim in vsem drugim" (Lk 24, 5-7). Marija Klopajeva je bila torej med prvimi pričami Gospodovega vstajenja.
Iz zapisa v Apostolskih delih, da so apostoli po Jezusovem vnebohodu šli v Jeruzalem in v dvorani zadnje večerje "enodušno vztrajali v molitvi z ženami, z Marijo,
Jezusovo materjo, in z njegovimi brati" (t.j. sorodniki) ter pričakovali prihod Svetega Duha, razlagalci enodušno sodijo, da je bila med tistimi ženami tudi Marija Klopajeva. Torej je bila od Boga izbrana, da bo napolnjena s Svetim Duhom. Potem je bila s svojim spodbudnim življenjem zgled prvim kristjanom, čeprav o njeni življenjski usodi po prvih binkoštih ni nobenih trdnih poročil.
Med svetniškimi lastnostmi Marije Klopajeve je na prvem mestu njena brezpogojna vdanost Jezusu, odkar je začel z javnim delovanjem. Prav tako sta občudovanja vredni njena vztrajnost pod križem in požrtvovalna ljubezen, ki jo je Odrešeniku izkazovala še pri pokopu in grobu. V njeno materinsko čast je treba šteti gorečnost apostola Jakoba mlajšega in Jezusovega učenca Jožefa Pravičnega. Mati Marija Klopajeva jima je svetila z dobrim zgledom pa tudi s svojo tiho in nesebično službo Jezusu. Marija Klopajeva ali Alfejeva se uvršča med najpopolnejše svetopisemske žene in matere. V krščanskem občestvu zato velja za veliko priprošnjico dobre verske vzgoje.
VATIKANSKA DIPLOMACIJA ZA PREMIRJE
Tik preden gre naš tednik v tisk, smo zvedeli, da je jugoslovanska vlada sporočila svojo namero o enostranskem premirju na Kosovu. Vest je ugodno odjeknila predvsem med vatikanskimi diplomati, ki so te dni izjemno aktivni, saj skušajo na vsak način doseči, da bi vojskujoči se strani ponovno sedli za pogajalsko mizo. Takoj po prejemu vesti iz Beograda o nameravanem enostranskem premirju na Kosovu ob pravoslavni Veliki noči so iz Vatikana sporočili, da je "vest, katero pa moramo še preveriti, dobrodošla, saj bi to pomenilo, da bi se ponovno lahko pričela mirovna pogajanja... Ostajamo v nestrpnem pričakovanju uradne potrditve te vesti. Ena stvar pa je že sedaj gotova: nadaljevanje z nasiljem zadnjih dni bi pomenilo veliko oviro pri iskanju miru, človeškega sožitja in pri mirovnih pogajanjih."
V	Vatikanu so pojasnili, da z besedo "nasilje" mislijo tako na srbska pobijanja na Kosovu kot tudi na napade vojaške zveze NATO na srbske cilje. Papež od sprtih strani odločno zahteva mirovna pogajanja.
KULTURNI DOM V GORICI / OB STOLETNICI ROJSTVA IVANA ČARGA
izziv za naš čas
"NATO V BLATO!"
PETER SZABO
Ko govorimo o medijski manipulaciji, se nam zdi, da je to le stvar zastarelih diktatorjev in družb brez demokracije. Zavedati pa se moramo, da obstaja manipulacija medijev tudi na Zahodu in tudi v demokracijah. Prva oblika manipulacije je ne-politična in nekako nedolžna, obenem pa najmanj opazna. Jo je manipulacija novic zaradi same oblike medijev: televizijske novice namreč imajo lahko le določeno obliko, ne smejo biti predolge, ne smejo biti pretežke, saj bi se gledalci naveličali itd. Zato so velikokrat novice na televiziji poenostavljene in površne. Druga oblika manipu-
6	ladje je politična. Sami se lahko takoj zaveste različnosti novic na Retequat-tro in Raiuno. Razlaga ni potrebna.
četrtek Tretjo obliko manipulacije lahko za-8. aprila slutimo ob sedanjem napadu NATA 1999 na Srbijo. Gre za vojaško manipulacijo. Ne vemo, če so pilota iz sestreljenega letala res rešili. Nihče ga še ni videl. Ne vemo, koliko NATO-vih letal so Srbi zares sestrelili, koliko ciljev so NATO-ve sile res uničile in kaj bodo še. Gre za vojaške skrivnosti. Tudi v tem primeru je manipulacija razumljiva in celo potrebna. Si lahko zamislite, da vam srbska raketa ubije sina na letalonosilki v Jadranu, ker je neki novinar v svoji goreči želji po objektivnem poročanju razodel Srbom njeno pozicijo ?
Četrta oblika manipulacije je diktatorska in jo lahko malo težje zasledimo, če ne vidimo srbske televizije. Srbski dnevnik je zelo banalno in smešno zmanipuliran, pa vendar deluje. Vsaka omemba zahodnih sil je sistematsko opremljena s pridevnikom. Tako imamo “zločinskega Clintona", "hudodelski NATO", "fašistično agresijo", "nacistične zahodne sile", "strahopeten napad' in še kaj. Že sama u-poraba teh besed prikliče drugo svetovno vojno, ko pa sta fašizem in nacizem zgodovinsko nehala obstajati.
Danes namreč ne moremo več za nikogar reči, daje fašist ali nacist. Lahko je le fašistični nostalgik ali neonacist. Se sam Miloševič je srbski nacionalist in ga ne moremo imenovati za nacista, ker je to bilo politično gibanje v Nemčiji od sredine tridesetih do leta 1945. Toda zavedeni gledalci srbske televizije tega ne vedo in kar naenkrat Srbi mislijo, da jih je napadel Hitler. Seveda ne vedo - ali pa se delajo, da ne vedo -, da je bila Srbija agresor v vojni že s skoraj vsemi državami bivše Jugoslavije, da je Miloševič povzročil pokol ali smrt okoli tristo tisoč Bosancev, več tisoč Hrvatov, več tisoč Albancev, okoli dvesto Slovencev in na stotine Madžarov ter ostalih manjšin iz Vojvodine. Srbi ne vedo, da je več kot milijon albanskih beguncev. RTS pa jim kaže podobe, ki jih Evropa ni videla od časov nacistične propagande. NATOV znak se prelevi i/ svastiko in začne goreti. Pod njim piše: "NATO v blato!" Naslednji spot kaže vojaška letala v formaciji. Napis pod njimi: "IzAviana je danes vzletelo veliko letal." Potem pa: “Naj se jih tudi toliko vrne!" Pomen: "Naša letala bodo napadla Avia-no!" Na Zahodu se dobro zavedamo, da je to nemogoče. Američani so že drugo noč sestrelili dva srbska Miga, ki sta prešla v Bosno. Toda Srbi verjamejo, da je to možno in propaganda spet deluje.
Do hudih težav lahko pride, če Zahod ne bo hitro poskrbel za bujenje in osveščanje zavedenega in pomilovanja vrednega srbskega naroda. Humanitarno bi bilo kontra-manipulirati njihove novice: onesposobiti beograjsko televizijo in oddajati objektivne novice v srbščini na istih frekvencah po celi Srbiji. Sicer bodo Srbi mislili, da se piše leto 1942 in da se morajo boriti proti Švabom. Če do tega pride, bo vojna dolga in boleča, Srbija bo še bolj potisnjena nazaj v srednji vek, v revščino in umsko zamračenost.
RAZSTAVA DEL VELIKEGA PRIMORSKEGA LIKOVNIKA
5. KONGRES UNION VALDOTAINE
Z 2. STRANI
IRSKI VOZEL
Eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo v osrčju katoliške skupnosti je predvsem zastajanje mirovnega procesa oziroma nastanka predvidenih političnih organov; tako imenovani Svet za sodelovanje med Ulstrom in Irsko republiko ni bil še ustanovljen, tako tudi drugi organi, ki bi, na različnih področjih, povezovali celotno Irsko. Najostrejše republikanske obsodbe pa so letele na račun same skupščine, tako imenovane Northern Ireland Assembly. ''od vseh predvidenih organov je bil namreč ustanovljen le tisti, kije najbolj povezan z unionisti (protestanti)"...
Večina (77%) prebivalstva v Ulstru si želi miru, nedvomno pa je nerešenih vprašanj še veliko. Blair upa, da se bo zopet srečal s sprtima stranema
13.	aprila. Do danes pa se zdi, da sta obe strani na barikadnih položajih: republikanci ne bodo sprejeli, da je njihova prisotnost v skupščini odvisna od dejanj IRE, unionisti pa so predvsem zelo negotovi. Nobelovec za mir David Trimble si je že nakopal o-stro neodobravanje svojih volilcev, ker ni odločneje nastopil proti izpustitvi zaprtih teroristov IRE (kar je bilo predvideno v lanskem mirovnem sporazumu). Prav zaradi tega danes čuti, da mora biti odločnejši. Kako se bo zadeva razpletla, je uganka. Bodo tudi tokrat vskočile ZDA? Tega seveda ne gre izključiti, obenem pa je jasno, da bi a-meriški poseg razhudil protestante.
Kongres stranke Union Val-dotaine je potekal v kraju Saint Vincent v Dolini Aosta 27. in 28. marca letos, v največji kongresni dvorani Doline Aosta, tj. v kongresnem centru Grand Hotel Billia.
Z veliko večino v deželnem svetu ter dvema predstavnikoma v rimskem parlamentu je francoska manjšina v Dolini Aosta lahko zgled marsikateri manjšinski narodnostni skupnosti v Evropi.
Poslanec Luciano Caveri si je v Rimu priboril ugled in spoštovanje svojih kolegov poslancev, saj uspešno zastopa interese Doline Aosta in njenega manjšinskega prebivalstva. Doumel je, daje manjšinska solidarnost in usklajen nastop manjšinskih političnih gibanj tisti instrument, ki lahko omogoča vsem manjšinam in vsaki izmed njih razvoj in predvsem obstoj v državi, kot je naša, ki do tega vprašanja žal še vedno zastopa najbolj nazadnjaška in preživeta stališča. To dokazuje tudi popoln zastoj postopka za odobritev okvirnega zakona za zaščito manjšin, ki je po odobritvi v poslanski zbornici dokončno "zaspal" v senatu. V to seje prepričala stranka Južnih Tirolcev Sudtiroler Volkspartei (SVP), ki pa je sedaj s svojim poslancem Siegfridom Brugger-jem na čelu med najzavzetejšimi pod-
porniki zakona za našo globalno zaščito. Med te poslance pa spada tudi predstavnik Ladincev v pokrajini Trento Bepi Dettomas, predstavnik gibanja Unione Autonomista Tirolese (UAT), ki je kot prvi govornik nastopil na nedeljski okrogli mizi, pri kateri so sodelovali predstavniki številnih manjšin v Italiji in Evropi: poleg Ladincev še Južni Tirolci, Okcitanci, Flamci, Švedi na Danskem in drugi ter seveda Slovenci v Italiji, ki jih je zastopal deželni podtajnik SSk Damijan Terpin. Stranki Union Valdotai-ne in poslancu Lucianu Caveriju seje zahvalil za pomoč, ki jo daje našemu boju za dosego globalne zaščite, in pri tem izpostavil laskavo priznanje, ki ga je poslanec Caveri prejel ob svojem obisku pri predsedniku Kučanu, ki ga je označil za "našega" poslanca. Delegatom kongresa, ki so ves nedeljski dopoldan zbrano sledili posegom prisotnih predstavnikov manjšin, je predstavil prizadevanja Slovencev v Italiji za dosego zaščitnega zakona in njegovo vsebino. Omenil je tudi škodljivo politiko slovenskih levičarjev na poti zaščite.
Naj dodamo še, da sta poseg podtajnika Slovenske skupnosti, ki seje začel s pozdravom v slovenščini, ter še nekatere druge intervencije na o-krogli mizi prenašala Radio Radica-le in GR Parlamento.
v PROBLEMATIKA
ČEZMEJNE
TELEVIZIJE
To je bila osrednja tema nedavnega razgovora med predsednikoma SKGZ in SSO in ravnateljem deželnega sedeža RAI Romanom Frasso. Pogovorov se je udeležil tudi svetovalec komisije RAI za čezmejno televizijo Filibert Benedetič. Frassa je orisal prizadevanja obeh televizijskih hiš, rimske in ljubljanske, da bi na najboljši način zastavili delo čezmejne televizije, ki naj bi startala v januarju prihodnjega leta. Tako Rudi Pavšič kot Sergij Pahor sta pozdravila pobudo, ki nadgrajuje zdajšnje televizijske sporede, ki so namenjeni obema manjšinama, ter se vključuje v duha delovne skupnosti Alpe-jadran. Opozorila sta, da mora ta projekt predstavljati nekakšno oboga* itev zdajšnjih manjšinskih sporedov,1 :i pa morajo ohraniti svojo avtonomno. S takšnimi pogledi sta se strinjala tudi predstavnika vodstva RAI in predlagala, naj bi prišlo do širšega posveta, na katerem bi se predstavniki manjšine seznanili s cilji in načrti čezmejne televizije. Srečanje na deželnem vodstvu RAI pa je predsednikoma SKGZ in SSO nudilo priložnost, da sta izpostavila nekatera nerešena vprašanja, ki zadevajo slovenski oddelek radia in televizije. V prvi vrsti gre za težave zaradi nevidljivosti slovenskih televizijskih sporedov v nekaterih predelih zamejstva in še posebej na Videmskem, obenem je bila izražena potreba, da se slovenskim sporedom zagotovi popolna avtonomija in zanje poskrbi tudi, da bodo imeli primerno finančno kritje.
Ivan Čargo spada med tiste velike primorske likovnike, ki so v slovenski kulturni prostor prinesli čarobni nadih Sredozemlja in seveda naravnost iz Italije in Francije sodobne likovne smeri, katere so nadgradili s svojo zakoreninjenostjo v slovensko stvarnost in z zvestobo slovenstvu, katero je Čargo drago plačeval pod fašizmom, se kasneje tudi pridružil Osvobodilni fronti, a po vojni v Ljubljani zares razočaran umrl v revščini. Njegov likovni opus, o katerem je pred časom že lepo pisal v naš tednik višji muzejski svetovalec Marko Vuk, ki je velik poznavalec tega obdobja, priča, daje bil Čargo izjemen u-metnik, žal pa seje veliko njegovih del porazgubilo.
Goriška spominska razstava likovnih del Ivana Čarga nam ponovno odkriva enega naših velikih umetnikov, na katerega smo morda v zadnjem času malce pozabili in mu s tem naredili krivico. Nizspominskih razstav ob njegovi stoletnici je samo obliž na sedaj z vso silo odprto rano, ki jo predstavlja dejstvo, da je veliko Čargovih umetnin ostalo v Beogradu, saj je umetnik v takratnem glavnem mestu Jugoslavije živel celo desetletje. Večina teh del pa ni katalo-giranih, se pravi, da ne vemo, kje so in tudi tega ne, kdo jih hrani, če jih seveda še kdo ima doma. Slovenska narodna skupnost v Beogradu, nekdaj tako živa in tako ugledna, je danes samo še skromna peščica upokojencev; tretji in četrti rod pa nima nikdar tako živega odnosa do lastnih korenin kot njihovi očetje in matere, zato je vprašanje, če ljudje, ki so v posesti Čargovih del, še cenijo umetnika in njegovo delo.
FOTO BIM RACA
i(LB mesecu februarju je minilo na-tanko sto let, odkar se je rodil primorski slikar Ivan Čargo. Ob tej priložnosti so imeli v Pilonovi galeriji v Ajdovščini lepo zamisel, da temu, v Tolminu rojenemu slikarju, priredijo v sodelovanju z drugimi galerijami spominsko razstavo. Zasluga za pobudo gre dr. Ireni Mislej, ki vodi Pilonovo galerijo v Vipavski dolini, in seveda Bredi Ilich Klančnik, poznavalki Čargovega opusa in muzejski svetovalki v Moderni galeriji v Ljubljani. Tako smo bili do sedaj priče že trem odprtjem spominske razstave Čargovih del, saj je bila najprej razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kasneje se je selila v Kanal v galerijo Rika Debenjaka in pred kratkim sojo svečano odprli tudi v goriškem Kulturnem domu (na sliki). Ob goriški predstavitvi so tudi povedali, da se bo vsaj del razstave selil še v Bežigrajsko galerijo v Ljubljano (otvoritevbo 14. aprila), tako da bo uspeh široko zastavljene razstave zares popoln.
Jasno je, da prireditelji spominske razstave del Ivana Čarga, med kateri-
JURIJ PALJK
Marij Kogoj, Ivan Čargo, Ferdo Delak v avantgardistični fotomontaži
mi je tudi goriški Kulturni dom, ne morejo na vseh razstavnih mestih pokazati vedno iste razstave, in to ne zaradi prostora posameznega razstavnega prostora in tudi zaradi birokrat-
skih zaprek. Tudi zato so v Kulturnem domu v Gorici na ogled predvsem risbe, risbe v tušu, rdeči in črni kredi in listi iz skicirke. Na goriški razstavi pa je na ogled tudi sedem Čargovih del, kijih na dosedanjih dveh razstavah ni bilo, ker so zasebni lastniki iz naših krajev - iz Gorice, Gradišča in Trsta. Tako si bo lahko gledalec v Gorici ogledal dela, ki jih sicer ne bi videl nikjer drugje, in med temi omenimo vsaj tri: nevsakdanjo spominsko knjigo, v kateri je Čargo na svoj način narisal knjigo, in šopek rož leta 1922, izjemno olje na platno, na katero je na izrazito postimpresioni-stičen način naslikal v toplih barvah Kanal ob Soči in idrijskega rudarja, ki nam govori, kako je Ivan Čargo globoko doživljal socialno stisko svojih takratnih sodobnikov.
V	DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
DR. FRANCE BERNIK NA OBISKU V TRSTU
V	ponedeljek, 29. marca, je bil gost tradicionalnega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev v Trstu predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik.
Visokega gosta je občinstvu, zbranemu v Peterlinovi dvorani, predstavil jezikoslovec, skladatelj in etnograf prof. Pavle Merku, kije Bernika označil za delovnega in gosposkega človeka, ki je zaljubljen v svoje delo in se ni nikoli oziral na strankarstvo.
Dr. Bernik je najprej orisal pomen in delovanje SAZU. Le-ta je splošna, univerzalna akademija, ki združuje vse znanosti in vse umetnosti. Med njene zelo važne značilnosti spadata reprezentativnost (tu gre za prvotno funkcijo akademije kot ustanove časti) pa tudi operativnost, saj akademija tvorno posega v razvoj in delovanje znanosti in umetnosti s prirejanjem simpozijev, srečanj idr. SAZU pa posega tudi v aktualno, v širšem pomenu mišljeno politično življenje. Po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije seje začela posvečati tudi temam, ki so bile dotedaj zamolčane oz. tabu.
O	sebi je visoki gost dejal, da je literarni zgodovinar, ki se ukvarja s slovensko književnostjo v srednjeevropskem kontekstu 19. in 20. stoletja. Med svojimi deli je poudaril zlasti Liri-
o	slovenske moderne, v kateri niso zaobjeti le Kette, Murn, Cankar in Župančič, temveč tudi njihovi sopotniki,
pa še knjigo Obzorja slovenske književnosti, ki bo izšla pri Slovenski matici.
V	pripravi pa je tudi študija dr. Bernika o Goethejevem Faustu med Slovenci: kako smo to vrhunsko delo svetovne književnosti Slovenci sprejemali, obravnavali in vrednotili. Leto 1999 je namreč Goethejevo leto in ob tej priložnosti je tudi napisal predavanje.
Med kratko razpravo, ki je sledila Bernikovemu nastopu, je bila med drugim poudarjena potreba, da slovenski jezikoslovci raziskujejo tudi italijanske oz. romanske arhive. Vse preveč se namreč obračajo proti nemškemu severu, zanemarjajo pa mediteransko razsežnost.
---------------IŽ
nagrada vstajenje
Dne 30. marca so se zbrali v Trstu na sedežu Slovenske prosvete odborniki zamejske literarne nagrade Vstajenje, in sicer prof. Zorko Harej, prof. Zora Tavčar Rebula, prof. Diomira Fabjan Bajc, urednik Marij Maver in prof. Martin Jevnikarter po daljši razpravi ocenili knjige, ki so izšle leta 1998 v zamejstvu ali zdomstvu. Iz letošnje bogate izvirne literarne bere je komisija v ožji izbor sprejela enajst del. Po izčrpni razpravi seje soglasno odločila za monografijo Milana Grega in Žive Gruden Beneška Slovenija, ki je izšla z letnico 1998 pri založbi Družina v Ljubljani. Svoj izbor je komisija utemeljila takole: "Beneška Slovenija, ta geografsko in v naši zavesti najbolj odročna deželica našega zamejstva, doslej v svojem kulturnem snovanju še ni bila deležna nagrade Vstajenje."
Tudi tokrat je nagrada zvesta svojim načelom: krščanski naravnanosti, zvestobi slovenstvu ter umetniški kvaliteti. S temi značilnostmi namreč lahko mirno označimo monografijo Milana Grega za fotografski del in Žive Gruden za besedni del. Iz sodelovanja obeh je nastala vsebinsko in grafično dragocena, razkošna knjiga, v kateri dežela pod Matajurjem zaživi s svojo pokrajino in svojimi naselji, svojo naravo in svojimi ljudmi. Milan Grego jo je znal s svojim objektivom ujeti v najznačilnejših podobah njene zelene podalpske pokrajine, Živa Gruden pa je to fotografsko žetev pospremila z izbranim, kulturno razgledanim in estetsko navdahnjenim besedilom. Po zaslugi obeh avtorjev nagovarja knjiga Beneška Slovenija bralca iz polnosti svoje zemeljske stvarnosti: iz svoje narave, zgodovine, arhitekture in etnografije. Podelitev nagrad bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
S S G / USPEŠNICA
KLINIKA KOZARfKY
V	KNJIŽNI IZDAJI
V	prostorih agrituristične kmetije v Zagradcu pri Trstu je v sredo, 31. marca, Slovensko stalno gledališče predstavilo knjižno izdajo najnovejšega dramskega besedila Dušana Jovanoviča Klinika Kozarcky. Komedija, ki nosi podnaslovalko-komedija, je doživela krstno uprizoritev v ponedeljek, 15. marca, v Gorici in ravno v teh dneh doživlja velik uspeh pri tržaški publiki.
O	knjižni izdaji je spregovoril ravnatelj SSG Marko Sosič, kije izpostavil veliki trud in veselje, ki ga je uprava gledališča vložila v knjižno izdajo komedije Dušana Jovanoviča. V prejšnjih letih je SSG izdalo Halštat Draga Jančarja in KobalovoAfriko. Predsednik upravnega sveta Filibert Bene-detič pa je zagotovil, da bo gledališče ob otvoritvi nove sezone v obnovljenem Kulturnem domu izdalo zbornik o delovanju zamejskega gledališča od nastankov do današnjih dni.
Knjižno izdajo Klinike Kozarcky\e uredil in predstavil bivši ravnatelj SSG Miroslav Košuta, ki je sočno opisal življenjsko in umetniško pot gledališkega ustvarjalca Dušana Jovanoviča, ki je doživel v tržaškem gledališču tri krstne izvedbe. Prva, komedijaŽ/v/Je-nje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci, je doživela krst 14. aprila 1972. Druga pa, zoolingvistični mirakel Vojaška skrivnost, dobrih deset let pozneje, danes pa alko-komedija Klinika Ko-zarcky. Ob koncu je Dušan Jovanovič označil svoje delo kot poskus, da bi izrodil ciklus komedij, in je poudaril, da ima komedije zelo rad, ker so neka vrsta terapije, ki človeka brani pred depresijo.
SLOVENSKI KLUB ZA LJUBITELJE KNJIG IN BRANJA
SVET KNJIGE SLAVI 25 LET
JU Rij PALJK
Toliko let je namreč že preteklo, odkar so na Slovenskem ustanovili prvi knjižni klub, ki je za slovenske bralce pomenil najprej prijetno novost in kasneje tudi vir prihrankov ob nakupu slovenske knjige.
Ustanoviteljica Sveta knjige je Mladinska založba iz Ljubljane, ki je na to svoje dejanje izpred 25 let lahko ponosna. Svet knjige je namreč poskrbel, da je v četrt stoletju kupilo knjige ogromno ljudi!
Ob okrogli obletnici Sveta knjige so predstavniki Založbe Mladinska knjiga postregli tudi s podatki. Tako smo izvedeli, da je Svet knjige prinesel v slovenske domove več kot 17 milijonov knjig, od tega jih je bila kar tretjina izvirnih slovenskih, kar priča o tem, da ima Svet knjige tudi narodni pomen, saj širi slovensko literaturo in skrbi za dobre prevode iz svetovne literature. Povedali so tudi, da je prav iz Sveta knjige in njegovega znanja ter tehnologije zrasel v Zagrebu Svijet knjige in na Slovenskem še knjižni klub za najmlajše bralce Ciciklub, ki se je med otroki tudi dobro uveljavil.
Začetki knjižnega kluba Svet knjige segajo že v leto 1970, ko so se pri
Mladinski knjigi po vzorcu iz zahodnoevropskih držav odločili za neke vrste obliko tesnega sodelovanja s svojimi stalnimi bralci in bolj ali manj rednimi kupci knjig. Tako so takrat predstavniki Založbe Mladinska knjiga s pomočjo svojih zastopnikov pridobi-
li	prvih 1300 članov, pravi knjižni klub pa je začel delovati leta 1974, ko je bil tudi uradno ustanovljen. Svet knjige je v osmih letih delovanja že imel 176.400 članov, še vedno pa jih ima okrog 110 tisoč, kar pomeni, da je trdno usidran v slovenski kulturni prostor. Mladinska založba je hotela že od vsega začetka pritegniti k sodelovanju vse slovenske knjižne založnike, in če so leta 1974 ponudili v svojem katalogu 110 knjižnih naslovov, jih danes ponujajo vedno več kot 500, obenem pa prodajajo tudi glasbene in video kasete, laserske plošče, računalniško literaturo in računalniška orodja ter opremo in seveda tudi družabne igre, priročne izdelke, ki so namenjeni predvsem družinam.
Prednosti knjižnega kluba Svet knjige so seveda predvsem v popustih pri kupovanju knjig, veliki izbiri in seveda v tem, da vam knjigo pošljejo na dom. V Sloveniji deluje osem centrov Sveta knjige, kjer lahko član sam izbere knjige in se posvetuje s prodajalci, v zamejstvu pa sta dva centra. V Italiji
| je Svet knjige prisoten v Tržaški knjigarni. Posebna raziskava je pokazala, da so člani Sveta knjige izobraženi ljudje, saj jih ima več kot dobra polovica srednjo in višjo izobrazbo, nekaj več je ženskih članic, kar 79 odstotkov čla-| nov kluba pa rado pove, da v prostem času prebira knjige. Danes ima Svet knjige tudi elektronsko pošto in je po-I vezan v svetovni računalniški splet, kakor se po slovensko tudi reče inter-j netu. Še zanimiv podatek: v Svet knji-i geje od začetka včlanjenih, se pravi že25 let, 1460 ljudi, medtem ko jih je 24 let 3171 članov, povprečno članstvo slovenskih ljubiteljev knjige v Svetu knjige pa traja okrog osem let.
Mladinska knjiga je za najbolj zveste člane Sveta knjige ob 25-letnici izdala knjigo Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, ki jo je napisal Martin Ivanič. Knjiga na poljuden način predstavlja preteklost slovenskega naroda, slovensko ozemlje in seveda današnjo slovensko državo. Prikaz sloven-| ske zgodovine se začne v pradavnini, konča pa se seveda s samostojno slovensko državo. Še posebno natančno i je avtor v knjigi predstavil slovensko prizadevanje za narodno samobitnost, enakopravnost in suverenost. In niso pozabili niti na prikaz zamejstva in ne usode Slovencev po svetu.
SLOVANSKA GLASBENA USTVARJALNOST
ROSSANA PALIAGA
Predzadnji večer letošnje koncertne sezone Glasbene matice je bil poklon ustvarjalnosti slovanskih avtorjev. Programje bil sestavljen iz skladb Slo-
kih, ki so rahlo občutili tudi bolj učinkovit vpliv ekspresionističnih barv. Po zanimivem odkritju primorskega skladatelja so prisotni prisluhnili izvedbi enega izmed najbolj znanih kvartetov vseh časov, in sicer Godalnemu
%
venca Viktorja Šonca, Čeha Antonina Dvoraka in Rusa Dmitrija Šostakoviča. Izvedel jih je 30. marca Kvartet Glasbene matice, kateremu seje v drugem delu pridružil pianist Sijavuš Gadžijev.
Kvartet Glasbene matice je nastal leta 1985 in je edina tovrstna stalna skupina na Tržaškem. Sestav kvarteta se je v letih večkrat spremenil, a skupina ni nikoli prenehala s svojim delovanjem; samo violinist Žarko Hrvatič in violončelist Peter Filipčič sta člana že od ustanovitve. V kvartetu igrata še violinist Stefano Job in violist Bogomir Petrač. Skupina je vložila posebno pozornost v iskanje in izvajanje del slovenskih sodobnih skladateljev, kot je dokazala tudi izbira Šončeve skladbe, s katero seje koncert začel.
Viktor Šonc seje rodil leta 1877 v Tomaju in je deloval kot skladatelj, zborovodja in glasbeni kritik; izvedba njegovega neznanega Godalnega kvarteta je še posebno pomembna in primerna ob letošnji 90-letnici tržaške glasbene šole, saj je bil Šonc na začetku stoletja prvi ravnatelj Glasbene matice. Med drugimi podatki o Šonču lahko poudarimo še zanimivost, in sicer daje bil učenec Antonina Dvoraka na praškem konservatoriju.
Prijetna skladba, ki jo je kvartet predstavil, je pokazala svoj svetli, sončni značaj v pozno romantičnih odten-
kvartetu v f-duru Ameriški, ki ga je An-tonin Dvorak napisal po navdihu a-meriške glasbene kulture.
Kvartet GM je podal pestro naravo te skladbe z nežnim, premalo učinkovitim zvokom, ki se ni projiciral naprej v dvorano. Izstopale so včasih lepo oblikovane linije glasbenih stavkov, ki so bile žal dosežek posameznika, ki ga niso večkrat drugi člani dojeli in skupno razvili. Pomanjkanje idealnega soglasja ni vsekakor vplivalo na u-speh nastopa, saj so poslušalci na koncu prvega dela pokazali svoje navdušenje z dolgim aplavzom.
Drugi del programa je bil v celoti posvečen Klavirskemu kvintetu v g molu, za katerega je Dmitrij Šostakovič prejel Stalinovo nagrado. Skupaj s kvartetom je nastopil priznani azer-bajžanski pianist Sijavuš Gadžijev, ki ga vsi poznamo zaradi njegove zelo uspešne didaktične dejavnosti in tudi zaradi živahnega delovanja na koncertnem področju, v solistični vlogi kot tudi v komornih zasedbah.
Temperament pianista je dal skupini nov elan, ki ga je ta skladba potrebovala, da bi njena živahna, ekspresivna narava prišla do izraza. Bolj odločen pristop do glasbe, ki seje razkril v kvintetu, je pripeljal koncert do zadovoljivega zaključka z dodatkom.
7
ČETRTEK 8. APRILA 1 999
ZAKLJUČEK SEZONE
OBETAVEN KONCERT
Glasbena matica zaključuje svoj letošnji niz koncertov s posebnim nastopom: koncertiral bo duo, ki ga sestavljata violinist Črtomir Šiškovič in harfistka Simona Mallozzi. Duo se bo predstavil v ponedeljek, 12.t.m., v Kulturnem domu v Gorici, dan zatem pa bo gostoval v veliki dvorani Nemškega inštituta vTrstu. Oba izvajalca sta priznana solista, ki koncertirata že vrsto let na domačih in tujih odrih. Šiškovič je Tržačan, Mallozzijeva pa je doma iz Parme. Naj omenimo še, daje Šiškovič najprej študiral violino na šoli Glasbene matice s Kjudrom in z Veronekom. Čeprav je veliko potoval in se izpopolnjeval v nemškem Kolnu in v ameriškem Bloomingtonu, se je večkrat vračal domov in nastopal. Širom po svetu je nastopal kot solist s priznanimi orkestri (Komorni orkester iz Budimpešte, Šlovenska filharmonija, Simfonični orkester Toscanin iz Parme itd.), koncertiral pa je tudi s komornimi skupinami. V zadnjih letih se še posebej uveljavlja kot prva violina znanega Kvarteta Tartini in v duu s Simono Mallozzi, s katero sta pred kratkim snemala lasersko ploščo.
Za svoj koncertni spored je duo izbral zahtevne skladbe iz slovenskega in svetovnega glasbenega repertoarja. Posamezno bosta koncertanta odigrala Tartinijevo violinsko Sonato XVII, ki jo Brainard označuje kot D2, Improvizacije za harfo solo pred kratkim preminulega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša in še skladbo Chan-son dans la nuit (Pesem v noči) fran-cosko-španskega virtuoza na harfi Carlosa Salzeda. Iz slovenske zakladnice bosta predstavila še Krekov Capriccio notturno in Lebičev Epicedion. Spored bosta dopolnila s Šaint-Saensovo Fantazijo op. 124 in z Andantejem con variazioni Gioachina Rossinija, italijanskega komponista, ki je sicer predvsem znan kot operni skladatelj, a je vendar napisal zanimiva komorna dela. Duo bo zaključil koncertni spored z Madžarsko fantazijo op.45 Franza Leharja.
LUISA ANTONI
8
ČETRTEK 8. APRILA 1999
PRIČAKOVANJE ZA POTEK RAZPRAVE	ZUPAN	NAJ	POSEŽE	PRI	PRISTOJNIH	RIMSKIH	ORGANIH	KDAJ	BO	KONEC?
ŠE O RABI NAŠE MATERINŠČINE
TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR OSVOJIL RESOLUCIJO O ZAŠČITNEM ZAKONU
Tržaški občinski odbor je osvojil resolucijo o zakonu za zaščito slovenske manjšine, ki sta jo predstavila svetovalca Slovenske skupnosti Peter Močnik in Andrej Berdon.	______________ ___________________
Deželno upravno sodišče Furlanijejulijske krajine je 17. februarja letos določilo, da bo danes, v četrtek, 8. aprila, razprava o prizivu, ki ga je bilo vložilo društvo Edinost proti tržaški občinski upravi. Priziv je za Edinost vložil odvetnik Jože Škerk.
Zanimivo je, daje medtem tržaški župan Riccardo llly z odredbo z dne 8. marca letos na novo uredil vprašanje rabe slovenskega jezika v dopisovanju z občinsko upravo v Trstu. Pri tem se župan sklicuje na okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin, ki jo je italijanski parlament ratificiral z zakonom z dne 28. avgusta 1997, št. 302. S tem ukrepom je župan llly hkrati preklical svojo odredbo z dne
Na Veliko noč, 4. aprila, je bila na openskem strelišču na Pikelcu spominska svečanost ob obletnici ustrelitve 71 talcev. Letos je poteklo namreč točno 55 let od tistega u-sodnega 4. aprila 1944, ko so nemški okupatorji na Pikelcu ustrelili 71 talcev, potem ko je bombni atentat raznesel openski kino, kamor so zahajali nemški vojaki.
Openska svečanost, ki jo je, kot ponavadi, priredilo Vsedržavno združenje partizanov Italije z združenji bivših političnih preganjancev in deportirancev, pa je letos potekala v znamenju tragičnih dogodkov, ki v teh dneh potekajo na Balkanu. In ravno s te komemoracije je prišel jasen in glasen poziv, naj se neha vojna, ki je prizadela Zvezno republiko Jugoslavijo in zlasti Kosovo. To je bilo zlasti sporočilo podtajnika v italijanskem obrambnem ministrstvu sen. Paola Guerrinija
Jubilejna 30. zborovska revija Primorska poje '99 se bliža koncu. V okviru letošnje revije, na kateri nastopa nad 170 pevskih zborov in vokalnih skupin s področja Primorske in z obeh strani državne meje, bosta na Tržaškem še dva koncerta. Prvi koncert bo že to nedeljo, 11. aprila, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu; naslednjo soboto, 17. aprila, pa bo koncert v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
Na nedeljskem svetoivan-skem koncertu, ki se bo pričel ob 17. uri, bo nastopilo se-
22. januarja 1996, ki je prav tako zadevala rabo slovenskega jezika v dopisovanjih z občinsko upravo. Prav zoper to odredbo seje bilo pritožilo na Deželno upravno sodišče društvo Edinost in osporava-lo zakonitost omenjene županove odredbe.
Medtem ko z zanimanjem in radovednostjo pričakujemo potek današnje razprave pred Deželnim upravnim sodiščem in zlasti njegove zaključke, moramo podčrtati izredno pomembnost obravnavanega vprašanja za celotno slovensko narodno manjšino v Italiji, saj je raba materinega jezika v javnosti ena temeljnih človekovih naravnih pravic neglede na pisane norme.
(bilo je prvič, da se je italijanski vladni podtajnik udeležil spominske svečanosti za padlimi), ki seje zavzel za mirno rešitev kosovskega vprašanja. Poziv k miru pa je prišel tudi s strani glavnih govornikov, vsedržavnega podpredsednika in tržaškega pokrajinskega predsednika VZPI Artura Calabrie in repentabr-skega župana Aleksija Križmana ter Tomaža Kalca, ki je predsedoval svečanosti. Priložnostne recitacije je občuteno podal igralec Drago Gorup.
Omeniti je treba še, da so na openski svečanosti zopet pozvali pristojne oblasti, naj končno poskrbijo za dostojno ureditev strelišča na Pikelcu v spominski park (na podoben način so se v soboto, 27. marca, izrazili člani druš-tvaTIGR na spominski svečanosti za padlimi bazovskimi junaki).
dem zborov: Vokalna skupina Portorož, Dekliški zbor Danica z Vrha, Moški zbor upokojencev Breg iz Boljun-ca, Mešani zbor Pod lipo iz Barnasa, Mešani zbor Sveti Peter, Pevski zbor Štandrež in Mešani zbor Peter Jereb iz Cerknega.
Revijo prirejajo Združenje pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih zborov iz Trsta v sodelovanju s svetoi-vanskim Marijinim domom.
To se je zgodilo na seji občinskega sveta, ki je bila v sredo, 31. marca. Na njej sta Močnik (ki je resolucijo tudi predstavil) in Berdon zahtevala od župana in občinskega odbora, naj posežeta pri pristojnih rimskih uradih, da se obnovi postopek za sprejetje zaščitnega zakona.
Resolucija SSk namreč pravi, da italijanski parlament že dalj časa preučuje razne zakonske osnutke in amandmaje za zaščito slovenske manjšinev Italiji, ki sojih predlagale različne politične sile. V zadnjih časih pa se je postopek za sprejetje zakonskega osnutka zaustavil. Zato, piše v resoluciji, v prepričanju, da je treba vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji čim-prej rešiti s sprejetjem pravičnega zakona, poziva tržaški občinski svet župana, naj si dejansko prizadeva pri pristojnih uradih v Rimu, da se obnovi razprava o tem vprašanju in da se končno pride
Tragedije, ki v teh dneh divja na Balkanu, se je v svoji velikonočni poslanici spomnil tržaški škof Evgen Ravi-gnani. Letošnja Velika noč, je med drugim napisal škof Ra-vignani, je različna od prejšnjih, saj jo praznujemo v dramatičnih okoliščinah, ko kaže, da na Balkanu ugaša vsako upanje po življenju. Brutalna represija in strašne vojaške akcije se prepletajo v perverzni igri smrti. Obupana množica beguncev pritiska na meje sosednjih držav v iskanju zatočišča in miru; prebivalstvo v mestih doživ-
do sprejetja zakona. Z resolucijo SSk seje strinjal podžupan Roberto Damiani, ki je nadomeščal odsotnega župana Riccarda I llyja, in tako jo je občinski odbor osvojil. Ta odločitev obvezuje župana lllyja, da poseže pri vodstvu poslanske zbornice, da se čim-prej obnovi postopek odobritve zaščitnega zakona.
Na seji je občinski odbor osvojil tudi resolucijo Ljudske stranke o pravični odškodnini za istrske optante. Župan llly
Ija moro možne katastrofe. Poleg tega pa kaže, da niso uspele tiste pobude, ki pozivajo k razumnosti pogajanj, da se huda kriza reši v spoštovanju zgodovine in pravice.
Škofje v svoji poslanici o-pozoril na poziv papeža Janeza Pavla II., naj na Balkanu prevladata bratstvo in razumevanje nad silami sovraštva. Skupaj s papežem smo na strani ljudstva, ki trpi in je v trpljenju naš brat ne glede na to, kateri narodnosti pripada.
Ob tej Veliki noči, je še napisal škof Ravignani, naj vsi
bo moral poseči tudi v tem smislu. Pri tem pa je svetovalec SSk Močnik opozoril, da je prav Italija tista, ki ne spoštuje obveze o odškodnini optantom. Pri tem je prišlo tudi do polemičnega soočanja med Močnikom in svetovalcem Nacionalnega zavezništva Robertom Menio (ki je ravno na tisti seji odstopil). Me-nia je pred tem tudi posegel v zvezi z resolucijo o zaščitnem zakonu.
verniki skupno molijo, naj se ustavi vojna, ki ne reši nobenega problema in ki pusti v zavesti ljudi globoko sled grenkobe, sovraštva in maščevanja. Ne samo, treba je pomagati tistim, ki si, sklicujoč se na visoke človeške ideale, prizadevajo za sprejetje beguncev in za humanitarno pomoč. Ta poziv k solidarnosti in k pomoči trpečim je škof ponovil v homiliji pri velikonočnem bedenju in pri slovesni maši na Veliko noč v stolnici sv. Justa ob pomenljivi prisotnosti srbsko-pra-voslavnega metropolita za
NOVE
MAZAŠKE
AKCIJE
V noči med petkom in soboto so običajni neznanci izvedli novo mazaško akcijo proti dvojezičnim napisom in spominskim obeležjem padlim za svobodo pri Sv. Križu in na področju repentabrske in zgoniške občine.
Neznanci so v Sv. Križu pomazali obeležje v spomin na padla partizanska borca Jožeta Grudna in Jožeta Košuto. Pri tem so še pomazali drugo obeležje, ki je bilo pred leti postavljeno vedno tam in ki opozarja na večkratne fašistične mazaške akcije. Isto noč so neznanci - domneva pa se, da gre za iste osebe -pomazali nekaj dvojezičnih smerokazov v zgoniški in re-pentabrski občini.
Domačini so že obvestili policijsko postajo v Nabrežini o novi mazaški akciji. Upati je le, da se ne bo tudi tokrat zgodilo - kot že velikokrat v preteklosti -, da bodo storilci ostali neznani in da ne bomo še naprej morali požirati take in podobne žalitve spomina naših padlih. Sicer pa, glede na pretekle izkušnje, ne moremo biti ravno optimisti...
Italijo, Slovenijo in Hrvaško Jovana.
Tragedija nove vojne na Balkanu pa ni odmevala samo v škofovih besedah, pač pa tudi v številnih pridigah in v prošnjah za vse potrebe, ki so odmevale po tržaških cerkvah, kjer so se na tak ali na kakršenkoli drug način spomnili tamkajšnjih trpečih.
Sicer so se tudi na Tržaškem zvrstili verski obredi ob svetem tridnevju in Veliki noči. Tako je bilo v stolnici sv. Justa na veliki četrtek velikonočno bedenje, podobno pa se je dogajalo v drugih cerkvah na Tržaškem. Na veliki petek, edini dan v letu, ko ni maše, je bil obred svetega opravila, slovenski tržaški skavti in skavtinje pa so tudi letos na ta dan priredili tradicionalni skavtski križev pot na Repentabru. Udeležilo se ga je lepo število skavtov in mladih Slovencev, prisotno pa je bilo tudi predstavništvo skavtov iz notranjosti Italije.
Na veliko soboto so se tudi med slovenskimi verniki v večernih urah zvrstile vsta-jenjske maše z blagoslovom ognja in velikonočnih jedi. Na Veliko noč pa so stekle seveda slovesne praznične velikonočne maše.
Omeniti je treba, da bo prihodnjo nedeljo, 11. aprila, ki je za nas bela nedelja, praznovala Veliko noč tukaj-šnja pravoslavna skupnost, tako grška kot srbska, ki je le pred nekaj tedni gostila patriarha srbsko-pravoslavne Cerkve Pavleta in ki je, še bolj kot naša skupnost, pod mučnim vtisom vojne v domovini.
NA OPENSKEM STRELISCU
SPOMINSKA SVEČANOST ZA USTRELJENIMI TALCI
ZADNJI KONCERTI ZBOROVSKE REVIJE
V NEDELJO 'PRIMORSKA POJE" PRI SV. IVANU
OBČUTENI POSTNI IN VELIKONOČNI OBREDI
TUDt Na TRŽAŠKEM jfc VELIKA NOČ BILA POD VTISOM VOJNE NA BALKANU
Tudi na Tržaškem je praznovanje Velike noči potekalo pod mučnim vtisom tragedije vojne in etničnega čiščenja, ki poteka v Zvezni republiki Jugoslaviji in na Kosovu.
Tudi letos so na Veliki petek slovenski tržaški skavti priredUi svoj križev pot (Foto Kroma)
TRŽAŠKA KRONIKA
V	ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI
DVAJSETA VELIKONOČNA RAZSTAVA IN OBIČAJ ODKRIVANJA PLENIRJA
Tudi letos so v Nabrežini na praznik Velike noči na pobudo Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden obudili običaj odkrivanja velikonočnega plenirja. Ob tej priložnosti so v župnijski dvorani tudi odprli jubilejno dvajseto velikonočno razstavo pirhov.
m
Na dan Velike noči so se Nabrežina zbrali v svoji župnijski dvorani, da bi spet obudili stari običaj odkrivanja velikonočnega plenirja. Pobudo za to je že lani dalo in uspeš-
no izpeljalo domače kulturno društvo Igo Gruden. Letos so pobudo ponovili in v župnijski dvorani se je zbralo veliko število ljudi, ki so po praznični maši prinesli s seboj velikonočne jedi in domačo kaplji-
co. Tudi tako, z obuditvijo lepega običaja, je nabrežinska skupnost počastila največji krščanski praznik.
V nabrežinski župnijski dvorani sotudi odprli jubilejno dvajseto Velikonočno raz-
stavo. Gre za tradicionalno pobudo, za katero ima največ zaslug domači župnik Bogomil Brecelj. Vsako leto namreč ob dveh glavnih krščanskih praznikih, Božiču in Veliki noči, prirejajo v Nabrežini bogato razstavo. V božičnem času je to razstava jaslic, ki so sad dela domačih in tudi priznanih tujih umetnikov, pa tudi domačih šolarjev. Ob Veliki noči pa so to predvsem pisanice oz. pirhi. Letos je do Bele nedelje, 11. aprila, na o-gled nad petsto pirhov domačih in tujih umetnikov. Posebno veliko število razstav-Ijalcev prihaja iz bližnje okolice, tako iz domače kot iz I drugih vasi z obeh strani meje. Tudi ob odprtju nabrežinske razstave so se spomnili tragedije, ki poteka v Zvezni republiki Jugoslaviji in na Kosovu, tako da so iz pirhov na veliki razstavni mizi sredi dvorane sestavili napis Pax (mir).
Letošnja velikonočna razstava bo, kot že rečeno, od-prta vsak dan do Bele nedelje v popoldanskih in večernih urah. Ob tej priložnosti je na ogled tudi razstava lepih krajinskih oljnatih slik domačinke Marije Barranco por. Zuccheri.
KONCERT V PROSVETNEM DOMU
KAKOVOSTEN ZAČETEK POMLADANSKE SEZONE OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ
Kot smo že poročali v prejšnji številki, je bil na Oljčno nedeljo, 28. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah prvi koncert iz niza pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj.
Openska glasbena srečanja, ki jih že več let prirejata domače kulturno društvo Tabor in Zveza slovenskih kulturnih društev, so postala priljubljena priložnost za ljubitelje glasbe, da se srečajo s kakovostno glasbeno ustvarjalnostjo. Kot je v lično opremljeni brošuri napisal umetniški vodja srečanj Lu-ca Ferrini, nanašajoč se na uspeh lanske jesenske sezone, so srečanja vzbudila pozornost ter radovednost in so dosegla visoko kakovostno raven. S to pobudo želijo pri SKDTabor ponuditi vpogled v stvarnost Furlanije-Ju-lijske krajine in v možnosti slovenskega prostora na glasbenem področju. V pomladni sezoni se predstavljajo obetavni diplomiranci in absolventi z že ustaljeno obliko dvojnega koncerta (prvi del oblikuje en izvajalec, drugega pa drugi). Tako je predvideno, da se bo v nizu štirih koncertov občinstvu predstavilo skoraj dvajset izvajalcev.
V	nedeljo, 28. marca, sta se lepemu številu poslušal-
t, m
a \ U:
cev, ki so prišli v dvorano Prosvetnega doma, predstavila v prvem delu Slovenski sekstet klarinetov, v drugem pa tolkalec Dario Šavron pri marimbi in vibrafonu. Pri Slovenskem sekstetu klarinetov sodelujejo najboljši slovenski klarinetisti, sicer člani raznih profesionalnih orkestrov, skupina pa je prava redkost, pravzaprav je edina v svoji zvrsti v slovenskem prostoru. Na openskem koncertu je nastopil v nekoliko spremenjenem sestavu, spored pa je obsegal skladbe Sextour lirique Marca Ey-chenna, En familie Raymon-da Loucheura in Madžarski ples št. 3 Johannesa Brahmsa.
Dario Šavron je mlad in uveljavljen tržaški slovenski
glasbenik, ki je študiral harmoniko na Glasbeni matici v
i	Trstu, tolkala pa na tržaškem konservatoriju Tartini, kjer je tudi odlično diplomiral. Poučuje na Glasbeni matici -šoli Marij Kogoj in na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, sicer pa je tudi član Harmonikarskega kvinteta GM in instrumentalne skupine Evasion. Prva skladba iz njegovega sporeda je bilaSu/fa za marimbo mednarodno priznanega tolkalca Fabiana Pereza Tedesca, pri katerem se Šavron tudi izpopolnjuje. Sledile so Etuda op. 6 št. 8 Claira Omarja Musserja, zatem Etudi št. 25 in 26 Davida Friedmana, Rainbovv in Latin Song Ruuda VVienerja,
Conversation Akire Miyo-shija in Frogs Keika Abeja. Izvedbo bogatega in - zlasti v drugem delu - precej zahtevnega sporeda so poslušalci nagradili s toplim aplavzom, kar je tudi dodatno potrdilo doseženo visoko kakovostno raven openskih srečanj. Drugi koncert v pomladanski sezoni Openskih glasbenih srečanj bo že to nedeljo, 11. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopili bosta violinistka Anja Bukovec in pianistka Miona Babič. Izvajali bosta skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Camilla Saint-Saen-sa, Ludvviga Van Beethovna, Clauda Debussyja in Franza Liszta.
 IŽ
OBVESTILA
PROF. XENIA Levak Budal bo nadaljevala s predvajanjem lepih in zanimivih diapozitivov o Egiptu, in sicer od Luxorja do Abu Simbela v četrtek, 8. aprila, ob 16. uri v ul. Donizetti 3. Vabi Klub prijateljstva.
SLOVENSKA VINCENCIJEV.* konferenca in Klub prijateljstva vabita k sv. maši in uri molitve za duhovne poklice, mladino in družine, ki bo v četrtek, 8. aprila, ob 18. uri v barkovljanski cerkvi.
ZVEZA PEVSKIH zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Marijin dom pri Sv. Ivanu vabijo na koncert 30. revije Primorska poje v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Nastopili bodo Vokalna skupina Portorož, Dekliški zbor Danica, Vrh, Moški zbor upokojencev Breg, Bo-Ijunec, Mešani zbor Pod lipo, Barnas, Mešani zbor Sveti Peter, Pevski zbor Štan-drež in Mešani zbor Peter Jereb, Cerkno.
MESEČNA MAŠA za edinost bo v Trstu, ul. Risorta, v ponedeljek, 12. aprila, ob 17.30. Vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 12. aprila, na svečano podelitev literarne nagrade Vstajenje Živi Gruden in Milanu Gregu, avtorjema
fotografske monografije Beneška Slovenija. Nagrado bodo podelili v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 ob 20.30. Vljudno vabljeni!
ŠE JE nekaj mest prostih v avtobusu Križanov, ki bodo poromali v soboto, 24. aprila, h Gospe Sveti in istega dne popoldne ter naslednji dan v Slomškove kraje. Morebitni interesenti naj telefonirajo na telefonsko številko 040 220332.
SOS, SOS, SOS, javi se za prostovoljno delo! Veliko o-seb potrebuje pomoč in spremstvo. Pridruži se nam in pošlji dopis v rokopisu s svojimi osnovnimi podatki in zanimanji za Zadružni center za socialno dejavnost, ul. Cicerone 8, 34100 Trst.
DAROVI
ZA BEGUNCE S KOSOVA: N.N.
100.000 lir.
ZA CERKEV v Ricmanjih: v spomin na pok. Adriana Do-brilo, Log, ob četrti obletnici , smrti darujeta žena in hči
300.000 lir.
ZA CERKVENI pevski zbor od Sv. Ivana: v zahvalo za petje na pogrebu žene in mame Valerije Buzečan-Hrvatin hči Nadja in oče Peter 100.000 lir.
ZA CERKEV v Sočergi: v sporni n na sestro Valerijo Buze-i čan-Hrvat in darujejo sestre in bratje 500.000; v spomin na Valerijo Buzečan-Hrvatin Zinka in Marta Požar 50.000 lir.
TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
vljudno vabi vse svoje člane in šolnike na
OBČNI ZBOR
v torek, 13. aprila, ob 11. uri v prvem ter ob 11.30 v drugem sklicanju v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah.
DNEVNI RED:
1) izvolitev predsedstva,
2) tajniško poročilo,
3) pozdravi gostov,
4) poročila predstavnikov v zbornih organih,
5) blagajniško poročilo,
6) poročilo nadzornega odbora in razsodišča,
7) razprava in razrešnica odboru,
8) volitve v organe Sindikata,
9) predlogi za nadaljnje delo novega odbora.
SLOVENSKA ZAME|SKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA
vabi na okroglo mizo
NARODNE VREDNOTE: DILEME NAŠIH ORGANIZACIJ
Marijanišče na Opčinah, petek, 16. aprila, ob 19.30.
SOLIDARNOSTNA AKCIJA SLOVENSKEGA KLUBA Slovenski klub bo priredil v nedeljo, 11. aprila, ob 18. uri, skupaj z Odborom za ohranitev Stadiona 1. maj, solidarnostno akcijo za vse žrtve sedanje vojne na Balkanu. Tako bo v nedeljo stekla na Stadionu 1. maj dobrodelna prireditev, na katero bodo ljudje lahko prinesli svoj prispevek, naj si bo v obliki hrane, obleke ali denarja. Na prireditvi bodo nastopili zbori, ansambli, skupine, igralci, kaba-retisti itd., ki so se prijavili organizatorjem.
9
ČETRTEK 8. APRILA 1999
GORIŠKA KRONIKA
VELIKONOČNI PRAZNIKI V GORICI
10
ČETRTEK 8. APRILA 1999
Letošnja Velika noč je potekala v Gorici kar se da slovesno in mirno, seveda kljub trpki misli na kosovsko tragedijo, zlasti ob brnenju vojnih letal iz Aviana proti Beogradu. Milo in prijetno je bilo pa vreme, ki je s soncem spremljalo glavne velikonočne dneve.
Za nas je bila še posebno lepa in slovesna vstajenjska maša s procesijo v goriški stolnici. Zelo lepo število slovenskih vernikov iz mesta in okolice je s svojo udeležbo dokazalo, da je ta osrednja cerkvena slovesnost v Gorici zelo doživeta in občutena. Vstajenje s slovesno mašo je vodil g. Cvetko Žbogar, voditelj slovenske duhovnije v Gorici, ki je v svoji pridigi lepo prikazal pomen velikonočne skrivnosti in zmagoslavja življenja nad smrtjo. Asistiral mu
je novi goriški diakon Mirko Pelicon, ki bo jeseni pel novo mašo. Na koru so peli številni pevci in pevke iz mesta in bližnje okolice latinsko mašo Vinka Vodopivca v čast Materi Božji in lepe velikonočne pesmi. Pri orglah je bila prof. Lojzka Bratuž, dirigiral pa je prof. Stanko Jericijo.
Praznične so bile seveda tudi druge slovenske maše v mestu kot pri sv. Ignaciju na Travniku, pri sv. Ivanu, kjer je vernikom voščil tudi goriški nadškof, in na Placuti, zvečer pa pri kapucinih. Lepe so bile tudi slovesnosti po drugih slovenskih okoliških župnijah.
Slovesno sobotno vstajenje in nedeljsko pontifikalno mašo v stolnici pa je daroval nadškof p. A. V. Bommarco, ki se je v svoji homiliji spomnil tudi tragedije na Kosovu.
GORIŠKI VRTILJAK - ABONMA ZA MLADE
MARTIN KRPAN NEKOLIKO DRUGAČE
IVA KORSIC
Na dan pred velikonočnimi počitniškimi dnevi, v sredo, 31. marca, je velika dvorana KC Lojze Bratuž še zadnjič sprejela v svoje nedrje mlade abonente Goriškega vrtiljaka, nižješolce in petošolce goriških osnovnih šol, katerim so se tokrat pridružili vali-žanski vrstniki, ki so bili v tistih dneh gostje OŠ Peter But-kovič Domen iz Sovodenj v okviru projekta Comenius.
Po zadnjem prijetno nenavadnem srečanju z glasbo so mladi gledalci ponovno zasanjali ob gledališki govorici. Moje gledališče Ljubljana jim je namreč ponudilo dramatizacijo Levstikovega Martina Krpana v modernejši kabaretno privlačni in parodistično zabavni predelavi igralca Bogomira Verasa, tokrat tudi režiserja ter avtorja iskrivih songov, od katerih se je mladih poslušalcev najbolj oprijel zadnji, ki je pel o prepotreb-
RUPA: 10-LETNICA
SPOMENIKA PADLIM
V Rupi bo v nedeljo, 11. t.m., ob 10. uri spominska slovesnost ob 10-letnici odkritja spomenika Padlim za svobodo. Slovesnost prirejajo združenje VZPI/ANPI in krajani. V kulturnem sporedu bodo nastopili godba na pihala Kras, otroški pevski zbor, zbora PD Rupa-Peč in Skala-Gabrje ter recitatorji. Udeležence slovesnosti bo pozdravil župan Pe-tejan, govorila bosta predstavnik VZPI/ANPI Pregelj in predsednik združenja političnih deporti rančev AN E D Mi lovan Bressan. Po slovesnosti bo na sedežu PD Rupa-Peč srečanje. Spomenik v Rupi so odkrili 9.4.1989 na pobudo krajanov ob podpori VZPI/ANPI in občine ter zgradili s prostovoljnim delom. Načrt za obeležje je izdelal geom. Ivo Rojec.
nem ščepcu soli, s katerim se marsikaj naredi. Tega so igralci ob spremljavi violine, harmonike in kitare zapeli kar dvakrat v navdušenje učencev. Ob Verasu, ki je zaigral kot si-| cer vsi ostali izvajalci več pla-j stičnih vlog, je s svojo doživeto, mestoma prav posrečeno humoristično igro izstopal Gojmir Lešnjak kot Levstikov mladi, hrabri, neustrašni na-rodnjak-silak z Vrha pri Sveti Trojici, ki je s svojo na videz nebogljeno kobilico rešil Dunaj in "presvetlo cesarost", a tudi kot betežni 150-letni starček Martin Krpan na vozičku,
; ki se s svojo prav toliko let staro kobilico težko prebija z revno pokojnino v domu za onemogle in bi rad povedal marsikatero pikro na račun današnjih "oblastnikov" in socialne oskrbe. Domiseln je bil tudi komično-satirični končni - najmlajši gledalci morda niso do-; jeli v celoti njegovega smisla -brez dvoma tudi nekoliko žalostni pogled na nekatere današnje Slovence, ki so se iz pogumnih Krpanov prelevili i v prave ničvredne "krepane", ki že navsezgodaj popivajo j po gostilnah in kavarnah ter se zapletajo v jalove pogovore z južnimi brati.
Topli aplavz je potrdil, da je predstava ugajala in da je Goriški vrtiljak, ki se je letos v zamisli Kulturnega centra Bratuž in Primorskega dramskega gledališča v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom ter SSG prvič zasukal za mlade od 10. do 15. leta, zadel v živo. Ponudba za nižješolce in petošolce osnovnih šol je naletela na zelo dober odziv, saj je zajela obširno paleto predstav, od gledaliških do baletnih in glasbenih. Želimo, da bi tudi v prihodnje stekla po začrtanih smernicah in da bi ob njej mladi vzljubili odrsko umetnost in da bi odrasli v zrele in kritične gledalce.
MEDNARODNI NATEČAJ ZA MLADE VIOLINISTE IN ČELISTE
ZAČEL SE JE NATEČAJ "MARCOSIG"
Kdor v teh dneh stopi v atrij Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki ga krasijo umetnine slikarja Safeta Zeca, bo lahko videl, razobešene na stojalih, velike, umetniške čr-no-bele fotografije mladih violinistov in čelistov iz dežel Alpe Jadran, ki v tem tednu nastopajo na mednarodnem tekmovanju Alfredo in Vanda Marcosig, ki ga prireja kulturno, združenje Musiča senza frontiere (Glasba brez meja).
Prestižno tekmovanje se je začelo v ponedeljek, ko sta na 7. natečaju čelistov nastopili prve dve starostni kategoriji mladih glasbenikov; med na-
IZID JE OMOGOČIL DEŽELNI SEDEŽ RAI -SLOVENSKI PROGRAMI
PRVA CD PLOSCA ZBORA HRAST IZ DOBERDOBA
V našem "pevsko obarvanem" zamejstvu prav gotovo izstopa nekaj zborov, ki so se z nedvomnim pevskim talentom, zvrhano mero požrtvovalnosti ter trde volje dokopali do blestečih rezultatov na vsedržavnih zborovskih tekmovanjih. V skupini mešanih zborov je tudi zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, ki je v zadnjih sezonah neutrudno uril glasilke in ne nazadnje tudi... spomin za nedvomno bogat repertoar. Da bi pa spomin ne tonil v pozabo, je zbor v teh dneh izdal novo, prvoCD ploščo, v kateri so združeni vsi najboljši posnetki iz abonmajskih koncertov Glasbene matice in izbor arhivskih po-
snetkov, ki jih je zbor snemal za Radio Trst A. Pobuda presega običajno zanimivost, saj predstavlja predvsem dokaz plodnega sodelovanja med SKD Hrast ter slovenskimi programi državne radio-tele-vizijske mreže. RTV Slovenija že desetletja izdaja plošče najboljših izvajalcev in zborov; za naše zamejstvo, ki lahko nedvomno računa na manjša finančna sredstva, pa predstavlja ta pobuda predvsem odskočno desko za nadaljnje sodelovanje med javno službo in t.i. "civilno družbo".
CD plošča nosi pomenljiv naslov Stezice, ki so lahko tiste stezice, katerih ni več, predvsem pa so stezice, ki so in bodo še vedno vodile do srca.
Petje je namreč prav to: steza, ki privede na dan, kar je v notranjosti srca: veselje, bolest, melanholijo, obup, razposajenost. In da bo vse našteto še zgovornejše, naj dodamo, da se lahkoCD ponaša kar z 19 pesmimi (na kaseti, ki je tudi na razpolago, jih je 18): od umetnih pesmi znanih domačih avtorjev (Vrabec, Jericijo, Pahor, Kumar) pa do priredb ljudskih pesmi iz celotnega slovenskega na-
selitvenega prostora v naši deželi (Merku, Tomc, Lebič,
| Srebotnjak, Slosar, Kumar, | Mihelčič, Lavrenčič). Za učinkovito grafično podobo p.u-šče je poskrbel Peter Gus.
CD plošča, kot tudi kasetna verzija, bo v kratkem predstavljena. Predstavitveno besedo bo ob tej priložnosti podal novopečeni ravnatelj slovenskih programov pri deželnem sedežu RAI Igor Tuta.
SLIKARSKA RAZSTAVA V GALERIJI KNJIGARNE E Q U I LI B RI
PAZ GARCIA RODRIGUEZ, HERMAN KOSIČ
MARTA BENSA
V soboto, 20. marca, so v malem razstavnem prostoru knjigarne Equilibri v Semeni-ški ulici odprli prvo razstavo obzornika"lnfrequenze" z naslovom Vojna z lastnim jazom z deli dveh mladih umetnikov, ki sta in bosta prisotna od ponedeljka, 29. marca, do petka, 9. aprila, v Goriški knjižnici.
Gre za mlado špansko u-metnico Paz Garcia Rodri-guez iz Barcelone, ki je diplomirala na barcelonski univerzi v umetnosti in je že večkrat razstavljala na skupnih razstavah svojega mesta in v Va-lengii, in Hermana Kosiča, ki je aktiven na Goriškem že od 1.1994, zadnja leta pa tudi v Barceloni, kjer je nekaj časa tudi živel in ustvarjal.
Razstavljena dela so osredotočena na posamezno izpostavljeno temo, portret ali, bolje, avtoportret, izvrsten o-sebni predmet, ki je neposredna primerjava obraza s svojo
najbolj odkritosrčno osebnostjo (prikrito ali potrjeno od skoraj vseh umetnikov). Osvoboditev portreta kot javne podobe se razvija na Dunaju v času Sigmunda Freuda in se uporablja kot instrument problematičnega stanja psihe in osebnosti. Od takrat naprej se zdi, da vsak portret odkriva notranja razodetja (stanja), ki se skrivajo v podzavesti. Smeh Richarda Gerstlja se rodi v paradoksu in zdi se, da preide v blaznost. Kdo se ne spominja Munchovega krika? Od tega časa se prirojene zmožnosti predmeta osvobodijo v miriadnih rešitvah in se luščijo skozi stoletja.
Nedvomno nobena beseda ali opis ne nadomestita ali uresničita figurativnega jezika, kajti ta z lahkoto predstavi misli, ki nam napolnjujejo občutke in interpretacijo pred deli obeh umetnikov. Tresljajoči se in megleni obrazi odkrivajo smer tolmačenja, ki ga vsak od nas lahko občuti. Na dan predstavitve so se oči obešenih portretov srečale z ravno tolikšnimi očmi obiskovalcev (kdo ve, če je bila naša pozornost, ki smo jo namenili slikam, ista kot i pozornost nam samim...). O-gromne oči Hermanovih obrazov torej, ki morda preveč "drugačno" vidijo in ostajajo
zato začudene in občasno meglene. Kdor se spominja prejšnjih Hermanovih del, "tako nasilnih, telesnih in krvoločnih", kot je nekdo rekel, se jim današnja dela morda zdijo kot pomiritev ali bolj svobodna introspektivnost.
Paz: oči šele nakazane, nenatančne, polne zadremane otožnosti. Oči, ki nočejo še videti, določene točke jim tega ne dopuščajo. Obrazne poteze so sestavljene z risalnim ogljem, hiter čopič jih znova pokrije in zmesi kot znak in simbol današnje negotovosti, ki je ukazan status naši generaciji. Skoraj obsedena pozornost na obraz kot na izvirno enoto, ki stalno razjeda in uničuje, oči so kot urar duše, pogled na zunanje in vrnitev v notranje. Slikarstvo je torej zanjo kot dejanje rešenja osebne tesnobe, pozitiven in ustvarjalen način skupnega posredovanja svojega poslanstva. Slikarska površina se zasnuje in je začrtana s progresivno zdrobljenostjo tisočerih barv in odtenkov. Tehnika izvajanja se kaže hitra in napadalna, nič pa ni slučajnega, improviziranega, ampak vse sloni na opori študija in letih izkušenosti.
mttKlUMtj f
DLINIST^
stuheB
		
grajenimi so močno prevladali Slovenci in Hrvati. V torek sta se zvrstili še dve kategoriji gojencev čelistov, v sredo zjutraj pa so prišli na vrsto najmlajši violinisti na tokratnem že 17. mednarodnem tekmovanju. Zvečer je bil istega dne koncert, posvečen spominu na pokojna Alfreda in Vando Marcosig, mentorja in pobudnika prireditve. Slovesen konec prireditve z nagrajevanjem gojencev in sklepnim koncertom bo v nedeljo, 11. aprila. O koncertih in o samem poteku tekmovanja bomo pisali prihodnji teden.
STUDIJSKO RAZISKOVALNI FORUM ZA KULTURO
"DUHOVNO SPOROČILO ŠKOFA A.M. SLOMŠKA"
Studijsko raziskovalni forum za kulturo je samostojno združenje, ki deluje v okviru Slovenske skupnosti krščanskega življenja v Gorici. Javnosti se ponuja kot kraj, ki naj bi omogočil srečanja, študij in poglobitev tako tradicionalnih kot sodobnih pomenov kulture - pojava, ki je intimno povezan s samim bistvom človeka. S pomočjo spoznavanja virov zahodne in vzhodne krščanske duhovnosti ter v dialogu z vsemi pomembnejšimi težnjami sodobne misli si prizadeva za uresničitev kulture Sprave. Slednjo pojmuje kot držo, ki temelji na božječloveškem vrednotenju osebe kot bitja odnosa. Na tej podlagi si prizadeva za iskanje neke povezave in nekega pomenskega poenotenja umetnosti, filozofije, teologije ter antropoloških, ekonomskih, pravnih in družbenih ved, ki naj ne bodo le same sebi namen, pač pa sredstva za iskanje in poglabljanje smisla človeškega obstoja ter načinov urejanja njegovega življenja v družbi, ki temelji na plodnem sobivanju.
Program predavanj za letošnjo pomlad vsebuje dva manjša tematska sklopa: S Cerkvijo v tretje tisočletje (predavatelja: prof. Marjan Turnšek na temo Duhovno sporočilo škofa Antona Martina Slomška ter ljubljanski nadškof dr. Franc Rode na temo Duhovnost in kultura) in Glasba, liturgija življenja (predavatelja: g. Rinaldo Fabris na temo Glasba v Svetem pismu in Boris Šinigoj na temo Uvod v krščansko filozofijo glasbe). Jeseni pa bo še daljši sklop predavanj na temo Znanost in... kakšen človek? Poleg tega je v pripravi tudi publikacija lanskoletnih študijskih predavanj, ki so bila namenjena samo članom.
Predavanja bodo izvedena v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž, štan-dreško dekanijo, Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel in kulturnim centrom Stella matutina.
Prvi gost bo prof. dr. Marjan Turnšek, ki bo govoril o duhovnem sporočilu škofa Antona Martina Slomška. Dr. Turnšek je sicer ravnatelj mariborskega bogoslovja in profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Bil pa je strokovni sodelavec (vice-postulator) pri procesu za Slomškovo beatifikacijo. Srečanje bo lepa priložnost, da se ob liku blaženega Slomška tudi primemo pripravimo na papežev obisk v Sloveniji, ko bo septembra uradno proglasil škofa Slomška za blaženega. Predavanje bo v nedeljo, 18. aprila, ob 1 7. uri, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
SCGV EMIL KOMEL / POMLADNI NASTOP
PRISRČEN POZDRAV POMLADI NAJMLAJŠIH GOJENCEV
Tik pred velikonočnim slavjem (v torek, 30. marca), ko se tudi vsa narava raduje ob Kristusovem vstajenju in urni zajčki skrivajo pirhe in čokoladna jajčka, ob katerih se zaiskrijo otroške oči, so mali o-biskovalci goriškega Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel imeli "pomladni" nastop.
V	komorni dvorani KC Lojze Bratuž se je v zgodnji popoldanski uri nabralo veliko staršev, nonotov, stricev in sploh radovednih poslušalcev, ki so z dobrodušno naklonjenostjo spremljali glasbeno zgodbico, priredbo ruske pravljice, Zajčkova hišica. Na odru, na katerem je iz pisanega scenskega okvirja Franka Žerjala zadehtelo po pomladnih gozdnih vonjavah, so ob pripovedovanju pedagoginje - ob tej priložnosti tudi režiserke - Marje Feinig, ki s strokovno zavzetostjo u-vaja malčke v čudoviti svet
glasbe, nastopili cvetoči otroški obrazki in s svežo spontanostjo, s pesmijo, rajanjem in igranjem na orff instrumente oblikovali pravljico o zajčkovi in lisičini hišici. Lisica (Harjet Antonič) se je prevzetno šopirila ob svoji hišici iz ledu, ki seje vsa lesketala v zimskem soncu, toda ko so jo zajeli prvi topli pomladni žarki, se je vsa raztopila; temna, a varna zajčkova hišica iz lubja pa je trdno stala. Zvitorepka je prelisičila zajčka, da jo je sprejel pod svojo streho, toda hudobnica ga je pregnala iz domačega zavetja. Zajček (Lucija Tavčar) je prosil za pomoč živalice, a šele petelinček (Jasmina Klanjšček) v družbi vseh živalic - psičkov (Tina Paljk, Federico Tomažič), medveda (Jakob Fajt), ptic glasbenic (Ivana Paljk, Veronika Srebernič, ki sta pokazali, kako se drobceni prstki počasi privajajo na črnobele tipke klavirja oz. lok in stru-
ne violine), mišk (Giada Pe-, teani, Julija DelTAngela, Angela Mastracco), pikapolonic (Aleksija Antonič, Nicol Peric, Mateja Petejan), muce (E-rika Gabrieli) in volka (Tadej Pahor) - jo je dokončno pregnal iz lične hišice iz lubja in v gozdu je bilo spet vse lepo in prav.
Ob koncu je prisrčen aplavz zajel vse nastopajoče u-tčenče, učitelje - Marjo Feinig, Damijano Čevdek, ki sta pripravili otroke za nastop, Valentino Pavio, Stelo Povšič) in starše, ker so pomagali pri pripravi prizorčka ter seveda tudi zato ker vztrajno vozijo -nekateri zelo od daleč - svoje otroke v slovensko glasbeno šolo, kjer se njihovi malčki ob prvih glasbenih korakih naužijejo tudi drobcev slovenskega duha.
Pred obvezno spominsko sliko so vsi nastopajoči prejeli čokoladnega zajčka.
■	IK
V	IMENU
DARKA BRATINE
Združenje Darko Bratina vabi v petek, 9. t.m., ob 10.30 v
goriški avditorij v ulici Roma, kjer bo slovesna podelitev denarnega prispevka, ki ga je italijanski senat namenil srednji šoli I. Trinko in srednji šoli V. Locchi v spomin na goriškega senatorja. Denar bo služil za nakup avdiovizualne opreme, ki naj jo goriški srednješolci u-porabljajo za snemanje slik o sožitju med tu živečima narodoma. Spomnimo, da je Darko Bratina kot izobraženec in sociolog življenja ob meji izkazoval posebno predanost ljudem, ki živijo na stičišču narodov. In k svojim načrtom je znal pritegniti predvsem mlade. Pobuda italijanskega senata se torej sklada z njegovo moralno zapuščino. Da je dogodek pomemben tudi za visoko italijansko institucijo, dokazuje dejstvo, da bo v avditoriju prisoten podpredsednik senata Car-
lo	Rognoni. Visokega državnega predstavnika bo spremljal senator Forcieri, prijatelj Darka Bratine. Na prireditvi bosta po pozdravih goriškega župana Gaetana Valentija in predsednika pokrajine Gior-gia Brandolina spregovorili ravnateljici šol Rožica Simčič Lojk in Laura Fasiolo. Kratek govor bo imel Livio Semolič kot predsednik združenja Darko Bratina, ki si prizadeva za uresničevanje Bratinovih načrtov. Senator Rognoni bo za zbrane v avditoriju imel lekcijo državljanske vzgoje, popoldne (ob 15.30) pa bo na go-riškem sedežu tržaške univerze v ulici Alviano predaval o digitalni komunikaciji. Temo odlično pozna tudi kot nekdanji urednik revije Panorama in še prej časnika Secolo XIX. K vsemu temu gre dodati, da pripravljata senat in združenje Darko Bratina še druge iniciative v imenu pokojnega senatorja.
SREČANJE Z GLASBO: TRIO BARAGA
Prihodnji večer iz niza t.i. Srečanj z glasbo, ki jih prireja SCGV Emil Komel, se bo preselil iz koncertne dvorane v cerkev. Trio Baraga, ki ga sestavljajo trobentača Stanko Praprotnik in Peter Javšnikar ter orglavec Luca Ferrini, bo v soboto, 10. aprila, ob 20.30 predstavil v cerkvi sv. Ivana v Gorici zanimiv program antične in sodobne glasbe. Poleg mojstrov iz renesančnega in baročnega obdobja bo trio predstavili skladbe sodobnega skladatelja Giovannija Cancianija. Trio Baraga je nastal pred kratkim, izvajalci so uspešni glasbeniki v slovenskem prostoru, orglavec Ferrini pa je znan tudi v zamejstvu, saj sodeluje tudiz našimi glasbenimi ustanovami.
'POLOVIČNE RESNICE"
V	TRŽIČU
Slovensko kulturno-šport-no-rekreacijsko društvo Tržič in občina Tržič bosta priredila v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem o-gled komedije Polovične resnice Alana Ayekbouma, ki jo je zrežiral Vladimir Jurc. Prireditev bo potekala v sredo,
14.	aprila, ob 20.30 vObčin-skem gledališču v Tržiču. Vstopnice bodo na razpolago v preddverju gledališča uro pred začetkom predstave.
Večer želi tokrat združiti tržiške Slovence v znamenju prve obletnice društva Tržič, saj je bilo to ustanovljeno prav 14. aprila lani. Po og-le-du komedije bodo prisotni nazdravili in zaželeli društvu še vrsto plodnih in veselih slovenskih dni.
PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
MAŠA ZADUŠNICA
ob drugi obletnici smrti Bogomira Špacapana
MePZ Podgora bo izvajal Mašo za očeta Bogomira, ki jo je uglasbil pokojnikov sin Mirko Špacapan. Spominski govor bo imel Saša Martelanc.
Po sveti daritvi bodo nastopili:
- cerkveni pevski zbor Sovodnje,
- cerkveni pevski zbor Jamlje in Brestovica na Krasu,
- MoPZ Mirko Filej iz Gorice,
- cerkveni pevski zbor Miren,
- MoPZ Fantje izpod Grmade iz Devina,
- MePZ Rupa-Peč	•
Cerkev sv. Justa mučenca v Podgori, nedelja, 11. aprila 1999, ob 17. uri.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
sklicuje
LETNI OBČNI ZBOR
Ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
OBVESTILA
POTOVAJflEZNOVIM GLASOM na Poljsko in Litvo bo od 6. do 14. julija. Prijavite se lahko na upravah v Trstu ali Gorici, kjer dobite program. Na razpolago je še nekaj mest, zato pohitite z vpisom! Prijavljence obveščamo, da je potreben potni list.
ACM GORICA vabi k maši za cerkveno edinost v ponedeljek, 12. trn., ob 16.30 vZavod sv. Družine.
V GALERIJI Ars v Katoliški knjigarni razstavlja Anka Krašna do 22. aprila po urniku knjigarne.
V KULTURNEM centru Bratuž razstavlja bosanski umetnik Sa-fet Zec. Razstava je odprta od pon. do sobote od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12.30.
DAROVI
ZA BEGUNCE S KOSOVA: ob obletnici smrti none Rože Mirta 100.000; N.N. 100.000; C.T. 100.000; L.L. 200.000; druž. Bernard Špacapan 500.000 lir; K.D. 200.000 lir.
ZA MISIJON p. Kosa: N. N. z Vrha sv. Mihaela 100.000 lir.
ZA CERKEV na Vrhu: Dario Fantin 50.000 lir za cvetje.
ZA CERKEV na Peči: Nada Čevdek 50.000 lir za cvetje.
ČESTITKE
Pevski zbor Rupa-Peč čestita Bogdani in Aleksu ob rojstvu prvorojenke ERIKE.
GLASBENA MATICA GORICA KULTURNI DOM GORICA
vabita na koncert
DUO ŠIŠKOVIČ - MALLOZ2I
VIOLINA Črtomir Šiškovič HARFA Simona Mallozzi
Kulturni dom Gorica, ponedeljek, 12. aprila 1999, ob 20.30.
11
ČETRTEK 8. APRILA 1999
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE NA POBUDO DRUŠTVA TRŽIČ IN
V	SODELOVANJU Z OBČINO TRŽIČ
vabi na predstavo Alan Ayckbourn
POLOVIČNE RESNICE
REŽIJA Vladimir Jurc Občinsko gledališče v Tržiču, sreda, 14. aprila, ob 20.30.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOIO E. KOMEL KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Koncertna sezona 1998/99
NEW SWING QUARTET "I saw the Light"
Črnska duhovna pesem
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž četrtek, 15. aprila 1999, ob 20.30.
Predprodaja vstopnic: tel. 0481 531 445.
Gorica,
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV RADIO TRST A - RADIO KOPER
vabijo na 30. jubilejno PRIMORSKO POJE 99
SODELUJEJO ZBORI: MoPZ Kromberški Vodopivci, MePZ Trnovo, ŽPZ Ivan Grbec - Skedenj, Dekliški Vox llirica
-	Ilirska Bistrica, Komorni moški zbor Izola, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici, petek, 16. aprila 1999, ob 20.30.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - CELOVEC
Psalmska kantata
ŽENA - MATI
BESEDILO Alojz Rebula, GLASBA Jože Ropitz
SODELUJEJO: MePZ Jakob Petelin Gallus iz Celovca, MePZ PD Sele, Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane, Koroški instrumentalisti.
SOLISTA: Bernardka Fink-lnzko, mezzosopran, Bruno Pe-trischek, bariton; KANTOR: Mario Podrečnik, RECITATORJA: Monika Novak in Sigi Kolter.
DIRIGENT: Jože Ropitz
Župnijska cerkev sv. Andreja v Štandrežu, sobota, 17. aprila 1999, ob 20.30.
12
ČETRTEK 8. APRILA 1999
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA DOLINA
ZBIRKA ARHEOLOŠKIH PRIČEVANJ
RUBRIKE
SLOVENIJA
V LANDARJU ZAPRLI RAZSTAVO O NAŠI PRAZGODOVINI
ERIKA JAZBAR
Dne 6. aprila so imeli v popoldanskih urah ljubitelji prazgodovine in narave zadnjič možnost, da si v Landarju o-gledajo zanimivo razstavo o mamutu in prazgodovinskem medvedu. Po šestih mesecih so zaprli razstavo, ki je bila na ogled od 5. oktobra lani. Organizatorji so sicer računa-
li,	da bodo didaktični material spravili že konec decembra lani, vendar so jim res številni obiskovalci to "preprečili" in so zato razstavo podaljšali do meseca aprila.
Razstava je bila kot rečeno na ogled v Landarju, v občini Podbenesec, v domačem farnem teatru ter v neposredni bližini v Landarski jami. Raz-stavljenogradivosta pripravila in predstavila domači krožek Verde e cultura iz Landarja in furlanski naturalistični laboratorij iz Porcie s pomočjo nekaterih domači nov in s pokroviteljstvom videmske pokrajine, gorske skupnosti Na-diških dolin ter podboneške občinske uprave. V farnem teatru so obiskovalci lahko spoznali mamuta, s pomočjo diapozitivov in magnetofonskega zapisa pa smo lahko prisluhnili teorijam o nastan-
Stara cerkev z gotsko kapelo v Landarski jami
ku našega planeta ter prvih pričevanjih o prazgodovinskem človeku, o njegovem razvoju ter okolju, v katerem je živel. Posebno zanimivo je bilo pričevanje o prisotnosti prazgodovinskega človeka v naši deželi oz. na Matajurju in v Nadiških dolinah.
Naenkrat se v teatru odprejo kulise in se prikaže ogromen mamut; raziskovalci so ga rekonstruirali na podlagi okostnjaka, ki so ga našli v Sloveniji, žival pa je tam živela pred 44.000 leti.
V	drugem delu razstave je bil na ogled prazgodovinski
medved, o katerem so našli številna pričevanja oz. ostanke v Landarski jami. Ob tem pa so bile v jami na ogled ob stalni arheološki zbirki o prazgodovinskih pričevanjih v Landarski jami.
Nazadnje povejmo, da organizatorji že obljubljajo, da si bomo lahko v prihodnjih mesecih ogledali zanimive novosti. Oktobra lani so namreč številne padavine zvišale višino nekaterih notranjih vodnih tokov, ki so prinesli na površje iz notranjosti jame zanimiva nova pričevanja.
PRIMORSKA POJE
V	ZAVARHU
Letošnja jubilejna pevska revija Primorska poje se je v videmski pokrajini predstavila z dvema koncertoma. O zelo uspelem nastopu na Trbižu smo že pisali v prejšnjih številkah našega tednika, tokrat se zato preselimo v Tersko dolino, in sicer v cerkev Sv. Florjana v Zavarhu. V nedeljo, 28. marca, se je pred polno cerkvijo srečalo pet slovenskih zborov iz širšega slovenskega kulturnega prostora. Po pozdravih soorganizatorjev in krajevnega političnega predstavnika so se predstavile skupina Temne note, MoPZ Šimen Golja iz Kneže, ŽePZ Poljubinj, MoPZ Vesna, ki praznuje letos 50 let nepretrganega delovanja, in kot zadnji MePZ Oton Župančič iz Štandreža. Slednji je še posebno navdušil publiko, ki je izprosila od štandreških pevcev ponovitev nekaterih pesmi oz. dodatek. (EJ)
OBVESTILO
KULTURNO DRUŠTVO Ivan Trinko vabi na predstavitev knjige Storia degli sloveni in Italia 1866-1998 in srečanje z avtorjema Milico Kacin Wo-hinz in Jožeta Pirjevca. Srečanje bo v petek, 9. aprila, ob 19. uri v dvorani Societa Operaia, Foro G. Cesare 15,
v	Čedadu.
O HISI
O	tisti hiši, za katero pravijo, da jo imamo Slovenci že od malega v glavi, da si jo vedno želimo in nas zato v življenju, podobno kot Furlane, ki so znani po tem, obide bolezen, ki ji Furlani pravijo "mal de maton" in bi jo lahko poslovenili "bolezen opeke". Gre za znano in pri nas neverjetno razpaseno obsedenost človeka, da nenehno nekaj gradi, da vedno nekaj v hiši in ob hiši zida in zidari, koplje, beli in spet zida; če drugega ne, vsaj pesjak in garažo, ki morda ima na tleh tudi lepe ploščice (le zakaj ne?) in seveda tudi druge izredno potrebne stvari. Zakaj mora garaža biti kar se da lepo urejena, bomo videli kasneje.
Če je za Furlane znano, da garajo noč in dan in imajo v glavi samo hišo, vilo, potem Slovenci nismo nič manj, saj dejansko ni Slovenca, tudi pri nas ne, ki si ne bi želel hiše, veliko od nas jo tudi ima. Prav ta koncept in stalna misel na hišo (temu pravijo lepo in preprosto: “Fiksno idejo ima v glavi!") nas silita, da delamo za hišo nemogoče stvari. Česa vsega nismo sposobni narediti za novo hišo! Zadolžimo se (vsaj tisti, ki nismo dovolj bogati, da bi jo kar kupili, ali pa bi nam jo starši podarili!), plačujemo nemogoče visoke obresti, odrekamo se vsemu in vsem, da le pridemo do hiše, zanemarjamo družino in prijatelje. "A
JURIJ PALJK
hiša bo, hiša bo," si govorimo, medtem ko nam čas in življenje drsita kot mivka poleti v Gradežu skozi prste. Potem hiša je, pridemo do nje in se končno vselimo.
Od vselitve naprej bi razdelil lastnike hiše v vsaj dve najbolj očitni kategoriji: na tiste, ki jim ob vselitvi v novo hišo vse mine in se pridušajo, da je sedaj dovolj, da so dovolj naredili za hišo in bodo od sedaj naprej poskušali narediti tudi nekaj zase in iz nove hiše poskušali napraviti prijeten dom, in na tiste, ki po vselitvi ne nehajo graditi in dodelavati, ki nenehno tekajo okrog s kladivom, macolo in vrtalnim strojem; če pa tega v rokah nimajo, so vsi umazani od malte, betona in belila, tudi katrana, s katerim ponovno izolirajo hišo, ki je že itak izolirana za dobrih dvesto let. Prvo skupino ljudi, ki imajo novo hišo, boste spoznali po tem, da boste ob prihodu k njim opazili, da imajo v nekaterih prostorih še vedno običajne žarnice namesto dragih svetil, ki jim po domače rečemo kar "lestenci" ali “lustri". Njihovo hišo boste spoznali tudi po tem, da boste videli v njej skromno in običajno staro hišno opremo, kot da bi vam hotel lastnik nove hiše povedati: "Poglej, res imam novo hišo, a več si zaenkrat ne morem privoščiti in tu-
di ne vem, zakaj bi moral metati ta divan stran, ko pa je še dober, da ne govorim o kuhinjski opremi, ki me še najmanj zanima;»špargert«je še dober, hladilnik tudi in zakaj bi moral vse to metati stran? Spalnica pa je tudi dobra, mar ne, pa čeprav je stara!"
Drugo skupino ljudi pa boste spoznali po neverjetnih novostih, ki jih boste v njihovi hiši opazili: dnevni salon bo imeniten in nov, parket tako zlakiran, da boste svoj obraz lahko videli v njem, kljuke na vratih bodo iz plemenite kovine in neverjetno svetlo čiste, kuhinja bo zadnji modni krik tehnologije in oblikovanja, v kopalnici se bo vse svetilo in na tihem se boste vprašali, če ni skorajda nesramno, da se v i takih kopalnicah dela tista reč, no, ja, saj vemo, za kaj so stranišča in kopalnice. Fe lastnike novih hiš boste spoznali tudi j po tem, da jih boste vedno našli v delovni obleki, ko so ravno nekaj končali ali zače-
li	delati pri hiši. Ob nedeljah | in praznikih bodo tekali v trenirkah okrog hiš$ kot zmešani in urejevali okolico, če pa ! ne okolico, bodo ponovno i barvali visoko ograjo, če pa še te ne, bodo ponovno belili garažo.
Garaža je za te vrste ljudi imenitna stvar, čepa ne garaža, j pa vsaj tisti spodnji hišni pro-{stori, ki jih je arhitekt načrtoval za klet in shrambo, morda pralnico ali pa za “špajz", kot i rečemo na Vipavskem prostoru, ki je najbolj pomemben za hišo, saj je v njem hrana in vse mogoče in je vanj dovoljeno
samo lastniku hiše; vsaj gostje se v "špajz" ne peljejo nikdar. Rekli smo, da je garaža primeren kraj za te ljudi, saj jih boste vedno našli v njej ali v podobnem prostoru. Fudi spreje-
li	vas bodo v njej, tam se bodo pred vami očedili in vas potem popeljali na ogled lepo u-rejene nove hiše in - glej ga i zlomka! - spet vas bodo pripeljali v garažo ali spodnje prostore, kjer vam bodo, če so gostoljubni, in to, da sogostolju-' bni, tudi vejo, ponudili kozarec rujnega, sicer pa bodo pri-! stavili na nekaj v kotu mizi podobnega neobvezujočo kavico in škatlo keksov.
Neverjetne so te naše hiše,
1 neverjetne so te sodobne gara-! že, ki te vrste ljudem postanejo sprejemnica, kuhinja, slačilnica, delavnica in",soggiorno" in “livingroom" obenem. Ploščice se dajo vanje zato, da lahko ob praznikih povabijo prijate-
1	Ije in v garaži priredijo veselico, silvestrovanje, slavje ob poroki. Ploščice so v garaži v redu tudi zato, ker se ne pokvarijo in so hitro čiste... Parket v slovesni sprejemnici nove hiše je dosti bolj "delikaten", hitro se odrsa in tudi loščilo gre z njega; j "čero" pa je tako težko ponovno dajati... Fako garaža in sploh shrambe postanejo sprejemnice in kuhinje, medtem ko novi del hiše urejeno sameva in pride prav za občasne oglede, še posebno takrat, ko pride k tem ljudem nekdo iz nižjega socialnega sloja...
Fežava pa je v tem, da no-| bena garaža nikdar ne postane pravi dom.
OVADBA PROTI ITALIJANSKIM VOJNIM ZLOCINCEM
MILAN GREGORIČ
Meseca marca letos je v slovenski javnosti odjeknila vest, da je v okviru skupine Mnenjsko gibanje za Slovensko Istro znotraj Kulturnega kluba Istra odvetnik Dušan Puh, ob soglasju in sodelovanju borčevskih organizacij na obali in drugih celic civilne družbe (Društvo FIGR, Gibanje 23. december idr.), pripravil ovadbo proti italijanskim vojnim zločincem na slovenskem ozemlju.
Ovadba je sestavni del revolta, ki so ga na Primorskem povzročili pritiski in izsiljevanja Italije ob razpadu Jugoslavije in po njem ter nerazumljiv in zagoneten molk slovenskih oblasti ob vsem tem. Zlasti še spričo ponavljajočih se fojbarskih kampanj, ki so ravno v letih 1996-1998, to je pod levosredinsko vlado, dosegle doslej nesluten obseg ter imajo očitno za cilj zastrupljanje medsebojnih odnosov, demonizacijo Slovencev, slabitev našega pogajalskega položaja in ustvarjanje javnega konsenza v Italiji za nova izsiljevanja. In kot krono teh pritiskov bi lahko šteli voj-no, ki jo je začel rimski tožilec Giuseppe Pititto proti slovenskim, hrvaškim in, zaradi lepšega videza, tudi nekaterim italijanskim pripadnikom odporniškega gibanja zaradi domnevnega genocida nad Italijani med vojno in po njej. Ne želim podcenjevati nobenega zla, ki se je zgodilo med vojno in po njej na naših tleh, niti zla fojb in eksodusa. Vendar če bi šlo Pitittu za resnico in pravico, bi se moral najprej spopasti z neizmerno večjim in hujšim zlom, ki ga je zakrivila Italija pod fašizmom in med vojno, ne samo Slovencem, ampak kar na obsežnem ozemlju od Afrike navzgor. In državi, ki je bila sposobna tako lahkotno pomesti pod preprogo svoje zločine proti miru in človeštvu, odrekamo sleherno moralno pravico, da bi brskala za grehi druge strani. Ne nazadnje tudi spričo okoliščine, da se je Italija s Pariško mirovno pogodbo zavezala najprej (16. člen), da ne bo preganjala ljudi, "ki so izkazovali simpatije za stvar zavezniških in združenih sil, ali če so delovali v korist te stvari" in nato še (45. člen), da bo, nasprotno, storila vse potrebno za aretacijo in izročitev z namenom sojenja vseh tistih iz nasprotnega tabora, "ki so bili obtoženi, da so zagrešili, ukazali vojne zločine in zločine proti miru in človeštvu ali da so bili sokrivi za te zločine."
Nihče ni želel petdeset let po vojni izkopavati mrličev ali izstavljati račune svojim sosedom, vendar je šla Italija s svojim sprevrženim odnosom do lastne zgodovine predaleč. V
Pitittovem primeru namreč ne gre več samo za neki uspešen "solo prodor" desnega sodstva (toghe nere), ampak kar za koordiniran politični proces proti Sloveniji in Flrva-ški, saj so se postavili ob bok Pitittu, kot oškodovana stran, tudi italijanska vlada in nekaj njenih ministrstev, pa tržaška pokrajina, občini Gorica in Frst na čelu z županoma Riccardom lllyjem in Gaeta-nom Valentijem idr. In ni človeka v Italiji, ki bi si upal se zoperstaviti temu kolesju "neodvisnega sodstva". Kot bi tudi rad videl tistega slovenskega politika, ki bi se postavil v bran preganjanih, ko bomo enkrat i/ Evropi ter bodo začele prihajati mednarodne tiralice.
Foda če je Ljubljana sposobna pohlevno stisniti rep med noge ob vsem tem, mnogi na Primorskem nismo pripravljeni tega početi. In predvsem nočemo po kolenih v Evropo!
S 1. STRANI
IZJAVA O
' v v
ZAŠČITI SLOVENSKE MANJŠINE
V ITALIJI
V izjavi o podpori uveljavljanju zaščite slovenske manjšine v Italiji je tudi zapisano, "da Slovenija pričakuje, da bo Italija čimprej sprejela globalni zaščitni zakon, saj gre tudi za obveznosti, ki jih je Italija sprejela z osimskimi sporazumi. Sprejetje in uresničevanje celovite zaščitne zakonodaje slovenske narodne manjšine ne pomeni le upoštevanje upravičenih zahtev Slovencev v Italiji, temveč tudi uresničevanje mednarodnih pravnih dokumentov, ki zadevajo zaščito pripadnikov narodnih manjšin, ki sta jih obe državi sprejeli in sta jih zato dolžni uresničevati. Slovenija pričakuje, da bo globalni zaščitni zakon določil kot območje veljavnosti celotno ozemlje, na katerem ži-
vi	slovenska manjšina, in hkrati pričakuje uvedbo zajamčenega zastopstva za predstavnike Slovencev v Italiji v upravnih telesih, od krajevne ravni do parlamenta v Rimu, kot je to že uveljavljeno v Sloveniji."
Na zasedanju državnega zbora so slovenski poslanci sprejeli še dodatni sklep, s katerim so vlado pozvali, naj jih v roku enega meseca natančno seznani z možnostjo za obravnavo vprašanja zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji v okviru mednarodnih ustanov.
JAVNOST PODPIRA POSEG ZVEZE NATO, TODA NARAŠČA ZASKRBLJENOST
PRIPRAVE NA SPREJEM IN NAMESTITEV BEGUNCEV S KOSOVA
SPORI V MESTNEM SVETU
MARJAN DROBEZ
Vlada, ministrstvo za notranje zadeve, Rdeči križ Slovenije, organizacija Karitas in druge humanitarne organizacije se pripravljajo na morebitni prihod beguncev s Kosova, kjer srbska oz. jugoslovanska vojska izvaja represijo ali že pravo uničevanje (genocid) albanske narodne skupnosti. Novih beguncev za zdaj še ni veliko, ker policija skrbno varuje državno mejo, predvsem območja ob meji z Madžarsko in Hrvaško.
Slovenska javnost, ki je sicer v večini podprla poseg zveze NATO na Kosovu v Srbiji in v Zvezni republiki Jugoslaviji, je zaskrbljena zaradi poglabljanja krize in očitne nepopustljivosti režima predsednika Slobodana Miloševiča, da bi sprejel pogoje in zahteve mednarodne skupnosti. Zaradi tega kaže, da se bo vojna med zvezo NATO in Jugoslavijo še nadaljevala in nemara tudi zaostrila, kar Sloveniji že povzroča škodo. Na našo obalo je za velikonočne praznike prišlo za skoraj 40% manj turistov oz. izletnikov iz tujine, kot pa sojih v turističnih agencijah in hotelih pričakovali. Rezervacije so odpovedale turistične agencije iz Nemčije, a tudi iz Italije, od koder sicer prihaja v Portorož, Piran in v druge kraje ob Slovenski obali največ gostov. Če se bodo odpovedi o-biskov nadaljevale tudi za glavno turistično sezono v mesecih od junija do avgusta, bo letošnji turizem v Sloveniji utrpel ogromno škodo.
Kar zadeva begunce s Kosova, so v Sloveniji z olajšanjem sprejeli priporočila in težnjo EU in sploh mednarodne skupnosti, da bi jih sprejeli predvsem v Makedoniji in Albaniji in tam zanje poskrbeli v upanju, da se bodo lahko čimprej vrnili na svoje domove. Slovenija bi za namestitev in oskrbo beguncev prispevala svoj del sredstev in pomoči v denarju in raznih oblikah materialne pomoči. Vladaje za prvo pomoč nakazala 60 milijonov tolarjev, Rdeči križ Slovenije pa zbira pomoč v živilih, oblačilih in drugem blagu, ki ga bodo s kolono tovornjakov poslali v Makedonijo, kamor se je zateklo zelo veliko število beguncev s Kosova.
Po podatkih in ocenah ministrstva za notranje zadeve v Sloveniji zdaj prebiva še o-koli tri tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so nameščeni v desetih begunskih centrih (med vojno v BiH je bilo takih centrov za begunce petdeset, med njimi veliko na Primorskem). Temu številu pa je potrebno dodati okoli
2.500 jugoslovanskih državljanov, po večini Albancev s Kosova, ki so pribežali v Slovenijo v zadnjem času, ko se je kriza med Srbijo oz. Jugoslavijo in zvezo NATO začela poglabljati. Od omenjenega števila beguncev iz t.i. južne srbske pokrajine jih 1765 živi pri sorodnikih, druge pa so namestili v izpostavah prehodnega doma za tujce. Begunci so spričo izkušenj s srbskimi oblastmi v domačih o-koljih zelo zaskrbljeni in tudi prestrašeni, saj denimo slovenski televiziji ne dovolijo, da bi jih snemala in prikazala. Ob tem omenjamo, da so Srbi in Črnogorci, ki prebivajo
v Sloveniji in so dobili tudi slovensko državljanstvo, po večini mnogo bolj bojeviti in so svoj zaničljivi in pristranski odnos do Albancev pripravljeni brez obzirov potrjevati tudi v elektronskih občilih, to je na radiu in v oddajah državne televizije.
Državni sekretar v notranjem ministrstvu Slavko Debelak je po podatkih iz virov, ki jih ni navedel, dejal, da bi v Sloveniji želelo dobiti zatočišče okrogenaindvajset tisoč beguncev iz Zvezne republike Jugoslavije, od tega od petnajst do sedemnajst tisoč pripadnikov albanske narodnosti s Kosova. V begunskem va-
ju, ki zaradi bojev in zaostritve krize preplavlja države na Balkanu, bo v našo državo sicer lahko prispelo mnogo več beguncev, toda ti si bodo, sodeč po izkušnjah iz prejšnjih obdobij krize, prizadevali predvsem za izselitev v države članice EU ali pa v Švico, ZDA, Kanado in Avstralijo.
V	Sloveniji je bilo v času najhujših bojev v Bosni in Hercegovini nameščenih kar ; okoli 70 tisoč beguncev iz te države, zaradi česar imajo oblast in humanitarne organizacije z begunci in njihovo problematiko precej izkušenj. V primeru potrebe bo treba za begunce ponovno odpreti nekaj begunskih cen-
I	trov, po večini v nekdanjih vojašnicah bivše jugoslovanske vojske. V poštev prihajajo tudi vojašnice v Ajdovščini, Ilirski Bistrici, na Pivki inv Postojni. Oblasti opozarjajo, da naj bi v sedanjih raz-
i	merah opustili predsodke do beguncev, ki so zaznavni skoraj povsod v Sloveniji, očitno pa najbolj v Postojni in v Velikem otoku pri Postojni. Državni sekretar Debelak je glede tega (odporov prebivalstva oz. domačinov v posameznih okoljih) menil, "da kot
i	pravna, civilizirana in demokratična družba in kot del mednarodne skupnosti moramo poskrbeti za begunce. Seveda pa želimo, da bi bilo okolje begunskih centrov čim manj prizadeto, vendar pa je tudi razumljivo, da bomo za namestitev morebitnih beguncev s Kosova v Sloveniji
i	iskali najcenejše možnosti."
MARSIKATEREGA SO OROPALI IN PRETEPLI
S KOSOVA PREGNALI VSE SLOVENSKE POROČEVALCE
V	preteklih desetih letih je s Kosova, te nemirne južne srbske pokrajine, poročalo skupaj okoli 50 slovenskih časnikarjev. Vsi so svoje delo opravljali v težkih razmerah, pod raznimi pritiski in pod stalnim nadzorstvom policije. Najteže pa je bilo posebnim poročevalcem iz Slovenije, ki so se na Kosovu mudili ob začetku vojaškega posredovanja zveze NATO proti Srbiji oz. Zvezni republiki Jugoslaviji. 23. marca, dan pred napadom NATA, so bili izgnani vsi poročevalci slovenskih časnikov, slovenske narodnosti, in Vanja Vardjan, posebni poročevalec RTV Slovenije. V torek, 24. marca, je okrog 10 moških, oblečenih v maskirane uniforme brez oznak in zakritih s črnimi kapami približno 15 km od črnogorsko-kosovske meje, z njunega avtomobila potegnilo posebnega poročevalca časnika Delo Vilija Einnspielerja in fotografa Tomija Lombarja, ju obtožilo, da sta slovenska "vohuna", nakar soju podvrgli pre-
tepanju, mučenju in nasploh divjanju. Vklenili so ju v verige in ju odpeljali v notranjost Kosova, po poti, ki je nista poznala. Nagnali so ju v neki hrib, ju pretepali in obema zaplenili vse, kar sta imela: avto, fotografsko opremo, ročne ure, verižice in 4000 mark gotovine. V osemnajstih urah, kolikor sta časnikar in fotoreporter iz Ljubljane preživela s svojimi ugrabitelji, soju pet ur pretepali. Pod grožnjo s smrtjo sta morala povedati, da je "jugoslovanska vojska najboljša na svetu" in da sta na Kosovo "prišla brez dovoljenja". Na koncu te kalvarije so ju prepeljali do meje s Črno goro, ju izpustili, nakar sta se peš podala čez mejo. Šepala sta, na rokah pa je bilo videti sledove lisic. Podobno kalvarijo je na poti domov moral preživeti Valentin Areh, poročevalec POP TV.
Za slovenska občila zdaj iz Jugoslavije, Srbije in s Kosova poročajo časnikarji srbske ali črnogorske narodnosti.
■	M.
SPOR O OBREMENJEVANJU OKOLJA PRED USTAVNIM SODIŠČEM
Ustavno sodišče Slovenije izvaja postopek za oceno ustavnosti Odloka o taksah za obremenjevanje okolja, ki ga je sprejel mestni svet novogoriške občine. Z njim so odločili, da morata trgovski družbi Petrol in OMV-lstra-benz, ki imata bencinske črpalke v Novi Gorici oz. na območju te občine, plačevati določene prispevke v občinski proračun z utemeljitvijo, "da obe družbi s prekomerno prodajo goriva na območju mestne občine Nova Gorica dodatno obremenjujeta in o-nesnažujeta zrak z bencinskimi hlapi in izpušnimi plini in obremenjujeta komunalno infrastrukturo s povečanjem tveganja za okolje zaradi povečanih prevozov bencina in drugih vrst goriva do črpalk."
Družbi Petrol in OMV-ls-trabenz se na odlok o plačevanju taks nista odzvali niti nista sporočili podatkov o prodaji bencina in drugih goriv, kar bi pomenilo osnovo za izračun dodatnih taks, ki bi jih morali vplačevati v občinski proračun. Pritožili sta se na ustavno sodišče, češ da je odlok mestne občine protiustaven in protizakonit. Kdaj bo ustavno sodišče odločilo, ni znano.
POLEMIČNO O STATUTU NOVE GORICE
Na zasedanju mestnega sveta novogoriške mestne občine so obravnavali tudi predlog poslovnika (statuta) občine, pri čemer so svetniki vložili več sprememb in dopolnil. Veliko je bilo sprejetih, več pa tudi zavrnjenih. Svetnik Niko Jurca iz SDS, sicer arhitekt in urbanistični strokovnjak, je denimo predlagal, naj bi iz prvega člena statuta mestne občine črtali omembo Nove Gorice kot mesta. Opozoril je, da Nova Gorica z nobenim zakonom ali drugim pravnim aktom ni določena kot mesto, niti je ni za mesto razglasil državni zbor, kar bi lahko storil. Zatrdil je, da ima Nova Gorica sicer lahko mestni značaj, formalno pa še vedno ni mesto. Zaradi tega naj bi v novem statutu zapisali, "da je Nova Gorica naselje.
ZAPLET O VIPAVSKEM KRIŽU OZ. SV. KRIŽU ŠE TRAJA
Župan občine Ajdovščina Kazimir Bavec je v skladu s svojimi pristojnostmi zadržal odlok o preimenovanju naselja Vipavski Križ v nekdanje ime Šveti Križ. To je napravil zaradi nasprotovanja tiste skupine prebivalcev tega naselja, ki zahtevajo izvedbo referenduma o preimenovanju. Nastala pa je dilema o tem, če naj bi t.i. predhodni posvetovalni referendum izvedli le v omenjenem naselju ali pa v celotni ajdovski občini. Župan je za odgovor in odločitev zaprosil pristojno vladno službo za lokalno samoupravo. Morebitni referendum o imenu Vipavskega Križa oziroma Svetega Križa je torej predvsem odvisen od odločitve omenjenega organa.
V	Kapucinskem samostanu Sveti Križ poudarjajo, da so zlonamerne, neutemeljene in neresnične trditve, ki se širijo v nekaterih okoljih in tudi posameznih javnih občilih, da bo zaradi zapletov in gonje zoper preimenovanje naselja mednarodni simpozij o Janezu Svetokriškem odpovedan. Na omenjeni simpozij se namreč patri kapucini in tudi pristojne službe občine Ajdovščina skrbno pripravljajo. Potekal bo od četrtka, 22., do sobote, 24. aprila letos, mednarodni simpozij
o	slovitem pridigarju, ki je deloval v Svetem Križu, pa bosta pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU.
-------M.
Svetniki občinske koalicije, h kateri so pred dnevi pristopili tudi svetniki iz Zveze za Primorsko, so dopolnili oz. spreminjevalni predlog Nika Jurce zavrnili. Predlog novega poslovnika te mestne občine pa v sedanji obliki oz. vsebini ne bi mogel biti sprejet, ker sta zanj potrebni dve tretjini glasov svetnikov. Svetniki izZLSDinSDSsonamreč poudarili, da za predloženi predlog poslovnika ne bodo glasovali, brez njih pa dokument ne more dobiti predpisane večine glasov. --------M.
KRATKE
GRAFIKE DANILA
JEJČIČA V HITOVEM PAVILJONU
Od 8. aprila je v novogoriškem Hitovem paviljonu razstava Danilajejčiča. Predstavljen je izbor najnovejših grafičnih del, v katerih prepoznamo avtorjeva dolgoletna iskanja najrazličnejših prostorskih rešitev z uporabo bolj ali manj pravilnih geometrijskih oblik. Inventivnost pri oblikovanju kompozicij, neizmerno bogastvo elementov in mnogotere barvne rešitve so odlika tudi najnovejših |ej-čičevih grafičnih storitev. Čeprav si pri izvedbi svojih zamisli v zadnjem času pomaga tudi z računalnikom, ni njegov pristop nič manj domiseln in likovne rešitve niso nič manj prepričljive. Grafike bodo na ogled vse do 4. maja.
KLAVIRSKA ŠOLA
SIJAVUŠA GADŽIJEVA
V	petek, 9. t.m., bodo nastopili ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica učenci prof. Gadžijeva Glasbene šole Nove Gorica, SCGV E. Komel Gorica, Glasbene šole Koper in Srednje glasbene šole Zagreb.
LETALIŠČE NA BRNIKU MED NAJBOLJ VARNIMI V EVROPI
Na Bledu so na dvodnevnem zasedanju članov Odbora za letalsko varnost, ki deluje v okviru Mednarodnega sveta evropskih letališč, izmenjali izkušnje in poglede
o	varnosti in zaščiti letališč. Dejali so, da spada letališče na Brniku, ki je največje v Sloveniji, med najbolj varne v Evropi. Ob tem so še ugotovili, da na Brniku uporabljajo najbolj sodobno opremo za temeljit pregled potnikov, prtljage in tovora. V Evropi samo Slovenija in Velika Britanija rentgensko pregledata prav vsak kos prtljage, ki se natovori na letalo.
Člani Mednarodnega sveta evropskih letališč, ki ima sedež v Bruslju, so vodenje Odbora za letalsko varnost in zaščito do leta 2000 zaupali Sloveniji verjetno zaradi omenjenih spoznanj in ugotovitev.
13
ČETRTEK 8. APRILA 1999
14
ČETRTEK 8. APRILA
1999
SDGZ / MEDNARODNI OPERATERJI
SVETOVNI SHOD
SLOVENSKIH
PODJETNIKOV
SAJENJE IN RAZLIČNE SORTE
PRIDELOVANJE
KROMPIRJA
Mednarodni operaterji, ki so včlanjeni v Slovensko deželno gospodarsko združenje, spremljajo z veliko zaskrbljenostjo stopnjevanje vojnega dogajanja na Kosovu. Iz stikov, ki jih dnevno imajo s partnerji iz Srbije in bližnjih balkanskih držav (predvsem iz Makedonije in Bosne), vejejo občutki izredne negotovosti za naprej. Po embargu in večletni zamrznitvi poslov se je komaj odprlo obzorje sodelovanja - naj novejša vojna pa je pretrgala vsako upanje in perspektivo. S takšnim razpoloženjem in z mislijo na u-sodo težko prizadetih prebivalstev so se 29. marca sestali odborniki sekcije za mednarodno trgovino in storitve pri SDGZ v Trstu.
Predsednik sekcije Edi Fer-luga in predsednik Združenja Marino Pečenik sta pozdravila predstavnike Svetovnega slovenskega kongresa. Svetovalec Franci Feltrin in glavna tajnica Jana Podobnik sta predstavila projekt o svetovnem srečanju slovenskih podjetnikov po svetu, ki bo predvidoma jeseni v Sloveniji. SSK je po pozitivni izkušnji iz lanskega leta, ko so prvič priredili svetovni shod slovenskih zdravnikov, namenil podobno priložnost širšemu krogu
SLOVEN I JA
i	gospodarstvenikov iz zamej-| stva, zdomstva in matice. Pri organizaciji srečanja naj bi j stanovske organizacije iz zamejstva tesno sodelovale s prireditelji. Zastopniki SSK so omenili svoja prizadevanja za sprejem zakona o pravicah
i	Slovencev brez državljanstva. Operaterji SDGZ so izrazili za-| nimanje za srečanje, preverili pa bodo z ostalimi sekcijami oblike udeležbe.
V	nadaljevanju sestanka je predsednik Ferluga poročal o ! delu sekcije, zaustavil seje pri stikih z bankami in s pristojnimi institucijami, z zbornicami, konzulati, finančnimi u-stanovami in državnimi uradi za mednarodno trgovino.
Po krizi tradicionalnih dejavnosti in trgov se čedalje bolj uveljavlja vloga "lahke" in ; "prožne" sekcije oz. Združenja, ki ponuja članstvu usluge, ki jih drugače ne dobi: od tečajev za podjetnike in posebne profile osebja do udeležbe na specializiranih sejmih, od konvencij za bančne storitve, telefonske pogodbe ipd. do skupnega reševanja problemov. Nekaj ponudb je prispelo za sodelovanje na sejmih v Sloveniji, kjer naj bi pri-' šla do izraza posredovalna vloga operaterjev in Združenja.
NAČRT ZA ZDRUŽITEV MLEKARN
Zadružna zveza Slovenije je pobudnik zamisli o združevanju slovenskih mlekarn, ki naj bi postale ena sama gospodarska delniška družba. Združitev je potrebna, da bi združena mlekarna laže kljubovala konkurenci mlekarn iz tujine. Sedanje razmere niso spodbudne, saj je poraba mleka v Sloveniji dvakrat manjša kot v drugih državah, članicah EU, poleg tega pa so cene mleka v primerjavi z evropskim prostorom previsoke. Treba je torej takoj poskrbeti za povečanje porabe mleka in mlečnih izdelkov, znižanje cen in povečanje donosnosti poslovanja. V Sloveniji deluje 14 mlekar, ki skupaj odkupijo in predelajo o-krog 400 milijonov litrov mleka na leto, v njih pa je približno 1.400 zaposlenih. Če slovenske mlekarne primerjamo npr. z nemškimi mlekarnami, bi se vse slovenske mlekarne, če bi bile združene, uvrstile šele na 30. mesto po velikosti ali, drugače: vse slovenske mlekarne skupaj so po evropskih merilih dovolj za eno majhno ali kvečjemu srednje veliko mlekarno.
ŽE 10 MOBILNIH
TELEFONOV NA STO PREBIVALCEV
Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je v svoji publikaciji E-konomsko ogledalo objavil najnovejše podatke o razvoju te-
lefonskega omrežja. Po teh podatkih so v Sloveniji ob koncu lanskega leta imeli okoli
77.000	telefonskih naročnikov na t.i. fiksnem omrežju. To pomeni, da je bilo 39 naročnikov na vsakih sto prebivalcev. Letna rast števila naročnikov je tako presegla 8%. Še dosti večji razmah pa je v Sloveniji v zadnjih letih dosegla mobilna telefonija. Naročnikov na mobilni telefon je trenutno že več kot 200 tisoč. Vključeni so bodisi v analogno (t.i. NMT oz. NordicMobi-le Telephone) ali pa digitalno omrežje (t.i. GSM oz. The Global System for Mobile Communications). Po teh podatkih je
v	Sloveniji že 10 mobilnih telefonov na sto prebivalcev.
DOMAČI RIBIČI UPRAVLJAJO DELE SOČE
Člani ribiških družin v Posočju so se ob pričetku ribiške | sezone, 1. aprila, zelo razveselile. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč izdalo odločbo o | tem, da Ribiška družina v Tol minu lahko prevzame v u-pravljanje vode reke Soče od ; Čezsoče navzgor, del njenih pritokov in tudi Krnsko jezero. Doslej jez omenjenimi vodami upravljal Zavod za ribištvo v Ljubljani. Tolminska ribiška družina bo nadaljevala prizadevanja in skrb za povečanje staleža rib v vodah Soče in v njenih pritokih. Največja skrb velja seveda sloviti soški postrvi.
V	višjih in hladnejših legah na Primorskem je še primeren čas za sajenje krompirja. Za sajenje uporabljamo vedno zdrav in potrjen semenski ■crompir. Priporočljivo je saditi nakaljeni krompir. Pri tem moramo paziti, da kalčki niso aredolgi, sicer se pri sajenju radi lomijo. Če bi imel krom-oir predolge kali, je bolje, da jih potržemo in pred saditvijo spet nakalimo. Navadno sadimo cele gomolje, režemo jih le izjemoma, se pravi edino takrat, ko imamo res predebele gomolje. Rezani gomolji so namreč mnogo bolj občutljivi na glivične in tudi aakterijske bolezni. Nata način pa lahko nehote prenašamo nekatere virusne bolezni.
Pri sajenju naj bo temperatura tal vsaj 8°C, kali naj bodo dolge največ 5 mm, gomolji pa naj imajo temperaturo tal. Globina saditve naj bo od 5 do 10 cm, odvisno od vrste zemlje. Če je zemlja mokra, počakamo s sajenjem, da ne bi preveč zatlačili tla.
Poznamo več sort krompirja. Med zgodnjimi sortami priporočajo naslednje.
Jearla je precej poznana in primerna za pridelovalce zelo ranega krompirja; rodi manjše število gomoljev, ki pa so ovalni, navadno srednje veliki in torej tudi zelo primerni za trženje. Kožica je svetlo rumena, prav take barve je tudi meso. Ta sorta je tudi srednje odporna proti najbolj pogostim virusom in plesnim.
Primura je zelo rana sorta, ki daje velik pridelek izenače-
ITALIJANSKO PRAVO
nih in lepo oblikovanih podolgovatih gomoljev. Primerna je za jedilni krompir za pole-J tno in jesensko uporabo. Ko-| žica je rumena, barva mesa pa svetlo rumena.
Ulster sceptre velja za eno glavnih zgodnjih sort, saj rodi zelo zgodaj in daje srednje debele, svetlo rjave, podolgo-vato-ovalne gomolje s kakovostnim belim mesom. Sorta je primerna še zlasti za pridelovalce, ki zgodnji pridelek prodajajo na drobno. Je precej občutljiva na udarce in skladiščenje. Sicer je sorta precej odporna za krompirjev rak, občutljiva pa za razne plesni in tudi viruse.
Med srednje poznimi sortami naj omenimo dve novejši sorti, kijih uvajajo in sta zanimivi tudi zaradi velike odpornosti proti boleznim.
Carlingford: gre za britansko sorto, ki je povsem odporna za virus mntn in srednje odporna za ostale viruse, kakor tudi za razne plesni zelenega dela in gomoljev. Pridelek je zelo dober, saj daje številne, okroglo-ovalne gomolje belkaste barve in z belim mesom. Dobro ga skladiščimo in po kakovosti kuhanega gomolja je primeren še zlasti za
1	solate.
Mirakel je nova nizozemska sorta, ki je povsem odporna za virusa PVYntn inPVA, zelo odporna pa za ostale viruse, glede plesni pa je precej odporna za plesni gomoljev. Dozori precej zgodaj in daje številne in velike gomolje svetlo rumene barve in ovalne
oblike, barva mesa pa je rumena. To sorto je mogoče skladiščiti tudi preko zime in je široko uporabna za jedi.
Desiree velja sicer za sorto, ki jo že opuščajo, čeprav je po kakovosti zelo dobra, saj daje številne in lepo oblikovane gomolje jajčaste oblike z rdečkasto kožico in zelo uporabnim rumenim mesom.
Sante je zelo odporna sorta, ki jo radi gojijo še zlasti biološki kmetovalci. Pridelek je srednje velik, gomolji imajo zelo enakomerno obliko in so svetlo rumene barve ter imajo tudi podobno meso. Trenutno je med pridelovalci tako priljubljena, da velja s sorto Concorde za eno nosilnih tudi zaradi tržne zanimivosti.
Med poznimi sortami ne moremo mimo doslej najbolj razširjene sorteKennebec, ki pa jo veliki pridelovalci že o-puščajo. Gre za sorto, ki je vsestransko uporabna za jedilni krompir, a tudi za predelavo v čipse. Sorta je odporna za sušo in dobro prenaša skladiščenje, zato je bila še zlasti na Primorskem zelo priljubljena. Pridelek je navadno kar velik, čeprav rodi malo gomoljev, so pa lepi, okrogla-sto-jajčaste oblike in s svetlo rjavo kožico ter z belim mesom. Ta sorta je srednje odporna do virusov in bolezni.
Vse bolj se uveljavja sorta Agria, ki daje kakovostne gomolje z rumenkasto kožico in rumenkastim mesom. Taje še zlasti primerna za predelavo v pomfrit in čipse, zato jo gojijo še zlasti tisti kmetje, ki prodajo ves pridelek predelovalni industriji.
Bolj primerna za uporabo v jedilne namene je novejša pozna sortaCornado, ki daje kakovostne gomolje z rdečo kožico in rumenkastim mesom.
NEPREMIČNINSKE POGODBE MED ZAKONCEMA IN NJIHOVO OBDAVČENJE (2)
DAMJAN HLEDE
Pred kralkim je ustavno sodišče z razsodbo št. 41 z dne 25. februarja 1999 proglasilo protiustavnost člena 26 zakona št. 131/86, v kolikor izključuje nasprotni dokaz, ki bi težil po preseganju darilne domneve pri nepremičninskih pogodbah. Prej obstoječo absolutno domnevo je skratka spremenilo v relativno. To pomeni, da bo zainteresirani davkoplačevalec, v primeru nepremičninske pogodbe (kupoprodaje), katere davčni znesek bo nižji od darilne in bo zato deloval mehanizem domneve o darilno-sti pogodbe, lahko dokazal, daje resnično šlo za kupoprodajo, da je torej bilo res izvedeno protiplačilo. In tako bo lahko plačal nižji davčni znesek, ki bi v tem slučaju bremenil kupoprodajno pogodbo v primerjavi z darilno.
Poglejmo sedaj še nakate-re primere, v katerih ni jasno,
če naj deluje domneva o daril-nosti oz. kako naj deluje. V pr-
vi	vrsti je vprašljiv odnos med omenjeno domnevo in davčnimi olajšavami za "prvi dom", ki predvidevajo znižani registrski davek (4%) za nakup prvega doma. V tem primeru bi lahko rekli, da delovanje domneve utegne onemogočiti delovanje olajšav in torej zadostitev tistih socialnih interesov, ki so narekovali njihovo uzakonitev. Po drugi strani pa lahko tudi trdimo, da je nevarnost, ki jo skuša domneva o darilnosti zajeziti, večja prav v primerih, ko je davek na kupoprodajo nižji kot ponavadi. Vprašanje je torej, ali je treba primerjavo obdavčenja izvesti med davkom na darila in registrskim davkom v znižani (olajšani) meri ali v navadni meri, ki bi pristajala, ko bi ne bilo olajšav. Finančno ministrstvo se je izreklo za prvo možnost, kar pomeni, da dejansko v primerih nepremičninskih pogodb med zakon-
cema ali med sorodniki v ravni črti olajšave za prvi dom skorajda ne veljajo ali pa so zelo omejene.
Drugače je razsodilo ministrstvo v zvezi z odnosom med domnevo o darilnosti in olajšavami za t.i. "malo kmetijsko lastnino" (piccola pro-prieta contadina). V tem slučaju bo kupoprodaja v vsakem primeru obdavčena z registrskim davkom v fiksni meri.
Predmet debate je tud vprašanje, ali naj domneva deluje v primeru odpovedi omejenim stvarnim pravicam na nepremičninah ali ne. 26. člen zakona o registrskem davku govori o domnevi le v zvezi s prenosnimi pogodbami. Prvi | člen tarife zakona o registrskem davku pa dejansko ena-(či odpovedi stvarnim pravicam s prenosi le teh, kar bi pomenilo, da bi morala domneva o darilnosti veljati tudi v
I	tem primeru.
----------- KONEC
KRATKE
INFORMATIVNO SREČANJE O PONUDBI INFOSTRADA Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi člane vseh sekcij na informativno srečanje s predstavniki Nove tržaške kreditne banke, ki bo v četrtek, 8. aprila, ob 18. uri na sedežu SDGZ v Trstu, ul. Ci-cerone 10. Na sporedu bo predstavitev posebnih ugodnosti telefonskih storitev Infostrada: za medkrajevne in mednarodne klice, za razgovore z mobilnim telefonom, za priključitev na internet itd. Na srečanju bodo člani SDGZ dobili tudi podrobnejše informacije o ugodnostih, ki jih predvideva zanje sporazum o sodelovanju med samim Združenjem in tržaškim denarnim zavodom. Priložnost bo tudi za izraz predlogov in potreb za nove možne ponudbe v okviru omenjene konvencije, ki je bila sklenjena novembra 1997.
SDGZ vabi na predstavitev ponudbe infostrada s strani NTKB še zlasti člane, ki imajo velik medkrajevni in med-naro-dni telefonski promet, saj so prav za ta sektor najzanimivejše tarifne ugodnosti (tudi do 50% prihranka).
TRŽAŠKI SKLAD PORAZDELIL SREDSTVA
Vladni komisar za Furlani-jo-Julijsko krajino Michele De Feis je s posebnim odlokom osvojil sklep komisije, ki u-pravlja Sklad za Trst in ki porazdeljuje 55 milijard lir v letu 1999. To pomeni, da bodo koristniki lahko v najkrajšem času črpali dodeljena jim sredstva. Komisija je glavnino sredstev namenila dejavnostim v industrijskem in gradbenem sektorju. Del sredstev je namenila tudi kmetijstvu, raziskovalnim dejavnostim in nekaterim projektom kulturnega, športnega in znanstvenega značaja. Tržaški sklad je podprl tudi nekaj pomembnejših javnih del in nekaj pobud za boj proti brezposelnosti.
TUDI SLOVENSKI VINOGRADNIKI NA SEJMU VINITALY
V	četrtek, 8. aprila, se bo v Veroni začel najpomembnejši italijanski vinski sejem, se pravi Vinitaly, na katerem bo sodelovalo več kot 2 700 razstavljalcev iz 24 držav. Ob tem bodo odprli tudi specializirani sejem ekstradeviškega oljčnega olja. Gre za eno naj-pomembnejših sejemskih pobud v Italiji, ki privablja veliko obiskovalcev iz vse države in iz tujine. Na sejmu bodo svoja vina razstavljali tudi nekateri slovenski vinogradniki, ki so včlanjeni v Konzorcija za zaščito vin s kontroliranim poreklom Kras in Brda.
Vinsko tržišče ima za italijansko živilsko trgovino velik pomen. Letos bodo posebno pozornost namenili peninam in penečim se vinom, saj namerava Italija predstaviti na svetovnem tržišču celo vrsto tovrstnih vin, saj se ob izteku tisočletja in številnih napovedanih praznovanj napoveduje večje povpraševanje po teh vinih. Sejem Vinitay bo odprt do ponedeljka, 12. aprila letos.
NAJBOvLJprAo'fNes,EoTnaC;JnAEJkaVdrAeGANJE	na	DEŽELNIH IN državnih tekmovanjih
turnTsmuki USPEHI VRHOVSKIH ŠAHISTOV
JADRANJE
NOGOMET
MIRAN MIHELIČ
Turizem v Posočju se sooča z močno konkurenco, zato bo vprihodnješe bolj uveljavljal svoje naravne pogoje. Letošnji rezultati kažejo, da bodo poglobili študije o možnih alternativnih zimskih ponudbah, ki bodo zagotovile še boljšo kakovost smuke na Kaninu. Ena teh resnih možnosti je tudi turno smučanje. Za to ima Posočje vse možnosti na Bovškem, ki ima zaradi konfiguracije gora za to
smučarjev z mesta njihovega sestopa v dolini nazaj na izhodiščno točko za vzpon ali do njihovega bivališča. Tukaj se lahko izrabijo izkušnje raf-tarjev in kajakašev. Takšna ali drugačna turna smuka je vabljiva, omogoča lahko soliden zaslužek. Brez znanja in "mu-je" pa se čevelj ne obuje niti tistemu, ki želi več zaslužiti ali pa doživeti.
Na Kaninu so lepi tereni tudi za pol-ekstremne spuste. Ena teh je z vrha Prestreljeni-ka. Pravpol-ekstremnosmu-
naj boljše naravne pogoje v
Sloveniji. To ni neznanka, vendar jo Je treba spraviti iz ljubiteljskega ukvarjanja v množično ni otp tonalno organiziranost. Irebaje priznati, da se
ob kritičnih razmišljanjih sama po sebi ponudi ugotovitev, ki je mirno spala. Pozimi je tu možna še druga zanesljivejša turistična ponudba, ki lahko brez večjega denarnega vložka zaživi in privabi številne goste. To je organizirano turno smučanje.
Na Kaninu je letos vsaj za polovico manj smučarjev celo ob vikendih. Toda sneg se v tem času v teh gorah že lepo uleže, zato je kot nalašč za turno smuko. Ta pa ni prijetna le na pomlad, ampak ob dobrem poznavanju smeri in razmer tudi na začetku zime, čeprav je takrat snega v visokogorju manj kot spomladi. Takrat so tudi nizke temperature v višinah zmernejše, sneg počasnejši, kar olajša spuste tudi po velikih strminah, zato menimo, da ima pomlad vtem oziru prednost. Sneg ima na neteptanih terenih vselej svoje čare. Kadar botruje temu še lep sončen dan, se ostalo navrže samo po sebi. Lep primer, kako je mogoče na začetku iz drugih krajev nekaj organizirati, so vodni športi. Te so k nam prinesli s severa celo Čehi in Slovaki. Nobene posebne investicije ni bilo treba.
Tako tudi klasični turni smuk ne zahteva nobenega
^arja. v kolikor pa izračuni pokažejo, da pomeni postavitev bivaka ali še česa, kjer se kaj toplega prodaja, ali potreba kombinacije klasičnega smučišča s sedežnico in od tod turne smuke v več smeri, ki je za množičen obisk nekaterim privlačnejša, je lahko stvar komercialne presoje in dodatnih investicij. Potrebno Pa je k temu dodati še prevoz teh organiziranih skupin
I Čanje je na področju turizma še dokaj nepopisan list. Nujno pa je začeti s kvalitetno šolo. Zagristi se je treba zlasti v organizacijo.
Kanin pa še ni vse, saj je mogoče podobno kombinacijo doseči s sedežnico nad planino Golobar. Z organiziranjem čiste turne in pol-ekstremne smuke pa bi zimsko ponudbo približali Trenti, Soči, Vrsniku, Lepeni in Čezsoči.
Nekaj kadrov je že v domačih logih. Kakih 20 mladih gorskih reševalcev, večina in-; štruktorjev vodnih športov, je tudi učiteljev smučanja, alpinistov, za takšno ponudbo rabi le še nekaj strokovne izpopolnitve. Ponuja se torej lepa priložnost, da si občutno podaljšajo sezono tudi na zimski in pomladanski čas. Ni razlogov "čakati na maj", da priteče sneg z zasneženih gora v Sočo! Gostje mu bodo šli radi nasproti, le zanesljivo vodenje z občutkom varnosti morajo imeti. Treba je prerasti ustaljeno miselnost, češ naše gore so lažje dostopne kot Srednje Alpe, poti lepo nadelane in označene, zato množičnega gorskega vodništva tukaj ni mogoče razviti... Ni res, vse to je uresničljivo s sistematičnim pristopom k razvoju tovrstne ponudbe. Dejstvo, da so v tem času na-[ še gore bistveno bolj zahtevne kot poleti, lepota in deviškost narave v nekem smislu še večja, govorita tej trditvi v prid.
Zapis je v spomin na gorskega prijatelja, alpinista, reševalca, ljubitelja planinske fotografije in predavanj iz svojin vzponov Borisa Mlekuža. On je vodil turiste tudi pozimi v gore tiho in skromno več kot poldrugo desetletje. Na ljubiteljske turne smuke pa smo na Bovškem hodili že takrat, ko za to ime še nismo vedeli in ne bo tukaj nič na novo odkritega.
IGOR COTIČ
Šah je vznemirljiva igra, ki zahteva veliko spretnosti in ustvarjalnosti. Njen končni izid pa je nepredvidljiv. Gre za "vojaško" pretvarjanje dveh nasprotnih sil, razporejenih na šahovnici. Sahisti lahko napadajo neposredno, u-porabljajo potrpežljive taktike obleganja, žrtvujejo figure, tako da pritegnejo nasprotnika v zasedo in ujamejo kralja. Obstajajo skratka številne možnosti igranja.
Nekateri mislijo, daje spoštovanje šahovskih pravil zapletena zadeva. Nasprotno. Vsi se lahko naučijo osnovnih pravil in potez. Nekoliko težje pa bo v nadaljevanju za tiste, ki bodo želeli zaigrati dovršeno in na visoki stopnji.
Igra na šah razvija koncentracijo, logično mišljenje, red, vzbuja zanimanje, radovednost in je med mladimi zelo priljubljena. Še posebej pa so vzljubili igro na šahovnici osnovnošolci z Vrha sv. Mihaela, ki žanjejo lepe uspehe na deželnih in celo na državnih tekmovanjih. V šolskem letu 1996/97 sta vrhov-ske otroke uvedla v čarobni šahovski svet Oscar Franco in Antonio Menella iz goriškega šahovskega krožka. Zanimanje je med osnovnošolci ras-tlo iz leta v leto. Strokovni nasveti so kmalu obrodili zaželene sadove v raznih prvenstvih mladinskih iger in v šolskih tekmovanjih. V letu 1998 je šahovska ekipa osnovne šole z Vrha sv. Mihaela postala deželni prvak v sestavi: Matija Cotič, Ivan Černič, Andrej Drosghig in Manuel Vi-sintin. V deželnem prvenstvu posameznikov, mlajših od deset let, pa je Matija Cotič o-
Na sliki: Matija Cotič, Ivan Černič, Robert in Manuel Devetak (Foto Bumbaca)
svojil prvo mesto. Ekipa seje udeležila finala vsedržavnega I šolskega šahovskega prvenstva v Cesenaticu in v ostri konkurenci dosegla petnajsto mesto.
I
Vrhovski šahisti so sodelovali tudi na prvem mednarodnem šahovskem turnirju osnovnih šol Kras 98, ki je potekal oktobra v Sovodnjah v organizaciji goriškega šahovskega krožka, didaktičnega ravnateljstva Doberdob ter pod pokroviteljstvom sovo-denjske občine. Turnirja so se udeležili učenci osnovnih šol iz Slovenije (Dobrovo in Mi-! ren), Italije (Vicenza, Tržič, Videm, Krmin), Avstrije in zamejstva (Vrh sv. Mihaela in Romjan).
Največ točk so zbrali u-čenči iz Vicenze, lepo so se uvrstili tudi učenci OS Dobrovo in Miren ter OŠ Vrh sv. Mihaela.
Prav na tem turnirju so imeli mladi priložnost navezati prijateljske stike z osnovno šolo iz Mirna, s katero so priredili vrsto srečanj tudi v
letošnjem šolskem letu. Trenutno sledi in daje strokovna navodila vrhovskim otrokom šahovski mojster Marko Fa-j ganel iz Mirna.
Na letošnjem 6. Deželnem šolskem tekmovanju so : se perspektivni vrhovski šahisti uvrstili na 3. mesto v skupini devetnajstih ekip. Prav pred kratkim, v nedeljo, 28. marca, pa so dosegli odlične uspehe na deželnem mladinskem šahovskem prvenstvu posameznikov v Gorici. Tekmovanje je potekalo v pro-! štorih Javnega večnamenskega socialnega centra v Go-| rici, udeležilo pa se ga je nad petdeset šahistov, ki so bili razdeljeni v štiri starostne skupine, in sicer: mlajši od 10, 12,14 in 16 let. Na prvo mesto v skupini mlajših od 10 let i se je uvrstil komaj šestletni Robert Devetak z Vrha sv. Mihaela, ki je pripravil enkratno presenečenje. Glede na to, da je prvič nastopil na tem tekmovanju, daje bila konkurenca starejših igralcev ostra in kvalitetna raven prvenstva vi-
soka, gre za res izjemen uspeh. Z doseženim uspehom j si je priboril pravico nastopati na državnem tekmovanju, ki bo potekalo v kraju Porto San Giorgio v pokrajini Asco-i li Pičeno. Pravico do nastopa na vsedržavnem finalu si je zagotovil tudi njegov brat Ma-j nuel, ki je v isti skupini dosegel četrto mesto.
V skupini mlajših od 12 let j sta največ točk zbrala predstavnika videmske pokrajine. Tretje in četrto mesto pa sta osvojila Matija Cotič in Ivan Černič z Vrha sv. Mihaela. Tudi tadva bosta zastopala na-; šo deželo na vsedržavnem finalu. Na sedmo mesto se je uvrstil Manuel Visintin.
Uvrstitev štirih predstavnikov osnovne šole z Vrha sv. Mihaela na državno prvenstvo je sprožila mnogo veselja in zadoščenja na mladih | obrazih. Sami obljubljajo, da se bodo potrudili tudi na vsedržavnem finalu in da bodo skušali doseči čim boljšo uvrstitev.
BOCATČEVA OSMA LAZIO UTRDIL VODSTVO NA MALLORCI	KLJUB	IZENAČENJU
Na veliko soboto, 3. aprila, so odigrali 27. kolo italijanske nogometne A lige.
Sirenina jadralka in državna reprezentantka Arianna Bogateč (na sliki) seje skoraj mesec dni mudila na pripravah in tekmah v Španiji, kjer je dosegla zelo dobre rezultate.
Arianna se je udeležila predolimpijske regate na Palmi de Mallorci za 30. trofejo princese Sofije v razredu eu-ropa. Kljub hudi konkurenci (na regati so nastopile 103 vrhunske jadralke iz 19 držav)
se je Arianni uspelo uvrstiti na končno osmo mesto. Prvo mesto je osvojila Danka Kristine Rouge, druga je bila Nizozemka Carolijn Brou-wer, tretja pa Španka Helena Montilla.
Na španskih pripravah in tekmovanjih je Bogatčeva pokazala velik napredek, kar je obetavno za prihodnje nastope. V kratkem bo Sirenina jadralka nastopila v Anziu.
Prvouvrščeni Lazio je doma le izenačil proti Milanu z 0:0. Domačinom se kljub napadalni igri ni posrečilo stresti nasprotnikove mreže. Delnega spodrsljaja vodilnega pa ni znala izkoristiti neposredna zasledoval ka Fiorentina, ki je v Milanu nerodno izgubila proti Interju z 2:0. Oba gola (šlo je za enajstmetrovki) je dal prerojeni brazilski as Ro-naldo. Le-taje igral tudi v vlogi kapetana, ta poteza trenerja Castellinija pa seje izkazala za pravilno. Morda je Inter le izšel iz krize, v kateri seje nahajal dejansko od začetka prvenstva. Četrti od tekmecev, in sicer Parma, je doma remizirala s Cagliarijem z ena proti ena.
Od ostalih tekem naj o-menimo še presenetljiv po-
raz videmskega prvoligaša Udineseja v Piacenzi. Videm-| čani so že vodili z ena proti tri, nakar je ob koncu prvega polčasa Simone Inzaghi z enajstmetrovko znižal izid na dva proti tri. V drugem polčasu pa so domačini naredili še dva gola (enega je dal | štiridesetletni branilec Pietro Vierchovvod!) in tako zmagali. Zadnjeuvrščeni Empoli pa je na domačem igrišču premagal Juventus zena pro-! ti nič.
Po 2 7. kolu prvenstva vodi torej Lazio s 56 točkami.
I Na drugem mestu je še vedno Fiorentina s 50 točkami, sledijo pa ji Milan z 49 in Parma z 48 točkami. Videmski Udinese je na šestem mestu z 42 točkami.
15
ČETRTEK 8. APRILA 1 999
16
ČETRTEK 8. APRILA
1 999
ZADNJA STRAN
NAJDIŠČA NA KOBARIŠKEM ODKRIVAJO DUHA ANTIČNEGA PREBIVALSTVA
IZREDNO BOGATA "BRONASTA11
ZBIRKA
Arheološke raziskave v okolici Kobarida postavljajo vse več novih vprašanj. Posebna ugibanja vzbuja nenavadno veliko število kipcev priprošnjikov. Ali je bilo takratno naselje nad Kobaridom tudi mesto romanja in prošenj božanstva za duhovno očiščenje in zdravljenje ter ne samo trgovsko središče, iz sredozemskega prostora "uvoženega" blaga in svetih predmetov? Del svojih rezultatov arheoloških raziskav na Gradiču in njihov potek je pred kratkim v Kobariškem muzeju predstavila Nada Osmuk. Sledilo je odprtje razstave kobariške skupine drobne bronaste plastike.
MIRAN MIHELIČ
Ob Soči in pred vstopom v divje tesni proti severu so v antiki ležala -komaj na 220 metrih nadmorske višine in odprta v smeri Padske nižine
-	polja naselbin Kobariške. Naselbine so bile visoko nad njimi, na izjemno ugodnih obrambnih in tudi težje opaznih pozicijah. Ta lega je od nekdaj nudila dobre pogoje za naselitev tudi v razburkani zgodovini vdorov raznih ljudstev v Padsko nižino. Z dosedanjimi raziskavami so na Kobariškem spoznali najstarejše materialne ostaline iz časa bronaste dobe. Najdišče v Turjevi jami in sv. Volarju pri Robiču imajo za neizpodbiten dokaz o intenzivni poselitvi obrobja Kobariške. Kljub dosedanjim temeljitim raziskavam pa ostajajo skrivnost in izziv za primerjalne študije zlasti nastanek in vsebinske spremembe na naselbinskem jedru na Gradiču, kjer stoji cerkev sv. Antona. To pobočje so žal Italijani znakazili in uredili okoli nje kostnico italijanskim vojakom, padlim v prvi vojni.
Gradiču pripadajoče grobišče ob desnem bregu Soče v Logu je vsebovalo čez 1400 grobov. Ze gradivo iz rešenih grobov nudi dokaj dober vpogled v materialno kulturo in duhovni svet nekdanjih prebivalcev. Primerljiv je s svetolucijsko halštat-sko kulturno skupino. To je prav čas 5. in 6. stoletja pred Kr., ko je bila
ta v največjem razcvetu. S svojimi vplivi je segala na Vipavsko in celo na Bohinjsko.
Vsa ta selišča in njihova kulturna tradicija so se ohranila tudi v prehodu v mlajšo železno dobo, vendar kakšnega napredka ni videti vse do vdora Keltov v severnoitalsko ravnino. Z njo pa je bilo povezano zanimanje rimske republike tudi za severozahodna območja. Tudi najdbe kažejo, daje prihod trgovcev in kasneje še vojakov močno spreminjal dotedanje razmerje kulturnih vplivov in vsakršnih silnic na širšem območju. Posebno moramo upoštevati u-stanovitev Ogleja. Ta je pomenila strateško prelomnico v zgodovini vse njegove okolice in tudi Kobariške. Začela se je dinamična izmenjava domačih pridelkov in surovin za izdelke iz teh razvitih delavnic. Takratna materialna kultura je v Posočju imenovana 'idrijska' po predhodnem najdišču Idrija ob Bači.
Prazgodovinska naselbina na Gradiču pri sv. Antonu nad Kobaridom doslej ni bila raziskana. Zaradi poškodb v času prve vojne bo marsikaj ostalo žal le domneva.
Manjše število latenskih grobov je bilo najdenih torej na grobišču v Logu, vendar pa menijo, da mora ležati glavnina teh nedaleč stran. To dokazujejo zadnje arheološke razi-skavg, na največji terasi na jugozahodnem pobočju tega hribčka, ki so kobariško zbirko močno obogatile. Njihova sestava potrjuje v veliki meri prejšnje domneve, daje bilo tukaj kultno mesto v kar daljšem obdobju. Že sedanja odkritja kažejo tudi, da v odbobju od 2.-3. do 1. stoletja pred Kr. tukaj ni bilo naselbine, ampak da se je morda spustila v dolino prav v bolj varnem času in tako največjega razcveta antike. Ponovno pa je oživljanje zaznati v drugi polovici 4. stoletja, ko so razmere zahtevale ponovno varnejše lokacije in takrat
tudi na Toncovem gradu, ki je višje in bolje zavarovan.
Na nedavno odprti razstavi so izpostavljeni predmeti, ki so služili kot votivni darovi na posvečenem mestu, predmeti vsakdanje rabe, kot so nakit in deli noše. Posebno mesto imajo kosi male bronaste plastike v podobi bogov iz antičnega panteona, z "orbitri", ki jim jih prisoja mitologija in so se uveljavili kot stalnica v umetnosti. Ohranjenih imajo 28 kosov, med katerimi več kipcev He-rakleja, Apolona, ostalih pa manj. Večja je tudi zastopanost svečenikov. Tukaj čaščeno božansvo je imelo pri-prošnjike za zdravje, rodovitnost, varstvo pred nesrečami. Veliko je tudi najdene domače in uvožene lon-čevine. Z njo so ob obredih, praznovanjih itd. na kultnem mestu in v povezavi s tem tudi veselo pirovali. Bogata keramika je iz sredozemskih in tudi bolj oddaljenih dežel.
Doslej so pod vodstvom Nade Osmuk temeljito raziskali prostor, kjer ležijo izkopanine. Te kažejo, da so tukaj opravljali bogate žgalne o-brede darovanj. Na sredi tega je kakšen meter dvignjen greben, kjer so našli keltske novce, fibule in druge dragocenosti. Iz obdobja do 4. stoletja so našli na širšem območju do 563 novcev. Veliko je tudi drobnih predmetov: tipične oblike sponk z vloženimi dragimi kamni, srebrn prstan z motivom lastnika kultne posode itd. Iz daljnih dežel so prihajali tudi unikatni izdelki v podobi ovna, posoda s prašičjo glavo, veliko je plastik Apolona. Taje bil namreč zavetnik tukajšnjega prebivalstva. Zaenkrat se raziskovalka šele sprašuje, ali je bil morda to celo Belin.
Nada Osmuk domneva, daje bilo tukajšnje božanstvo povezano z močmi, ki naj bi posredovale zdravilne učinke. Morda so hodili sem ljudje romat. Celo po prvi svetovni vojni so hodili domačini plesat na Gradič v času praznovanja Janeza Krstnika. Več vrst plastik teh božanstev daje misliti, daje bilo tukaj tudi prodajno središče. Tu je zlasti več vrst Hera-klejevz listno krono, levjo kožo oblikovano v masko, helenistična Venera, Merkur, s krili na klobuku, Jupiter s krili, Minerva, Apolon z liro, zavetnik popotnikov. Kaže, da so bili trije kipci namerno zakopani.
Presenetljivo bogata bi ra iz najdišč šteje 3.500 kosov, ki so v obdelavi. To je izjemno bogastvo, vendar mora Kobariški muzej dobiti soglasje U-prave za kulturno dediščino, če želi dobiti te predmete nazaj v Kobarid. Pričakovati je, da se bodo v občini za to zavzeli prav vsi. Po mnenju Nade Osmuk takšne bronaste zbirke nima nihče v Sloveniji. Poleg tega pa te najdbe gotovo niso zadnje. Ze letos bodo pri Kobaridu nova gradbena izkopavanja.
Se nekaj: Rimljani so te kraje vključili v deseto italsko regijo in tu uveljavljali svojo civilizacijo. Sledovi naselbin pričajo zlasti o močni poseljenosti prostora med Robičem in Kobaridom. To področje bil bilo zato nov izziv za nadaljnjo smer raziskav. Izbi ro lokacij za naseljevanja so po-gojevalazlasti nemirna obdobja razpada rimske kulturne morale in tudi države. Prav tako izredno zanimive bi bile raziskave o mešanju prebivalstva z novimi prišleki, ki so se naseljevali na isto ozemlje.
Boris Paternu
c Ut št? t.v
Poeteatoveno—
4	t•ts
7	?
BORIS PATERNU
FRANCE PREŠEREN 1800-1849
France Prešeren je v širši svet "prodrl predvsem kot poet zanimivega duha in mojstrskega izraza Z obsežno monografijo akademika Borisa Paternuja, ki je ob 150. obletnici Prešernove smrti izšla pri Goriški Mohorjevi družbi v italijanskem prevodu, želimo našega največjega pesnika predstaviti italijanskim ljubiteljem poezije in vsem tistim, ki bi radi Slovence in njihovo kulturo bolje spoznali.
GORIŠKA
MOHORJEVA DRUŽBA
PLACUTA 18, 34170 GORICA TEL. 048 1 533 177 FAX 0481 536978
, /it 33
& -V.r
7 V A, v
■HM