415
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
c)  Drugi dopisi:
1.   Vabilo lokalnega odbora za železnico Ljubljana-Kamnik k shodu.
2.   Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu z naznanilom, da se je v Kresnicah ustanovil poštni urad.
3.   Dopis geografske družbe na Dunaji s pozdravom do zbornice kot njenega izrednega člana.
4.   Dopis kranjskega deželnega odbora s prepisom note c. kr. deželne vlade glede znižanja tarifov na južni železnici. Ta nota slove: »Slavni deželni odbor je naravnost do visokega trgovinskega ministerstva obrnjeni ulogi z dne 18. novembra 1885., št. 7682 ex 1884 stavil prošnjo, naj dela na to, da južna železnica zniža osebni tarif ter da naj za postaje v Kranjski ne določa neugodnejših tarifov za blago, nego veljajo za postaje v drugih deželah, kakor tudi, da sprejme glavno mesto Ljubljano v južno-severno-avstrijsko zvezni promet.
Glede te zadeve je omenjeno visoko ministerstvo pozvedovalo in te pozvedbe so pokazale, da vs!ed notranje tarifne knjige južne železnice ne uživa nobena dežela prednosti, niti pri osebnem niti pri prometu z blagom, toraj se tako tudi specijelno za Kranjsko ne morejo napraviti. Kar se tiče sprejema mesta Ljubljane, eventualno drugih krajev v Kranjski v južno-severno-avstrijsko-ogerski zvezni tarif, se je omenilo, da se je ta tarif napravil za pospeševanje prometa čez Jadranska pristanišča in da toraj ni nepogojne potrebe, da bi se raztegnil tudi v promet po suhem, kar bi se moglo tem manj izvesti, ker so se začetkom v imenovan zvezni tarif vštete postaje Gorica, Tržič in Zagrado med tem izločile.
Glede primer in tabel o tariflh za blago, katere je slavni deželni odbor v podporo svoje prošnje navel, se je pokazalo, da ne veljajo več ali pa morda v kratkem času izgubijo veljavo.
Sicer pa se je družbi južne železnice večkrat priporočalo, naj težnjam trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani in posamičnih interesentov, v kolikor je sploh možno, od slučaja do slučaja ugodi in imenovano železniško upraviteljstvo je glede tega dalo zagotovilo, da si bode vselej prizadevalo, kranjsko industrijo in trgovino po možnosti pospeševati. Med tem so se vršile razprave med družbo južne železnice in c. kr. glavnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic zarad primerne uravnave posamičnih tarifnih nastavkov za Ljubljano in pričakovati se more, da se en del želja ljubljanske in obrtne zbornice izpolni."
d)  Zbornica je rešila :
1. Vložila je na c. kr. državno vojno ministerstvo prošnjo,  da  se  pri  zalaganji  c. kr.  arzenala v Pulji
sprejmo kranjske deske in tramovi.   C. kr. ministerstvo je prošnjo uslišalo.
2. Prosila je zbornico na Reki, naj naznani ta-mošnje tržne navade.
3.   Vložila je prošn o na c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje, naj bi se v Kranjski ustanovile obrtne stroKovne šole.
4.   Vložila je prošnjo do glavnega ravnateljstva južne železnice, naj se vpeljejo tour in retour vozni listki.
e)   Dopisi  c. kr. deželne  sodnije   v Ljubljaai žara d
a)  vpisa firme J. Singer v Idriji,
b)  izbrisa  firme V. Seunig v Ljubljani,
c)  vpisa sprememb pri firmi Terpinc & Zeschko poleg Ljubljane.
f)  Dopis c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem zarad vpisa firme Helene Pohar v Radečah.
g) Razglasili so se: ukazi, razpisi o uuobavi in druge važne stvari, izdala so se pa: Potrdila o izvoru; dalje potrdila o cenah blaga in pojasnila o solidnosti firm; naslovi in firme so se naznanjale privatnim osebam; konečno odposlali so se dopisi do obrtovalcev zarad statističnih podatkov.
(Dalje prihodnjič.)
416