-        357    -----
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o XII. odborovi seji slovenske Matice
v Ljubljani 15. oktobra.
Tajnikovo sporočilo se je glasilo tako-le:
„0 4. občnem zboru  bila je glavni  knjigi zadnja
številka............1493
a danes jej je..........1512
prirastlo je Matici toraj   .......        19 novih
udov, med kterimi sta dva ustanovnika.
Ker ima po novih pravilih (2. §.) le odbor pravico, sprejemati ude,   zato naj si. odbor danes izreče,   kako
se je odšle ravnati pri sprejemanji noyiJi udov. (Odbor sklene: da se v denarni zapisnik zapiše vsaif gd^ ki se oglasi, v druge knjige pa Še le potem, ko ga odtpr,,.sprejme med Matičarje.)
Vsem dosedanjim in tudi tistim novim udom, ki so donesek plačala za 1868. leta, poslale so se knjige, letos izdane. Naj slavni odbor (po 2. §.) odobri to ravnanje ter izreče, da se sme tako ravnati, dokler bode še kaj koledarjev. (Odbor pritrdi.)
Osem odbornikov je ustmeno privolilo, da g. blagajnik 50 gold. priplača si. čitalnici za stroške, ktere bo imela z veliko besedo o občnem matičinem zboru. Naj slavni odbor danes pritrdi temu izdatku. (Odbor potrdi ta izdatek.)
Naj slavni odbor določi, kdo bode s predsednikom vred podpisaval vsa društvena pisma in oznanila? (§. 14. Mat. pr.). (Odbor prepusti predsedniku, da si izbere tega odbornika.)
Matičina pravila, odobrena pri IV. občnem zboru, so se po postavi od 15. novembra 1867. leta c. k. deželnemu poglavarstvu predložila 22. avgusta t. 1. s prošnjo, da nam precej potrdi to naznanilo. Slavno deželno poglavarstvo do 13. septembra ni izdalo prepovedi, toraj bi bila Matica na podlagi novih pravil smela začeti svoje delovanje. Da pa Matica ima izpričbo, da obstoji in da ima pravni obstanek za javno in državljansko občenje, vložili smo včeraj prošnjo za to izpričbo. — A glej, prav včeraj nam je po magistratu došel odpis od 17. septembra t. L, št. 5877, v kterem c. k. državna vlada naznanja, da Matici ne brani ravnati se po novih pravilih.
Pri tej priliki nasvetujem: a) Naj slavni odbor izvoli odsek, da osnuje opravilni red na podlagi novih pravil; b) naj se novih pravil napravi 500 iztisov za družbenike, ki posle pristopijo k Matici, kajti sedanji udje jih najdejo v sporočilu, tiskanem v letošnjem koledarji 3tr. 41. — 43. (Odbor naroči odseku za izdavanje knjig, da sestavi opravilni red, in odobri drugi predlog.)
S pripravami za „naučni slovnik", ki ga Matica izda po sklepu IV. občnega zbora, se odsek za izdavanje knjig še ni utegnil pečati.
Vsi odborniki, izvoljeni v IV. občnem zboru, so sprejeli izvolitev.
Došlo nam je pismo, s kterim ilirska Matica naši Matici daruje St. Vrazovo literarno zapuščino. Izročilo se je to pismo odseku za nabiranje narodnega blaga, kteri bode pozneje sporočal o njem.
Kot poročevalec odseka za izdavanje knjig poročam naslednje:
a) Gosp. Cigale je poslovenil imenstvo avstrijske čare vi ne in ga po dogovoru poslal naravnost bibliogr. ustavu v Hildburghausen. Ta ustav nam je pa Cigaietov izdelek poslal z listom od 16. sept. 1868. 1., v kterem piše, da po tem načinu ne more izvršiti slovenskega atlanta, ker je poslovenjenih 1353 imen, kte-rih ni moč vrezati poleg nemških tako, da bi se dala brati na zemljovidu.
Odsek za izdavanje knjig je pogledal v list od 12. marca 1868. leta, v kterem Hildburghausenski ustav daje Matici nasvet, kako naj na svetlo da slovenski atiant, in je našel, da je ustav takrat pisal tako, kakor je poročal tajnik, namreč da se namesto nemških imen tiskajo slovenska.
Odsek za izdavanje knjig je sklenil, da se imenovanemu ustavu razkaže razlika nasveta od 12. marca in lista od 16. septembra t. 1.; potem pa, če ustav ne ostane pri prvem nasvetu, da nastopi drugo pot, morda to, da se v dogovor spusti ali z bakrorezcem Videkijem na Dunaji, ki se je bil Matici ponudil za to delo še le
-----   358   -----
potem, ko stno se pogajali z Hiidburghausenskim usta-vom, ali pa z založiteljem hrvaškega atlanta. (Odbor odobri ta nasvet.)                                           (Kon. prih.)
-----   365-----
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o XII. odborov i seji slovenske Matice
v Ljubljani 15. oktobra. (Konec.)
b)    Za slovenjenje Schodlerjeve knjige „Buch der Natur" se na javni poziv ni oglasil nikdo; zato se je poročevalec pismeno obrnil do znanih pisateljev s prošnjo, naj blagovolijo vdeležiti se tega važnega dela in naznaniti, kteri predmet hoče vsakteri prevzeti. — Po tej poti smo dospeli do tega, da je:
1.  g. Erjavec obljubil izdelati „kemijo", „mi-neralogijo" in „zoologijo";
2.  g. tušek „fiziko" in „botaniko^;
3.  g. Vil. Ogrinec „astronomijo", in
4.  g. J. Zajec „geognozij o.'(
Od petega pisatelja nismo dobili odgovora. Odsek je pretresel te ponudbe in nasvetuje:
a)  Naj slavni odbor poslovenjenje imenovane knjige izroči omenjenim pisateljem;
b)  naj slavni odbor za to delo odloči plačo kakor za izvirna dela;
c)  naj slavni odbor pooblasti odsek, da iz matičinega zaklada preskrbi vse podobe, ki jih ima Schod-ler-jeva knjiga.    (Odbor pritrdi  vsem trem nasvetom.)
c)  Gosp. Matija Žvanut nam od besede do besede piše to-le: „Gosp. Koseški (Vesel) je pripravljen svoje spise Matici izročiti, da je tiska, al s pogojem, da se mu ne popravlja izvirnik; on ima najme uže dovršenih i priredenih pet prevodov iz Ruskega, ki obsegajo okoli 4000 vrstic, namreč: „Car Sattan", „mrtva carevna", „bakši sarajski vodomet", „kavkaški vjetnik", „ribič i ribica". — Vsa ostala svoja dela kašnje tudi odstopi Matici. V tem smislu naj bi si. Mat. odbor pisal gosp. Veselu.
Odsek nasvetuje:
Naj slavni odbor z zahvalo sprejme to velikodušno ponudbo ter naj v omenjenem smislu piše g. Koseskiju. (Odbor navdušeno odobri ta predlog.)
d)  Gosp. Oroslav Caf je Matici z nekterimi opazkami, ktere bodo vodilo dotičnemu odseku, poslal dva sešitka „narodnih pesem"; dotični list sklepa z naslednjo obljubo: „Draga Matica! To ti pa že zdaj obetam ,ka boš vseh mojih slov. in slav. spisov pravna naslednica. Bog te ohrani in krepi!
Na Ptuju 25. sept. 1868.            Oroslav Caf 1. r.
beneficiat.
Odsek nasvetuje:
1)  Naj slavni odbor g. O. Cafu izreče zahvalo za poslani dar in storjeni obet;
2)  naj se to pismo z darom vred izroči odseku za nabiranje narodnega blaga. (Odbor z veseljem sprejme prvi predlog in pritrdi drugemu nasvetu.)
e)  Prejeli smo ponudbo, ki se glasi tako-le: „Ponudiva   se jaz  in   moj   tovarš  gospod profesor
Majciger sestaviti slovanski narodopis,   ako   ga slavna slovenska Matica prevzeme v natis.   Načrt bi bil ta:
V vvodu bi bili članki: I. Indoevropski narodi. II. Slovani v praveku in njihova omika. III. Imena in sela starodavnih Slovanov deloma naročito imenovana deloma zasledovana v grških in latinskih pisateljih, zgodovinsko dognani podatki, dozdevno mnenje, nasprotni-ške trditve. IV. Selitev Slovanov in delitev v različna narečja in plemena. V. Ostanki zginolih Slovanov. VI. Značaj občeslovanski, mitologija in jezik staroslovenski. Glavna knjiga bi imela štiri dele:
A.   Jugoslovani v štirih vrstah za Slovence, Hrvate, Srbe in Bulgare.
B.    Cehi in Slovaki v dveh različnih vrstah.
C.   Poljaki.
D.   Rusi.
Severni Srbi ali Lužičani bi se vvrstili v V. članek v voda. Vsak del bi imel statistiko, pregled vnanje zgodovine , notranjo zgodovino kot razvitek društvenega življenja in prava, noše, jezik, literaturo, vede in umetnosti.
V  statistiko, ki bi obsegala glavno polovico vsakega dela, bi se vzel kratek popis bivališča, ljudi po številu, omiki, po razrečji verski in politiški delitvi, in popis narodnega gospodarstva. Ostale stroke bi obsegale vse skup drugo polovico in bi se vsaktera razširila ali skrčila po različnosti in posebnosti posamesnega plemena.
Nektere oddelke bi pisala sama, za nektere bi dobila pisatelje v pomoč in knjiga bi utegnila obseči 20 do 25 pol v veliki osmerki, in sicer okoli 5 pol vvod, 15 do 20 pol pa glavna knjiga, 3 do 6 pol pride na vsak del po različnosti plemena. Če pa bi slavna Matica račila za jezikovne poskušnje, kakor je v Safafik-ovem slovenskem narodopisu, še kaj pridati in sicer za rusko, bulgarsko, srbsko v cirilici tiskano, za severno-srbsko, poljsko in češko narečje po % — 1 polo za vsako narečje s prestavo slovensko vred, utegnilo bi kakih 4 pol še prirasti.
Vvod utegne nadomestiti prestavo Safafikovih slovanskih starožitnosti, in knjiga utegne našemu občinstvu in udom Matičinim služiti.
Vsakako pa bi se moral Safafikov slovanski zem-ljovid v slovenski izdaji pridati, to se lahko zgodi tudi v slovenskem atlantu, če bo tega atlanta oblika primerna.
V  natis bi prišla ta knjiga meseca sušca 1870. 1. Izvirniki bi bili Safafikove knjige in druge v češkem „naučnem slovniku", na dotičnih mestih imenovane, ki jih nekoliko že tudi si. Matica shranjuje in pa „nauČni slovnik."
Pri sv. Ani v slovenskih goricah 21. kimovca 1868.
Josip Suman."
Odsek predlaga:
Naj slavni odbor z zahvalo sprejme to ponudbo in odobri osnovo obetanega rokopisa! (Odbor sprejme ta na-sv&t.)
f)  Gosp. M* Godec, zdravnik v mestni tržaški bolnici,  piše,   da  bi rad pisal „slovensko-laško slovnico/'
Ker se enaka ponudba obeta še od druge strani, zato odsek nasvetuje:
Naj slavni odbor sklene, da se, predno se odgovori g. Godcu, počaka obetana ponudba. (Odbor pritrdi temu nasvetu,)
g)   Vodopivčev rokopis „Slov. Zidar" nam je g. Tomšič izročil z ustmenim sporočilom, da je skoro gola prestava šolske knjige Gabrieli-jeve o graditeljstvu, ktera se sedaj rabi v 3. razredu na nekterih nizih realkah, da je premalo praktična, da toraj prav ne ustreza potrebam, za ktere Matica želi izdati knjigo. — 5. avgusta t. 1. nam je g. V. Kubelka poslal 12 pol obljubljenega svojega rokopisa v nemškem jeziku pisanega, na pregled, češ, da hoče on sam najti prestav -ljavca, ako Matičin odbor izreče, da mu je všeč osnova in obravnava tega predmeta.
Odsek za izdavanje knjig nasvetuje:
Naj slavni odbor za presojo omenjenih rokopisov izvoli poseben odsek izmed izvedencev. (Sprejet je bil dr. Costov predlog, da se izdaja te knjige za sedaj odloži in rokopisi vrnejo pisateljem, ako jih žele1.)
------   366   ___
h) Gosp. Levstik v listu od 1. oktobra t. L prosi, naj mu slavni odbor dovoli, da Vodnikov rokopis dovršen pod& v enem mesecu. Tajnik mu je ustmeno dovolil ta obrok. Naj slavni odbor pritrdi tej dovolitvi. (Odbor pritrdi.)
Po tem takem se za trdno nadjamo, da ta rokopis pojde meseca novembra v tiskarnico. *)
*) V „Slov. Narodu", ki je svoje sporočilo o XII. odborovi seji menda posnel le po „Triglavu", bere se toliko zmot in neresnic, da je opravičena prošnja, naj se on, ki bi kedaj hotel govoriti ali pisati o tej seji, ravna po tem izvestju.
Matičin zapisnikar.