SVGUST 1 N 11. pobink. 2 P Alfonz 3 T Lidija 4 S IX>minik 5 č Marija Snež. 6 P Sprem, na gori+ 1 S Kajetan_ 8 N 12. pobink. 9 P Roman 10 T Lovrenc 11 S Suzana 12 C Klara 13 P Janez Berh.+ S 14 S Evzebij__+ 15 N Vnebovzetje 16 P Sv. Rok amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: 'Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 148. CHICAGO, ILL., TOREK, 3. AUGUSTA — TUESDAY, AUGUST 3, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Poziv na k i tajske ženske žena kitajskega diktatorja Čiang Kai-šeka poziva svoje sorojakinje, naj se dejansko udejstvujejo v sedanji . vojni. — Povdarja, da bo končna zmaga na strani Ki-. tajske. — V Kitajcih se vzbuja patrijotizem. — Priča-. kovati je dolge vojne. Nanking, Kitajska. — V krizi, v kateri se točasno nahaja Kitajska, so ji obvezane priskočiti na pomoč moralno in fizično tudi kitajske ženske same, na katerih patrijotizem je bil zadnjo nedeljo izdan tozadevni poziv. Poziv je naslovila na svoje Sorojakinje žena dktatorja Ci-ang Kai-šeka v posebnem govoru, ki ga je imela zadnjo nedeljo pred zbranimi delegatinjami številnih kitajskih ženskih organizacij, katere so se odločile za Pomožno vojno akcijo. Madame Kai-šek je visoko izobražena ženska. Višje šole je ^vršila v neki ameriški univerzi- Zaradi svojih zmožnosti zajema tudi odgovorno mesto v narodni vladi; je namreč generalna tajnica v kitajski zračni armadi. V svojem omenjenem govoru je povdarila, da so se genske vseh dežel izkazale kot čredno požrtvovalne že tekom svetovne vojne. Da je s svojim Pozivom na Kitajke mislila, Spodbuditi jih na dejansko po-moČ v sedanji vojni, je pokazala 8 tem, ko jim je postavila za Vzgled špansko ženstvo, o kate-fem je omenila, da se bori v bojnih linijah. "Kitajske ženske", Je nadaljevala, "niso nič manj Patrijotične in zmožne fizičnih Naporov kakor ženske drugih de-Zel- To bomo dokazale svetu." . Istočasno je Madame Kai-šek gazila prepričanje, da bo kon-ena zmaga na strani Kitajske, ^ glede na to, kako daleč v bodočnosti je še ta zmaga. Opozo-ri,a pa je, da bo ta zmaga zahteva hude žrtve in da se Kitaj-fka nahaja točasno v najhujši fJzi, kar jih pozna nje zgodo-ma. Vendar pa bo končna zrnata, kakor se je izrazila, "za ved-0 izbrisala dneve ponižanja, ka-er\ so ve vrstili v našem kolesju, in odstranila žalost, pod atero smo dolga leta klonili ave in ki nam je stiskala srca." Kakor kaže, je sedanja kriza zedinila Kitajsko, kakor bi jo §e tako intenzivna naci-Jjalistična propaganda. Prebi-'stvo je pričelo kazati izredno °Valen patrijotizem in na-d . o zavednost, katera se tudi jelansko izraža. Med drugim se "D kampanja pod geslom : vka^> dan svoji domovini!" Pri« 86 delavstvo Poziva, naj <3nev6Va Za VOjne stroške en°-v0lv plačo vsak mesec. Da jim °kičkarji ne začno s svo- samaS ,im poslom' J'e vlada cene pod SV0J'° kontrolo katei!Seh živil in določila višino, j e ne smejo prekoračiti. nagliPr^rav, s katerimi z vso di, da °be državi» se razvito ^kujete obe, Kitajska JaPon«V ' doI^otrajno vojno. izraža^e Vojaške °Wasti očitno na VojnamKnv?je' da se b0 «lav" jeseni brzkone Pričela šele v MEZDNI ZAKON IN DELOVNI ČAS Senat sprejel zakon za place in delovni čas z 56 proti 28 glasovi. Washington, D. C. — Po več urni vroči debati ter odporu demokratov z južnih držav, je v soboto le končno zmagal v senat-ski zbornici predlog za zakon, ki bo določal plače in delovni čas. Za predlog je volilo 56 senatorjev, proti le 28. Predlog mora še pred kongresno zbornico in ako ga odobri še ta, postane veljaven zakon. Zakon določa ustanovitev posebnega odbora, ki bo kontroliral v tem oziru industrijo glede plač in delovnega časa. Za enkrat določa za delavce minimalno plačo 40c na uro in 40 urni čas dela na teden. S tem zakonom, ako ga potrdi še kongres, pridejo ponovno v veljavo načela bivše NRA. V kongresu imajo pripravljen skoro sličen predlog v ta namen, ki pa določa glede plač minimalni zaslužek od 40 do 75c. • na uro ter od 35 do 40 ur dela na teden. m K.S.K. Jednota za novi list-mesečnik! V nedeljo je našega urednika telefonično obvestil g. Ivan Zupan, urednik Glasila K.S.K.J., da je glavni odbor K.S. K. Jednote zbran na svojem polletnem zasedanju v Jolietu vzel na znanje povabilo k akciji za ustanovitev novega lista mesečnika ter sklenil, da se K. S. K. Jednota pridruži ustanovnikom nameravanega mesečnika z zneskom $100.00 v ta namen. Ta korak K. S. K. Jednote, oz. njenega uglednega in spoštovanega glavnega odbora, katerega tvorijo naši razsodni možje in žene, jasno pove, da spoštovani voditelji naše slavne katoliške Jednote se v polni meri zavedajo svoje dolžnosti napram katoliškemu tisku. Hvala iskrena in vse priznanje jim zato! Ta hvalevredni vzgledni korak matere Jednote upamo, da bodo posnemala tudi lokalna društva K. S. K. Jednote po vseh naših slovenskh naselbinah v Ameriki. Bratje in sestre po Jednoti, spomnite se te zadeve na prvih sejah vaših uglednih in spoštovanih društev, ter storite v tem ožim kar mislite, da je prav in potrebno. Ustanovnina je $3., naročnina pa $2., skupaj torej $5.00. Pristopite čimpreje mogoče k tej akciji in pomagajte dobri in plemeniti stvari v življenje. KATOLIŠKI SLOVENCI, POKAŽIMO SVOJO ZAVEDNOST DO KATOLIŠKEGA TISKA MED NAMI! 11,0 v te v York, City. - Sa-toli§ka mestu je letos ka-c'ia Karitati\na organiza-otroic Z * 1800 ub°£ih kamPe Počitnic v razne ZVEZNA VLADA USTAVILA POKOJNINSKI PRISPEVEK DRŽAVI ILLINOIS Chicago, 111. — Zvezna vlada v Washingtonu je obvestila državo Illinois, da ne bo prispevala v starostni pokojninski sklad svojega prispevka, ker država Illinois, noče urediti svojega tozadevnega poslovanja, kakor to zahteva od vlade določen red. Zvezni pregledniki so pronašli, da država Illinois nima prave ne popolne kontrole nad prijavami, nad preiskavami in ne nad izplačevanjem starostnih pokojnin. Uradni aparat, ki vodi ta urad je razven v okraju Cook zelo nekompetenten in ne nudi nobene prave preglednosti. Iz teh razlogov, ker zveznim preglednikom ni mogoče ugotoviti pravega stanja v državi Illinois, vlada ne bo nakazovala tej državi svojega prispevka toliko ča-ca, da država uredi tozadevno poslovanje, kakor zahteva določen red od zvezne vlade. V starostni pokojninski fond prispeva polovico zvezna vlada in drugo polovico država. Zdaj je okrog 113,000 upravičencev za pokojnino. Dobivali so povprečno po $17 na mesec. Ako zvezna vlada ne bo prispevala več, bodo dobivali le polovico tega. --o- RIBA MU SKOČILA V NAROČJE Los Angeles, Calif. — Ko je W. L. Scofield lovil predvčerajšnjim ribe, je iz valov, ki so butali ob obrežje skočila, kakih pet funtov težka riba v njegovo naročje. Najbrže jo je zagnal val, da jo je vrglo na ta način. Koncem konca je morda le res, da je profesar Matika s kastrolo ribe lovil v Fox riverju, ali pa so že medtem kopirali njegov patent v Los Angeles. NACIJONALl STI PRODIRAJO Franco poroča o zmagah vzhodno od Madrida. Hendaye, Francija. — Iz vodstva španske nacijonalistične armade trdijo poročila zadnje nedelje, da je ta armada v bojih na novi fronti vzhodno od Madrida dosegla znaten napredek. Kakih sto milj vzhodno od Madrida se je zagozdila v vladne linije in zavzela več mest ter pričela resno ogrožati zvezo med Madridom in Valencijo. Nasprotno pa je na fronti zapadno od Madrida, kjer so se še pred par dnevi vršili ljuti boji, postalo razmeroma mirno. -o- SUBMARINI POTOPILI ŠPANSKO LADJO Nimes, Francija. — Parnik španske vlade Andutz-Mendi, ki je plul proti Marseilles v Francijo, da naloži premoga in je bil že v francoskih vodah, ko sta se nenadno pojavila dva submarina in začela z obstreljevanjem. Parnik je bil na enkrat v ognju in se je dobro uro zatem potopil. S parnikom je našlo smrt 23 mož in le 11 mornarjev se je rešilo. Submarina sta se potopila in izginila in nihče ne ve, čigavi submarini so bili. ■-o- ČEŠKI KARDINAL OPERIRAN Praga, Cehoslovaška. — Praški nadškof Kardinal Karel Kaspar, se je moral podvreči operaciji radi žolčnih kamnov, katero je pa uspešno prestal in se mu stanje boljša. -o- RUSIJA GRADI VELIKI NEBOTIČNIK Moskva, Rusija. — V osrčju Moskve so začeli te dni s konstrukcijo najvišje stavbe na svetu, kakor pravi poročilo. Zgradili bodo nebotičnik, ki bo imel 102 nadstropja in bo nad 1300 čevljev visok. 'Na vrhu nebotičnika pa bodo j postavili kip Leninu v spomin. VERY REV. P. BENEDIKT HOGE, OFM., Slika predstavlja novega provincijalnega komisarja slovenskih oo. Frančiškanov v Ameriki. Very Rev. P. Benedikt je v Ameriki rojen, sin ugledne slovenske družine Hoge, v Bridgportu, O., katera je dala dva sina duhovniškemu stanu. Drugi je preč. g. p. Tomaž Hoge, profesor v Lemontu. Novemu preč. g. patru komisarju izrekamo iskrene čestitke in mu želimo mnogo uspeha v njegovi novi poziciji. DOMNEVE 0 MURPHYU Michiganski governer utegne postati vrhovni sodnik. Washington, D.C. — Obisk michiganskega governerja Murphva pri predsedniku Rooseveltu koncem z(ad*njega tedna je dal povod domneva-njim, da je predsednik izbral tega moža za mesto v vrhovnem sodišču, ki je postalo izpraznjeno po resignaciji sodnika Van Devanteria. Murphy se baje zdi predsedniku primeren za to mesto zaradi svoje naklonjenosti napram delavstvu. Ne glede na to, kdo bo zavzel to mesto, je pa skoraj gotovo, da predsednik ne bo objavil imenovanja, dokler se kongres ne razide. PO K Ar SVETU — Vatikan, Italija. — V avdijenci sto in sto duhovnikov pri sv. Očetu je 26. julija Pij 11. emfatično povdaril, da zavisi vos uspeh Katoliške Akcije v naših dneh od duhovnikov. Res je, da Kat. Akcija želi predvsem udej-stvovanje lajikov, toda ka-keršen vodnik, taka četa bojevnikov. — Rim, Italija. — V najkrajšem času bo proglašen svetnikom Janez Panigeti, ki je bil navadni čevlj-irski pomočnik. — Detroit, Mich. — V po. nedeljek, 2. avg. se je zbralo nad sto tisoč ljudi, da pozdravijo novega škofa v osebi Rt. Ret. Mooney. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA HITLERJEVCI ZAPLENILI KATOLIŠKO BOLNIŠNICO Koblenz, Nemčija. — Katoliško bolnišnico v Wald-breitbachu so nazijske oblasti enostavno vzeli katoliškemu redn z navedbo izmišljenega vzroka, da se dogajajo v bolnišnici nemoralnost.i To je nov čin, s katerim nazijci udarjajo po katoliških ustanovah, da se maščujejo nad odločnostjo predstavnikov katoliške cerkve ker so se slednji drznili povedati hitlerjancem resnico v brk. EN MESEC ZAPORA, KER JE DAL DEČKU ŽGANJE Chicago, Pl. — Sodnik Francis Borrelli, je obsodil v zadnji teden Leonarda Win-zer na en mesec zapora in $50. denarne globe, ker je slednji opojil 10 letnega pastorka. Dal mu je kozarec žganja. Opil se je tudi sam in je nato vozaril okrog v automobilu v opitem stanju. Bil je aretiran in sodnik mu je naložil ostro kazen za to početje. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsi]kdn>* «speh! Iz Jugoslavije Neprevidno ravnanje s puško je zahtevalo smrt sedemnajstletnega mladeniča, sina posestnika iz Ribniške doline. — Tragična nesreča tovarniškega delavca. — Smrtna kosa. — Še druge nesreče in nezgode. Smrtna nesreča s puško Sodražica, 10. julija. — V petek zjutraj se je pripetila na Sinovici pri Sodražici smrtna nesreča. Pri posestniku Ivanu Oblaku je z domačimi kosil tudi Gregor Modic iz Brinažice pri Sv. Gregorju. Kmalu po 6. zjutraj so se vrnili vsi na gospodarjev dom k zatrjkovanju. Modic je skrivaj izročil domačemu- sinu Ivanu flobertovko, češ. da naj jo spravi v kaščo, ki stoji nasproti hiše. Ker se Ivan ni takoj vrnil iz kašče, je šel oče gledat, kaj je z njim, da ne pride k zajtrku, a v svoje grozno presenečenje je našel svojega 18 let starega sina Ivana na tleh mrtvega -s prestreljenim srcem. Kako se je nesreča zgodila, je težko pojasniti. Pokojni Ivan ni znal ravnati z orožjem in gotovo ni vedel, da je bila puška nabita. Najbrž je hotel puško pregledati, pa je pri tem ravnal tako nesrečno, da ga je krogla zadela v srce. Morda pa se je spotaknil ob pragu, pri čemer se je flobertovka sprožila. Pokojni je bil priden in priljublj en mladenič in edina opora očetu invalidu. -o- Smrten padec z voza Maribor. — Tukaj se je v skladišču tvrdke Rakuš, pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje i pridnega in dobrega delavca, ki je bil že 14 let uslužben pri omenjeni tvrdki. Ivan Weingerl, ki je sicer hišnik v dr. Kie-serjevi hiši v Aškerčevi ulic) Weingerl je oženjen ter je oče 6 letnega otroka. Včeraj popoldne je bil Weingerl zaposlen pri razkladanju železnih traverz. Stal je na vozu ter je razkladal težke železne traverze, pri tem pa je nenadoma izgubil ravnotežje ter je omahnil z voza. Priletel je z glavo naprej na tla ter udaril ob železniške tračnice. Zaradi udarca se mu je zlomil tilnik in Weingerl je bil pri priči mrtev. Njegovi tovariši so mislili, da je samo nezavesten, pa so ga tresli in polivali z vodo, ko pa le ni vse nič pomagalo, so obvestili policijo. Takoj je prišel na lice mesta policijski zdravnik dr. Zorjan, ki pa je mogel ugotoviti žal le smrt. -o- Strela Med neurjem, ki je divjalo nad Celjem, je strela udarila v gospodarsko poslopje po-sestnice Elizabete Polž pri Novi cerkvi. Poslopje, ki je bilo leseno je naglo gorelo in veter je ogenj zanesel še na stanovanjsko hišo, ki se je tudi vnela. Posestnica trpi 30.000 Din škode. -o- Povožen V Šiški je tramvaj povozil šoferja Franca Avblja, ki se je vozil s kolesom pred tramvajem. Vozil se je pred tramvajem tako nesrečno, da je zavozil v tramvajski tir, pri tem ga je pa tramvaj dohitel in ker ni mogel tramvaj tako naglo ustaviti, je zadel v Avblja, da so nezavestnega in s pretresenimi možgani odpeljali v bolnico, kjer je drugi dan zjutraj podlegel. -o- Smrtna kosa Pri Sv. Gregoriju je umrla Ančka Ogrinčeva. — Na Teznem v Mariboru je umrl Leopold Trinkler, upokojeni bančni uradnik star 49 let. — V Ljubljani je umrla Apolo-nija Nemec, vdova Bricelj, roj. Gale, žena sodnega sluge v pokoju stara 74 let. -o- Kap na cesti Ko je nekega jutra nesla 69 letna Marija Naraks, služkinja pri posestniku Lipov-šku v Medlogu pri Celju mleko v mesto, ji je nedaleč od doma nenadoma postalo slabo, zgrudila se je na tla in umrla. Zadela jo je kap. --o- V zapore Iz zaporov okrajnega sodišča v Ložu je bil pripeljan v ljubljanske zapore 24 letni Matij a Telič, ki je osumljen, da je v družbi še dveh fantov napadel orožniško patrolo. — Iz kamniških zaporov je bil pripeljan v Ljubljano 37 letin posestnik Janez Kepic iz Most, ki je osumljen uboja. -o- Nesreča Ko je šel 40 letni posestnik Josip Budna iz Ljubnega pri Celju čez neko brv, se je ta zlomila, pri čemer se je Budna močno poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico. -o- Prizna umor V Košakih so orožniki aretirali delavca Karla Kožarja, ki je z nožem umoril na cesti svojega tovariša Adolfa Božnika. Kožar je dejanje oriznal, vendar pa se izgovarja s pijanostjo. DENAR V PT4RJ KRI! lo&iljamo po dnevnem kurcu. Včeraj so bile naše cene: V Jugos'avijo: V Italijo: Za: Din: Za: Lir: $ 2.55 .... _________ 100 $ 6.50 _ 100 $ 5.00 _.. ________ 200 $ 12.25 .. _ 200 $ 7.20 .... ________ 300 $ 30.00 ____________ 500 $11.65 .... ________ 500 $ 57.00 ___________1000 $23.00 .... ..........1000 $112.50 ............2000 $45.00 .... .........2000 $167.50 ............3000 Pri večjih svotah poseben popust. Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kra-ja sem. Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L f bti'kil a ' 'AMERIKANSKI SLOVENE,C Torek, 3. augusta 1937 Amerikanski Slovenec t4* jpr 11 Hi T Icdaja in EDINOST PUBLISHING CO. arcdsištva «■ |M9 W. Cermak RcL, Chicago , . J«icW CAN AX. 5SM £> celo leto _ Za pol leta _ fa četrt leta _ Za Chicag«. Za celo leto _ Za pol leto — Za četrt leto _ _$s.oo _ 1.50 _$6.00 3.00 1.75 SDINOST PUBLISHING 0& Addreaa of A« 1849 W. Cermak RcL, Chirmy Phone: ČAKAL 5544 For sw "For half a year For three mooth« Chicago, Caaa For one year _ For half a year _ For three months 3300 175 Dopisi važnec* fcvo raaj dan in pal feta do četrtka uredništvo ne vrača. za hitro objavo morajo biti doposlani na nredni-'onu ko izid« list—Za zadnjo številko v tednu je — Na dopise brez podpisa k ne ozira. — k POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Hat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s Um veliko pomagate listu. _ Entered as second Class matter November 10. 1925, at the pc*t office at (Chicago, Illinois," under the Act of March 3. 1879. __ J. M. Trunk: Še in še Kaj je p. Ambrožič, ali "kutarska mašina", kakor pravi vrlo ljubeznivo g. Molek, pričakoval od zadnje konvencije, me ne zanima. G. Molek se veseli, da je zmagal on na vsi črti. Pravi: "Resno rečemo: ta konvencija se ni šalila s principi jednote niti z delavsko idealogijo. Krepko je podčrtala oboje in obojemu je vlila novo silo življenja". Toraj zmaga. In še bo zmagovala. "Oh, yes, še štiri in štiri in še štiri in še," napoveduje. Mogoče. Zopet pa stojimo prd vprašanjem, ali, če hočete pred steno. Svobodomiselstvo, katero je jednota tako "krepko podčrtala", je diametralno v nasprotju s krščanskim svetovnim naziranjem, za kakršno se bori p. Ambrožič. Glede pojma "objektivna resnica" je g. Molek pri pojmovanju v zmoti, da se milo izrazim. O tem nekaj pozneje. Kje -je vsa in gola in čista, kje pač — objektivna resnica? Kaj je res, Bog ali materializem? Ce je Bog, je materializem zmota, in narobe. Bog ali svobodomiselstvo. Kadar je bil govor o kaki — zmagi, je ravno g. Molek rad pokazal na prav dolgo dobo kake notorične, očitne zmote, n. pr. na tisočletne zmote v naziranju pri Kitajcih in neštetih drugih. Tenor je bil: krščanstvo si ne more prisvajati nobene zmage radi dolgega zgodovinskega zmagovanja, ker tudi očitna zmota lahko pokazuje kako dolgo dobo. Priznam. Argument pri krščanstvu se mora gledati še iz nekega drugega in bistveno različnega stališča. Za zdaj je tu le — doba, in to poudari g. Molek, ko pravi: "štiri leta .. in — še in še". Ali je res zmaga, ko je bila zdaj sijajna zmaga? Ako je svobodomiselstvo, ki je zmagalo, objektivna resnica, potem bi se moral veseliti zmage prav vsak, saj od kake subjektivne resnice, kakor bi bilo v tem slučaju krščanstvo, nima nihče dobička, pač pa bi imel dobiček vsak le na zmagi objektivne resnice, če je svobodomiselstvo taka objektivna resnica. Imelo bi svobodomiselstvo še dosti težkoč radi subjektivnega naziranja ljudi, ampak objektivno bi bila zmaga res tu. Tako, če je svobodomiselstvo pristna resnica. Ta resnica pa še nikakor ni vsa resnica, ker je svobodomiselstvo zmagalo tokrat ali bi zmagalo še neštetokrat, zmagovalo . . še in še. To bi bila le neka zmaga subjektivnega naziranja, zmaga neke daljše in še dolge dobe. Z dolgo dobo še ni brezdvomno konštatirana in dokazana nobena pristna resnica, ker ima tudi zmota lahko dolgo dobo. Ako pa je nasprotno vsa in gola prava resnica, da je Bog, toraj resnica to, kar je s svobodomiselstvom v diametralnem nasprotju, potem je pač veselje nad zmago tokrat in v bodočnosti piškavo naivno, otročje, saj svobodomisl-stvo ne more objektivno zmagati, če je Bog in je gola resnica le krščansko naziranje o svetu in življenju. Če ste s svojim svobodomiselstvom tudi pri objektivni resnici, potem se lahko veselite sedanje zmage, ker to ie le korak za končno popolno zmago, ako pa niste pri taki po-pomi resnici, je vse veselje enodnevnica, ki se zjutraj razcveti, pa na večer usahne. Morda bo res zmag še in še, zmage pa ne, če nimate v svobodomiselstvu objektivne resnice. Sprejem objektivne resnice je prekerna zadeva na obeh straneh, Bog ima, če smem se tako izraziti, z ljudmi svoje težkoče, in svobodomiselci bi imeli težkoče, če bi imeli tudi objektivno resnico. ki so jim Japonci potopili kanonski čoln in jih precej časa obstreljavali. Ali komunistični Rusi so batine pojedli in stisnili rep med noge. Ko bi se zgodilo kaj takega Japoncem, bi na enkrat mobilizirali vso vojsko. Pri komunistih je seveda drugače. Tam je dosti korajže na jeziku, kadar gre pa za res, pa korajža pade v hlače ... Kerže je pred nedolgim pisal, da se sodobni slovenski socialisti razlikujejo od socialistov pred 30 leti, to je v njegovem času. Preje so se socijim prištevali le taki, ki so nosili delavske srajce in bili bolj zamazani. Zdaj pa so kakor kaki kavaliriji. Sport ljudje. G. Kerže bi moral vedeti za razlog in ta je, da pred 30 leti lawndalski sociji še niso imeli miljonskega fonda. Pa tudi mati kravica jednota ni dajala še takega mastnega mleka od sebe, kakor ga daje zdaj... lto ^■-'■'^j^''--'Z—.--i--—.:. _.: T KAJ JE NOVEGA PRI SV. LOVRENCU V CLEVE-LANDU Cleveland (St. Lawrence) Zopet in zopet se pripravljam, da bi napisal nekaj iz "Novega mesta" za Amerikanskega Slovenca, pa je "hvadnik", ko se prav hitro vrine kaj vmes in pisanje se odloži. To je nekako tako, kakor za nekatere spoved. Danes naj začnem s tem, da povem nekaj o naših gostih. Dr. Trdan in g. Julij Slapšak sta prišla do naše vasi 17. tega meseca. Odkar sta tukaj nimata miru, še tolko ne, kot duša v vi-cah. Od vseh strani se priglašajo "sorodniki", prijatelji in znanci in drugi, kateri jih najbrže še videli niso nikdar poprej, pač pa so samo slišali o njih. Na ja, saj je to lepo in nismo nevoščljivi, povemo samo. Dr. Trdan je prinesel celo vrečo ribniških s seboj in jih stresa kamor pride, da je smeh in samo smeh. Slapšakov oče pa vedo veliko iz svojega lastnega življenja, kot vsak učitelj, ki ima opraviti veliko z malimi ljudmi, kateri tudi'marsikatero nevede povedo učitelju ali pa staršem. Vse drugo bi še bilo, le čas nas najbolj sovraži in se skuša pre-i hitro izmuzati mimo nas. Poleg tega pa je še to, da naša gosta hočeta že 20. avgusta nazaj. Mi pa smo imeli še velik program za nje. Mislili smo, da jih popeljemo malo po tem širnem novem svetu in pokažemo kako velika in kako zanimiva je Amerika. Yellow Stone Park in Grand Canyon, mora človek videti, če pride tisoč milj daleč k svojim na obisk. Pa so tudi še mnogi kraji, katere bi morali videti. Chikažani pravijo: "pred smrtjo, vidi Chicago." Jolietčani sploh govorijo, da ni vredno v nebesa predno človek ne vidi Jo-lieta. Na vsak način bi morala ta dva iti vsaj za en mesec naprej po Ameriki. Drugače pa se vrti slovenski svet v Clevelandu kot po navadi drugje. Sedaj je sezona piknikov in vsako nedeljo gredo ljudje radi ven v naravo. Nekateri gredo še prehitro, to se pravi, predno opravijo svojo dolžnost napram Bogu in svoji duši. Zadnjo nedeljo ?e je vršil Baragov dan, pa nam je dež precej V Nemčiji se ie divjanje proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini zelo pomnožilo. Hitler je baje obdolžil vse katoliške duhovščine spijonaže v prid Vatikana. Za počt. Kjer začno na take načine noreti, res ni pomoči. i Komunisti so zelo korajžni, kadar stojijo na kaki ška-tlji od žajfe in se dere jo pred množico, če jih hoče poslušati. Kadar pa pride, da je treba korajžo tudi dejansko pokazati, pa komunistični hujskači kar na enkrat švignejo v ozadje in puste druge, da se tepejq za njihovo prepričanje. Tako je pri komunistih v malem in velikem. V Armur re- skazil. Ljudi se je nabralo, da je kar migljalo po obširnem vrtu. Potem pa je začelo nebo guban-čiti čelo, na to pa solziti se, da je lilo, kot iz škafa. Škoda, ker drugače bi imelo to slavlje velik uspeh. Mladi ljudje imajo tudi pogum za zakonski stan in še vedno še kak par ojunači za skupno pot po tem svetu. Vse bi bilo samo, če bi mladi vsaj to pamet rabili kar jo imajo, in bi gledali, da se poročajo s katoličani. Zakon je dosti težak tudi takrat, ko so vse mogoče ugodnosti dane. Ce pa v tako važni zadevi, kot je vera, ni edinosti, življenje ne bo lahko teklo in nevarnost za dvoje razdrtih življenj je velika. Frank Janežič in Josephine Šraj pa sta bila v tem bolj previdna in sta prav na lep način sklenila zakon, kot se katoličanu spodobi. Oba sta poznana, kot dobra fant in dekle, ki sta tudi svoja mlada leta preživela veselo sicer, toda ne nespametno. Bog ju spremljaj vse skozi in blagoslovi nujno delo, da bota vedno srečna in zadovoljna. Fara sv. Lovrenca se pripravlja za tridnevno praznovanje svojega 351etnega obstanka. 13., 14. in 15. avgusta, po večerih, se bo vršil nekak karnival. 15. je pa seveda Marijin praznik in tudi prestavljen praznik sv. Lovrenca. Tisti dan bomo praznovali še posebno slovesno in vabimo vse pionirje, kateri so bili tukaj pri blagoslovi j en ju stare cerkve pred 35 leti, da se udeležijo posebne parade, pri kateri bodo pionirji imeli svoj oddelek. Toraj, kjerkoli ste, če ste takrat ob začetku stanovali tukaj, ste prošeni, da se na isti dan udeležite te parade in stopite v vrste tukajšnih pionirjev. Ne pozabite dan: 15. AVGUSTA OB POL 10 DOPOLDNE. Drugače je pa svet tako zmešan tukaj kot drugod. Nekaj ljudi dela preveč, drugi pa nič. Nekateri se pohvalijo da še nikoli niso bolje služili, drugi pa tarnajo, da niti za kruh ne zaslužijo. Nekateri hočejo delati, drugi hočejo štrajkati. Nikdar ni vse prav na zemlji. Amen. Katoliški Slovenci, podpi-rajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! VESELI SPOMINI Girard, O. Naj tukaj napišem nekaj spominov z obiska čč. sester farne šole sv. Nikolaja na hrvatski fari, katero tako zavedno očetovsko vodi g. župnik Rev. Albin F. Žagar v predmestju Pittsburgh a., Millvale, Pa.— Ta božji hram in šola stojita na prijaznem griču, ki se dviga nad reko Alleghany River. Tako napravi to poslopje na obiskovalca ki prihaja v to mesto že na prvi pogled najlepši utis, utis, kakor smo jih vajeni iz domovine. Cerkev ima dva zvoniika in je. jako im-pozantna stavba. Poleg cerkve je šola in župnišče.— Da ne bodo cenjeni bralci imeli preveč skrbi, kaj me je zaneslo v to mesto, jim takoj razložim vzrok. Ko sem se pred par meseci nahajal kot romar na naših ameriških Brezjah v Le-montu, Illinois, sem imel čast biti gost spoštovane družine Fraus. Ko smo se tako v družbi pogovarjali, je beseda nanesla tudi na njihovo hčerko, ki je č.-sestra v zgoraj omenjeni farni šoli. Vprašal sem jih za naslov in ime č. sestre ter jim obljubil, da bom o prvi priložnosti ki mi bo dana, obiskal ta kraj. Da sem pa mogel obljubo čim prej izpolniti, sem odločil za ta obisk nedeljo 25. julija. Hčerki Zori in Štefani povem, naj se pripravita, da gremo obiskat č. sestro Ljudmilo in da bomo ob enem obiskali tudi druge čč. sosestre. Hčerke so bile vesele ; in tako smo takoj zjutraj odrdrali v romantično sosednjo državo, Penno. Toplo poletno sonce je metalo žarke na valovito pokrajino, na gričke in dolinice. V resnici, človek se za kratek čas vozi po taki pokrajini in tako lepih cestah kot so v tej državi. Ko privo-ziš na takozvane Perry highway ki nosi št. 19, je tako krasna, da ni za popisati in skoraj polovica te ceste proti Pittsburghu je tako široka, da je prostora za štiri avtomobile. Tako smo bili že po dveh urah vožnje na tem prijaznem gričku. Najprej nas je "pozdravila č. s. Pashal, za njo je kmalu pritekla č. s. Ljudmila, katero smo vsi veselo pozdravili in bili veseli, da nam je bila milost božja naklonjena, da smo se spoznali s to redovnico, kakor seveda tudi s č. s. prednico Amato in č. s. Cla.ro. Lahko rečem, da so nas te božie iz-voljenke prav tako ljubeznivo sprejele, kot naše rodne sestre. Na nas vse so napravile silno globok utis in nam pokazale, kako v svoji skromni redovniški čednosti delujejo za blagor naroda in pa v počast katoliške vzajemnosti. V resnici moram tem božjim delavkam dati vse priznanje za njih veliko in požrtvovalno delo ki ga vrse pri vzgoji naše mladine. Koliko truda in težav morajo prestati v vsakdanjem življenju, da tako vodijo mladino po tisti poti, ki je edino prava in samo ena, katera pripelje človeka do njegovega končnega cilja — Boga. Naše življenje je kratko in burno in ako nima mladina močne duševne vzgoje, se kaj kmalu izgubi med trnje in osat. Zato pa moramo biti takim učiteljicam kot so čč. sestre vedno hvaležni in jim biti vedno v pomoč za njih resnično 1 samarjtansko delo, ki ga po božji volji vršijo Bogu v čast, narodu pa v korist. Jaz sem se počutil jako veselega, ko sem se nahajal med njimi. V globini mojega srca me je nekaj opomnilo,da so v mojem srcu še vedno tisti biseri, ki so mi jih položile čč. sestre ko sem zahajal v šolo v Marijanišče v Ljubljani, za kar jim bom vedno hvaležen do zadnjega diha. — Ko sem bil pred cerkvijo, sem opazil, kako lepo jih spoštujejo farani in da uživajo velik ugled med njimi. Iz tega se vidi, kako so itarši srečni, da čč. sestre poučujejo in pazijo na njihove otroke. — Povedale so mi, da imajo preko 200 otrok v šoli in g. župnik je kupil poseben avto-bus, da vozi otroke v šolo in nazaj. Tukaj je jasno, da če bi ne bilo tam čč. sester, bi bili ti otroci do malega vsi izgubljeni za katoliško cerkev in vero. Tako pa bodo trdno držali stebre te božje hiše še tudi potem, ko bodo njihovi starši že počivali pod zeleno rušo te nove domovine. Zato, sem vzkliknil, naj božja Previdnost čuva nad temi izvoljenkami, da bodo lahko še z večjo vnemo delovale kot skromne božje delavke med nami in vodile našo mladino po poti ki jih bo pripeljala do pravega posvetnega in večnega življenja. Bil sem jako vesel, da sem imel čast jih popeljati nekoliko v prosto naravo z dovoljenjem č. sestre prednice in tako smo se odpeljali najprej v North Park, potem pa v Highland Park. V tem parku smo videli veliko vsakovrstnih divjih živali. Samo škoda, da nam je čas tako hitro -potekal in smo se morali zopet podati proti domu. Jaz, kakor tudi moje hčerke, se čč. sestram prav lepo zahvalimo za vso prijaznost in gostoljubnost in jim želimo, da jih dobri Bog ohrani tako vesele in zadovoljne v njih poklicu. Upamo,da se še katerikrat vidimo. — Ravno tako hvala tudi č. g. župniku Rev. Žagarju, za veselo prijaznost. Bog vas živi vse skupaj. John DoJcic Roka roko umiva, pravi pre govor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira io njihov katoliški list "Am Slovenec!" Resni in šaljivi dogodki. Zbira M. B. Bu, vera, vera, sveto Pismo je rekel neki nadut študent proti staremu možu, vse to je za norce in nazadnjake. Stari mož pravi: "Tudi jaz verujem, kar nas je Kristus učil. A kot izgleda, tebi ni vera pri srcu." — "Seveda ne," reče ta, "jaz ne najdem nobene resnice v njej." — "Ali pa veruješ ti n. pr. v Francijo?" ga vpraša starec. — V Francijo?; da, to je enostavno, da je Francija, če tudi jo nisem še sam videl, so jo pa drugi, se odreže študent. Starec pravi: Torej ti ne veruješ ničesar drugega, kakor kar ti ali kdo drugi more videti? Ravno to je, odgovori le ta. — Si li že videl tvoje možgane, ga vpraša mož. — Ne, je bil odgovor. Si li že videl moža, ki je videl svoje možgane? poizveduje stari mož. Zopet odgovor "Ne". Starec mu zastavi zadnje vprašanje: Torej, ali veruješ, da imaš ti kaj možganov? — pa ni bilo nič odgovora. * * * * Brutalen mož, ki se je pisal Oves, je hudo pretepel ženo in otroke; poklican je bil na sod-nijo, kjer ga je sodnik obsodil na mesec ječe. Ko je Oves slišal obsodbo, je žalostno pripomnil: Hudo je hudo, kadar človek ne sme premlatiti lastni Oves. * * * Kaj ena sama vejica pomenja v enem in istem stavku. — Bogat, dobrosrčen gospodar je dal na svoje vrata napisati: Odprite vrata moja, nikdar zapreti jih poštenim ali revnim. Ko je ta u-mrl, prevzel je to hišo njegov sorodnik — okrutnež, ki mu ni bil ta napis na vratih po volji; da si pa ni z napisom napravljal stroškov, je samo vejico prestavil v stavku in potem se je či-talo: Odprite vrata moja nikdar, zapreti jih poštenim ali revnim. Naznanilo! PRODA SE zidana hiša z 8 sobami. Vse najnovejše izboljšave, lepo opremljena kopalnica in ce-mentiran basement. Cena samo ; $4,000. Vprašajte na 2113 West 23rd Str., Chicago. (7-30-31) Slovenskemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril nove uradne prostore na: 160 North La Salle Street Telefon: Cs/ntral 0993 Obenem izvršujem vse pravniške posle na mojih starih dveh naslovih na: 1904 West Cermak Road * Telefon Canal 7130 V prostorih Slovenskega posojilnega in stavbinskega društva. In na naslovu: 2205 West Cermak Road Telefon Canal 5086 Za posebna posvetovanja in sestanke po dogovoru v kateremkoli uradu. ANTHONY J. DAROViC SLOVENSKI ODVETNIK \ V CHICAGO, ILLINOIS SSP TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (71) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUgllS "Jahla želi;,imeli :šo več mož, da. mu pomagajo vjeti belega velikanu in njegovega belega tovariša." je zopet ponovil zasopljeni Leopardski vojak'svojo prošnjo pred Bobolom. — "Ne! Ce ne more z vso svojo vojsko vjeti dveh mož, naj okuša srd T.ulimija, našega velikega poglavarja," reče Bobolo. V tej čudni organizaciji I.eopard-skih ljudi je bit Bobolo neke vrste governor celt velike vasi; Častihlepen kot je bil, ic bil jezen na Jahla, ker" je imel on .oblast čez celo Loopardsko vojsko, kateremu" je vse skazovalo tolike časti. Sedaj je Bobolo. videl' pred seboj priliko, da se nad njim marčuje. Da se prikupi I .ulimiju, je sklejiil da da odpeljati W filter ja v tempelj pred njega, dasi je bil poprej obljubil, da ga bo rešil, če mu da svoje dragocenosti, kar je Walter seveda že storil. —• Pojdi," mu je rekel, "in jaz ti bom pomagal do rešitve." Walter je nič hudega sluteč stopal za črncem iz koče. Medtem, ko sta Walter in črnec Bobolo stopala iz koče in šla dalje iz naselbine skozi džunglo pod drevesi, je na veji visokega drevesa, ne daleč od naselbine sedel Tarzan in ob njem mala Nkinia, ki se je bila silno prestrašila, čim je zagledala tujce, Ne tako Tarzan, ki je pazno motril kam gresta. KITAJSKI GENERAL POTUJE OKROG SVETA Negi pJijshi pnmenki Vital Vodušek PICCARDOVA GONDOLA ZGORELA DRUGA NEDELJA V AVGUSTU Nekal posebnega je, kadar slišimo iz Jezusovih ust besede o sreči. Danes v evangeliju beremo: Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite . . . Te besede so veljale onim, ki so Jezusa gledali. Veljajo, bodo veljale kdaj tudi nam? * * * Kljub temu, da je mnogo bridkosti v našem življenju, je v njem tudi mnogo, mnogo sreče. Cele zgodbe bi lahko napisali o srečnih ljudeh, srečnih srcih, srečnih rokah, srečnih očeh, o srečnih dnevih in ne vem, kaj še vse. Srečna je mati, ko opazuje smehljaj; srečna po vsem trpljenju. Srečen sin, ki po dolgih letih najde osivele starše, ki so ga pričakovali z neizmerno ljubeznijo. Srečno dekle, ki najde najboljšega spremljevalca na življenjski poti. Sreče ,sreče . . .je kljub vsemu še mnogo na svetu. Saj je Bog tudi nebo in sonce in zvezde in gore in gozdove in reke jezera ustvaril, da nas o- srečujejo s svojo lepoto. * * * Poleg vse sreče pa res ostane premnogo trpljenja. Če nas je Bog za srečo ustvaril, čemu ga pusti? Čemu nam pusti rane in bolečine in bolezni in žalosti? Prav gotovo samo zato, da bi naše oči ne abvisele na zemeljskih stvareh, čeprav so še tako iepe in osrečujoče. Da bi naše duše ne obvisele na zemeljski ljubezni, čeprav bi bila še tako iskrena. * * * Bog nam bridkost, da večno srečo. Da bi nikdar v tem življenju ne pozabili: da je mimo vseh zemeljskih lepot, ki so samo od-svit božje lepote, vendar glavna in edina sreča — gledati Jezusa. In prav s trpljenjem bomo to zadnjo, edino srečo našli: da bomo gledali Jezusa iz oči v oči . . . To so — srečne oči. je pustil kratko bi nas ohranil za IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Nove šole — nove potujče-valnice Gorica, julija 1937. — 2e od vsega početka stremi fašizem pri nas za tem, da da našim vasem čim več svojih šol. Leto za leto otvarjajo v manjših vaseh eno-in dvorazrednice, na sedežih občin pa poleg že obstoječih šol še °troške vrtce, v katere morajo starši pošiljati svoje otročiče. Posebno skrb posvečajo zlasti obmejnim vasem. To nam potrjujejo tudi zadnje vesti, po katerih bodo samo v idrijski občini zgradili letos tri nova šolska poslopja .Tako bosta dobili vasici Zavratec in Vrsnik, ki ležita neposredno ob meji nad Zirmi, letos vsaka svoje novo šolsko poslopje. Seveda moramo pri tem Pripomniti, da sta sicer majhni yasici zelo oddaljeni od drugih ln je zlasti po zimi otrokom tež Ko je moral Dr. Jean Piccard, znani belgijski raz iskovalec stratosfere pristati v Lansing, Iowa, pri dvigu iz Rochester, Minn, se mu je pri padanju vžgala gondola, katero je ogenj popolnoma pokvaril, kakor kaže slika. Piccard se namerava ponovno dvigniti in to pot bo rabil 2000 malih balunov, za dvig v stratosfero. preračunani na 1,500.000 Din, vodo iz studencev v "Bezgovi-ci," v dolini nad Gorenjo vasjo. Ti studenci imajo tudi ob izredni suši zadostno količino vode. •-o- Stare kovance so našli Na svoji njivi v Gornjem Šeheru v okolici Banjaluke je našel kmet Mato Stosič, ko je okopaval koruzo, večje število srebrnih kovancev. Na dobro ohranjenih novcih se vidi španski 1634. grb in ■ letnica kot tudi prepotrebnega pouka v gospodarstvu in gospodinjstvu. Toda na žalost stremijo fašistične oblasti za vsem drugim, to je, da bi čim hitreje izneverili naše otroke materinemu jeziku in lastni zemlji. -o- Posojilnice na Goriškem Deželni korporacijski svet v Gorici je objavil te dni na novo pregledani seznam vseh še obstoječih posojilnic na Goriškem. Iz njega posnemamo, da delujejo med Slovenci še naslednje posojilnice: v Ajdovščini, Biljah, na Brjah pri Rihemberku, v Cerknem, Kobaridu, Komnu, Do-bravljah na Vipavskem, Grgar-ju, na Libušnjem, v Idriji (posojilnica in konsumno društvo), Mirnu, Bovcu, Rihemberku, Šempasu, Štanjelu, Št. Petru pri Gorici, Sv. Luciji, Sv. Križu ko obiskovati precej oddaljene na Vipavskem, Št. Vidu pri Vi-s°le. Ravno tako nameravajo le-tos zgraditi novo šolsko poslopje hrvaške nabožne pesmi. To je vsem zlasti padlo v oči in upajo, da bodo tudi sicer nemoteno lahko peli v svojem jeziku, bodisi v cerkvi ali zunaj. --o- Smrtna kosa Zadnji čas so umrli: v Mirnu 58 let stari Leopold Lavrenčič; v Vipavi 30-letni Pavel Čermelj; v Desklah Alojzija Boltarjeva roj. Velušček; v Gorici Andrej Kumar v visoki starosti 87 let, 67-letni Franc Kravanja, iS let stari Zravko Stric, 63-letni Jurij Abram, 67-letni Rudolf Valentin ,27-letni Fran Leštan in 76-letni Ivan Colja doma iz Spodnjega Cerovega v Brdih; v Trstu pa 70-letna Margerita Po-žru, 61 let stara Josipina Križ-mačič in 62-letni Peter Vatovec. hektar zemlje za seme. * V Štanjelu na Krasu se je hudo opekla 16-letna Marija Je-ričeva. Z vso naglico so jo odpeljali v tržaško bolnišnico. Zdravniki si prizadevajo, da bi jo ohranili pri življenju, vendar je njeno stanje zelo nevarno. * V Črnem vrhu nad Idrijo je bil na podlagi razsodbe goriškega sodišča proglašen konkurz nad vsem imetjem Aleksandra Premruja. Na osnovi te razsodbe je bila sedaj zaprta njegova znana gostilna "Pri lovcu". * Smrt po sončarici, 13 letni Drago Gerželj iz Podgrada je zaspal na vozu svojega očeta, ko se je ta vračal po prodaji drv proti domu. Ker pa je močno sijalo sonce, je dečka zadela sončarica. Prepeljan je bil v tržaško bolnišnico, a je naslednji dan umrl. £ Letina pšenice na Goriškem. Po vesteh merodajnih krogov se je pridelalo letos v goriški pokrajini 75 tisoč stotov pšenice napram 55 tisoč stotom lani. * V Gabrovici pri Komnu je utonila v vaškem kalu 8 letna Albina Luin. TO IN ONO IZ DOMOVINE v Srednji Kanomlji, od koder so ^o sedaj obiskovali otroci šolski Pouk v Gorenji Kanomlji ali pa v spodnji Idriji. Ker je pa dolina ■Kanomlja zelo raztegnjena, ter Posestva raztresena, bo ta no-Va šola zelo olajšala otrokom ob-iskovanje šolskega pouka, posebno v zimskem času. Vse tri vasi spadajo danes pod idrijsko °bčino in bo padlo celotno breme vpostavitev teh treh novih piskih poslopij tudi nanjo. Idi'ijska občina je že oskrbela Potrebne načrte in proračune, var bo občutno obremenilo njene f® Itak slabe finance. Saj ima c'rijska občina, ki šteje nekaj °kr°g 14.000 prebivalcev, danes z novimi že dvanajst šol. K te-naj še pripomnimo, da so g®e te vasice okrog Idrije, ker o vse raztresene po hribih in je - ' teren okrog Idrije zelo hri-in malo rodoviten. Idrija ,'ma pa tudi nima razen rudni-a ničesar, kar bi prinašalo kak- Posebne dohodke. Kavno tako bodo še letos gra- neh 110V-° šolsko l30sl°Pie na Rav" Idr..pri Grgarju pod Sv. Goro. na m kot tudi grgarska obči- Ijir 0(,kuPiti že Potrebna zem- ^avniG°liŠki pokrajinski u" 111 °