LETO I. St. 8 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje e Ureja uredniški odbor Glavni urednik Jože Košir • List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 19. MARCA 1956 Po 8. marcu - dnevu žena OB 8. MARCU SO BILE V VSEH pravico, enako plačilo za isto delo NAŠIH KRAJIH VEČJE PROSLAVE NA KATERIH SO SODELOVALA PROSVETNA DRUŠTVA IN ŠOLSKA MLADINA Minilo je pol stoletja, odkar napredne žene vsega sveta praznujejo 8. marec kot svoj praznik. Težka in dolga je bila borba žena, da so sl priborile enakopravnost, volilno in še mnoge druge svoboščine, ki so jih prej uživali le moški. Enakovrednost so naše žene pokazale že v narodnoosvobodilni borbi, saj ni bilo enote brez žensk, spomnimo se samo Majde Šilc, ki je bila zgled junaštva vsej brigadi. V času obnove so bile žene med prvimi pri obnovi porušene domovine in tudi danes ni organizacije ali društva brez aktivnega dela naših žena. OKRAJNA KONFERENCA ZK OKRAJNI KOMITE ZK KOČEVJE JE SKLICAL KONFERENCO KOMUNISTOV KOČEVSKEGA OKRAJA ZA 20. IN 21. m. 1956 kl jo povzročajo posebne kvas- iodnevna rezerva vode. tovarno za pridobivanje lesnega ne glivice. V Nemčiji in drugod se Vse cisterne bodo opremljene s sladkorja oziroma alkohola iz ža- Je v drugi svetovni vojni kvas iz povratnimi zasunki, tako da bo loge pri dviganju proizvodnosti na- tako z ljudmi kot s prašiči. Upo- moral tekati tja do Trave in do čih domačih živali. Veterinarji se števajoč, da je bila velika večina Sv. Gregorja. Pa tudi do Strug je enodnevna rezerva vode teh nalog in odgovornosti zaveda- teh prašičev cepljena po dvakrat, šel včasih. Večino poti je opravil mo in skušamo svojo dolžnost iz- je bilo cepljenih samo 65 odst. pra- s kolesom, kar gotovo ni ravno polnjevati v največji meri. Kako šičev v okraju, razen onih na dr- prijetno! Najtežje vprašanje je bi-nam je to uspelo v letu 1955, naj žavnih posestvih, ki so bili ceplje- lo, dobiti veterinarja v laški in nam je to uspelo v letu 1955, naj žavnih posestvih, ki so bili ceplje- lo, dobiti veterinarja v laški in PoIeti mogoče tlačiti vodo iz ci- ,QŠk. procesl" pri kemični preosnovt zervah, v izvlečkih za zboljašnje približno povedo naslednji podatki! ni vsi in redno ob času. Zato pa dobrepoljski konec. Tja smo hodili stern v rezervoar in bo nato do- lega y živl}a go bili v zadnjjb letih juh in podobno. Vse kaže, da ni Glavna naloga organizirane ve- tudi na državnih posestvih že 3 le- vsi, kdor je utegnil in kadar je tekala na vse pipe z zadostnim terinarske službe je preprečevanje ta ne beležimo nobenega primera kdo utegnil Tudi ljubljanska Cen- pritiskom. kopitarjev, ki smo je v prvih po- škoda, nastala zaradi rdečice, zna- teh dveh občinah tov. veterinar napajanje živine in tako zmanjša- „otovo v številnih drživa h voinih letih imeli v našem okraiu ša okros? 800.000 din' Znrimim le Vukelič, ki stanuie na Vidmu. Nie- na tudi nevarnost obolenj. _____. __. ...._______,____ .. govine, ki jo zbirajo po vsej drža- 'esa uporabljal za dodatek ljudski vi in dovažajo v to tovarno. Tehno- prehrani, n. pr. v klobasah, kon- lesa v živila so bili v zadnjih letih zelo spopolnjen. Z industrijsko sa-harifikacijo lesa pridobivamo v juh in podobno. Vse kaže, da ni več daleč čas, ko bodo pričeli te iznajdbe na splošno industrijsko iz- vojnih letih imeli v našem okraju ša okrog 800.000 din! Zanimivo je, Vukelič, ki stanuje na Vidmu. Nje-precej. Leta 1953 in 1954 nismo kako se je rdečica pojavljala: Naj- gova prisotnost bo gotovo v veli- obolenj. Novo zajetje bo postavljeno ta- uporabljeni tudi za prehrano ljudi. Finski kemik prof. O. A. Wuo- sicer imeli nobenega primera te bo- več primerov je bilo v juniju in ko olajšanje živinorejcem pa tudi ko> da ne bo oškodovano pri do- rinen 1e SPOnolnil svoj izum šaha- lnrrvii imnJnv amn 4" 11 ril Ioni nmo-lo J .1 J. ! < i ____1 4- „ 1J 4- J I _ 1 < i . _. " IrJr . .. J lezni, vendar smo tudi lani pregle- juliju, vendar ne dosti več kot apri- ostalim veterinarjem! Vet. Marko Osredkar dali vse kopitarje v okraju (»male- la, maja, avgusta in septembra, inizacija«) in ponovno ugotovili, da Vendar je bilo januarja ravno to-smo se te nevarne bolezni že zne- liko primerov kot v maju, avgustu bili. toku vode zajetje, iz katerega do- rifikacije lesa, pretežno smrekove-biva vodo vas Koprivnik. T—a PIK ČEBELE JI JE REŠIL ŽIVLJENJE Družba več planincev, med nji- Zaščitno ceplenje Vranični prisad je bil pred vojno ali septembru pa več kot v oktobru in v aprilu! Sieer pa noben mesec nismo bili brez nje! Vse zgoraj opisane akcije, ra- stalen gost v naših krajih. Povoj- Zen cepljenja proti steklini in pro-ni je skoraj povsem izginil. Zato ti rdečici, smo opravili na račun smo cepili samo okrog 600 živali, OLO ali republiškega proračuna, ki se pasejo na krajih, ki so naj- Vse skupaj je stalo nekaj nad bolj nevarni za prenos te, tudi lju- 800.000 din. Poleg tega smo iz Ali se umetna gnojila v kočevskem okraju izplačajo? dem hudo nevarne bolezni. Steklino smo »panali« kot vsa le- okrajnega proračuna plačali še 126.000 din za 4 konje, ki so šli v ta od 1947: s cepljenjem psov. zakol zaradi nalezljive malokrvno- Koruza Superfosfat je tudi (Nadaljevanje in konec) fosfatom se toliko ne izplača. Po-v vprečno zvišanje pridelka sena je za bilo le 1270 kg, kar prinese čiste- ga, z razredčeno žveplasto kislino mi je bilo tudi neko dekle, se je nameravala povzpeti na neki pla- -------------------- ninski vrh. Predno so hoteli oditi, je čebela pičila dekle v lice. Obraz neuspešno ali celo škodljivo. Iz na- ^ je strahovito otekel zato se s vedenega pa je umnemu kmetoval- e » zal° cu že jasno, da nove cene umetnih Planlncl ni podala na visoki planin-gnojil terjajo več znanja in sode- slcl vr“' To 3e kila njena velika lovanja s kmetijsko službo, med- sreča. Vsi njeni tovariši so zašli tem ko je bil pri starih cenah go- na mesto, ki je bilo pokrito s sve- spodarski riziko zelo majhen, in zato to ni bilo tako nujno. Inž. Volk Slavko žim snegom. To je bilo zanje usodno, zdrsnili so namreč v globok prepad in v njem našli smrt. - - --- -----------------J “ ----------- - J U11U 1C XU I U nil, XVO,J. Ul UlVO^. VylOVXz- Uspeh tega cepljenja je v naši re- sti ali »barjanske (pijane) bolez- zel0 primerno gnojilo. To se je po- dobička po stari ceni super-publiki dovolj jasno označen, če ni«. Ta denar nam je povrnila re- kazalo posebno v lanskem letu, ko fogfa^a g70o din a po novi ceni povemo, da od leta 1949 nismo v publika. Skoraj 2 milijona pa smo Je superfosfat pomagal koruzi pri 570Q dlQ vsej Sloveniji imeli nobenega pri- porabili iz sklada za pospeševanje dozorevanju in oblikovanju zrnja. vsekakor so travniške površine mera stekline ne pri ljudeh ne pri kmetijstva za izgradnjo nove ko- 10 poskusov ki so bili postavljeni ^ ^ izčrp£me ter je redno k0. živahh! njačije z jamo-grobnico za mrhovi- v različnih krajih v okraju, je da- lohm.nn ^nnipnl.p travnikov nnino i. „„ * , - - jamo-grobnico za mrhovi- * ™ lobarno gnojenje travnikov nujno žal se ne moremo pohvaliti tako no. Tudi ta naprava bo znatno pri- ^ Povprečno o3ekg koruze^vec pri potrebno Nitrofoskal se je bolje ZADRUŽNA HRANILNICA Vlagajte svoje prihranke v Zadružno hranilnico in posojilnico v Ribnici klon j en zaradi ncažurnosti knjigovodstva. Stanje kreditov pri kme- pri prašičji kugi, ki nam je povzro- pomogla k zatiranju in prepreče- gnojenju s 500 kg superfosfata. obnegeb ker smo dali v njem več POSOJILNICA V RIBNICI JE vuusuva. oianje Kreonov pri ame- čala lani precej dela saj je iz- vanju kužnih bolezni pri živini! Računajoč vrednost koruz hranilnih snovi kot v superfosfatu. imfi A SVOI PRVI OBČNI ZBOR tijskih zadrugah se je znatno po- bruhnila kar trikrat in povzročila poleg tega je dal OLO veterinar- dm za 1 kg znaša povečanje vred- Oti-' IMELA SV OJ PRVI OBČNI ZBOR pravllo g stalnlm sodelovanjem ... Detelje potrebujejo razmeroma nilnica in posojilnica v Ribnici svoj Zadnfž^^a^ln^c^s^posamemi- in 7000 din novih cenah, cisti veliko količino fosforne hrane, ki prvi letni občni zbor, na katerem mi upravamj kmetijskih zadrug ček znese tore) na 1 hektar je kočevskim zemljam na splošno je podal izčrpno poročilo predsed- da so pristopile tako k ažuriranfu zelo primanjkuje. Redno gnojenje nik upravnega odbora hranilnice svojega finančnega posiovania ka- rl a4 a1 1 a rvv-i atIH 4 a t avai i’flV Rlptnilf T Ir fP»i4i maJHawi - , - ... . " * precej škode. V vseh treh prime- skl bolnišnici skoraj 3 milijone din nosti pridelka 26.800 din. Stroški rih je bila pripeljana s prašiči iz podpore, da je lahko ceneje oprav- gnojenja "so spet 4000 din po sta- ,—-----------------------'r— ljala svoje delo. rih in 7000 din novih ce—u _ , . . , , dobiček znese torej na Pred zakolom sc pregleda vsa koruze 22.800 din po starih in _ _ _ _ .......... v na 19.800 din po novih cenah. Brez detelj s fosfornimi gnojili le torej tov. Blatnik Ludvik. Tudi v našem korJ tudi^k* enCTgftoi^Meriavrdolž- dvomu rlnnnlnllnn cmnipnio S SU- (vnrjnn^onn Var Va-^o-ln furll okrnili SP 1P noVnv.nla rvn -i ______i __ i . ** drugih okrajev ali republik. Morda bodo naši ljudje le spoznali, da nima smisla kupovati prašičev izven okraja, še posebno pa ne tako, kot se navadno dogaja — brez po- Druga važna dejavnost veteri- dvoma se dopolnilno gnojenje s su-svetovanja in sodelovanja z vete- narske službe, ki ima namen, šči- perfosfatom pri koruzi izplača, rinarji! Da bi preprečili raznaša- titi zdravje ljudi in živali, je kon- Travniki nje kuge, smo cepili 1774 prašičev, trola nad klanjem živali v klav- opravičeno, kar kažejo tudi po- okraju se je pokazala potreba po n;kov prj zadrugah skusi. Povprečno je gnojenje s 500 ustanovitvi zadružne hranilnice in Veliko pozornost' je upravni od- kg superfosfata povišalo pridelke posojilnice. Hranilnica je bila usta- bor rmlagal na zbiranie hranilnih deteljnega sena za 2580 kg. Po novljena na pobudo OZZ Kočevje vlog pri zadrugah in v hrlnUnki! LIT A Xli A/\V,nU inv,.,.,.. «4- 2 J -.LIXaL A O O XVI A XXA A 1 ngg iv, -Z n ° * Tudi kokošje kuge smo se zne- nlcah. Lani smo pregledali blizu Gnojenje travnikov z umetnimi starih cenah iznese čisti dobiček dne 29. marca 1955 in je pričela skupno stanie6 hranilnih vine- ie bili, odkar cepimo kokoši v krajih, 5000 klavnih živali ali skoraj pol gnojili je med našimi kmetovalci 21.800 din, a po novi ceni 18.800 poslovati 18. julija 1955. V član- znašalo 31 12 191'i nri znHrne-nh ki so okužbi najbolj izpostavljeni milijona kg mesa. Pri tem smo za- zelo priljubljeno. Velike količine din. stvo je pristopilo vn irmotnowv, “ "---- p k in kjer se je do leta 1954 najraje plenili blizu 4000 kg mesa in dro- gnojil so se v lanskem letu upo- kmetijskih tn v hranilnici 10,581.000 din. pojavljala. Cepili smo 30.800 ko- bovine, ki ni bila primerna za ljud- rabile prav na travnikih, koši (čeprav so se gospodinje pre- sko prehrano. Tretja važna dejavnost veteri V tem članku so navedeni rezul- zadrug, 1 delovna zadruga in OZZ Qb priliki mednarodnega dneva tati, ki so v celotnem okrajnem Kočevje, to je, da so bile s tem varčevanja je upravni odbor hra-V poskusih je bilo uporabljeno merilu uspeli. Poskusi so pokaza- zajete vse zadružne organizacije v nilnice razpisal večjo akcijo in do- narske službe je pa ono, kar po- ali 500 kg superfosfata. Uporaba nih gnojil, t. j., če uporabimo Hranilnica je naletela pri usta- ga leta, nakar je bilo izvedeno cej razburjale, češ da zaradi cepljenja ne bo jajc). _ _ _ _ _____ _______ _ ______ ^ ___ Nekoliko manj smo se ukvar- vprcčnega živinorejca najbolj za- nitrofoskal a je zvišala pridelke se- ustrezna gnojila na pravih zem- navijanju tudi na težave zaradi žrebanje in je bilo izžrebanih 14 jali s tuberkulpzo pri goveji živi- nima in »žuli«: zdravljenje živali, na za povprečno 2500 kg. Ce ra- ljah in pravih kulturah, nove cene dodelitve poslovnih prostorov, kjer dobitkov v znesku od 300 do 3000 ni, ki je nevarna tudi ljudem. Da ki so obolele za nekužniml bolez- čunamo seno po 10 din za kg, po- umetnih gnojil še prenesejo go- si je podružnica Narodne banke v dinarjev Učenci po šolah so na bi ugotovili, koliko govedi je že je- nimi. Lani smo zdravili 789 konj, tem je čisti dobiček po starih ce- spodarski račun. V poslednjih član- Kočevju za svojo ekspozituro v pobudo Zadružne hranilnice pisali tičnih, smo jih »razpoznavno« ce- 3630 goved, 10 ovac in koz, 1287 nah nitrofoskala (7 din) 21-000 kih bomo objavili izkušnje tistih Ribnici, v kateri sta zaposlena le naloge o denarnem varčevanju ki pili samo okrog 5000. Med njimi prašičev in 23 glav perutnine, din na hektar, a po novi ceni (16 gnojilnih poskusov, kjer je bilo de- dva uslužbenca, pridržala veliko so bne tudi nagrajene s hranilnimi smo našli 43 jetičnih ali vsaj sum- Ozdravelo je od tega 780 konj, din) 16.500 din. Gnojenje s super- lovanje umetnih gnojil dvomljivo, sobo likvidature, katere površina knjižicami. Tudi uslužbenci kme- ljivih. 3547 goved (72 je bilo v sili za- je komaj za eno tretjino izkori- tijskih zadrug, ki vodijo hranilno Seveda smo cepili tudi prašiče klanih, 11 pa jih je poginilo), 9 ovac I |nAl.aLa -L, J-L:X*»Lr ščena- TriJe uslužbenci Zadružne kreditno poslovanje, so bili nagra- oti rdečici. Ne sicer vseh, ker to (koz), 1260 prašičev in 3 perutni- vporaDB umetnin gnoju mora prinesti OODICBK ... hranilnice opravljajo svoje posle v jeni in sicer pri zadrugah: Draga, proti cepljenje za lastnike ni obvezno, ne. V MORAVČAH PA JE BILO DRUGAČE zel° temnl stl'anski sobi, ki bi bila Velike Lašče in Vldem-Dobrepolje. primerna kvečjemu za shranjeva- Hranilnica je imela v poslovnem V okviru gnojilnih poskusov, ki znanje o uporabi umetnih gnojil nje arhiva. Hranilnica in posojil- letu 1955 2,200.000 dobička. Zbor jih je v letu 1955 organizirala na podlagi gnojilnih poskusov, ki niča v Ribnici predvideva, da bo je sklenil ostanek dobička razde- Kmetijska postaja v Kočevju, je se v zadnjem času prav v našem prevzela od Narodne banke zopet liti: 10% v rezervni sklad in v bil izveden pri zadružniku Modic okraju v velikem obsegu izvajajo, nove posle, kakor dolgoročne kre- sklad za nabavo nove opreme in Mirku v Marolčah poskus, ki je Posebno važno je to zaradi novih dite, ter bo vključena v direktni potrebnega inventarja dal presenetljiv izid. Cela poskus- cen umetnih gnojil, ki terjajo za- plačilni sistem. Zaradi navedene Zvezo Zadružnih hranilnic in po- na njiva je bila pognojena z na- nesljiv način uporabe, da vrnejo razširitve bo vprašanje ureditve sojilnic za LRS je zastopal tov. Najvažnejša opravila v sadov- vendar še dovolj vlažen pesek, čim vt^dno količino hlevskega gnoja, kmetovalcu stroške in prinesejo še poslovnih prostorov še aktualnejše. Avbelj, ki je dal povdarka pomenu Pravo tako je hranilnica naletela zbiranja hranilnih vlog za zadružna težave pri delitvi opreme in ništvo in pa kmetijstvo sploh, ker Kaj je treba še ta mesec opraviti v sadovnjaku njaku izvršujemo v času, ko sad- bo vreme ugodnejše, pričnimo s polovica njive pa še s 400 kg na čisti dobiček, no drevje počiva, to je od novem- cepljenjem, češnje in koščičasto 1 hektar superfosfata in 400 kg bra do konca marca. Celo zimo sadje cepimo čimprej, ker zgodaj kalijeve soli. Zasajen je bil krom-drevje čistimo, ozeleni in se cepiči pozneje ne pri- pir in poskus naj bi pokazal, v koto vse mejo. Varujte se starega greha, da likšnem obsegu je gospodarsko do- Inž. Volk Slavko imamo čas, da obrezujemo, mu gnojimo pripravimo za spomladansko sadi- iščete vedno novih sort, ki jih še polnilno gnojenje krompirju z me- tev. Skrajni čas je, da pričnemo z obrezovanjem in čiščenjem sadnega drevja, ko na vejah ni več snega. Kdor hoče pridelati obilo do nimate v sadovnjaku. S takim rav- Sanico superfosfata in kalijeve so- nanjem si že vnaprej preprečite li. Ta način gnojenja z umetnimi Predgrada ustrelil 150 kg težkega vsak količkaj izdaten dohodek v gnojili se namreč v kmetijskem divjega merjasca. Kmetje mu če- sadjarstvu. Odločite se le za 2 ali tisku na splošno priporoča. stitajo, da je *•------’ o- ------------ ,----------------- 3 s.ortTf tistega sadnega plemena, Poakus je dal naslednji izid: Na Sa Škodljivca. brega sadja, mora skrbeti, da ima J*1 ]G na3Prlkladnejše za vašo zem- k[ je bda gnojena samo drevo v zemlji dovolj hrane, nad 'J0 m lcg0' a hlevskim gnojem, je bil dosežen zemljo pa dovolj zraka in svetlo- Od pravilnega obrezovanja prva pridelek 236 stotov krompirja, na be. Zato odrežimo vse suhe in pre- leta po saditvi je odvisna oblika in tistem delu njive pa, kjer je bilo °"- goste veje. Velikokrat vidimo na- rodnost drevesa. Prvo leto pustimo gnojeno tudi z umetnimi gnojili,--------------------- pake pri rezanju vej. Ne puščajmo navadno le tri do pet vej, ki so po je bil pridelek le 198 stotov krom- štrcljev, kl se posušijo in zgnijejo, deblu pravilno razporejene. Veje pirja! 38 stotov krompirja v ško- ostalega inventarja od strani po- bi se s povečanjem hranilnih vlog družnice NB v Ribnici. lahko kreditiralo tudi našega kme- S prenosom poslov od podružni- ta. OLO Kočevje je zastopal pred- ce Narodne banke na Zadružno sednik gospodarskega sveta tov hranilnico je upravni odbor pristo- Košir Jože, ki je izrazil posebno pil k proučevanju dodeljevanja zadovoljstvo o napredku ter vlogi obratnih kreditov posameznim ki jo je hranilnica odigrala in ki stitajo, da je ustrelil tega poljske- kmetijskim zadrugam, ki jim je j0 mora odigrati v bodoče za dvig ™ bil v večih primerih pri NB od- zadružništva na Kočevskem. KP Ustrelil je divjega prašiča Nedavno je Jože Maslo iz Smrtna kosa je žela med otroci GIBANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V KOČEVSKEM OKRAJU V LETU 1956 titi Te ’režimo ^7 v Lo" c'e'se £ikraj šmarno navadnr^ eno tret- em štivilu^ole' V,1^0 P^^m (trachom, bruceloza, trihofltija). ps&sss rrsM sv. t»■> v*- ™ * «*• &4.4« «.V prej na spodnji strani, da se ne za- redčiti! Česne jo. Ven s starimi na pol suhimi drevesi, ki navadno delajo le senco v sadovnjaku! S strguljo ostrgamo mah in staro skorjo. S tem smo uničili veliko škodljivcev, ki tu prezimijo. Ostale škodljivce bomo uničili pozneje s škropljenjem. Janez Mrhar rokah pretežno večino gozdnega sti v tem, da so se v našem okraju Sanje v letu 1955 pa že popolnoma Izid poskusa vsekakor presene- bogastva, razen tega pa tudi naj- pričele javljati tudi one nalezljive zadovoljivo stanje. V letu 1955 so ‘ ~~ bolezni, ki prej v tem predelu niso bile prijavljene naslednje nalezlji- znane oziroma udomačene ve bolezni: ča. Slabo delovanje mešanice superfosfata in kalijeve soli pri krompirju pa ni bilo opaženo samo v Marolčah, temveč tudi v TUDI REJA MALIH ŽIVALI JE VAŽNA osta tudi v drugih krajih naše repu Že tri leta deluje v Kočevju dru- blike. Vprašanje dopolnilnega štvo rejcev malih živali. Od začet- gnojenja s temi gnojili pri krom va,žnejše točke trgovinskega poslovanja. Zaradi tega se zlasti na- bile še podeželje ni moglo razviti po smernicah gospodarskega in kul- lamo s cementom. Tako poskrbimo, da se gniloba ne razpase in lahko rešimo marsikatero še rodeče in drugače zdravo drevo. Zadnji čas je, da narežemo ce- moglo biti govora, saj je takrat- nega giibanja je bil naš okraj spet gen svoj letni občni zbor, ki je rejcem strokovnjaki v Ljubljani. usn sadnega drevja. Režimo cepiče le kuncev, osvežih zarod mallh žlva11- P -----4 *------ ' ------- Bolezen Prijavljeno Ozdravelo Umrlo Trebušni tifus .... 1 1 Paratifus 3 3 — škrlatinka . 24 24 — Davica 6 5 1 Ošpice 12 11 1 Oslovski kašlj ■ 21 21 — Epid. vnetje možganske mrene 8 8 — šen 3 3 Zlatenica . . . . 6 6 — od najboljših dreves na jugozapad- Na zboru so izvolili tudi novega ni strani krošnje. Tu je les bolj predsednika društva, in sicer tov. dozorel. Močni poganjki, ki poga- Jožeta Boldana, dosedanjemu pred-njajo iz debla, niso primerni za sedniku pa so se toplo zahvalili za cepljenje. Cepiče povežemo, ozna- dolgoletno neumorno delo v dru-čimo s sorto in zakopljemo v suh, štvu. Marjan Zlodej »Novice" v vsako hišo našega okraja ______ K padanju otroških nalezljivih niti en za cepljenje obvezen do- pornost, čemur se je po osvobodit- bolezni so svoj del prav gotovo do- jenček oziroma otrok, ker le tako vi pridružila še kopica nevšečno- prinesla zaščitna cepljenja, zlasti b0mo dosegli, da se davica tudi v sti, zlasti slaba in porušena ter cepljenje proti daviti, kl jih je v bodočnosti v našem okraju ne bo vlažna stanovanja. Vse te neugod- bodočnosti nujno potrebno izvajati wč prlštevala k nevarnim otroškim ne okoliščine so slabo vpl va e na v še popolnejši obliki. Zato naj v nalezljlvim boleznim. zdravstveno stanje prebivalstva, letošnjem letu, ko se bo izvajalo zaradi česar so se nalezljive bo- cepljenje proti daviti, ne izostane Šilc Franc, sanitarni tehnik Stran 3 Iz naših krajev Za naše čebelarje V Laščah so razpravljali o davčni odmeri IZ PREDGRADA pelje čebele na pašo v naš okraj od drugod, mora imeti tako potrdilo od pristojnega veterinarja. Pred prevozom čebel na pašo v Vaš čebelnjak je pred nevarnostjo, da ga uniči kužna bolezen. druge kra3® naJ se čebelarji pogo-Preglejte panj in se posvetujte s čebelarji, ki so bili na tečaju za v°r?J0 s Čebelarsko družino, pri-zatiranje kužnih bolezni. stojno za kraj, kjer nameravajo pasti, da ne bo nesporazumov in Pred nekaj leti je bila v Sloveniji oblaščeni pregledati vsak panj, za nevolje. prvič ugotovljena nalezljiva bole- katerega posumijo, da je okužen Opozarjamo tudi na 33. člen Te-zen odraslih čebel — pršičavost. s katero od kužnih ali nalezljivih meljnega zakona o varstvu živine V nedeljo, dne 4. marca, je bila 1 je, nočejo posameznih površin ob- Nedavno je umrla posestnica v Velikih Laščah razširjena seja delovati z izgovorom, da se lahko Katarina Kobe iz Laz, stara 73 občinskega komiteja ZKS in občin- drugje več zasluži. Izrazit primer let, mati 5 sinov, od katerih so r__________ _ ....... .......... ......... yiii ____0_______________________ skega odbora SZDLJ. Udeleženci je bil v Malih Laščah, kjer je pre- tri ubili fašisti. Njihova trupla po- Od takrat se je bolezen že precej bolezni, javljati vse take primere pred živalskimi kužnimi boleznimi, so razpravljali o družbenem samo- možen kmet vsak mesec kupil več šivajo skupno na pokopališču v razpasla in preti nevarnost, da se pristojnemu veterinarju ter po nje- Sum kužne ali nalezljive bolezni upravljanju in davčni politiki ter sto kilogramov moke in več kilo- Starem trgu. Tudi mater so poko- zanese tudi k nam, bodisi s čebe- govih navodilih ukrepati vso, kar pri čebelah prijavite lahko tudi taksah na posamezno kmetijsko gramov sladkorja, čeprav je pred pali nedaleč od padlih sinov. Po- lami, ki prihajajo k nam na pašo je potrebno, da se ugotovljena bo- pristojnemu izvedencu, orodje, živino in ostalo. Udeleženci vojno žito prodajal. Ob zaključku greba se je udeležilo mnogo ljudi od drugod, bodisi z našimi čebela- lezen zatre. b,U ™enj*’ da je v zadnjih je bilo sprejetih več pomembnih med njimi tudi predsednik okraja mi, ki jih prevažate na pašo v dru- Letos imajo izvedenci še poseb- ' * T’ m TTT da je Kočevje, predsednik bivšega okraja ge okraie ali republike. no nalogo, da do konca maja pre- p°Y "a P ’ ,lpfl°bČln° Laič® organizacijam SZDLJ po vaseh Crnomelj) kakor tudi gasilci iz Po- Da bl preprečili pojav in razšir- gledajo in poročajo okrajnemu ve- cej denarnih sredstev To dokazuje posvetiti več pozornosti in da mo- ]anske doline Pri odprtem erobu 3'enje te in drugih kužnih in na- terinarskemui inšpektorju o tem, dejstvo, da kmetje, ki posedujejo rajo odbori SZDL postati v svojem je pevski zbor jz Predgl.ada pod lezljivih bolezni čebel v okraju, je kako so čebele prezimile in kakšno Viktor Drairoš vodstvom Jožeta šmaljcelja zapel organiziral OLO Kočevje skupaj z je stanje čebel, zalege in panjev. Viktor Dragoš npspm *alnsHnkn J .„ OZZ Kočevje poseben tečaj o teh Vse svoje delo opravljajo izve- Gasilci v Dolnjih Retjah so delavni po 15 ha zemlje, od tega več delu še bolj aktivni, hektarov orne in obdelovalne zem- Veseli smo »Novic« Tako nam pišejo iz Mozlja V Mozlju nas je prav prijetno smo obnovili vodovod, pri čemer presenetila vest, da je začel izha- nam je z gmotnimi sredstvi prisko-jati v Kočevju nov časopis »Novi- čil na pomoč Okrajni ljudski odbor ce«, saj smo že ves čas pogrešali Kočevje, vse fizično delo pa je bilo domač lokalni časopis, ki bi nas prostovoljno, seznanjal z novicami Iz posameznih krajev na Kočevskem. V Moz- ,Svoboda" Jurjeviča je oživela Upravni odbor društva je imel Na nedavnem letnem občnem === Hi i šaUšSs zaključek je zaigrala rudniška god- rišev, ki so dobili pooblastila izve- boleznimi in zadevnega pravilnika. 3ih ima društvo, so člani dosegli ba iz Kočevja. dencev za kužne in nalezljive bo- Vsak izvedenec ima pismeno po- pomembne uspehe v strokovnem le..ni čebel. oblastilo, izdano od okrajnega vet. izobraževanju mladega gasilskega Naloga teh čebelarjev-izvedencev Inšpektorja in opremljeno z njego- ., „ . „„ .. , je, da veterinarski službi pomaga- vim žigom. kac‘la- Ker Pa nimaJ° gasilskega jo odkrivati, zatirati in prepreče- Prosimo čebelarske družine, če- doma, so sprejeli sklep, da bodo . vati kužne in nalezljive bolezni belarske odseke KZ in vse posa- začeli z zbiranjem sredstev za drugo redno sejo novo izvoljenega čebel. Konkretno pomeni to, da so mezne čebelarje, da upoštevajo gradnjo gasilskega doma Do sedaj Na koncu bl želel še pripom- odbora. Udeležba je bila jralnošte- izvedenci pooblaščeni pregledovati važno vlogo izvedencev za ohrani- * h „ , ---- niti, da so »Novice« naletele na V1 na povabili so DPD Svoboda gebelne panje in poročati pristoj- tev zdravja čebel in dvig njihove lju bomo naš list radi podprli. Upa- odobravanje vsega prebivalstva, že Rudmk ?z Kočevja, pa jih m bilo. nim veterinarjem o njihovem donosnosti. ni tega gasilskega društva sodelu- mo, da vam bomo lahko poročali pred drugo svetovno vojno je za- IYa s° razPravljaIi o poživit- zdravstvenem stanju, da bj vete- Opozarjamo čebelarje, da mora- jejo tudi v ostalih množičnih orga-še marsikaj zanimivega iz naše čel izhajati v Kočevju časopis »Ko- v ya ‘n ° ® u’ kl nf/ bl Sa rinarji bili na tekočem, ne da bi jo imeti za prevoz čebel na pašo nizacijah -vd- vasj- čevski Slovenec«. Ker pa je bil ^dll v letu 1956. Sklenili so za morali sami ogledovati vsak če- izven domače občine veterinarsko ~ V Mozlju živimo ljudje, ki smo pretirano strankarsko usmerjen, ni Plm°an:i0 sejo pi lpraviti program belnjak posebej, kar jim je dosti- potrdilo o zdravju čebel (kolkova- prišli sem iz raznih krajev naše imel podpore od strani ljudstva, sP'OSnega dela za leto 19o6. krat nemogoče, ker imajo dosti no s 100 din). Za izdajo teh potr- domovine. Razlikujemo se^ po zna- zato je prenehal izhajati, želeli bi Razpravljali so o zadružni dvo- drugega dela. Izvedenci imajo pra- dil naj se obračajo na pristojne iz- še, da bi bili članki v »Novicah« rafli’ v kateri ima društvo svoje vico in dolžnost nadzorovati se- vedence ali neposredno na veterl- kratki in bogati. Prinašajo naj vse: prireditve in svoj kotiček — dvo- zonska pasišča. Nadalje so po- narje. Tudi vsak čebelar, ki pri- organizacijska vprašanja, zanimive rana je napadena po lesni gobi in kakšne neuspehe pri delu. Vendar novice z vseh strani naše domovi- 3e skoraj neuporabna. Adaptacija pa nas to ne moti, da složno pri- nc in iz tujine, nekaj zunanje in dvorane bo znašala ca 1,500.000 imajo novo knjižnico memo za delo, kadar je treba, notranje političnih vesti, probleme dinarjev in jim delajo preglavice Tudi knjižnico so odprli, v kate- Tako smo pred leti naredili skoraj upokojencev in tako dalje, kajti le finančna sredstva. Sklenili so še ro so združili knjige Kmetijske za- 3 kilometre preseke za električni tako bo mogoče vzbuditi zanima- na zadnjem zboru, da bo društvo druge Jurjeviča, Občinski ljudski Vaščani prispevalo vsa svoja razpoložljiva odbor Ribnica pa jim je nabavil finančna sredstva, kakor tudi iz- dobrih knjig za 25.000 din. Knjiž- čajih in običajih, zato ni čudno, da se včasih nezaupljivo gledamo in eden drugemu očitamo krivdo za vod. Skopali smo okoli 50 jam za nje bralcev za list. električne drogove. Lansko leto pa Čiiajfe in širite NOVICE" Dolenjevaščani so dobro izkoristili zimski čas Kmetijska zadruga v Ribnici je dosegla pomembne uspehe __ __u_ Kmetijska zadruga Ribnica po- sadeže ln ostale postranske gozdne vedbo vseh težaških del, pripravo nico urejuje tov. Nosan Albinca sluje na teritoriju osemnajstih va- proizvode. Iz prometa tega odseka kamna in prevoz istega bodo člani jz Kota. Knjižnica bo sposojevala si ln zaselkov. Sedež zadruge je v je razvidno, da visoko presega pro-napravili udarniško. Tudi Kmetij- knjige vsako nedeljo dopoldne od Ribnici, ki je gospodarski center met zadružne trgovine, kar je po-ska zadruga jim bo priskočila na 9. do 11. ure v Zadružnem domu ribniške doline. zitivno za poslovanje zadruge, pomoč, vendar jim bo kljub temu (zadaj). Mladina, delavci in kmet- v razdobju od ustanovitve za- Obrtne dejavnosti zadruge so si s V zimskem času se je izobraže- svojimi izdelki pridobile pri odjemalcih ln dobaviteljih zaupanje, da razen pretesnih prostorov ni dru- še primanjkovalo. Prepričani so, je, poslužujte se’ knjižnice, v ka- druge leta 1945 do danes je za Tudi dramatski odsek Svobode da jim bo še kdo pomagal, bodisi terl boste našli marsikaj koristne- druga opravila gotovo uspešno de valno delo v Dolenji vasi zelo po- ni miroval. Pripravil je Goldoni- občinski ljudski odbor, bodisi OLO ga, poučnega in zabavnega. Knjiž- lo za napredek in razvoj kmetij živilo. Posebno so bile delovne že- jevo komedijo »Sluga dveh gospo- 8 finančnimi sredstvi. niča je sicer majhna, ima pa dobro ske proizvodnje in obrtne dejav- ge ovire za nadaljnji razvoj zadru- ne ln dekleta. Pil Kmetijski za- dov«, ki jo je z uspehom uprizoril Kakor pravijo, so bili na zad- izbiro strokovnih knjig za sadjar- nosti. V sklopu zadruge posluje ži- ge. Trgovine kmetijske zadruge so drugi je bil ustanovljen odbor za- dvakrat v Dolenji vasi, v nedeljo njem zboru okrajne skupščine Zve- je, živinorejce in poljedelce, kakor vinorejskl odsek, sadjarski, kme- nudile članom in ostalim potrošni- družnic, ki je takoj pričel z delom, pa je z njo gostoval tudi v Stari ze Svobod in prosvetnih društev tudi ostale leposlovne knjige. tijski, kreditni, čebelarski in strojni kom dovoljno količino umetnih K zadrugi je pristopilo nekaj de- cerkvi. Pripomniti je treba, da je okraja Kočevje neupravičeno gra- Društvo bo v letu 1956 skušalo °dsek. Za uspešno delovanje teh gnojil, poljedelskih strojev in orod- klet ln to na pobudo novoiistanov- pri tem sodelovala sama mladina, jani. Člani sl prizadevajo, da bi na doseči čim več uspehov kljub te- odsekov je uspelo zadrugi ustano- ja ter vsega ostalega blaga širo- ljenega odbora. Organiziran je bil večina od njih je bila prvič na tem področju zaživelo še močnej- žavam, ki jih predvidevajo pri zbi- viti plemenilno postajo, sadno dre- ke potrošnje. Pri primerjavi poslo- tridnevni tečaj za pravilno pri- odru, a se je dela lotila z vso vne- 5e kulturno življenje, vendar ima- ranju finančnih sredstev za adap- vcsnico in vrtnarijo. vanja s prejšnjimi leti se da ugo- pravljanje kolin. Tega tečaja seje mo in požrtvovalnostjo in kljub jo smolo, ker morajo že vsa leta tacijo odra in dvorane, udeležilo 55 žena in deklet. Na mrazu redno hodila na vaje. Igre po vojni kar naprej graditi. Poma- tem tečaju so udeleženke veliko je režiral tov. Troha Veljko. Zim- gall so pri gradnji Zadružnega do pridobile. skl čas ibi mladina verjetno še bolj ma, lansko leto so dogradili Gasil- Takoj za tem pa je sledil eno- izkoristila, če bi imela primerne ni dom in letos jih čaka opustoše- mesečnl gospodinjski tečaj. Žani- prostore, kjer bi se sestajala. Na- na dvorana, manje zanj je bilo izredno veliko, ša dvorana pa je v zelo slabem sta- saj se je prijavilo nad 100 deklet, nju; vsa okna so zabita z deskami,---------------------------------------- V tečaj je bilo sprejetih samo 40 sam oder pa niti malo ne ustreza tečajnic. V dopoldanskih urah so današnjim potrebam. AL Poverjeniki Prešernove družbe pohitite z delom in širite članstvo Sadjarski odsek ima za uspešno toviti finančni vzpon v blagovnem poslovanje osnovo v tem, da je na in finančnem prometu zadruge, vrtnariji zadruge sadna drevesni- Zaradi pomanjkanja skladišč je za-ca, ki bo v nekaj letih zadostila druga konec leta 1952 pričela z povpraševanju po sadnih drevescih, ki so vzgojena pod našimi kli- gradnjo Zadružnega doma, ki naj bi združeval zadružnike, kjer bi se ga udeleževala dekleta, v večernih pa žene. Tečaj je vodila tov. Lukežičeva iz Kočevja. Tečajnice so se naučile pripravljati domačo hrano na več načinov. Po- Gostovali so v Stari Cerkvi Več pomoči muzeju Pretekli mesec pina DPD »Svoboda« je igralska sku- tnmMinih ° društva ne more spričo omenjenih Kreditni odsek ima med zadružni- kmetijsko razvit kraj naravnost L«g „ do,«* 5rr\.TStPJS5tr iSiJMLirs* mome°tov ».•*-«* «—•»»***- matskimi razmerami. Kmetijski lahko v jeseni prodali in vskladi-cdsek je pričel uvajati vaške kolo- ščili svoje pridelke. V zadrugi je barje, kjer to dopuščajo prilike ob- včlanjeno 382 članov, od katerih delovalnih površin. Tudi umetna je 239 nekmetov in sto triinštiri-gnojila preizkušajo in tudi letos deset kmetov. Od kmetov na teri-bo zadruga preko tega odseka po- toriju zadruge jih je včlanjenih 26 sredovala svojim članom semena, odst., kar je za tako napreden in slušale so predavanja iz gospo- vasi gostovala v Stari cerkvi z „a okra1a zve ka1 ie „ n1lm k. dinjstva, serviranja in zdravstva, igro »Sluga dveh gospodarjev«. -S k ] ’ k J J z n;,im- ka' •pv 1 • v--- 'I---------v-- UVtii glClVIHJl V Vil 0.1 J. J uoienje muzejaj da tudi vsa javnost naše- napraviti skoraj nič. gateljev iz vrst kmetov. Čebelar- Zadruga je zadnja leta priredila Kar se tiče strokovnega kadra, n ki odsek zadruge vzorno posluje letno po eno razstavo, kot so bile 5e=eh~= mffšm mmm asss mm&m učile so se, kako se dajo napraviti Igra je bila dobro pripravljena. čcm šu lovimo smo v veliki nwn nuf' mazeoog imel nešteto prid- čebele v oddaljenih gozdnih pod- lotos lažje, ker bomo imeli za to Iz ostankov blaga res lepi pred- Publika je bila zadovoljna in si še TTf ovirno, smo v veliki nego- nih sode avcev, svetovalcev, na- ročjih, da ne bodo pod vplivom primerne prostore v Zadružnem meti. Ob koncu tečaja je bila raz- Želi takšnih gostovanj, 'kajti ob i nejasnosti. Pred nami vdušenlh in prizadevnih zbirateljev razkužilnih sredstev, ki jih polje- domu. stava, ki sl jo je ogledalo veliko nedeljah ni drugih zabav Po kon- ...H„ e vse < elo ki ga v ce- narodnega blaga, lahko bo še po- delci uporabljajo proti koloradske- jota ^drug-a skrbi za vzeoio ljudi. Vsi gledalci so se nohvalno čani Urri so se ieralci ,nrir°nii L Iotl zajame organizacija m ustva- slušal žive priče o preteklosti Ko- mu hrošču Odkupni odsek zadru- ,1 Zadru^ , , 1 za vzg0;|0 izrazili o samem ročnem delu te- nekaj časa pri nas v pogovoru o rkev, muzeja. Kolikor je do sedaj čevske itd. Imel bo polne roke de- cre odkupuje vse kmetijske pridel- mtadoga naraščaja, ker uči v svo- čajnic in kar niso mogli verjeti, delu dramatskih skupin‘pri njih in ^ost^Niso ’ ‘krivl^borniki1 ali la’-trud pa bobogato Poplačan. ke; ies, živino, mle^o in mlečne ^„E°!?,°darSklh eDotah stalno 16 mogli verjeti, da so naše žene povsem doma- pri nas. Povabili so'našo skupino 7 XSeh teh težav in Pomanjklji- izdelke,’ zdravilna zelišča, gozdne vajencev čem delu prihajale tudi od daleč na gostovanje v Dolenjo viuf in Pa Posamezni elani odbora, tem- vostl se odbor dobro zaveda, zato ob večerih na tečaj in se vračale obljubili, da ji bodo b° Skušal' ,da se omenjena pereča I. K. pozno po 24. uri k svoji družini, pri ureditvi odra. Polovico stroškov je krila zadruga, vse ostalo pa tečajnice same. Nato so veseli in zadovoljni zapustili Staro cerkev. š. M. Vprašanja in odgovori nega značaja. Kočevski muzej ni- vprašanja čimprej rešijo ma ne prostorov ne strokovnega Na tem mestu moram ponovno kadra. Vsaj zasilne prostore bi poudariti, da je kočevski muzej morali imeti, ce jc katera koli kul- zadeva vsega okraja. Prav vse or- M. F. iz S.: Srednje posestvo riti le agronom Geodetske uprave turna, ustanova vezana na večje ganizacije morejo (pravzaprav obdelujem sam z bolehno ženo. v Ljubljani na Vašo prošnjo. Pri-prostore, potem je to prav gotovo morajo) sodelovati na ta ali oni Pretekli mesec sem močno zbolel pominjam, da se tudi za močvirje muzej. Brez teh ne bomo prišli način. V tem smislu je muzejsko in zdravnik mi je za eno leto pre- plačuje davek, ki je seveda precej nikamor. Kar se tega tiče, imajo društvo že poslalo številnim orga- povedal vsako težko delo. Pri vo- nižji od davka za druge kulture, danes skoraj vse krajevne muzej- nizacijam, vsem solim občinam jakih imam sina edinca od pretekle če bi v Vašem vprašanju navedli, ske ustanove velike težave, še po- itd. posebno anketno polo oziroma jeseni. Kaj mi je storiti, da bi vo- zaradi česar je nastalo močvirje, sebno pa mi. Ne mislim na tem okrožnico v obliki povabila nai so- jaške oblasti začasno oprostile mu bi bil lahko odgovor bolj določen, mestu in V tnm trenutku J -------------------- Ali nima morda to zemljišče, ki ga označujete kot močvirje, pogoj Medzadružno podjetje v Ribnici ___ praznuje prvo obletnico svojega obstoja jeSbc!:vSris____________________________________________________________________________________________ dobili, po,storj; Kot: ^ «’i t roKmS1^: Oženje vol naši jeegbifo —— da le.vez mod P?d: nemogoča. ZT?! ■ •. 2. - Vojaku, ki v času služe- obstoječo kulturo ? (Pašnik, neplodno.) V tem slučaju vložite prijavo na katastrski močno zadružno”podjetje s pestro odbor'; »“fiK 'SSSSi 2. blesk, 3. rai 4. oda, 5. sklopke, 6. hodili, 8. E ir 10. ej, 11. Priča, 12. pu0t, 15. 17. Partizan, 18. liči, 19. strei( 20. kzona, 21. sam, 23. Ide, 31 n pora, 32. heroj, 33. rt, 85. špag 37. logar, 40. ne 42. dnu, 44. MA: 45. Tam, 47. in, 48. ar, NEKAJ VSAKDANJIH LAŽI Brivec: Tovariš, takoj pridete na vrsto. Zobotehnik: Prav nič ne boste čutili. Radijski napovedovalec: Sedaj boste slišali zelo zabavni glasbeni program. Prodajalec: To srajco vam priporočam! Tudi jaz jo že dolgo nosim. JHonike dontiilice Lovec brez psa je kakor jezdec brez konja. , Kdor psa posoja, sam sebe obsoja. V gostilni ne govori latinsko, v gozdu ne postopaj tatinsko. Obleka ne dela človeka, najmahj pa lovca. Zakrpana suknja ne grdi lovca, pač pa zakrpan značaj. V zeleno bratovščino ne spada, kdor je zelen od zavisti zaradi sreče svojega solovca. Kdor ne ume čitati iz odprte knjige narave, temu ne morejo pomoči ni beli listi, naj so še tako živo pisani. KOČEVJE V drugi polovici meseca februarja so rodile: Kastelic Karolina, natakarica iz šalke vasi — deklico; Kovačič Frančiška, gospodinja iz Brega pri Kočevju — deklico; Tišlarič Magdalena, gospodinja iz Gorenja — dečka; Vidic Marija, gospodinja iz Poloma — dečka; Maršanič Zefka, gospodinja iz Brega pri Kočevju — dečka; Fajfar Frančiška, gospodinja iz Gorenja — dečka; Muhavec Rozalija, poljedelska delavka iz Koprivnika — deklico; Poje Olga, gospodinja iz Koprivnika — dečka; Ožanič Marija, gospodinja iz Grivca — dečka. Srečnim mamicam čestitamo! Poročili so se: Kranjc Franjo, knjigovodja iz Kočevja, in Besal Ivanka, mlekarska delavka iz Kočevja; Papež Karol, poljedelski delavec iz Fare, in Marinč Ivanka, poljedelska delavka iz Gotenca; Malnar Anton, rezbar iz Bosljive Loke, in Malnar Ivka, kmetovalka Iz Turkov pri Brodu na Kolpi. — Čestitamo! Umrli so: Skrbiš Ana, gospodinja iz Livolda — stara 64 let; Oražem Sigmund, osebni upokojenec iz Slovenske vasi — star 73 let; Bizjak Andrej, preužitkar iz Potoka — star 84 let. MAGIČNI KVADRAT ŠT. 1 9 2 Dopolni v kvadrate številke tako, da bo znesla vsota vsake kolone vodoravno in navpično 22. Prični z 9, končaj z 2. DOLGI NOSOVI Ribničan išče po Ljubljani prenočišče. Srečajo ga ponočnjaki, ki bi se radi ponorčevali iz njega. — »Stric, ali je to luna ali je sonce?« ga vpraša vinjeni domišljavček. »To boste pa že sami vedeli, ker ste tukaj doma,« se Urban možato odreže ln gre naprej. OBVESTILA RIBNICA Rodilo so: Ambrožič Marija, gospodinja iz Sušja — dečka; Debevec Frančiška, gospodinja iz žlebiča — dečka; Bingo Marija, gospodinja lz Ribnice — deklico. — Srečnim mamicam čestitamo! Poročili so se: Ljubič Tomislav, oficir JLA iz Ribnice, in Putre Neža, učiteljica iz Kompolja. čestitamo! Umrli so: Lesar Alojzij, preužitkar iz Kota pri Ribnici — star 83 let; Tanko Anton, žagarski delavec iz Jurjeviče — star 38 let; Klun Ivanka, preužitkarica iz Nemške vasi — stara 77 let; Zobec Marija, gospodinja iz Nemške vasi — stara 79 let; Pucelj Alojz, osebni upokojenec iz Ribnice — star 65 let; Adamič Franc, preužitkar iz Zadolja — star 77 let; Kromar Frančiška, preužitkarica iz Dolenje vasi — stara 84 let; Merhar Marija, preužitkarica iz Dolenje vasi — stara 87 let; Nosan Anton, prejemnik socialne podpore iz Dolenje vasi — star 77 let. DOBREPOLJE Rodila je Bradač Marija, gospodinja iz Strug — dečka. — čestitamo! Umrli so: Mustar Marija, preužitkarica iz Kompolja — stara 90 let; Marolt Jože, kmetovalec iz Ceste — star 67 let; Novak Ignac, kmetovalec iz Male vasi — star 57 let; Antončič Apolonija, prejemnica socialne pomoči iz Poni-kev — stara 78 let; Zabukovec Janez, preužitkar iz Podpeči — star 85 let; Andolšek Franc, uživalec rodbinske invalidnine — star 77 let; Samec Matija, kmetovalec Iz Kompolja — star 69 let. PREDGRAD Rodile so: šajnič Marija, kme tovalka iz Dolenje Podgore — deklico; Vidmar Helena, gospodinja iz Deskove vasi — deklico; Majerle Slavka, kmetovalka iz Dola — dečka; Potočar Amalija, gospodinja iz Starega trga ob Kolpi — dečka. Srečnim mamicam čestitamo! Umrli sta: Rauh Katarina, kmetovalka iz Lazov pri Predgradu —• stara 62 let, in Frice Marija, gospodinja -iz Dolenje Podgore — stara 57 let. LAŠČE Rodili sta: Korošec Marija, km& tovalka iz Brankovega — deklico, in Perovšek Karolina, gospodinja iz Sv. Gregorja — deklico. čestitamo! Umrl je Jaklič Janez, kmetova' lec iz Rašice — star 75 let. SODRAŽICA Poročila sta se Govže Anton lesostrugar iz Zapotoka, in žlindra Marija, knjigovodkinja iz Vinic. Čestitamo! Umrla sta: Stupica Franc, kmetovalec iz Sodražice — star 85 let, in Oblak Marija, gospodinja iz Si-novice — stara 65 let. DRAGA - LOŠKI POTOK Rodili sta: Mohar Marija, gospodinja iz Travnika — dečka, in Križ Marija, gospodinja iz Lazca — deklico. — čestitamo! Umrla je Levstek Marjeta, gospodinja iz Travnika — stara 66 let. KRONIKA NESREČ Huda nesreča pri čiščenju zasnežene ceste Dne 21. februarja je cestar žagar Franc iz Srednje vasi pri Dragi s tremi drugimi cestarji spremljal šoferja katerpilarja — traktorja goseničarja — pri pluženju gozdne ceste iz Drage proti Medvedjeku. žagar Franc je stal tik zadaj na goseničarju, ko pa je šofer pognal vozilo, so mu spodrsnile noge med gosenice, da so ga zagrabile in potegnile dol; gosenice so mu desno nogo zlomile, levo pa popolnoma zdrobile. Ponesrečenca so takoj prepeljali v ribniško ambulanto, kjer mu je nudil mabu-lantni zdravnik dr. Koštal prvo pomoč. Nesreča v gozdu Samida Ivan iz Koblarjev je spravljal hlode iz gozda na cesto. Ko je na cesti obračal konje, ga je desni konj podrl na tla in mu z eno nogo skočil na prsni koš, z drugo pa na stegno desne noge in mu zadal težje telesne poškodbe. Voznik Koncilja Jože je še pravočasno priskočil na pomoč in ponesrečenca rešil izpod konjskih kopit. • Ponesrečili so se še: Rus Jože iz Slovenske vasi se je pri nakladanju hlodov na vagon težje poškodoval; Lesar Hilda iz Ribnice si je pri delu s krožno žago poškodovala prste desne roke; Tomšič Milka iz Goriče vasi si je pri delu s krožno žago ranila palec desne roke; Kregulj Alojz iz željn sl je pri padcu poškodoval prsni koš; Turk Ivan iz Rudnika si je pri delu poškodoval desno roko; Kamenar Ljubo iz Kočevja si je poškodoval stopalo desne noge; Štrumbelj Milan iz Kočevja si je pri prestavljanju agregata poškodoval koleno leve noge; Vesel Franc iz Klinje vasi sl je pri delu na lokomotivi ranil dlan leve roke; Boben Jože iz Rudnika si je s sekiro ranil palec leve roke; Božič Ivan iz Rudnika si je pri padcu poškodoval desno ramo; Šturem Danilo iz Rudnika si je pri prenosu železne cevi poškodoval stopalo desne noge; šterk Matija iz Rudnika je pri popravljanju bagra dobil poškodbe na desni nogi in na prstih leve roke; Mavrič Henriku iz Šalke vasi je kos premoga poškodoval levo nogo; Pograjc Franc iz šalke vasi si je pri postavljanju rudniškega vozička na tir poškodoval levo ramo. Uredništvo In uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 22. Telef. 389. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje, št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 240 din, polletna 120 din in je plačljiva naprej. — Za inozemstvo 500 din oziroma 1,50 ameriškega dolarja. — Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisi se ne vračajo. Tiska tiskarna »Urška« Kočevje. Iz življenja naših društev Jože Selšek: Tovariš Ivan Regent To in ono iz Ponikev Že četrtič praznuje Ribnica svoj praznik Ribnica v 10 letih med nami Pretekli mesec je bila v Kočevju bil zelo dobrodošel. Pozdravili smo seja delegatov Zveze DPD Svobod ga z veseljem, ker smo vedeli, da in kulturnoprosvetnih društev. nam bo dal mnogo dobrih nasve-Kljub zelo slabemu vremenu je tov za čim uspešnejše delo pri izbila udeležba delegatov, kakor tudi obraževanju naših delovnih ljudi, gostov dobra. Izčrpno poročilo o Poleg drugih koristnih nasvetov je delu društev sta podala predsed- tov. Regent poudaril zlasti to, da nik in tajnik. Dotaknila sta se tudi je treba ustanavljati izobraževalne nekaterih sklepov kongresa »Svobod« na Jesenicah, katere je treba izvajati tudi pri nas. Po poročilu je nastala zelo žt vahna diskusija, katero je začasno vanju med nami se je poslovil, ker prekinil prihod tov. Regenta, ki je šemo sklepe na svoja društva, da se bo poživelo prosvetno delo med našim delovnim ljudstvom. S tem bomo mnogo prispevali k razvoju naše socialistične družbe. Po odhodu tov. Regenta se je nadaljevala živahna diskusija, v Iz Karlovice Karlovica je prav na koncu kočevskega okraja in meji že na postojnski okraj. Oglašamo se prav malo v časopisih. V naši dolini se ljudstvo preživlja predvsem z izdelovanjem domače obrti — s ple- kateri so delegati posameznih dru-tarstvom in izdelovanjem suhe ro- štev govorili o svojem delu v dru-be, ki jo oddajajo v domačo za- štvih in o težavah, ki jih imajo drugo; ta jim nudi vsestransko po- pri tem. moč in jim omogoča, da pridejo Tov. Merčun je predlagal, da se do zaslužka. Pozno v noč v sle- za aktivno delo od ustanovitve do hemi družini pridne roke ob sla- danes odlikuje društvo »Svoboda« bi petrolejski razsvetljavi marljivo na rudniku Kočevje. Predlog je bil izdelujejo vsakovrstne predmete; soglasno sprejet. Delegati so zado-saj jim je to edini dohodek. voljni zapustili sejno dvorano. Tud; za izobraževanje je naše prepričan sem, da bodo številne ljudstvo dokaj dovzetno. V tečaj pobude, ki so jih dobili na konfe- Clani KUD »Fran Levstik« Ponikve so organizirali v nedeljo, dne 4. marca smučarsko tekmovanje v skokih na 20-metrski skakalnici. Tekmovali sta dve skupini; pionirji in mladinci. Kljub slabemu vremenu so skoki prav dobro uspeli. Gledalci so bili presenečeni. Najdaljši skok je dosegel mladinec Zgonc Anton (16m). Izmed pionirjev se je odrezal Zgonc Jože (12 m). Najboljši so dobili lepe nagrade. V začetku meseca marca smo izvedli občni zbor RK. Do sedaj je bila predsednica tov. Jakše Terezija. žal, da je bolna in ne more več opravljati te dolžnosti. Vsi čla- ferenca čim plodnejša in da prene- s° J nrCan^10 V "** šemo sklene na svoia Hrnštva. rta nizaciji izrazili priznanje. tečaje po društvih za daljšo dobo; ne samo za teden, mesec ali dva, temveč za vse leto. Po kratkem, a res koristnem bi ga je čakala druga seja v Ljubljani, z željo, da bi bila naša kon- za pravilno ravnanje z mesninami ob času kolin, ki ga je v mesecu decembru v osnovni šoli vodila tukajšnja učiteljica, so prihajale iz najoddaljenejših vasi zlasti žene-gospodinje, ki so z zanimanjem sledile vsakemu dobremu nasvetu predavateljice. Imamo tudi kulturno društvo »Josip Stritar«, ki šteje blizu 40 članov. Dramska skupina je v letošnji sezoni uprizorila že dve igri. Kulturni praznik smo pa proslavili zelo lepo in slovesno v tuk. zadružnem domu s prav pestrim sporedom; saj je bilo na programu preko 20 točk. Sodelovali so tudi pionirji z deklamacijami in prizorčki. Prvič so tudi pri proslavi renči, prenesli na svoja društva, kar bi njihovo delo gotovo zelo poživelo. š. M. Že dva meseca traja tečaj RK za žensko vaško mladino. Tečajnice so disciplinirane, saj se je tudi v času najhujšega mraza in redukcije toka tečaj nemoteno nadaljeval. Imamo tudi ljudsko knjižnico, ki deluje v okviru KUD. Rednih obiskovalcev je bolj malo, a še ti so le iz vrst mladine. Poleg te je še pionirska knjižnica. Pionirji radi segajo po knjigah, saj je slednji od njih naročnik pionirske literature. Mladinci nameravajo ustanoviti radioamaterski krožek. Zanimanje za to dejavnost je precejšnje. Pogoji za to so dani, saj so med mladinci fantje, ki so radiotelegrafisti in bi svoje znanje na področju radio in elektrotehnike radi posredovali ukaželjni mladini. SI ‘Prvi poganj&i Najprej se moram v imenu dijakov gimnazije najlepše zahvaliti tov. uredniku »Novic«, ker nam je dovolil, da tudi mi nekaj prispevamo za rast in razvoj našega lokalnega časopisa. pestra in zanimiva, in upam, da Pod gornjim naslovom se boste, boste prizanesljivi s sodbo, ker na-nastopili domači pevci, v pretežni dragi bralci, odslej v vsaki drugi ša dela niso dovršene umetnine, večini možje in žene, ki so ob ve- številki seznanjali z mislimi, želja- ampak le sadovi skromnih prizade- čerih dalj časa točno prihajali k mi, doživljaji in uspehi svojih vanj začetnikov. Zadovoljni bomo, pevskim vajam v šolo. Prihajali so otrok, prjateljev ali znancev — dl- iz vseh okoliških vasi in jih ni za- jakov literatov. Objavljali bomo držalo ne delo, ne mraz in ne snež- njihova najboljša dela. Trudili se ni zameti. V zadoščenje za trud bomo, da bo naša rubrika čimbolj in požrtvovalnost jim je bilo priznanje publike. Vsi navzoči, ki jih je bilo v dvorani mnogo, so z užitkom poslušali lepo petje Prešernovih in naših narodnih pesmi. Pri nas je vsaka kulturna prireditev združena z velikimi žrtvami zaradi slabih terenskih razmer, ker ni kompaktnega naselja in so raztresene hribovske vasice zelo oddaljene od središča. Vaščan če boste le našli kaj lepega in koristnega v naših poskusih, vaše nasvete in kritiko pa bomo hvaležno sprejemali. Andreja Košir Na vlaku Kolesa udarjajo zamoklo in enakomerno. Lokomotiva se zaganja v deževno jutro in sope kakor star konj. Vagoni poskakujejo in trepečejo z lokomotivo vred. Dež udarja po steklu, kaplje počasi drsijo in se svetlikajo v medli luči Koliko let imate?« — »Sedemdeset,« odgovori starka. — »In?« — »Kaj? Nič! Saj sem še pri moči.« — »Gotovo se veliko stvari spominjate?« — »Eh, kje pa! Zdi se ml, da sem bila še včeraj mlada! Hitro je prišlo ...« — Starka Lado Troha: NEZVESTEMU DEKLETU V tiho noč boš često še jokala in duša tvoja vsa bo vztrepetala ob spominu lepih dni, ki so v temi s tenčico. kot lahen sen izginili. Ne bo me več v tisti kraj, kjer sva v tihi noči objeta zvestobo obljubila si prižeta, ljubiti se, sklenila vekomaj. A Ti boš še čakala kot nekoč plinske svetilke. Puščoba se vtiho- utihne, ko čuti radovedne in vpra-taplja v vagon in stiska srca po- šujoče poglede sopotnikov. Upoko-potnikov. Zamolkli udarci zvenijo jeni profesor se nemirno ozira in kot jazz glasba v zakotni gostilni, čaka, da bo še kdo kaj rekel. Kljujejo možgane in hočejo izgnati Potniki molče, samo cigarete dušo iz telesa. Kolobarji dima se močneje zažarijo v neprozorni si-dvigajo proti svetilki in obrazi pot- vini deževnega jutra, nikov so prevlečeni s sivino, rahlo, »Hitro beži čas...« Izdavi pro-komaj zaznavno, kot bi bili pokriti fesor jn zdi se mu, da stoji za katedrom in prevaja mladim vroče- Soparno je, dušeče, šepet dveh krvnežem prav ta stavek iz latin mladih, ki se stiskata k oknu, klepetanje zgrbljene ženice, pogovor starejšega, verjetno izobraženega moža in kmeta, vse se izgublja v bobnenju in hropenju. V najtemnejšem kotu sedi sivo- z očmi ki bodo polne bolnih sanj, las izobraženec. Z nemirnimi drob-na čas poljubov trepetanj, nimi očmi opazuje soseda in včasih na čas, ko slovo sva vzela v noč. pogleda proti svetilki, kakor da bi se bal, da bo ugasnila. Potem bi čez leta ko naju več ne bo nikjer, čez leta, ko bo v polju vladal mir, bo luna kot nekoč obsevala drevo, kjer sva prvič poljubila se toplo. bilo še bolj pusto in kaplje na oknu se ne bi več svetile. In luč vendar ugaša. Rahla tenčica izginja, šepet se izgublja v ropotu. ske knjige. »Hitro...« »Kakor vlak...« Dekle se je zasmejalo. Najbrž ji je fant kaj lepega povedal. Smejala sta se oba in si gledala v oči, dolgo in brez zadrege. Lokomotiva se je hitreje zagnala in vse je utonilo v hropenju. Ivan Gruden Mladinci in mladinke vključite se v literarne krožke Pričetki gospodarskega razvoja Ribnice segajo daleč nazaj. Saj je cela dolina obraščena z gozdovi, ki so bili od nekdaj glavni vir dohodkov prebivalcem doline: voznikom, rešetarjem in delavcem. Domača obrt je prinašala lepe dohodke ln pridni Ribničani so si zgradili cve-teča gospodarstva. Ko so hodili okrog, so videli v svetu marsikaj novega, naprednega, ter so domov prinašali poleg denarja tudi znanje. Tako je Ribniška dolina danes med najboljšimi kraji, kjer gojijo sivorjavo govedo. Vojna tudi naši dolini ni prizanesla. Okupatorjev teror je bil hud in konec vojne je našel naše ljudi v požganih vaseh, razrušenih domovih. Pričelo se je novo življenje. Obnova vasi je terjala velike napore. Toda naši ljudje, navajeni dela, so premagali vse ovire. Mnogo pa je pripomogla tudi takratna obnovitvena zadruga, da so naše vasi postale še lepše kot so bile prej. Le sam trg še danes kaže vojne rane, ki bi se pa z malo volje lahko odstranile, saj je minilo že precej let po vojni. Vzporedno z obnovo vasi so naši kmetje obnovili tudi živino in poživili vso kmetijsko dejavnost. Imamo lepe lege za gojitev sadnega drevja, živinoreja je drugi važni vir dohodkov naših kmetov, saj je sivorjava goved iz naše doline poznana po vsej državi jn je dosegla tudi primerno ceno. Precej kmetov je vključenih v kmetijske zadruge v Ribnici, Jurjeviči ln Dolenji vasi, ki preko svojih odsekov skrbijo za zboljšanje kmetijstva. Naše zadruge skrbijo za boljši način odkupa, prodaje kmetijskih pridelkov, ki jih naši kmetje nudijo za široko potrošnjo, kakor tudi za reprodukcijo v kmetijstvu. Pa tudi drugače so se naše zadruge gospodarsko ojačile. Kmetijska zadruga v Ribnici dogotav-lja trgovsko hišo, ki ni samo ponos Ribnice, ampak cele doline. Tako bo tudi zadruga v Ribnici že letos poslovala v svojih prostorih. Kaj se da narediti z majhnimi investicijami, nam kaže primer vrtnarije kmetijske zadruge v Ribnici, ki je v sorazmerno kratkem času uspela s svojimi pridelki zadovoljiti potrebe. Mesar Lovšin pride pred sodišče Organi tržne inšpekcije OLO Kočevje so ugotovili v zadnjem času več pojavov nedovoljene trgovine s prašiči (odojki), ki so jih posamezniki odkupovali na sejmih in jih prodajali dalje raznim posestnikom z zelo visokim zaslužkom. Z nedovoljenim trgovanjem se je v letu 1955 bavil na debelo mesar Lovšin Jože, poslovodja zadružne mesarije Kmetijske zadruge Hrib-Loškl potok. Lovšin je namreč po pooblastilu Kmetijske zadruge odkupoval večje število prašičkov za nadaljnjo prodajo preko zadruge. Poleg tega pa je nakupoval prašiče tudi zase ter jih prodajal dalje na svoj račun. Tako je mesar Lovšin v nekaj mesecih odkupil 112 prašičkov in sl, ko jih je prodal, ustvaril 112 tisoč dinarjev čistega dobička na račun skupnosti. Dalje si je mesar Lovšin kot poslovodja zadružne mesarije prisvajal od vse v tej mesariji zaklane živine tudi vso drobovino, noge in glave in vse to prodajal potrošnikom za svojo korist ter si tudi tako ustvarjal lepe dobičke za svoj žep. Za tako početje v zadružni mesariji je brez dvoma kritizirati tudi upravo Kmetijske zadruge, ki ni natančneje kontrolirala poslovanje svoje mesarije. Mesar Lovšin Jože se bo moral za nedovoljeno trgovanje in za prisvajanje družbene lastnine zagovarjati pred sodiščem. (P. M.) INDUSTRIJA V RIBNICI Lesna industrija v Ribnici je v času po vojni odigrala važno vlogo. Premalo zanimanja je pa bilo za spopolnitev in razširitev obratov za predelavo in končne izdelke, za kar pa so sedaj pripravljeni vsi načrti. Upamo, da bo sedanjemu vodstvu uspelo opraviti to nalogo, ki je nujna zaradi zaposlitve delavcev in zmanjšanja sečnje lesa. Drugo večje podjetje je opekarna v Ribnici, ki je bila med vojno popolnoma požgana, delovnemu kolektivu pa je uspelo obnoviti obrat, ki je nudil ravno v najtežjem delu obnove pomoč požganim vasem. Opekama tudi danes še dela za napredek in razširitev obrata. Lansko leto je pričela z rekonstrukcijo in letos bo z njo nadaljevala. K temu nas sili dejstvo, da ni opekarskega obrata od hrvatske meje pa do Iga pri Ljubljani. Opeka iz drugih krajev pa je dražja do 5 dinarjev pri komadu. Surovinska baza je za-garantirana za 600 let. Ta obrat bo veliko doprinesel razvoju Ribniške doline. Pa tudi v ostalem se je v Ribnici mnogo spremenilo: kar pomislimo na novo železniško postajo in stanovanjske bloke LIP-a Ribnica. Tako ima kolodvorska ulica kar lepo lice. Pomembno delo je tudi tlakovanje in kanalizacija ceste skozi Ribnico. Pričeli smo z malimi sredstvi pri kolodvoru in z vsemi mogočimi težavami nadaljevali skozi Ribnico. Tu nam je priskočil na pomoč LIP Ribnica, da ni delo zastalo. Tlakovanje smo končali v lanskem letu, čakajo pa nas še dela za ureditev dovozov, pločnikov in pomožnih hidrantov, da se bo cesta tudi primemo vzdrževala. Tudi vzdrževanju veznih poti v naši dolini bomo morali v tem letu posvetiti vso pozornost. S samoprispevkom občanov in z dotacijo iz proračuna smo nabavili drobilec, da si zagotovimo potrebni gramoz ter tako pridemo na vzdrževanje cest v lastnih režiji. Vodovodna mreža je bila tudi premajhna. Po vojni smo priključili novo zajetje »Lahki studenec« in tako vsaj delno zadovoljili potrošnike z vodo. Nove priključke so dobile vasi Kot, Male Vince, Ravni dol in del Jurjeviče. Šveda pa so prebivalci teh vasi tudi precej prispevali s svojim delom in prispevkom v denarju. V Ribnici nujno potrebujemo nov kulturni dom in smo do sedaj pripravili idejne načrte za zgraditev kulturnega doma v starem gradu, ker dom Partizana ne zadošča za kulturni razvoj Ribnice in okolice. O letošnji zimi ZAPROSILI SMO VREMENOSLOVCA TOV. KOPITARJA, DA ZA NAŠE BRALCE NAPIŠE ČLANEK O POSEBNOSTIH LETOŠNJE ZIME. TOV. KOPITAR NAM JE RAD USTREGEL IN SE MU NA TEM MESTU NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO. UREDNIŠTVO Sredi preteklega meseca je živo srebro zdrknilo na 31 stopinj C, kar se ni zgodilo že 27 let. Več o tej hudi zimi pa je za »Novice« napisal vremenoslovec Kopitar iz Kočevja. Naše ljudstvo ima mnogo pregovorov, ki pravijo, naj človek ne hvali dneva pred večerom, le tako se bo obvaroval številnih nepotrebnih presenečenj in razočaranj. Med takimi pregovori je tudi sledeči: »Nobene zime še pes ni požrl.« Ta pregovor posebno drži za letošnjo zimo, ki nam je tik pred svojim zaključkom prav posebno neprijetno zaigrala. Zato si oglejmo nekaj primerjav iz podatkov, ki jih poseduje tukajšnja meteorološka postaja ni. reda s sedežem v Kočevju, Podgorska 1. Po lanskem, za naše razmere izredno hladnem in deževnem vremenu je nastopila v novembru tir decembru ter januarju 1956 mila zima, ki je trajala vse do konca januarja. Mislili smo torej, da je najhujše že za nami, vendar smo bili bridko razočarani. Najnižja temperatura v teh mesecih je bila 1.3° C, a v februarju je znašala — 19.9° C. V primerjavi z letom 1929, ko je bila — 7.8° C, se pokaže lepa razlika. Povprečna srednja dnevna temperatura je bila v novembru ln decembru 1955 ter v januarju 1956 7.2° C, v februarju pa je padla na —11.7° C, medtem ko je bilo leta 1929 — 4.8» C. Mraz je nastopal polagoma, v začetku ga je spremljala burja ter je dosegel višek šele v dneh 15., 16., 17. in 18. februarja, ko smo zabeležili najnižjo temperaturo v letošnji zimi. Najnižja temperatura, ki jo je zabeležila naša postaja v Kočevju, je bila — 31.2° C na dan 16. februarja nekako ob pol 6. uri zjutraj. Leta 1929 pa je bil naj-mrzlejši dan 2. februar, ko Je zdrknilo živo srebro na —32° C. Zanimivo je tudi to, da sta imeli obe zimi, ona v letu 1929 in letošnja, nekako isti uvod, to je zelo močno burjo, le s to razliko, da je bilo takrat več snega. Po 20. februarju je sicer temperatura nekoliko porasla ter se je maksimalna temperatura dvignila tudi že nad ničlo, vendar zima še vedno ne kaže nikake volje, da bi se umaknila pomladi. Kopitar Oskar Kočevski park je treba zaščititi Ce se sprehodimo po mestnem parku do stadiona, ugotovimo, da je v jelševju pred mostom posekanih 30 dreves. Predvidelo se je, da se pod jelševjem zasuje močvirje, namestijo mize in klopi, kjer se bodo v vročih poletnih mesecih meščani po delu lahko odpočili. Vprašamo se, kam bomo prišli, če se bo okrasno drevje sekalo nemoteno še naprej. Kakšni bodo mestni parki in drevoredi. Ti sekači ne vedo, kaj drevje pomeni za mestno prebivalstvo. Do 45 cm debelo drevje, ki so ga posekali, ne zraste v enem letu; za to je potrebnih najmanj 30 let. V drugih mestih se trudijo, da ustvarijo v njih in v okolici čim-večje površine zelenih pasov, ki omogočajo delovnemu človeku duševni in telesni odmor v naročju prirode. V Kočevju pa, kakor kaže, tega še nismo doumeli. Tudi šest let stare kanadske topole v mestu nimajo miru pred nepridipravi. Več kot ena četrtina jih je narezanih in se nekatere od njih že sušijo. S takim delom bo treba enkrat za vselej prenehati ln poklicati na odgovor vse tiste, ki se na račun drevja v mestnih parkih in okolici mesta sploh okoriščajo z lesom. Omenjeni primer pa ni osamljen. Preteklost je pokazala, da je bilo sekanje drevja v mestu že kar v modi. Celo več lepih kostanjevih nasadov je bilo na ta način uničenih. k. r. Karel Oražem: JIElEl©!/ ŽLEB Pomlad je silila tudi v višje lege. Dolina je bila kopna in tudi v gozdovih so bile že velike lehe kopne zemlje. Vsa narava se je prebujala v novo življenje in sonce je grelo vedno topleje. Takrat smo pisali leto 1943. Bilo je 26. marca okrog 9. ure dopoldne. Drugače tiha in zasanjana Travna gora je bila tisti dan živa. Spet so bili pri njej dragi gosti partizani, ki jim je tolikokrat dajala zavetje ln drugi dom. Bili so tu borci Cankarjeve, Gubčeve, Tomšičeve ln šercerjeve brigade. Slavna imena junaških brigad, ki so tolkle sovraga v neprestanih bojih na velikem delu slovenske zemlje. Po daljši hoji iz doline se je brigadam prilegel počitek. Brigade so spet na potu, pred njimi izvidnice, previdnost je potrebna, ker ni zaupati sovražniku, čeprav je bilo znano, da se Italijani bojijo gozdov. Prvi bataljon Cankarjeve je bil na čelu brigade, ki je imela za cilj Jelenov žleb. Borci so bili v pripravljenosti. Tisti nezmotljivi par- tizanski nagon, da se lahko vsak čas snidejo s sovražnikom, je bil tudi takrat upravičen. Tam v bližini velikega brezna ob cesti, ki je nekako na polovici poti med Glažuto in Jelenovim žlebom, so nenadoma padli streli. Sovražnik je tu, iznenaditi nas hoče. Tam okoli tistega brezna je čakalo v zasedi kakih 600 Italijanov. Ko so zagledali prve partizane, so kmalu sprevideli, da njihov položaj ni najugodnejši, zato so hiteli prodirati proti vzpetinam okoli" brezna. Toda partizani so bili hitrejši. I. bataljon Cankarjeve in I. baljon Gubčeve brigade sta v silnem zaletu zasedla ključne položaje. Okrog Italijanov je bil napravljen prav ozek obroč, trden kot iz jekla. Povelja komandanta brigade Dragana ter komandanta I. bataljona Duleta in komisarja Živka, kakor tudi ostalega komandnega kadra so bila kratka. Vsak borec se je namestil tako, da je imel najboljši pregled nad sovražnikom. Mitraljezci so bili na čelu. Na dano znamenje s piščalko so začeli borci jurišati na sovražnika. Srd borcev nad sovragom je bil neizprosen. Sovražnike je kosila smrt iz vsega partizanskega orožja. Bilo Je grozno in veličastno v tem krvavem plesu. Telesa so se dvigala ln padala v smrt. Ozračje je bilo polno smodnika in sladkobnega duha po krvi. Italijanska obramba je bila popolnoma strta. V blaznem strahu so iskali mesto, koder bi prodrli v — življenje. Brezno, okoli katerega so se bili najhujši boji, se je polnilo z Italijani. V njega so padali mrtvi, ranjeni in živi, ki so si na begu rajši izbrali prostovoljno smrt, kakor pa da bi prišli v roke svojim sodnikom - partizanom živi. Partizani so okrog Italijanov vedno bolj stiskali obroč, s sovražnikom so se borili na 15 in celo na 5 metrov. Tu so v mnogem opravile svoje delo partizanske bombe. Mnogi borci so ta dan poplačali dolgove Italijanom za vse tisto, kar so le-ti prizadejali hudega njihovim dragim. Partizan Vinko, doma iz Ribniške doline, je ravno danes v jutranjih urah zvedel, da so mu Italijani pred letom dni ubili brata. Cev njegovega mitraljeza je bila rdeča, toda Vinko je še vedno streljal v žive tarče sovražnih vojakov. Hrup boja, ki je trajal vsega eno uro, je pojenjal. Sovražnik je bil strt. Kakih 300 sovražnikov je za vedno pustilo svoja življenja na tuji zemlji. Zmaga je bila popolna. Moral bi imeti roko pisatelja, da bi znal opisati čustva zmagovalcev po končanem boju. Objemali so se od veselja, peli in vriskali. Veselje pa bi bilo še večje, da ni smrt po- vojevano zmago. Partizani so imeli tudi nekaj ranjenih. Vojaški plen iz tega boja je bil res obilen: dve radio postaji, 14 lahkih in 4 težki mitraljezi, 3 minometalcl, okrog 150 pušk in še mnogo raznega drugega orožja, opreme, hrane itd. Menda so Italijane nalašč bolje oblekli, kakor da bi vedeli, kako segla tudi v njihove vrste. Štirje borci so s svojo krvjo zapečatili to največjo zmago partizanskega orožja. Smrt teh borcev je grenila popolno veselje nad tako sijajno iz- bo prišla prav ta obleka v roke partizanom. In res je prišla. Po izdatni malici iz italijanske zapuščine so bili borci spet pripravljeni na pohod. Italijanski avljon, ki si je hotel ogledati, kakšno »zmago« je dosegla njihova vojska, je nekajkrat zakrožil in se vrnil. Menda je videl dovolj trupel zelenih vojakov, da je šel o tem poročat svojim, kakšen poraz je doživela njihova vojska v tem prokletem Jelenom žlebu v boju s partizani ali po njihovem — banditi. Brigade so se postrojile. Borci, obloženi z bogatim plenom premaganega sovražnika, so bili pripravljeni na pohod in na nove boje. Sonce je pošiljalo tople žarke, v gozdu so se oglašale kukavice in druge gozdne ptice, kakor da se tudi one vesele velike zmage. Pojoč so korakale brigade, partizanska pesem je užigala, se odbijala od stoletnih jelk in smrek, dajala je novih moči za izvojevanje novih zmag. Borci so peli takrat partizanske pesmi še posebno doživeto. Zmaga v Jelenovem žlebu je bila velikega pomena, tako iz vojaškega kakor tudi iz političnega vidika. O veliki partizanski zmagi so ljudje kmalu zvedeli kljub strogi italijanski konspiraciji. Brez dvoma moramo šteti partizansko zmago v Jelenovem žlebu 26. marca 1943 za eno največjih zmag partizanske vojske v njenem štiriletnem vojskovanju.