PoStnlna plačana v gotovini
L. VM Št. 42 („Jutro" XIL, 241 a)
LJubljana, ponedeljek 19« oktobra I93I
pracg.
Cena t Dir
Upravoi&tvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. - Telefon St 3122. 3123. 3124 3125, 3126 tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - Tel 8492 bi 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 81 13. - Telefon it 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
St ^ - Telefon St 190. Podi ~«žniew Jesenice: pri kolodvora St. !*>
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
eesta St 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Bauro-gartnerja
Ponedeljska izdaja
Poaedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek tjutraj. — Naroča sa posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din. po raznašaleih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. Sm 3124. SIK in 312«.
Maribor: Aleksandrova cesta 13 To» lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3 Telefon St 190
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu
orjaku duha in dela
Nedelja posvečena spominu dr. Gregorja žerjava - Veličastna svečanost ob odkritju spomenika pri Sv. Križu - Zastopani so bili po predstavnikih vsi kraji naše banovine-Jugoslavija se klanja manom narodnega voditelja
Ljubljana, 18. oktobra.
Bil je današnji svetli jesenski praznik res posvečen pokojnemu dr. Gregorju Žerjavu. Njegovemu spominu, delu in duhu, voditelju v bodočnost že sobotni večer je bil v tem znamenju. Zbrali so se v kazini napredni akademski starešine, predstavniki naše inteligence, nosilci pokojnikovih idej, ki jim je pokojnikov najožji tovariš minister dr. Albert Kramer podal poročilo o delu in borbi za srečen obstanek Jugoslavi je. Davi so se v veliki dvorani Kazine sest ah pijonirji narodne prosvete na deželi in v prelepi proslavi desetletnice Zveze kulturnih društev ob častni bilanci dosedanjih uspehov počastili spomin ustanovitelja in prvega predsednika ZKD. V njegovem duhu in zamisli dalje! — je vse naše vrle po-bornike za ljudsko pro-sveto prešinila parola, ki je ves čas tiho i7?ven°-vala iz slavnostnih govorov
Za veličastno pijetet-no slavje ob odkritju spomenika so se ob skupnem zadnjem počivališču dr. Gregorja in Milene Žerjavove zgrnili tisoči častilcev Nebo samo je pozlatilo današnji dan. Posijalo je solnce in prigrevalo ka-kor pomladi. Ogrelo je tudi srca. da so sprejela vase novo vero v srečnejšo bodočnost nas vseh.
A popoldne so se mnogoštevilni možje iz mesta in z dežele zopet zbrali in z vneto pozornostjo poslušali v veliki kazinski dvorani tehtna izvajanja voditelja dr. Kramer ja. To je bil pravi narodni moški posvet o vseh vprašanjih, ki silijo na dan in hočejo rešitve. Rešitev pa je vedno lev treznih prevdarkih in v delu.
Da, f delu! V tem ni požrtvovalne jšega vzornika, kakor je bil dr. Gregor Žerjav, ki nuj mrtev vedno živi z nami!
Na pokopališču pri Sv. Krilu
Med množico, ki je v svečanem mirnem razpoloženju pričakovala odkritja Zerjavo-vega spomenika, so bili odlično zastopani pokojnikovi prijatelji, tovariši in sodelavci, zastopniki raznih organizacij, predstavniki oblastev in predvsem spoštovala pokojnika, ki so se v izredno velikem številu iz mesta in z dežele odzvali vabilu odbora za počastitev pokojnikovega spomina. Steber sam s kipom dr. Žerjava ie bil zavit v belo zaveso in od vsega spomenika je bila vidna le lesketajoča se marmornata plošča ter vrsta stebričkov, ki obroblja ploščo. V stebričkih pa so plaho migotale luči v jesenski jasni dan. Ob vznožju groba, v umetniško izdelani bronasti vazi prelepe vitke oblike žare rdeči nageljni, pokojno ob vazi počiva šopek rožnato nadahnienih krizan-tem.
Levo od spomenika stoji v črno zagrnjen govorniški oder, tik ob njem pa se je zbralo sorodstvo pokojnega dr. Žerjava: hčerka Nada in sin Borut brat g. Alfonz z go. soprogo, tast g. Lavrenčič in svakinja ga. Mica, sestra pokojne gospe Milene s svojim soprogom g. inž. Igom Pehaniiem. Poleg sorodstva so zavzeli mesto predstavniki javnih oblasti: prispel ie zastopnik predsednika vlade g. višji inšpektor Rado-s!av Dunjič. zastopnika kraljeve vlade gg. nrnistra dr. A'bert Kramer in Ivan Puceij. poslanik naše države v Pragi g. minister dr. Prvislav Grisogono. ban g. dr. Drago Marušič z g. podbanom dr. Pirkmajeriem. predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Rogina. železniški direktor g. dr. Borko, ravnatelj poMcije gosp. Keršovan, konzularni zbor s češkoslovaškim konzulom = inž. Ševčikorr. na čelu. župan mesta Ljubljane g. dr. Dinko Puc z mnogimi občinskimi svetniki, župani gg. Ciril Pire iz Krania. Lončar iz Tržiča. Pupis iz Logatca, Za-kotnik iz Zgornje Šiške, podžupan dr. Li-pold kot zastopnik mariborske in dr. Kalan kot zastopnik celiske mestne občine.
V ozadiu na levici spomenika se je postavila godba Sokola I., poleg nje pa močna četa ljubljanske gasilske župe z zastavo. Prav nasproti grobnici pa ie zavzel mesto mnogoštevilni moški pevski zbor Hubadove župe s pevovodj.o g. Zorkom Prelovcem in predsednikom dr. Švigljem. V sredini ob desnici so se zbrali zastopniki korporacij. uradov in organizacij: za Odvetniško zbornico predsednik dr. Zirovnik, za Zbornico TOI gg. Hohorič in dr. Pless. starosta JGZ g. Josip Turk, načelnik konzorcija »Jutra« g. načelnik Adolf Ribnikar z mnogimi uredniki. tovariši pokojnega dr. Gregorja Žerjava. za Zvezo trgovskih gremij ev gosp. Kavčič, za Društvo rezervnih oficirjev gg. dr. Zeliko Jeglič, dr. Matko Brnčič ia inž. Ladislav Bevc, za Savez dobrovoljcev predsednik Evgen Lorger, za Sokola kraljevine Jugoslavije br. Kajzelj, Krapeš in Flegar, dalje minister v p. g. Ivan Hribar,
komisar OUZD g. Ivan Tavčar, za JUU predsednik g. Ivan Dimnik, starešinska zveza naprednih akademskih društev s predsednikom g. prof. dr. Zalokarjem, predsednika ZKD direktor Jug in urednik Spin^rer, ravnatelj konservatorija g. Hubad, zastopnica Splošnega ženskega društva ga. Le-barieva, poslanska tovariša pokojnikova gg. dr. Pivko in direktor Reisner, generalni tajnik Zbornice TO'I v m. dr. W.indischer, zastopniki slovenske industrije, zastopniki društva rudarskih nameščencev iz Trbovelj univ. profesorja dr. Plemelj hi dr. Grošelj, predstavniki Profesorskega društva. Tiskovne zadruge in Akademskega kolegija gg. prof. Breznik in Jeran ter mnogj drugi odlični šolniki, zastopstva naprednih akademskih društev, zastopniki športnih organizacij, umetniki, tvorci spomenika gg. Glanz, Kalin in Kunovar, zastopniki primorskih rojakov gg. Cotar in Sf;ligoi ter ga. Maša Gromova. celotni prireditveni odbor in množica zastopnikov vseh poklicev in sloiev. Daleč naokrog je segala množica dr Žerjavovih častilcev. Prireditev ie vzorno vodil ravnatelj Šaplja.
Okolj spomenika so se zgrinjale vedno nove množice, ki so v pobožnem molku pričakovale pričetka svečanosti. Takoj po prihodu zastopnika Nj. Vel. kralja g. di-viziiskega generala Bogoljuba Iliča, je godba Sokola I. otvorila spored odkritja z žalnim koralom g. Verija Švajgarja. Tisoč glav se ie odkrilo v pijetetnem razpoloženju duše, ki ga je še povečala krasno ubrano zapeta žalestinka »Blagor mu«.
Solnce je bilo oblilo vso pokrajino, planine so izgubile gosto tančico megle. Visoko pod jasnim jesenskim svodom je krožilo letalo ljubljanskega Aerokluba. V svečano razpoloženje so se z govorniškega odra razlile spominske besede prijatelja, tovariša in dolgoletnega zvestega sodelavca pokojnikovega g. ministra dr. Kramerja.
Spominski govor ministra dr. Kramerja
Kot predsednik Odbora za počastitev spomina d' Gergorja Žerjava se je minister dr. Kramer zahvalil Nj Vel. Kralju in g. ministrskemu predsedniku, da sta pove-ličala današnjo svečanost s tem. da sta poslala na njo svoja posebna odposlanca. Zahvalil se je tudi vsem drugim, ki 60 se zbrali, da se poklonijo spominu moža, ki je bil glasnik naše velike narodne in dr» žavne ideje.
— Tretje leto poteka, — je nadaljeval. — odkar smo ga položili na stran njegove pokojne soproge. V zarji Vidovega dne je tam gori v lepi Gorenjski izdihnil 6vojo veliko dušo, do zadnjega trenutka v delu n skrbi za ^eVko našo nacionalno stvar. Snome-vk je postavljen niemu, dr. Gregorju Žerjavu, njemu, človeku in možu. a postavljen je istočasno tudi ideji, ki jo je
nosil, ideji, kateri je žrtvoval od svoje j onega dne, ko smo ga položili v zemljo slo« rane mladosti do svoje, prerane smrti vse vensko, ki jo ie tako zelo ljubil, če bi bil svoje življenske sile, vse svoje 6rce, vso svojo dušo, vse 6voje misli. Postavljamo ga uspehom njegovega življenskega dela.
Življenje dr. Gregorja Žerjava od dijaških let do Vidovega dne leta 1929. je bilo življenje, ki je, če smem tako reči, izgorelo v delu za narod. Bilo je življenje voditelja in bilo je življenje delavca, bilo je življenje vojskovodje, a bilo je tudi življenje priprostega vojaka na fronti; bilo je življenje učenika, a istočasno tudi življenje vernika. Bilo je življenje človeka, kateremu lastna korist, laftna slava, lastni pro-speh niso bili nič, koristi in prospeh velike narodne celine pa vse.
Že kot dijak je bil nositelj jugoslovenske baklje. Kot mlad akademik je spre» jemal na Dunaju novega kralja tedanje Srbije. bodočega poglavarja jugoslovenske države. Petra Karadiord jevifa. Kot dijak je ob kronanju v Beogradu reprezentira! na-de in up slovenske generacije, one generacije, ki je v revolucionarnem duhu in razpoloženju čvrsto verovala, da pride tudi za naš del velikega jugoslovenskega naroda odrešenje Kot mož je posvečal svoje delo največjim, a tudi najmanjšim nacionalnim vprašanjem, vprašanju slovenskega delavca in kmeta ravno tako kakor vprašanju napredujoče slovenske industrije, trgovine in obrti Predstavljal je ono tvorno silo v našem narodu, ki je v letih grozote našla pot v veliko našo nacionalno zajed-nico. V novi držav je bil eden izmed vodilnih politikov, toda nad politične pro» grame sta ga njegov duh in njegovo erce
vedel, da bom imel to priliko, bi bil nabral ob Jadranu cvetočega rožmarina in ga povezal z zelenjem z naših solnčnih planin, ker vem. da bi ga bil razveselil ta pozdrav iz naše Dalmacije, ki jo je tako zelo ljubil. Položil bi ga bil na ta spomenik v znak, da <smatra ves naš jugoslovenski narod pokojnega dr. Gregorja Žerjava za svojega velikana. Redki so prmeri v zgodovini našega naroda, da se postavljajo spomeniki s prispevki vsega naroda Smatram za posebno pomembno, da se je to zgodilo baš tu, v slovenskem delu našega naroda, kajti tu se je razvila koncepcija v politiki in delovanju, ki je se>daj koncepcija vsega naroda. Lahko pa rečem, da nihče ni te koncepcije tako izpopolnil in tako globoko vsadil v srce in dušo ter jo izoblikoval v pravo šolo kakor pokojni
Danes smo se zbrali pokojnikovi prijatelji, da počastimo njegov spomin. Ne bom našteval njegovih velikih del. ki jih vi mnogo bolje poznate Hočem samo pribiti, da njegov spomin, njegova načela osvajajo tudi drugi kraji. A 6pomin. ki nam ga zapušča dr. Gregor Žerjav, je spomin, ki nas^ bodri k delu in borbi za napredek in srečno bodočnost celokupnega jugosloven« skega naroda Ne morem drugače, kakor da končam z izrazom čuvstva. ki navdaje ne samo mene, marveč vso našo generacijo. ki se je zbrala okrog njega, da mu še enkrat zaželim miren počitek v njegovi tako ljubljeni zemlji in večno slavo v vsem našem narodu!
Temperamentne in občutja polne besede govornikove so se globo-ko dojmile poslušalcev in zopet je pobožno, otožno odjekniv trikratni vzklik: »Slava!«
Zahvala gasilskega staroste
Starosta jugoslovenske gasilske zveze g. Josip Turk je nato dal pokojnikovi pomoči za procvit gasilstva najvišje priznanje. G Turk je najprvo izkazal spomeniku eno-minutni salut. nato pa nagovoril dragega pokojnika:
Visokočislani naš gasilski tovariš! Poleg svojega vsestranskega ogromnega in plo-donosnega delovanja v prid svojih ožjih rojakov in kot neutrudlj.iv m odlični sodelavec pri ustanovitvi in nadaljnji zgra-. „	_	ditvi naše lepe, svobodne, mogočne kralje-
dvignila v prvo vrsto naših državnikov, vine Jugoslavije, si našel še vedno časa in
i 1« J^fA^r^il^/Ntf lr i IT na ttro/iitn ."07L'rtAon i ___«111__ __________^ X.	.»-rtrJconi
onih državnikov, ki v največjih cežkočah v največjih skrbeh in brigah našega naroda, ni nikdar izgubil neomajne vere v sijajno bodočnost Jugoslavije.
In to je eden najbolj dragocenih zaku dov i z zapuščine pokojnega Gregorja Žer java. da nam je bi' vedno vzgled in rzor nikdu> ;Jnehajoče delavnosti in Dikda.-cmahujočega optimizma. Njegova ljubezen do naroda, njegova vera v našo bodočnost je bila tako globoka, da je noben dnevni neuspeh, nobena še tako velika gkrb. no* bena še tako huda nesreča niti za trenutek niso mogli omajati. V vsem svojem dejanju in nahanju je bil eden največjih optimistov, kar jih je kdaj dal naš narod samemu sebi
Gregor Žerjav je bil med nositelji jugoslovenske misli, a bil je obenem tudi eden glavnih tvorcev novega slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja. Zato ima vsa naša jugoslovenska domovin . a posebej še njen slovenski del dovolj razlogov, da ohrani v hvaiežnem speminu njegovo ime, ki je neizbrisno zapisano v našo nacijonalno zgodovino kot ime enega izmed glavnih voditeljev našega naroda v iskanju srečne bodočnosti. V spomin temu možu, v počastitev njegovega imena je postavljen ta spomenik, kj ga danes odkrivamo.
Zavesa je padla
Ob teh besedah se je nekje na vrhu spomenika odpel vozel, zdrknila je zavesa navzdol in obsijan od solnca je zablestel prekrasni kararski marmor zajetnega, ponosnega spomenika. Le tih šepet med množico je tolmaču občudovanje. In medtem, ko je do kraja požrtvovalni sodelavec odbora za postavitev spomenika gosp. M a r n pospravil zaveso v ozadje, je minister dr. Kramer nadaljeval z zanosnimi poudarki:
—	Zbrali so zanj vsi sloji našega naroda svoje skromne prispevke, dala sta pri* prost delavec in kmet, dala relativno več kakor gospoda in odličniki; dal je slovenski človek z isto hvaležno roko. kakor sta dala brat Hrvat tn brat Srb. V tetn trenutku, ko je padla zavesa in ko dragi pokojni prijatelj in voditelj gleda, ustvarjen od umetnikove roke. s tega prekrasnega spomenika zopet na nas, se mi oddolžujemo njegovemu delu, njegovim žrtvam njegovim vzorom najlepše, ako v njegovem duhu nadaljujemo. Kakor plamen gori iz tega 6tebra proti nebu njegova ideja, njegova duša. Naj bi nas v vsem našem delu preveval plamen onega ognja, ki je od mladih dijaških let pa do zadnjega dne njegovega življenja napolnjeval pokojnikovo dušo. ki naj nas bodri v borbi za srečo naše domovine m naroda, v borbi za socialni hi gcwpodarsk: napredek celokupnega našega naroda, a še posebej njegovega slovenskega dela.«
Poklonitev z Jadrana
Udeleženci proslave so sprejeli besede pokojnikovega prijatelja s toplim čuvstvom. premnogim so zaigrale v očeh solze ganot-ja in z zamolklim glasom so množice ponovile zadnje govornikove besede, nakar ie nastopil drugi govornik, poslanik g. dr. Prvislav Grisogono tovariš dr. Žerjava iz Narodne skupščine in zvest njegov prijatelj.
Sporočil je pozdrave našega iuga in nadaljeval:
—	Na potovanju v bratsko inozemstvo nisem hotel opustiti prijateljske dolžnosti, da se še enkrat poklomm spominu enega svojih najboljših prijateljev, za katerim po dveh letih žalujem prav tako kakor
prilike, posvečat se naši veliki, vzvišeni gasilski ideji. Koristiti svojemu narodu, iskati vez in stik z njim. to je naša lepa in plemenita gasilska naloga.
Disciplinirana armada samaritancev, no-siteljev tolažbe, miru in sprave, družba resnih in pravih tihih junakov — to 60 bili Tvoji pravi tovariši, ki 6i jih vzljubil in vedno rad podpiral njih koristne težnje, zavedajoč se prav dobro, da je gasilstvo oni velevažni in prepotrebni činitelj, ki čuva dan in noč svojim sodržavljanom ne le 6amo najdragocenejše jim življenje, nego tudi njih metje. predstavljajoče milijonske in milijardne vrednosti. In vse te posle opravlja gasilstvo brezplačno in prostovoljno iz nesebične, gole ljubezni do bližnjega, tvegajoč pri tem opravilu često-krat svoje dragoceno zdravje in, če je tre« ba, tudi — življenje.
Na to plemenito gasilsko delo si ponovno opozarjal na najvišjih mestih merodaj-ne činitelje — da, tudi našega viteškega vladarja si zainteresiral ter mu obrazložil naše koristno delovanje, obrazloživši mu podrobno, kaj pomeni za človeško družbo in za vso državo vsestransko dobro izvež-bano in skrbno pripravljeno gasilstvo.
Po Tvoji zaslugi stopa danes še v polpretekli dobi skoro nepoznano in malo uvaževano gasilstvo ponosno in samozavestno na plan, ker ga je začelo prebivalstvo vseh plasti človeške družbe spošto-
vati ter ga je vzljubilo kot rešitelja in to-lažnika v najusodnejših trenutkih velikih elementarnih nesreč.
Vsak priden delavec pričakuje zasluženo plačilo, čim je izvrš'1 svoje započeto delo, le gasilec ga ne pričakuje in ga tudi ne sprejme od nikogar Je pa za njegovo plemenito dušo veFfco notranje zadoščenje, ako upošteva javnos* njegovo nesebično samaritansko delo. In to si kot globoki mi* slec pravilno pojmoval! Izposloval si na najvišjem mestu zaslužnim gasilcem, v službi človekoljubja osivelim starčkom visoka odličja
Koliko solz hvaležnosti je porosilo lica resnim in neumornim gasilskim delavcem, tem zares tihim junakom, ko so jim pri-peniali predstavnik' kralievske vlade zaslužene svetinje na junaške prsi. To iim je najvišje in najsvetlejše p'ačilo za mnogoletno delo in požrtvovalnost v odgovornosti polni gasilski službi.
Zahvaljujem se Ti ob tej slovesni priliki, ko pros'avlja ves hvaležni slovenski rod Tvoje veliko in modro državniško delo. občuduje Tvojo mravljično marljivost in delavnost — vse v prid Tvojega milega slovenskega in hkratu jugoslovenskega naroda — kot zastopnik in predstavnik velike naše gasilske armade lepe dravske ba« novine — za vso nam izkazano pozornost in ljubeznivost, s katero si 6e vedno oklepal gasilstva ter mu pomagal do one veličine, katero zasluži v resnici za svoje delo. Zahvaljujem se v imenu vsega slovenskega gasilstva in še posebej domačega ljubljanskega gasilskega in reševalnega društva, ki Te je imelo čast šteti med svoje častne člane — za vse dobrote, katerih je bilo deležno na Tvojo priprošnjo in po Tvojem priporočilu!
Slovensko gasilstvo Ti ohrani trajen in hvaležen spomin. Počivaj v miru ob strani ljubljene soproge in v soseščini našega prvega in najboljšega učitelja, organizatorja m gasilskega očeta, tovariša BarletaJ
Jem bodo romala naša pokolenja!
Nastop g. ministra Puclja, ki je slavil v vznešenih besedah idealizem, požrtvovalnost neumorno delavnost značajnost in srčno dobroto, je izzval v vseh srcih mogočen odmev in posebno proti zaključku prav glasno pritrjevanje. Njegove tehtne besede so se glasile:
Spoštovana gospoda! Pokojnemu dr. Žerjavu sem bil prijatelj in sotrudnik, a bil sem mu tudi oster nasprotnik, kadarkoli in kakorkoli je bilo zapisano v knjigi življenja. In ker sem mu bil sotrudnik in prijatelj, a včasih tudi nasprotnik, je razumljivo, da sem ga poznal bolje, kakor kdorkoli izmed vas. Na podlagi tega spoznanja je vzniklo tudi spoštovanje do moža, ki je bil kot delavec-človek. kakršnega mu ni za primero med nami, in težko, da ga bomo še kdai učakali. Kot nasprotnik ie bil močan in odločen, stremeč k svojemu cilju, brezobzirno, a kavalir in poštenjak, nikdar zloben. Bil ie nedvomno največji mož med nami in rojen na našo srečo v tisti nevarni dobi. da je. telesno slabič, a duševno velikan. nosil bakljo in kazal pot v bodočnost.
Še eno posebno lastnost bi rad za zgled in spomin povdaril danes, ko se klanjamo njegovemu spominu. Mnogo sem videl javnih delavcev, mnogo na raznih popriščih. A tako idealno požrtvovalnega, tako marljivega, borbenega in energičnega človeka, kakor ie bil dr. Žerjav, v svojem življenju še nisem spoznal. Telesno slab. bolan, toda objet z veliko idejo za našo domovino se ie predal delu tako, da ni čutil življenja, tako sem ga gledal v njegovem trpljenju, zaničevanega zasovraženega in nreziranega ko ni mogel niti jesti m se spočiti, a vendar: on ie <fal vse iz svoje bogate duše :n je delal, večkrat pribit na križ sramote, samo na to, da izvo.iuje zmago svojim idejam, ki so in morajo biti nas vseh ideal.
Lep je ta spomenik, velik je, kakor pla-
men se dviga s tega prostora mrtvih, od koder se razprši vsakdanje sovraštvo in ostane samo to, kar je bilo v resnici, in ne tisto, kar so hoteli drugi izmaličiti. S tega prostorčka kipi ta spomenik proti nebu kakor plamen, kakor močan in velik opomin, kakšni moramo biti. Ce ne boste ve. drage matere, vodile svoiih otrok na ta prostorček, ;n iim za zgled kazale vrednosti in požrtvovalnosti Gregorja Žerjava, naš narod ne bo imel srečne bodočnosti. Le če se bomo zavedali, kako se služi domovini, in če bomo šli vsi po njegovi poti. potem nas ni treba biti strah za bodočnost našega naroda. Ce pa bomo prezirali tak zgled, tak opomin, gorie našim bodočim rodovom! Zato naj bo zlasti za nas Slovence grob dr. Gregorja Žerjava najsvetejša romarska pot, kjer bomo črpali vedno novih moči, da bomo v njegovem duhu nadaljevali delo za srečo vsega naroda. Slava mu!
Hvaležnost kmetov
Logaški župan g. Pupis je izpregovoril ob spomeniku zahvalo pokojniku za njegovo zvesto ljubezen do našega kmeta, za izredno njegovo zanimanje za težave podeželskih občin in za njegovo pripravljenost nuditi pomoč ob vsaki priliki, kjerkoli se je pokazala potreba:
Blagopokojnemu doktorju Žerjavu je pri vsem njegovem delovanju in nehanju lebdela pred očmi domovina. In ker obstoji naša domovina predvsem iz podeželja, je naravno, da mu je bil v prvi vrsti na srcu napredek našega kmeta
Povzdigi našega podeželja v kulturnem in gospodarskem pogledu je nosvetil doktor Žerjav vse svoje sile in bogata izkustva. Zato ie povzdignil tednik »Domovino« na zavidno višino, da ie ponosna nani vsaka narodno-zavedna kmetska hiša Bil je osnivač in vnet pokrovitelj dijaške kuhinje »Domovina« in Akademskega kolegi-
v —
j a, ki sta že toliko in toliko-km^k-Kn -sinovom pripomogla do boljše eksistence. Bil je vnet zagovornik zdravega zadružništva, ki naj pomaga našemu kmetu v najtežjih easih. Kot minister in kot človek, živeč !e za druge, je doktor Žerjav vedno pobudno posegal v vprašanja, ki zadevajo usodo našega kmetskcga stanu. Doktor Žerjav je načel vprašanje agrarne reforme že pred leti. ko je mnogo zemlje razdelil mecl agrarne upravičence. Vedno je rad posredoval na pristojnih mestih, kadar je šlo za to, da se omilijo trdote davčne zakonodaje in prakse.
ni ga bilo kraja v deželi, kjer ne bi imel svojih prijateljev in zaupnikov, ki so ga obveščali o vseh važnih dogodkih. Skratka: deželani smo bili tako navezani na doktorja Žerjava, da se nam je ledenila kri v žilah pri sami misli, da ga utegnemo izgubiti. Ko se je naš strah uresničil, smo se" caTni sebi zdeli nadložna sirota, ki je izgubila najboljšega očeta in ie naenkra prepuščena sama sebi. Hvaležnost vsega naroda se zrcali v prekrasnem nagrobnem spomeniku, ki ga odkrivamo danes. Slava spominu doktorja Žerjava!
-	«	. _	j.* 1	,	•	Ii — M rt »»/-»i i L- A M O _

Prav ganljiv je bil nastop predstavnika našega delavstva g. Ravnika z Jesenic. Občinstvu je bilo naravnost prijetno odkritje, kake ljubezni je bil deležen dr. Žerjav v delavskih slojih, ki mu je izredno hvaležno ne samo za njegovo socijalno delo v prid delavstvu, marveč še bolj za ono podrobno pomoč delavcem. Gotovo eno izmed najlepših priznani, ki so okrasila grob in spomenik pokoinikov, se je glasil:
Za dr. Žerjava v polni meri veljajo besede: V svoiih delih sam boš živel večno Danes njegova duša plava v vsemiru, da leč proč od dnevnih brig, strasti in vrvenja življenja. Njegovo truplo mirno spi. Ko se danes v hvaležnosti klanjamo nje-e:v:m manom in odkrivamo spomenik možu dela. ljubezni, nesebičnosti in vztrajnosti. smo bolj sposobni, da precenimo vso veličino d.r Žerjavovega dela, ker čutimo v vsem našem javnem življenju, da dr. Žerjava ni več med nami.
Dr. Žerjav v svojem javnem delovanju svojega vpliva in moči ni mogel naslajati na" veliko politično ozadje v narodu. Zato ni on mogel biti velik kot formalni predstavnik in voditelj večine naroda, velik je bil po svojem obsežnem vsestranskem delu. po svoji vztrajnosti, po svoji vdanosti narodu in državi, po svoji ravni črti. na kateri ni trpel špekulacije in demagogije. Dr. Žerjav je bil vesel samo onega vpliva na javno življenje, katerega mu je ljudstvo dalo iz notranje prepričanosti o pravilnosti njegovega političnega in gospodarsko-sccialnega programa.
Dr. Žerjav ie hodil težko pot realnega politika. Čim bolj bo realni razvoj uveljavljal politične in socialne teze dr. Žerjava, tem boli bomo spoznavali, kako lik državnik je bil. Dr. Žerjav je šel naprej, ker je imel vero v bodočnost naroda. Ni velik tisti, ki ima veliko voisko, pa je ne zna razporediti in voditi v borbi v pravilno smer, velik je tisti, ki z manjšo vojsko dosega velike uspehe Dr Žerjav je med Slovenci organiziral krepko vojsko Jugoslovenov, ki je nepremagljiva. On je črtal smeri nove demokratične in socialne preorijentacije v javnem življenju. Kot realen politik je dr. Žerjav znal dobro oceniti važnost socialnih problemov, kateri danes pretresajo ves svet. Najljubši so mu biLi socialni problemi kmeta, delavca, uradnika, obrtnika, ki se težko bore za svoj vsakdanji obstoj. Z ljubeznivostjo in dušo jim je posvečal svojo pozornost, svaril in opozarjal na nove metode s katerimi je treba pričeti reševati zamotano gospodarstvo in socialno življenje. Njegov duh je postajal nevaren vsem, ki so hoteli
V vazi na grobnici je ves čas svečanosti drhtel šopek nageljnov, roženkravta in rožmarina, pred njo pa so ležale bohotne medlo rožnate krazanteme, ki jih je bila ;ia grobnico položila pokojnikova hčerka Nada v imenu vse družine. Ko so utihnile besede govornikov je pristopil k grobnici minister dr. Kramer ter položil velik lo-vorjev venec z zlatimi jagodami in vrhom iz zlatih lovorjevih listov, na vencu pa dva zlata lovorjeva venčka, vklienjena drug v drugega s krasnimi svilenimi trobojnimi trakovi in zlatim napisom: »Spominu velikega borca za iugoslovensko idejo — Odbor za postavitev spomenika«.
Zelen lovorjev venec z zlatimi listi in trobojko z napisom: »Velikemu Jugoslo-venu bratu dr. Žerjavu — Sokolska župa Ljubljana« sta položila podstarosta Milko Krapeš in tajnik Flegar.
Minister dr. Svetislav Popovič je poslal krasen lovorjev venec z napisom »Svetislav« na trobojnem traku.
S črno-zelenim trakom, ki sta barvi rudarjev, in s trobojko poviti ter z nageljni okrašeni lovorjev venec z napisom »Rudarski upokojenci v Trbovljah — svojemu dobrotniku« je položila posebna deputacija. ki so jo tvorili predsednik organizacije rudarski upokojenec Leopold Ušeničnik, tajnik Niko Putrih in Filip Slokan.
Lovorjev venec s palmo in napisom: »Ve-!:kemu borcu za jugoslovensko idejo — JUU sekcija Ljubljana« so položili predsednik Dimnik, tajnik Kobal, gospa EngeJ-manova in urednik »Učiteljskega tovariša« Andrej Škulj.
Predstavniki našega gasilstva gg. starosta JGZ Josip Turk. Stanko Pristovšek ter gasilski veterani Perme. Majdič in Lapaj-nar so skupno položili lovoriev venec s palmo in napisom: »Velikemu Jugoslovenu — Jugoslovenska gasilska zveza«.
Za Klub Primork je predsednica Maša Gromova položila na grob velik, krasen šopek nageljnov in se je s kratkimi, presrč-nimi besedami spomnila tudi gospe Milene Zerjavove. Nadalje ie dehteč šopek vijolic prinesla gospa Lipoldova z lastnega vrta v Mariboru. Nadalje je velik šopek nageljnov in rožmarina s severne meje poklonila učiteljica Ježovnikova. Velik sklep rdečih nageljnov je položila ljubljanska županja gospa Olga Pucova, kito prekrasnih rdečih rož pa soproga načelnika gospa Katinka Ribnikarjeva. Zelo lep lovorjev venec je priključilo tem krasnim spletom cvetja in zelenja Narodno prosvetno društvo »Vodnik« iz Zg. Šiške, venec dali} in nageljnov pa so položili zastopniki »Preporoda«: Pre-koršek, Sartori in gdč. Fanči Pucova. Prav genljiv je b:l prizor, ko seje dijak Prekor-šek poklonil spominu dr. Žerjava z naslednjimi lepimi besedami:
hoditi stara pota in se niso mogli uživeti v nov način socialnega in političnega življenja. Zato je dr Žerjav imel hude nasprotnike. ker jih je mora. imeti, ker je bil velik, ko je lomil z vsemi predsodki preteklosti, tako v političnem kakor v so-cia'nem življenju našega naroda.
V Sloveniji je delavsko vprašanje znatno bol važno, kakor mislimo številke glasno govore. Polovica prebivalstva dravske banovine živi v mezdno oavisnern delovnem razmerju Prebivalstvo rast.* zemlja postaja preozka Vedn? več :e kmečkih sinov in hčera, ki mor,, jo z.j kruhom -.d doma Beremo, da mamo v ->ann-v.ri r.ad 20.000 učencev srednj h šol _ Ni zaLo slučaj, ako je bil dr. Žerjav večkrat minister za socialno politiko, <er je za to delo čutil notranjo srčno potrebo v zavesti, rta je treba posebno za Sloveniji ir.av-gurirati najaktivnejše socialno politično uveljavljanje. To zavest je tudi pokazal v času, ko je imel besedo pr' Narodni vladi v Ljubljani. Morda jc s svojimi sner gičnimi ukrepi obvaroval zlasti Ljubljano mnogih škodljivih posledic.
Naša država ni bogata na Socialno-politični zakonodaji. Ima pa nekaj dobr n za konov A ni zakona, na katerem ne bi bil de'al pokojni dr. Žerjav aktivno ali z ni' sveti in predlogi. S krepko potezo je spra vil z mrtve točke zavarovanje rud j rje v. marsikateri rudar mirneje spi, ko ve, da je njegova družina vsaj skromno preskrb Ijena. Izseljenci so bili dr. Žerjavu pra\ pri srcu: njegova je bila misel, da ie ba z Nemčijo skleniti socialno konvencijo ki naj našim rudarjem - izseljencem zag" tovi dobrote socialnega zavarovanja.
Ni kraja in stanu v Sloveniji, ki r,e b čutil velikega zmisla dr. Žerjava za po trebe dnevnega življenja. Danes srca v žalosti bije jo in tolaži jih samo zavest in ž.-!ja, da bo veliko politično dedščin > dr Žerjava prevzela oseba, ki bo narodu da jala to, kar je dajal dr. Žerjav: svoio ljubezen in srajno vdanost. Najbolj je počaščen spomin mrtvih, ako se mu klan te. jo srca revnih in preganjanih. Spominu dr Žerjava se taka srca klanjajo. Zato bo nje Cov spomin večno živel! Slava mu!
Govorniki so tako razgrnili pred občinstvom najlepšo sliko dejanja in nehanja pokojnikovega, osvetlili so z vseh strani niegovo borb in dela polno življenje, da je v mislih poslušalcev vzniknila prava podoba velikega jugoslovenskega borca, ki bo blestela vse naprej in naprej, čim bolj se bo doba njegovega dela časovno oddaljevala od sodobnikov.
nih nasprotij, kadar je šlo za veliko narodno stvar. Glej, tu imaš soseda, ki ni imel sreče, da umre v svobodni Jugoslaviji, a bil je, kakor Ti, glasnik velike naše narodne misli. Tam leži Janez Evangelist Krek, mož, ki je tudi dejal: Od Maribora do Soluna en narod, ena država, en kralj! Dragi Gregor, vem. da daješ svoj pristanek, da vzamem ta venec s Tvojega groba in ga poneserr, tja na njegov grob, s Tvojim pozdravom.«
Silen je bil vtis. Oči, ki so še ostale suhe poprej, so se orosile sedaj. In kakor v pobožni procesiji je množica sledila mogočnemu. z jugoslovensko trobojko ovitemu vencu, ki so ga sneli z groba dr. žerjava in ga ponesli k bližnjemu grobu, kjer žalujeta dva ' kamenita orjaka in čuvata nad zemskimi ostanki drugega velikega propovednika in apostola Jugoslavije, nepozabnega dr. Janeza Evangelista Kreka.
Dr. Kramer je položil žerjavov venec na Krekov grob. In tako je ta venec simbolično združil dva narodna velikana, ki sta v življenju hodili, vsak svoja pota in si bila često nasprotnika, ki pa sta se, oba prežeta ljubezni do naroda in vere v Jugoslavijo, znašla k skupnemu in složnemu delu in boju. ko je prišla velika odločilna ura za naš narod.
Današnje svečanosti ne bi mogle biti lepše in bolj harmonično zakliučene. kakor iih je zakliučila ta gesta pietete. Pod nien^m mogočnim vtisom se je množica polasroma razšla v melanholično jesensko nedeljo.	•
TV<o odboru za počastitev spomina dr. Gregorja Žerjava, kakor tudi uredništvu »Jutra« so v teku današnjega dne rtrisoe'e
Poklonitev mladega redu
V čast in srečo si štejem, da se smem danes v imenu iugoslovenske srednješolske omladine pokloniti Tebi, Gregor Žerjav, ki si pred tridesitimi leti zarezal prvo mogočno brazdo naprednega pokreta mladih nacionalnih idc-alistov na slovenskih tleh. Ko čitamo danes Tvoje klene in preroške besede o omladini, vidimo, da je vse to že zgodovina, sai smo mi najmlajši Tvoji častilci že tako srečni, da uživamo sadove Tvojega dela kot svobodni jugoslovenski študenti v lastni domovini, v veliki svobodni Jugoslaviji.
Ko Ti za vse, kar si velikega storil za domovino in narod in kar si velikega in dobrega storil slovenski omladini, ki si ji kazal pot na jug. izrekamo globoko zahvalo, sprejmi od nas v tem trenutku svečano n javno prisego pred vsem jugoslovenskim larodom, da se bomo mi mladi vedno in vedno hodili učit k Tebi, naš nepozabni voditelj, dela za narod in domovino, poštenosti in zvestobe, idealov, ki so večni. In če bi kdaj zašli v zmote in na stranpota, tu ob Tvojem spomeniku, ki je simbol vse-a Tvojega dela in vse Tvoje dobrote in iubezni, bomo našli zopet pravo pot, ki je "o er.a in samo tista, po kateri si hodil
Ti.
In tole cvetje je dar naših iskrenih src Tebi. Gregor Žerjav!
V žerjavovem duha
Namesto cvetja na grob dr. Gregorja Žerjava so za dijaški podporni sklad akademskega starešinskega društva »Jadran« v Ljubljani darovali skupaj 5000 Din go-spodie: dr. Borko Jakob. dr. Fettich Oton. poslanik dr Grisogono Prvislav. dr Ka-lan Ernest, Kenda Ivan, minister dr. Kramer Albert, dr. Lipold Fran. Lončar Ivan. Mohorič Ivan. dr. Pavlin Ciril. Pire Ciril Pogačnik Josip, dr. Puc Dinko, minister Pucelj Ivan. direktor Reisner Jožef, načelnik Ribnikar Adolf. dr. Verhunc Vinko, dr. Windischer Fran, dr. Zalokar Alojzij in dr. Žirovnik Janko.
Na Krekovem grobu
Svečanostni spored so zaključili pevci s pretresujočo Prelovčevo nagrobnico »Zadnje slovo« in nato godba Sokola I. z vencem izbranih jugoslovenskih narodnih ža-lostink. Vsa množica je bila ganjena, otožna in skoro ni opazila, kako se je v tem razlilo jesensko solnce v vsem svojem veličastvu. svetlo in toplo, kakor je bila svetla in topla žerjavova duša. Vse oči so bile uprte v bleščeči marmor, ki se je kopal v opoldanskih solnčnih žarkih.
Naenkrat se je na tribuni zopet pojavila visoka sloka postava ministra dr. Kramerja. sklonjena k grobu. In v tišino so se zarezale besede ki jih je spregovoril bratu po duhu in srcu:
»Predno se razstanemo, dragi Gregor, te moram še nekaj prositi, živimo v veli-
____ od strani zasebnih organizacij iz
raznih kraiev brzojavke, časteč spomin ve-'iketf* pokojnika Od niih navajamo naslednje-	„
—	Reoffr.nd. Sa piiotetom se pridružujem današnjoi mani?e«t«ciM otkrivania snomenika ronngozasVuom borcu za ju-ooslaveisku ideiu. — N<kola Uzunovič
—	Btolrvd. Snreecn da lično nrisustvu-' jem otkriveniu soome":ka neumrlom apostolu ki«o«1avenstva Gregoru Žeriavu ja se pridružujem njegovim poštovaocima ko?i če se poHoniti njegovim senama i s*-kunpeni u veFkom broju odat' vidno nri /nanje n;p<?ov-om radu na narodnom iedin stvu. _ L*c« ^''tinnovič.
—	Znfireb Klsnismo ce manom vzor nega javnega iugoslovensVega nrvobort"-lia" V duhu nrisostvuiemo svečanosti. Z" narodiio knjižnico :n eHaVi.ico v Zagrebu — univ. prof dr Zavrnik.
Grobnica In sposnenllc
Spomenik je po načrtu arh. Gianza iz-gotovila v peri a mesecih domača tvruka Frank) Kunovar, vsa kiparska dela pa je izvršil mladi nadebudni umetnik akad. kipar Boris Kalil. Grobnica jc globoka 3 m m meri v tlorisu 0 krat 4 kvadratnih me. trov, to je 24 kvadratnih metrov. Napravljena je v dovolj močni mešanici betona, ki jc združena v zadnji steni v 4 X 2 + 3 m globokem temelju Ta betonski ki <Ja je 24 m3, je preračunan na večkratno varnost, ker tehta spetninski steber nad 15.000 kg. Grobnica je obložena z masivnimi ploščami i/ pobranega svetio-modrega beljaškega marmorja, isto tako grobniška plošča in stebrički, v katere so vdo!beni bronasti kozarci za lučice.
Spominski steber je sestavljen iz petih delov. Spodnji del ima 1 m premera rer vsak koš 1 m višine. V višini vrhnjega tretjega kosa se zoži steber na 80 cm premera. Vrhni del spomenika pa je visok 130 cm in se od figurnega venca .daije začne širiti v višino tako, da znaša premer na vrhnem delu stebra 120 cm. Na drugem delu stebra je izrezan okrog maske pok. dr. Žerjava plastičen pozlačen lavorjev vertec Nad tretjim delom stebra je postavljen venec figur, izrezanih iz belega kararskega marmorja V tem relijefu so vpodoblieni najbolj značilni momenti \* borb za Jugoslavijo,v katerih je blagi popotnik tako neustrašeno deloval Nad glavo dr. Žerjava stoje tri matere. Mati Slovencev, mati Srbov in mati Hrvatov, vsaka z detetom — novo. svobodno in srečno aeneracijo na rokah — Jugoslavre. Zadaj stoji krepka moška figura mirno, ker se ne zaveda svoje moči. Naš narod. V drugi figuri ga bude spomini na Vidov dan. Gospo Sveto in na Kralja Matjaža. Tretja figura vabi svoja dva prednika v boj rešit — četrto figuro: — v verigah robstva vzdihujočega sužnja, ki stoji brez uoa in potrt, z očmi uprtimi v nebo. ka= kor bi prosil usmiljenja in pravice. Peta figura tolaži sužnja, ga bodri in hrabri ter mu kaže onemoglega, v šesti figuri vpo-dobljenega slabotnega sovražnika Svoboda; Sedmi mladenič že pozdravlja po boju matere, ki so se združile. Z njo srečna uleda na njo srednja sestra, ponosna in krepka, tretja mati pa gleda nazaj na svoje junake, svoj narod, ki j: prinaša larove in slavo. Kakor bi materi domovini daroval srca, ji prinaša prvi junak jabolko, a drugi iunak prosi darov, da bi iih dal materi tretjega, ki s snopom, simbolom plodnosti in bogastva naše zemlje hiti k materam Jugoslavije. A četrti junak nosi snop nazaj v zgodovino onim. ki so Jugoslavijo pričeli in "ustvarili, v znamenje hvaležnosti poznih rodov.
Na spodnjem delu vrhnega kosa so izsekane 15 cm visoke in 2 cm izstopajoče črke pozlačene in izražajoče: DR. GREGORJU ŽERJAVU VELIKEMU JUGOSLOVENU. Nad tem napisom se začneio dvigati med mnogimi kanelurami 4 figure. '»Duše« imenovane, ki so izsekane vse iz vrhnega kosa Vrhni del spominskega stebra zaključuje pozlačen križ. Višina_ celega spomenika z grobnico znaša 5 in 8cT cm.
Za spomenik so porabili 3 vagone marmorja. Kamnoseška obdelava je bila težka, ker grobi kristalni mauior vsebuie veliko železa. Bo pa zato prav dobro prenašal naše podnebje, t j. hude zime in veliko dežja Spomenik je lep. kakor so bil-leoi in svetli vzpri dr Gregorja Žerjava.
tivanea volni pokret
Včeraj so bili po vsej državi mnogoštevilni sestanki volilcev, na katerih so bile odobrene razne sreske kandidature
Beograd, IS. oktobra, p. Danes je bilo na različnih ki a jih Beograda devet političnih volilnih sestankov, na katerih so bile postavljene kandidature za mesto Beograd. Z vseh zborovanj so bile poslane pozdravne brzojavke predsedniku ministrske* ga sveta Petru Živkoviču. V Beogradu skupno s Pančevim m Zemunom kandidirajo minister dr. Kosta Kumanudi, minister Boža Maksimovič in predsednik trgovske zbornice Milutin Stanojevic.
Kragujevac. 18. oktobra, p. Dopoldne ob 10. je bil tu velik ljudski shod za 6reze gružanski, kragujevaški in za mesto Kragujevac. Čeprav je v času zborovanja deževalo, se jc zbralo na shodu nad 3.000 ljudi. Vodil je zbor domači trgovec Ignat Jovanovič, glavni govornik pa je bil minister pravde dr Kojie, ki je govoril o splošnih razmerah v državi ter o nalogah nove Narodne skupščine
Kragujevac- 18. oktobra, p. Pristojno sresko sodišče jc včeraj potrdilo kandidaturo ministra pravde dr. Dragotina Kojiča za srez gružanski.
Zagreb 18. oktobra, n. Davi ob 9. se je vršil v Mariji Bistrici velik ljudski shod, na katerem je govoril minister Ncu-dorfer o svetovnem gospodarskem položaju. Govornik je pozval narod k sodelovanju z vlado, da se položaj č'm prej izbolj-
ša. Zborovalci so navdušeni vzklikali kralju in Jugoslaviji.
Sarajevo, 18. oktobra, p. Popoldne ob 4. se je vršila na Vršnjaku, povsem muslimanskem okraju Sarajeva, zelo uspela konferenca volilcev tukajšnjega sreza. Že okoli 3. pcpo'dne so se pričeli zbirati muslimani v velikem številu. Ob 4.. ko je prispel na sestanek minister pri predsed-ništvu vlade dr Milan Srskič v spremstvu predsednika sarajevske občine Asknt>ega Muteveliča in bivšega ministra dr. Kara-mehmedoviča. je bila zborovalna dvorana nabito polna Navzočih je bilo okoli 3.000 ljudi, zaradi česai so morali oditi na prosto. kjer je otvoril zborovanje predsednik Mutevelič. Minister dr Srskič. ki je bil burno aklamiran je razložil pomen volitev 8. novembra ter podal pregled vladne politike. Opisal je zgodovino političnih po-kretov v Bosni in Hercegovini ter predvsem vlogo Sarajeva v borbi za neodvis* nost in zedinjenje Poudarjal ie prmen revolucionarnih pokretov preteklega stoletja ter borbo islamskega elementa v času okupacije Njegova izvajanja so bila spre-ieta s splošnim odobravanjem
Sarajevo, 18 oktobra p. Sresko sodišče je potrdilo kandidaturo ministra dr. Milana Srskiča za mesto Sarajevo
Smrtna žrtev noža
Pri mitnici v šišhi \e neki pijani neznanec ohlal dva Ljubljančana — Eden ranjencev \e v bolnici podlegel
hudi rani
Ljubljana, 18. oktobra.
Nocoj okrog pol 8. ure ie razburil Šiško krvav pretep, ki se je odigral pred mitnico. Poboj so zakrivili, kakor je pač to pri nas že običajno, alkohoiski duhovi, štirje fantje iz Ljubljane so malo veseljačili v VVeissovi gostilni, kjer so popili nekaj litrov vina. nato pa so se nekoliko razpoloženi, vendar pa ne pijani, podali v smeri proti Dravljam Pred mitnico so naleteli na menda štiri hrvatsko govoreče neznance, po videzu delavce, katerih eden je držal v rokah polno steklenico. Tedaj je 25-letni Podobnik Leopold od prve dražbe, hlapec pri špediterju g. Rajku Turku, po rodu iz Idrije, bolj v šali pozval neznanca, naj mu da piti.
Neznanec pa šale n1 razumel, temveč je takoj pokazal nož in začel z njim groziti. Podobnikovega tovariša Garbasa Ivana, hlapca pri špediterju g. Pečarju Viktorju na Kodeljevem je neznančeva grožnja razburila, da mu. ie rekel, naj ne bo tako si-
Tekmovalno streljanje Oblastne strelske družine
Ljubljana, 18. oktobra. Kakor v Srbiji so se tudi pri nas začele ustanavljati pred nekaj leti strelske družine, v katerih so zastopani vsi sloji naroda in ki delajo roko v roki z našo popularno voisko, iz vrst katere je večina strelskih družin tudi vznikla. Družine vodijo in uriio vrli naši oficirji — v Ljubljani načelu je agilni organizaciji komandant mesta general g Dragomir Popovič.
Danes je Oblastna strelska družina priredila svoje običajno vsakoletno ostro streljanje " na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti. Prireditev se je pričela okrog 9. zjutraj in zbrali so se na strelišču naj-odličnejši predstavniki naše javnosti. Navzoč je bil divizijonar general Ilič, bansko upravo je zastopal banski svetnik dr. Gu-štin, mestno občino župan dr. Puc. dalje so bili navzoči predsednik general Popovič, češkoslovaški konzul inž. ševčik in podkonzul g. Cihela, agilni organizator strelskih družin polkovnik Novakovi č, podkonzul g. Cihelka. agilni organizator TPD g. Skubec, gg. Nagy in Schrey kot
fM^apMgp^h^ UPI		
	Danes ob pol 3. popoldne	
	„Micky miške"	
	Burka in šaloigra za smeh ir.	
	razvedrilo.	
	V ELITNEM KINU MATICI	
		
Sestanek delegatov v Kazini
Odpos'anci kulturnih organizacij iz vseh krajev Slovenije, ki so se zbrali v Ljubljani k jubilejnemu občnemu zboru Zveze kulturnih društsv in k odkritju nagrobnega spoitienka dr. Gregorju Žerjavu, so se popoldne ob 3. še enkrat sestali v veliki dvorani Kazine S prisrčnimi ovacijami so pozdravili ministra dr. Alberta Kramerja ki jim je nato v daljših izvajanjih ojisal politični položaj v državi in posebej še v naši banovini. Opozori! je zlasti na ziv-Ijenski pomen, ki ga bodo imele sedanje volitve še posebno za Slovence.
Zbrani požrtvovalni in zaslužni javni delavci so ministrova izvajanja ponovno prekinjali z odobravanjem in pritrjevanjem, ob zaključku pa se mu zahvalili z velikimi ovacijami Razvila se ie nato stvarna razprava. dokler ni predsednik ZKD direktor Jug po skoro triurnem tkanju zaključil i lepega prijateljskega sestanka.
rov. Neznanec na te očitke ni odgovoril, temveč je hitro zamahnil z nožem po Gar-basu in ga zadel v vrat, kjer mu je pre-rezal žilo. Nesrečni Garbas se je zrušil na tla in iz rane mu je v velikem curku brizgala kri
Sirovi neziEfnec je v tem zabodel z nožem še Podobnika v hrbet med rebra, kjer mu je prizadejal precej široko rano. Ranil ga je tudi v roko.
Neznanci so po zločinu pobegnili v temo in jim na pomoč poklicani stražnik ni mogel več slediti. Garbasa, ki je kazal ie še rahle znake življenja, in manj ranjenega Podobnika, ie nekaj minut po zločinskem dogodku odpeljal avto ljubljanska reševalne postaje v splošno bolnico, kjer so obema nemudoma nudili potrebno pomoč. Garbas pa se ni več zavedel in je kakšno uro po prevozu v bolnico zaradi prevelike izgube krvi umrl. Podobnik pa bo, kakor nam poročajo, lahko že jutri zapustil bolnico.
zastopnika Društva ostrostrelcev, zastopniki ŠLD in raznih strelskih in nacijonal-nih organizacij. Iz Kostanjevice so prispeli trije delegati tamošnje družine.
Goste je toplo pozdravil general Popovič, ki se je tudi zahvalil darovalcem za krasna darila, zlasti še divizijonarju g. Ili-ču, županu g. dr. Pucu, zastopniku bara g. dr. Guštinu in posebej še generalnemu ravnatelju TPD g. Skubecu za podarjeno krasno dvocevko.
Izpregovoril je še divizijonar g. Iiic, ki je lepo očrtal naloge organizacije in pozval vse navzoče, naj se je še bolj oklenejo. Takoj nato se je pričelo ostro streljanje, med katerim js ves dan igrala godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. čeri-na. Tekmovanje se je vršilo pod vodstvom g. Sterlekarja. udeležilo se ga je mnogo civilistov in vojakov. Konkurenca je bila zelo ostra.
Zvečer ob 20. se je vršil v restavracm pri Štruklju družabni sestanek m so bila razdeljena darila. Rezultate priobčimo prihodnjič.
Tatvina iz nagajivosti
Ptuj, 18. oktobra.
Šoba Ferdinand in njegova žena Urša v Sesteržah živita že dalje časa v sovraštvu in imata posestvo deljeno tako, da fflil vsak pravico do polovice pridelkov na po* sestvu. Žena stanuje pri sinu, kjer mu tudi gospodari na posestvu, ker se sedaj nar.aja pri vojakih. Ce se Ferdinand Šoba odstrani za kratek čas od posestva, izkoristi nie-rtova žena to priliko, da hitro pobere m odnese pridelke. Tako je tudi letos v mesecu septembru pobrala vse orehe. jaboAa in grozdje. Ker ni mogla vsega sama odnesti, si je seveda najela še pomagace. Ko se je Ferdinand Šoba vrnil, je prepovedal otresati iab'ane in žena, namestu da bi pridelke delila skupno z njim. ga je se dejansko napadla, njen pomočnik Sirec la-vel pa je vrgel moža po tleh. _ ^
Šoba je tatvino naznanil orozniKom. l.e-ni jo na 2000 Din. Žena se izgovarja s tem. da jc to revanža, češ, da ji je moz lansK? leto' pobral vse sadje. Z zadevo se bo vilo sodišče.
Vlom v občinski urad
Koprivnica, iS. oktobra.
V noči na soboto so neznani tatovi vlomili v občinski urad v Koprivaičk.mi Ivan« cu in prevrtali železno blag.sjno, v, teatere so cdi.esli preko 3200 Dir 9 gotovim ;n za 35.000 Din kolkov V b&fajn5 fee je na-liaialo tudi za 139.000 Din VTe^nostirh papirjev, katere so vlomilci pustili nedota.:-
r.jtne.	,
Ziikovci so očividno pričakovan, aa bo blagajna obilnejša. Če bi izvršili vlom dan poprej, bi res tud: več dobili. * je f.bčma baš n? dan pred vlomom izo'a'"-aioi večje vsote za razne občinske potrebe.
Oblastva so uvedla zasledovani vionvl-ccv. Preiskava na licu mesta je ugotovil, da so vlom izvršili pravi tatinski strokovnjaki.
Nov grob
Včeraj ziutraj je umrla v Ljubljani ga. Frančirka Primčeva v častitljivi starosti 75 let. Pokoinica. ki ie bila mati 13 otrokom. je doživela tri rodove. Pogreb bo v torek ob 16. z Ambroževeea trera 7. Bodi ii ohranjen blag spomin, žalujočim naše so-žalje!
A1! cl X«	^onn-^O
Vodnikove družbe za letos
JUBILEJNI Z
Lepa svečanost ob udeležbi delegatov iz mest in z dežele
Ljubljana, 18. oktobra.
V Kazini so se kmalu po osmi jutranji uri začeli zbirati delegati naprednih prosvetnih organizacij, včlanjenih v ljubljanski Zvezi kulturnih društev. Nekateri iz T j oddaljenih krajev so prispeli že v so-1: to zvečer, drugi z jutranjimi vlaki in avtobusi. ZKD v Ljubljani šteje blizu 270 društev in prav zadovoljiva udeležba je pričala, da je vsako društvo bilo zastopano po svojem odposlancu na današnjem prazničnem jubilejnem zboru ZKD, kate-r ga so s svojo navzočnostjo počastili tu-tT nekateri odličn' predstavniki in vidni ljubljanski prosvetni delavci.
Ker je dvorana ZKD v II. nadstropju bila Ie premala, so se zborovalci preselili v veliko kazinsKo dvorano. Posebno je bila opažena navzočnost našega novega praškega poslanika ministra dr. Grisogona, hi se je bii pripeljal z jutranjim brzovla-kom iz Beograda in ga je prva pot poveva v krog naših prosvetnih delavcev iz mesta in z dežele. Ko sta načelnik Ribni-kar in mariborski podžupan dr. Lipold sprejela dragega gosta v svojo sredo, je predsednik ZKD direktor Jug nekaj po 9. uri otvoril slavnostni občni zbor. Toplo j pozdravil poslanika dr. Grisogona, podžupana dr. Lipolda s severne meje, župane Lončarja iz Tržiča, Zakotnika iz Zgornje šiške in Pupisa iz Zgornjega Logatca, nadalje predsednika bratske mariborske ZKD * urednika Spindlerja, podstarosto
Ljubljanske sokolske župe br. Krapša, tajnika CMD . inž. Mačkovška, zastopnice narodnega ženstva, akademike in vse delegate, med katerimi je bilo hvalevredno lepo število učiteljstva. Ministru dr. Kra-merju, ki je prispel v dvorano kmalu po otvoritvi, je predsednik izrazi! posebno lep pozdrav v teku svojega slavnostnega govora.
V kratkem pa prav tehtnem bodrilnem nagovoru je g. Spindler izrekel čestitke mariborske posestrine, ki je bala ustanovljena pred šestimi leti in šteje danes že 292 društev, da je torej v banovini skupno nad 500 prosvetnih edinic. In dočim je ljubljanska ŽKD doslej ustanovila nad 80 javnih knjižnic, jih je mariborska tudi že 76, da jih je torej skupno nad 150, kar znači ogromen razmah naprednega prosvetnega dela. v Sloveniji in kar naj bodri k nadaljnjemu, še bolj poglobljenemu delu.
Predsednik dir. Jug je še prečital pozdravno pismo ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca z željami podvojenega, po-trojenega uspeha v bodočnosti, nakar je obeležil pomen današnjega jubilejnega zbora z naslednjim lepim govorom, ki so mu vsi navzoči sledili z veliko pozornostjo, ga večkrat prekinili s pritrjevanjem in slednjič stoje počastili spomin dr. Gregorja žerjava, ki se mu je govornik oddolžil z globoko občutenimi besedami zahvale.
Slavnostni g^vor direktorja Juga
Slavni zbor! V naravi vlada jesen, čas dela in žetve. V to bogastvo jesenske narave smo postavili tudi mi praznik svoje 5 jtve, praznik kulturnega dela, 10. občni Z or ZKD.
Vi, spoštovani predstavniki oblasti in vi c .ugi odlični zborovalci, predvsem pa vi r-,legati naših prosvetnih in kulturnih organizacij iz mest in dežele vse naše dravske banovine, ste prišli danes v Ljubljano, < > manifestirate za to naše kulturno delo, da se udeležite tega dneva, te borbe za novo sveže delovanja.
'Kljub temu, da slavimo 10-letnico svojega kulturnega dela v okviru ZKD, Vas ■vendar ni na stotine, gospodarske in dru-gr- prilike vam tega ne dopuste; tudi nam skromna naša sredstva ne dovoljujejo sijajne zunanje manifestacije, kakršno bi n?iše kulturno delo zaslužilo. Toda vi, ki ste tu, ste pač najboljši od najboljših. Ven-^nr pa stoji tej pomanjkljivosti in zunanji skromnosti nasproti toplo in vzvišeno notranje razpoloženje, veliko navdušenje in trdna volja, na novo zbrati vse delavne sile in jih posvetiti po kulturnem delu najvišji naši svetinji, ljubi domovini.
Deset let kulturnega dela
trsa naša ZKD za seboj. Točno, da se bomo v glavnem naslonili na dosedanje delo, zlasti bomo ohranili to, kar se je izkazalo za dobro in to še izpopolnili; opustili pa bomo vse, kar je slabega. Računati mo-ia.no seveda z napravami modernega časa. Danes je postopanje z oddajo prosvetnega blaga pač drugačno. Beseda zveni po vsem svetu, glasbeni film prodira, opere, koncerte poslušamo lahko kar doma. Tej velikanski nevarni tekmi moramo biti kos. Govorniku, igralcu moramo varovati torišče, govornik in poslušalec se morata videti, tisti izredno občutljivi valovi morajo med obema valovati. Tudi umetnost na odru mora ostati, dobro knjigo in lepo sliko je treba še vedno širiti, kajti slabejše ii manj vredno izrinemo lahko le, če nekaj boljšega nudimo. Na današnji dan bori o postavili mogočen mejnik dosedanjemu stremljenju, odtod naprej pa naj pelje zopet nova pot in nove smernice naj vodijo naše delo za živo spregovorjeno besedo pri predavanju ali na odru, za našo knjigo, za petje in glasbo, za naš film, skratka: za vse panoge našega kulturnega udejstvo-vanja hočemo zanetiti nov plamen, ki naj ta dan zaplapola, ki naj pozdravi sleher-nega kulturnega delavca po mestu in na (ieželi — vse to za izobrazbo našega ljudstva in za blagor naroda.
Toda ta izobrazba se ne sme nanašati samo na razum našega človeka, ne smemo pozabiti tudi srce in duha.
Srce našega ljudstva
je treba ogreti in njega duh razsvetliti taks, da bo narod sposoben spoznati resnico, hoteti dobro in imeti smisel za lepoto, to se pravi: mi potrebujemo danes trdne in kremenite značaje, mož v pravem pomenu besede, ki bodo pošteno in nesebično delali tako za dobrobit naroda v materialnem pogledu, pa tudi za duševne dobrine, ki bodo ljubili ne samo ožjo slovensko domovino, temveč tudi vso jugoslovensko državo in ki bodo hoteli živeti z vsemi različnimi deli te države v bratski ljubavi.
Za ta primer sem trdno prepričan, da b-) postala domovina velika, močna in mogočna. da bo sigurna in varna. Le v okviru močne države je mogoče misliti na krepek vsestranski razmah vseh človeških sil, le močna država nam nudi oni mir, brez katerega je življenje po vseh naših poklicih nemogoče, 'e trdna in krepka domovina nam bo prinesla srečo. blag-ostanje in z blagostanjem zadovoljstvo.
Uspehi take. tako dvignjene duševne kulture so neskončni. osrečijo, prinesejo blagostanje in zadovoljstvo, je torej in ostane pot izobrazbe edino zadovoljiva.
Naša ZKD je torej zelo velika prijateljica našega rodu, ker ga vzgaja k velikim moralnim dobrinam, za katere ležijo kali že v njegovi duši, v njegovi notranjosti, v slovenskem bistvu. ZKD mu hoče biti
učiteljica dobrega, lepega in resničnega.
To je prava, resnična in polnovredna kultura. In ker je tako, zato je prav, da imenujemo današnji občni zbor slavnostni zbor, da se s slavnostnim razpoloženjem soominjamo naše ZKD in izpolnimo s tem prijetno dolžnost naše zahvale do ZKD kot z'lo važnega činitelja v slovenski zgodovini.
Izrekam vam zatorej dobrodošlico, vsi vi veliki in mali kulturni delavci, ki ste danes prišli v našo prestolnico in ste tu. Vi 3te izmed mnogih poklicani in izbrani, da kot preizkušeni narodni in kulturni de-Ir.vci ustvarite narodu novo srečno bodočnost!
Z najiskrenejšim pozdravom pa se spominjam ob priliki našega kulturnega praz-
nika vseh ostalih podrobnih kulturnih sejalcev v sleherni še tako oddaljeni in mali vasici širom naše 'epe domovine, ki so voljni z nami podvzeti nove korake za nadaljnje kulturno delo in ki hočejo z nami vred zrahljati to ljubo slovensko žemljico, ki naj bogato obrodi, in tako narodu pokazati pravo pot k vstajenju!
Iskreno pozdravljena pa predvsem tudi naša mladina,
ki bi jo radi zbrali pod okriljem ZKD, da jo vzgojimo s kulturnim delom za domovino. Kajti mi hočemo krepostne mladine, resne, ki je narodno zavedna in jugoslovenska, krepostna ne ie telesno, temveč tudi duševno, da dobimo može, ki bodo ostali zvesti načelom našega rodu, ki bodo zopet imeli na novo smisel za ideale, za višje ideale, kakor smo jih mogli doseči v vseh teh letih svobodne naše države.
Slavni zbor v življenju je navadno tako, da si prihrani človek nazadnje to, kar mu. je najdražje. Zato mi bodi dovoljeno, da po ravnokar izpregovorjenih pozdravnih besedah, ki so veljale vsem vam, častiti zborovalci, pozdravim našega, tudi velikega kulturnega in splošno javnega delavca ministra g. dr. Alberta Kramerja, ki ima pri obilnem svojem splošnem delu vendarle tudi za ZKD mnogo smisla in veliko zanimanja in ji priskoči na pomoč, kjerkoli more. Bodi mu izrečena zahvala s prošnjo, da ostane v vse bodoče .iaklo-njen ZKD.
Počastitev dr. Gregorja Žerjava.
Slavnostni občni zbor ZKD ima slednjič izpolniti še eno, največjo dolžnost, da se spomni svojega ustanovitelja in duševnega očeta, največjega slovenskega kulturnega delavca, blagopokojnega dr. Gregorja žerjava.
Loči nas le še malo časa, ko bo padla zunaj na Ljubljanskem polju zavesa izpred
veličastnega spomenika, ki mu ga je hvaležni slovenski in jugoslovenski narod postavil na njegovem groblju. Prav je tako, saj je to narod sam odobril, da ovekoveči ponosni marmornati beli spomenik neminljivo slavo in hvaležni spomin na našega velikega voditelja Pa tudi ZKD mu postavlja danes s svojim desetletnim delom morda še mnogo lepši spomenik s tem, da proglašamo današnji dan za praznik spomina na Gregorja žerjava in izjavimo, da smo si Gregorja žerjava v srce uklenil, da bomo zvesto hodili po poti, po kateri je usmeril on nas, da nam je in ostane bleščeč in nad vse vreden vzor in zgled izredno delavnega in idealnega moža.
Bridka usoda temu možu ni privoščila niti trohice tud; ne motnega sijaja zemeljske sreče njesrovo neprestano delo in udejstvovanie, uničujoč ogenj misli v njegovi notranjosti, vse to mu je zdravje iz-pcdkooalo že v zgodnji mladosti. Ni mu ostalo' prikrito, da ne bo dolgo hodil po ljubi naši žemljici, tocla s tem večjim nemirom, z brezprimerno naglico je delal naprej. Delal je mrzlično kakor sviloprej-ka, ki si prede dragoceno svileno odelo, v katerem se sama zaprede v smrt.
že dolgo ni bilo v naših vrstah moža, ki bi imel tako izredno velik vpliv na javnost kakor pokojni Gregor žerjav. Dolgo je potrebovalo, da ga je narod razumel, da je spoznal njegovo vrednoto. Srečni smo mi, ki živimo v času, da ga razumemo, ko se baš uresničujejo vse njegove ideje in misli, srečni smo mi, da cenimo spomin na njega z največjo pieteto. Sklenem z zahvalo in z vdanim poklonom manom, duhu in duši blagopokojnega Gregorja žerjava: Slavimo Gregorja žerjava danes m v bodoče, ka?ti kar je življenje temu mozu nudilo premalo in le na pol, to mu moramo pokloniti mi in ves bodoči naš rod doce-
la!---
Dovolite mi končno, da tudi sicer sklenem svoj nagovor s ponovninj iskrenim pozdravom vsem vam. vi kulturni delavci, kulturni borci in seljaki! Zdravi!
Nato je tajnik ZKD v Ljubljani prof. dr Rudolf Koprivnik podal izčrpno poročilo o desetletnem delu Zveze. Vse zanimive navedbe in statistične podatke, ki dokazujejo uspehe sistematičnega dela na področju ljudske prosvete, je vsebovalo že naše poročilo v nedeljski šteyilki * Jutra«. Navzoči so večkrat dali izraza zadoščenju ter so z odobravanjem izkazali priznanje vodstvu ZKD.
Direktor Jug je slednjič še posebej pozdravil delegate ljubljanske češke Obce z univ. lektorjem dr. Burianom na čelu: Zbor smatra navzočnost predstavnikov bratskega naroda za posebno počaščenje, saj so nas ravno bratje Čehi bodrili h kulturnemu delu in nam v tem pogledu vedno bili učitelji. — »Preden sklenem,« je direktor Jug zaključil zborovanje, »je moja edina želja, da bi vse, kar smo slišali, šlo iz glave v srce in roko. Danes je omogočeno vsakomur, tudi siromaku, da gleda na vrhove naših kulturnih dobrin. Ostanimo v mislih skupaj in zavedajmo se vedno, da je širjenje prosvete v poslednjo našo vas najlepša naloga vsakega kulturnega delavca!«
Zborovanje je bilo končano v svečanem razooloženju okrog pol 11., nakar so se udeleženci formirali v sprevod in se kor-porativno podali iz mesta tja na ljubljansko polje, k večnemu počivališču dr. Gregorja žerjava.
-O-
13 IlIUlAaUU. a* o a aavajs
Na dobro obiskanih shodih v Ribnici in na Vrhniki so volflei soglasno odobravali politiko sedanje vlade in sklenili, da se polnoštevilno udeleže volitev
ai in nacionalni solidarnosti, odobravajoč poziv ministra Puclja, da je treba v interesu velikih, vsenarodnih in vsedržavnih stvari pozabiti na domače razprtije ter sc združiti v složnem delu.
Nato sta na kratko govorila šc gg. Ko-man in Kunst, nakar je predsednik Jelov-šek zaključil zborovanje s pozivom, naj zborovalci besede, ki so jih pravkar slišali, dobro premislijo in po njih uravnajo svoje postopanje ob volitvah dne 8. novembra.
Ljubljana, 18. oktobra, r. Minister g. Ivan Pucelj, ki se je danes udeležil odkritja spomenika pokojnemu dr. Gregorju Žerjavu, je izkoristil svoje kratko bivanje v ožji domovini ob enem tudi za to, da stopi v stike z volilci ter da jim pojasni politiko vlade in jih pozove v smislu ni enih intencij k složnemu nastopu pri nadaljnjem delu za ureditev države in pri volitvah v Narodno skupščino dne 8. novembra. Dopoldne je imel shod v Ribnici, popoldne pa na Vrhniki. Oba shoda sta bila izredno dobro obiskana, kar priča, da se povsod dviga zanimanje za politično življenje in za volitve.
V	Ribnici se je vršil shod v gostilni pri Cenetu in je bila prostrana dvorana nabito polna. Shodu je prisostvovalo nad 400 ljudi, kj so pazljivo sledili izvajanjem ministra Puclja. Zborovanje se je zaključilo ob navdušenem odobravanju politike narodne sloge in navzoči pristaši vseh strank, med katerimi so bili številno zastopani tudi pristaši nekdanje SLS, so po pojasnilih ministra Puclja enodušno izjavljali, da se ne bodo dali več begati od raznih hujskačev, temveč da bodo 8. novembra šli vsi na volišča, da pokažejo, da Slovenci hočemo to in tako državo ter da hočemo sodelovati pri veliki vsenarodni akciji, ki naj nas vse skupaj povede iz sedanje dobe gospodarske in socialne krize v boljšo in srečnejšo bodočnost.
V	enakem duhu je potekel popoldanski shod na Vrhniki, ki se je vršil v gostilni »Man tu a« pod predsedstvom domačina g. Jožeta Jelovška. Prostrana gostilniška soba in sosedna veranda sta bili nabito polni. Mnogo poslušalcev je moralo ostati zunaj, tako da so morali naposled sneti vrata in odpreti okna. da so mogli vsi poslušati izvajanja govornikov. Navzočih je bilo nad 300 ljudi. M;nister Pucelj je v skoro enournem govoru poiasnil sedanji ^ položaj v državi in v svojem dokumentiranem govoru obrazložil, zakaj je potrebno, da gremo 8. novembra vsi na volišče. Povdarjajoč, da sedaj ni čas za malenkostne preDire, je naglasi!, da so vsi pozvani k sodelovanju, da se v skupnem, složnem delu rešijo vsa težka vprašania sedanjega časa in ustvari boljša in lepša bodočnost za vse in vsakega posameznika. Zborovalci so burno pritrievali, ko iim je govornik na primerih iz vsakdanjega življenja pojasnil važnost novembrskih volitev za naš napredek na zunaj in na zno-
j tra j, ter so ob zaključku njegovega govo-• ra spontano priredili ovaclje narodni slo- .
mmm umrl
New York, 18. oktobra. AA. Edison fe danes ob 3*24 umrl v Westorsayu v državi Netv Jersey.
Hmeljski trg
Za te c, 18. oktobra. V preteklem tednu je bila tcndenca na hmeljskem trgu mirna kar je posledica zvišanja carine za uvoz hmelja v Francijo od 125 na 400 »rankov in v Nemčijo od 60 na 150 nemških mark za 100 kg. Od strani Francje dovoljen4 kontingent po ugodnejših carinah za goto--ve vrste hmelja za letos nima praktičnega pomena. Značilne so vesti belgijskih strokovnih listov, da namerava belgijska viada uvesti dovolitveno postopanje za jvoz hmelja, ker gre zaradi zvišanja uvoznih carin v Nemčijo in Francijo velik de' hmeha iz Srednje Evrope v Belgijo. Kljub temu se obeta žateškemu hmelju dobri kupčija ker znaša letošnja letana le približno 180 tisoč stotov po 50 kg in ker je z prve roke prodanih že nad 90 odstotkov Cene so ostale tudi pri mirni tendenc, čvrste in so plačevali 260 do 425 Ke. Končna tendenca tedna je bila mirna, cene neizpremeniene čvrste.
V	javnem markacijskem uradu se je količina registriranega žateškega hmelja v prejšnjem tednu zvišala na 80.7't0 stotov po 50 kg, v istem tednu prejšnjega leta pa je znašala ta količina le 39.500 s«o»ov.
V	Roudnici in v Ušteku so pri majhni količini blaga plačevali 250 do 330, v Dubu 175 do 200 Kč.
List; ugotavljajo glede pogajanj zastopnikov hmeljarskih organizacij v Berlmu. da je katastrofalni položaj na hireljskevn trgu nastal zaradi nadprodukcije in ker nonudba ni dovol. organ z rana Nemšk hmeljarji priznavajo težaven položaj, v katerem se nahajajo češki hmeljarji zaradi odredb Nemčije, ter so izjavili, da ne bi bil- proti temu, ako bi se češk r» hmeljar jem dovolile gotove ugodnosti. Te 'ežkoče bi as dale odstraniti z mednarod<y, ureditvi io produkcije in prodaje hmMia, ki pa za letoinjo letino nima več pomeua
Z Edisonom je preminul eden najmar-kantnejših tvoriteljev in predstaviteljev moderne znanstvene in tehniške dobe. Velikan razuma volje ln precizne smotreno-sti si je pribori toliko uspehov kakor še noben drug veleum nn tem polju človeškega udejstvovanja. Ime Edison je postalo sinonim za izumitelja, za človeka, ki venomer išče, razglablja in snuje žlaht-nejše oblike iz surove materije ter kroti ž njimi prirodne sile iz gole radosti nad borbo človeške inteligence s trdo in samovoljno prirodo.
Edison je bil svetel vzornik neštevil-nim mladim ljudem s poroštvom svojih besed, da uspeh vsakega velikega dela ne zavisi zgolj o^ prirojenih sposobnosti, marveč v devet in devetdesetih odstotkih od fanatične pridnosti in neomajne voije doseči zastavljeni smoter. Ne le tisto, kar je dala človeku narava, ampak kar si je sam priboril in privzgojil, je temelj, na katerem lahk. zida vse više in više.
Edisonova pojava zanikava dogmo o božjih izvoljencih, ki edini morejo doseči vrhunec človeške moči in slave. Mesto te je Edison postavil vero v moč dela in do-krajnega izkoriščanja normalnih duševnih in telesnih sposobnosti, ki po večini spe latentne v vsakem človeku in ki so
zadosten pogoj za nadpovprečne uspehe. Ta vera je največji izum njegovega velikega duha
Edison se je rodil 1847 v Milanu (Oh) v Zedinjenib državah. Njegova mladost ni bila rožnata, že v najzgodnejših letih je moral skrbeti za lastni kruh. Slepi pedagogi so ga kot manjvrednega in nediscipliniranega učenca vrgli iz šole. Poslej je teklo njegovo življenje na cesti, kjer si je s prodajanjem časopisov služil skromne denarce. Toda njegova neugnana življenjska sila ga je kmalu spravila naprej. Izdajati je začel lasten listič, s katerim si je opomogei do skromnega laboratorija v dosluženem železniškem vagonu, kjer so nastale prve drobtinice njegovega poznejšega, orjaškega tehniškega dela.
V železniški elužbi, iz katere pa je mo^al zbežati. ker je zakriv i trčenje dveh vlakov, se je seznani! z brzojavom. ki ga je kaj kmalu spopolnil v raznih podrobnostih. Se več velepomembnih izumov v te-legrafiji pa je napravil kot nredstejnik Gold Indicator Company. Ti izumi so mu prinesli toliko denarja da si je 29 let star že lahko uredil v New Yorku velik laboratorij. ki je postal odločilen za vse nie-govo kasnejše delo. V njem so se rodili vsi najvažnejši Edisonovi izumi, ki so ponesli slavo njegovega imena širom sveta.
Tu je nastal fonograf, iz katerega se je razvil današnji moderni gramofon. Tu je Edison spopolnil telefon, dinamo stroj in kinematograf, izdelal sistem večkratne telegrafije, pri katerem se lahko oddajajo po eni sami žici štiri brzojavne depeše hkrati ter izumil svoj znameniti akumulator. In v tem laboratoriju je slednjič zasijala prva žarnica, znanilka nove dobe v znamenju najmočnejše prirodne sile-elektrike.
Toda med temi prevratnimi izumi, ki so odločilno vplivali na razvoj naše dobe, je napravil Edison še nešteto manjših iznajdb na skoro vseh področjih tehnike. Povsod v praktičnem življenju nas obdajajo sadovi njegovega dela. Edisonov veliki duh j3 us.varjal konkretne in neposredne dobrine v dobrobit človeštva, zato mu je vsak izmed nas dolžan nekaj hvale za lepše in udobnejše življenje.
Solnčna jesenska nedelja - Spominska žalna svečanost za Gortanom - Zastr«plfenje z gobami - Tram mu je
zlomil roko
Ljubljana, 18. oktobra.
V soboto nebo ni nič kaj kazalo, da bomo imeli
lepo solnčno nedeljo.
Pa se je ponoči barometer nekoliko dvignil zjutraj smo imeli nekoliko meglice, ob 10.' dopoldne je pa žc sijalo solnce. Malo hladno je bilo sicer dopoldne in so se zato že pojavljali kožuhi in zimske suknje na promenadi, ki jc bila prav živahna. Popoldne je pa solnce postalo tako toplo, da so jo ljudje mahnili v naravo tudi brez površnikov ali so jih pa nosili na rokah Nedelja je v splošnem potekla mirno. Policija ni imela dela, reševalna postaja je pa intervenirala v dveh primerih.
Ob pol 11. se je vršila v cerkvi sv. Jo« žefa spominska žalna svečanost
z zadušnico za pokojnim Gortanom. Zadušnice se je udeležilo mnogo občinstva, zlasti pa akademske omladine. Po masi 60 odšli udeleženci v sprevodu pred univerzo kier so položili trnjev venec k spominski plošči, akademski pevski zbor je zape dve žalostinki, akademik Iskra je pa imel kratek nagovor in pozval prisotne, da po-
častijo spomin pokojnika z enominutnim molkom, nakar se je množica mirno razšla.
Zastrupljen je Rodbina Rusa Samarskega, m sicer vsi člani: Nikola, njegova žena Rozalija \n otroka Vladimir in Helena, je uživala aa-nes opoldne gobe, ki so jih sami nabirali v soboto v gozdu. Gobe pa niso bile užitne in kmalu po kosilu
je vsem postalo slabo. Najprej je začel tožiti o bolečinah mož in ker1 ni mogel vzdržati, se je sam odpeljal v bolnico, dočim je malo pozneje reševalni avto prepeljal v bolnico ženo Ro-zalijo, v otroško bnlqico pa oba otroka. Vsi so bi ju vali in bilo j m je zelo s.abo. V bolnici in v otroški bolnici so roditeljem in otrokom izprali želodce in jim nudili potrebno pomoč. Kakor nam poročajo, je vsa rodbina že izven nevarnosti.
Tram mu je zlomil roko. V bolnico je morala danes reševalna po* staja prepeljati Antona Božjaka iz Spodnjega Loga Božjaku je
padel tram na levo roKo in mu jo zlomil. Poškodba pa sicer ni nevarna.
Lep večer Zveze naprednih starešin
Ljubljana, 18. oktobra. Sestanek, ki ga je za enoči sklicala v restavracijske prostore »Zvezde« Zveza naprednih jugoslovenskih starešin, se je pre* tvoril v nenavadno prisrčno manifestacijo skupnosti in tovarištva napredne inteligence, kakršnih b- si želeli šc mnogo
Morda pa je temu novemu duhu med naprednim starešinam kumoval sedanji resni čas? Naj bo temu kakorkoli, zborova-nie ki' «a je otvoril častitljivi predsednik « 'dvorni svetnik GabrijelciČ se je kaj kmalu izpremenilo v diskuzijski večer, ki je spravil na tapeto najbolj pereča vprašanja našega javnega in političnega življenja. Minister dr. Kramer. tudi sam c an starešinske organizacije, je v debati, ki se je razvila po poročilih Zvezinih funkcij onar-jev na željo, izraženo od raznih govornikov, nanizal niz svojih pogledov na sedanji položaj v državi in na vlogo, ki jo ti zgodovinski časi nalagajo narodni inteligenci v Sloveniji Z zanVnanjem je slcdiia v izredno častnem številu zbrana družba, med njo tudi mnogi izvenljubljanski stare* Le temeljitim in mforniativnim^vaj^
niem dr Krsnaerja in se mu zahvalila na koncu z velikim apavzom
Govorili so še mnogi staresine in raz govor se je razvil tako živahno ,n napeto da ie bila dvorana še docela polna, ko je g predsednik Gabrijelčič ravno o polnoči zaključil sestanek z željo, naj bi mu sled.-Io še mnogo enakih
Ob lave
Za pokojnin Francetom O urinom se bo brala maša zadušnica v sredo dne.21 t -.r rhinni eprkvi sv. Petra ob 7. zjutraj.
Pri bolezn^h žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo naravnost na popoln način Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Jo-sefovo« vodo dobro, če jo mešamo s toplo vodo ln izp'j*mo zjutraj ua tesč želodec. »Franz .To«efnva* eTenčic* se rfnbi v vseh lekarnah, drogerijah in spocerijskih trgovinah.
Lepo uspela sadna razstava v Domžalah
Na vzpodbudo podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Domžalah in poaruž-nice Kmetijske družbe se je vršila včeraj lepa sadna razstava v dvorani Godbenega doma. Razstavo sta aranžirala šolski upravitelj g. Horvat iz Ihana in šolski upravitelj g. Majer iz Doba. Pomagala sta g. Menart iz Domžal in g. škofic iz Jarš. Razstava je v vseh pogledih prav dobro uspela. Ob pol 10. zjutraj je otvoril prireditev sreski načelnik g. Voušek z lepim nagovorom, nakar je imel prav poljudno strokovno predavanje sadjarski nadzornik v pokoju g. Humek iz Ljubljane.
I^zstava je bila pestra in poučna. Vseh razstavljalcev je bilo nad 95, ki so razstavili najrazličnejše sadne sorte. Obisk je cil izredno velik, saj je bilo lepo vreme, ki ;e privabilo na stotine ljudi k prireditvi. Skoda le, da je bilo preveč sort jabolk in hrušk, ali v'sredini je bil tudi sadni sortiment za ondotni okoliš. Ta je obsegal naslednje sorte: bobovec, lanzberško reneto, prinče-vo jabolko, Baumannovo reneto, Boikovo jabolko, jonatan in ontario. Na razstavi ste bili tudi zastopani »Chemotechna« s svojimi preparati in tvrdka Stupica z raznim sadjarskim orodjem. Sadje je bilo razstavljeno po večini na krožnikih, mnogo pa je bilo tudi zapakanega v ameriških zabojih, ki jih je aranžirala šolska deca iz Ihana pod vodstvom svojega učitelja.
popoldne ob 16. se je vršilo filmsko kmetijsko predavanje v Sokolskem domu. Udeležba je bila izredno velika. Nad 200 poset-nikov se je zbralo iz bližnje in daljne oko-lice Domžal, kakor iz Radomlja, Rove. 2ic, Ihana. Beričevega, Dragomlja, Lukovice, Trzina, žej, Krtine in od drugod. Filme je tolmačil poljudno tajnik Kmetijske družbe g. Kafo1 iz Ljubljane. Tudi s to prireditvijo so bili obiskovalci zadovoljni, ker se je v filmih pokazalo zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni z raznimi sredstvi, laiie razstava živil na nemški kmetijski razstavi v Dortmundu 1. 1927
V ponedeljek se bo predavanje ponovilo ra šolsko mladino iz vse okolice Domžal, tako da bo tudi mladina deležna prekorist-nega pouka.
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
Tehnični del rubrike ureiuje avtoiehmau oddelek Vacuum UU Companv. d. A.
Najpomembnejša dirka na Černomercu
Kakor smo že v naši zadnji ponedeljski številki poročali na kratko med telefonskimi vestmi, se je vršila preteklo nedeljo na zagrebškem dirkališču Černomerec dirka motoristov, ki je med dosedanjimi gotovo najpomembnejša. Tokrat namreč na iir-kališču nismo videli samo domačih konkurentov, ampak motoriste mednarodnega slovesa na čelu z Angležem Mickie Scottom in letečim Dancem, Nielsom Soerensom. Razen teh pa so bili tu še znani vozači Franz Killmayer za Nemčijo. Einer Knud-sen za Dansko ter Vaclav Liška in Zdenpk Herman za CSR. Zanimanje je seve bilo osredotočeno v prvi vrsti na Soerensena, Ki je že enkrat postavil na zagrebškem dirkališču rekord in ki je našim krogom znan pod imenom »leteči Danec«, in na Mickfe Scotta, ki je bil navdušenim športnikom znan samo po poročilih o dirkah v inozemstvu. Nikakor pa niso bila publiki neznana tudi ostala imena inozemskih vozačev in zato ni čudno, da se je na dirkališču zbralo toliko publike, da reditelji in redarstvo niso vedno ostali gospodarji situacije in js zaradi navdušenja publike moralo biti tekmovanje za nekaj časa prekinjeno ... Publike je bilo gotovo okrog 20.000. kar je za naše razmere rekord.
Par minut pred startom polni Mickie Scott motor z Mobiloilom.
Samo krožno dirkališče Černomerec je dolgo le 800 metrov in dejstvo, da je elipsa le tako kratka, nam pove, da morajo 4 zavoji biti zelo ostri. Tu leži tudi vsa tehnična težava vožnje, ki je v tem primeru zelo velika. Vozač mora res biti specijalist krožnih prog, ker le tedaj lahko doseže po membnejši rezultat. Tehnika vožnje, ki smo jo, z malimi izjemami, do sedaj videli, je bila popolnoma druga, kakor pa pri zadnji dirki. Niels Soerensen, Mickie Scott in deloma tudi drugi inozemski vozači so jemali zavoje v polnem diru; za gledalca trenutki, v katerih prevladava občutek straha, da, skoro groze, za druge, ki so sami vozači, pa trenutki največjega priznanja, vozaču, pomešanega s trenutnim občutkom, da je riziko tekmovalca vendarle prevelik.
in Hinkom Ceričem (Maribor). V za vojni vožnji je bila konkurenca res zelo ostra, na ravnem deli, proge pa je imel Uroič prednost zaradi hitrejšega motornega kolesa. Dasi je Uroič prišel prvi na cilj. se mora tudi Ceriču priznati velika sposobnost, šerifi je prevozil 10 okrogov v času 6'6" 1 5 in je zaostal za Uroičem za 1" ' .-,. Na tretjem mestu se je plasiral VJ. Zorčič na DKW-u (Zagreb) s 6,19" -'s-
V drugi kategoriji (turistični motorji do 1200 ccm) imamo zopet iste vozače. Le rezultat je nekoliko drugačen. Prvi Uroič 6.6", drugi Zorčič 6,6" Vš, tretji 5enč 6 10". Ta kategorija je vozila 10 krogov.
'Mnogo bolj zanimiva je bila kategorija motorjev do 3-50 ccm V tej se je razvila borba med starim prvakom štrbanom m Uroičem, ki je hotel na vsak način prevzeti njegovo mesto v domačem motor športu To mu je po zelo hudem boju tudi uspelo. Uroič je prišel na cilj za W5" prej. kakor pa štrban. ki je rabil za 10 krogov 5.50" <tr,-Štrbanu je uspelo v nedeljo zmagati le v kategoriji motorjev do 500 ccm, v Kateri je "prevozil 10 krogov za 5.46" in Vg. Drugi te kategorije je bil Zorčič (6,10" 4t,), tretji pa Ljubljančan šiška (6.16" m
Zanimanje publike je še naraslo, ko so se pojavili na startu mednarodni vozači: Kill-mayer, Liška in Zdenek Herman. Tem se je priključil tudi domači vozač Uroič. Zanimiva dirka v kategoriji do 350 ccm se končala po 10 krogih z rezultatom: I. Kill-mayer 5,47" 1k (povprečna hitrost 82 9^0 kilometrov na uro), II. Liška 5,50" in III. Uroič 5,56".
še hujša borba pa je bila v drugi mednarodni tekmi, — kategorija do 500ccn.f — kjer se je razvila najhujša borba med Scottom in Soerensenom. Ta dva vozača imata take kvalitete, da je zelo težko reči, kdo je boljši. Strahovita hitrost vožnje v zavojih je pri obeh vozačih plod take rutine, ki je bolj podobna akrobaciji, kakor pa onemu, kar se splošno imenuje tehnika vožnje. Ta kategorija je dala v tako kratkih vremenskih presledkih toliko prizorov, ki so razburkali živce tudi najflegmatičnej-šega opazovalca, da se je p-blika po 3 C okrogih, t. j. po končani vožnji oddahnila. Prehitevanje je sledilo drugo za drugim in da ni zadnje kolo Soerensenovega motorja ostalo brez zraka vse štiri zadnje okroge, bi končni rezultat bil morda drugi. Take si je priboril I. mesto Mickie Scott (5,23" 3/3 ali povprečna hitrost 89.136 km na uro). Soerensen je prišel na cilj v 5,26" */;>, a tretji je bil Einer Knudsen v 5,30".
Einer Knuasen, ki je dosegel v mednarodni tekmi do 500 ccm III. mesto.
Leteči Danes Niels Soerensen v svojem boksa
Dirka se je pričela okrog 15. ure. Najprej so prišli na vrsto domači vozači. V kategoriji motorjev do 250 ccm, ki so imeli prevoziti 10 krogov (8 km), se je razvila interesantna borba med Uroičem (Zagreb)
Vsi trije vozači, ki so zadivili publiko, so vozili na motorjih Rudge in so uporabljali posebne vrste Gargoyle Mobiloil.
Zanimivo je tudi, da je Niels Soerensen prevozil v tej kategoriji najhitrejši okrog dneva. Za 800 m je potreboval 31 in 1 '3 ee-kunde. Tega rekordnega časa okroga ni dosegel do sedaj noben vozač na tem dirkališču.
Omeniti nam je tudi še Kategorijo motornih koles do 1200 ccm s prikolico. Ta je vozila le 5 okrogov (4000 m) in je dala naslednji rezultat: 1. Sollar 3,19" in i/s, 2. šildhabel 3,23" 2/5, 3. gospa Boškovičeva, 3,40".
Če kratko resumiramo, moramo reči, da je ta nedelja bila za motorni šport v naši državi gotovo najpomembnejša in da so rezultati, doseženi v narodnih in mednarodnih vožnjah, v vsakem pogledu zadovoljili.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
aroslav Hašek:
švejk pred vojno
5. Šveik kot letalec
Avstriia ie imela nred voino tri vodliive rrakoolove. osemnaist nevodliivih in oet letal. To ie bila avstriiska zračna sila.
Dobri voiak Šveik ie bil v korist in slavo vsesa oddelka Drideiien letalskemu oddelku. Maiorei ie vlekel na voiaškem letališču le-ta'a i? hanearia in snažil kovinaste dele s tementinom in dunaiskim aonom.
Služil ie torei ori aeronlanih nrav od oo-četka. In kakor ie nrečastitemu feldkuratu v Tridentu skrbno znažil konie. tako ie z liubezniin in veseliem čistil krila in kadar ie vodf kot kadar straže k nosameznim bansarem iim ie vselei oravii: »Leteti ie treba zato ustrelite vsakogar, ki bi hotel ukrasti kak aeroplan!« Komai štirinaist dni no nastoou svoie nove službe ie imel leteti. To ie res nevarno naoredovanie.
Nadomestovati ie moral balast in leteti z oficirii. Toda dobri voiak Šveik se ni bal. Z t:asme--»Ti ie polete! v višino, sooštliivo cicIh of:ciria. ki ie vodil letalo in salutiral. če ie videl iti ood seboi nreko letališča viš-io catžc
In če so kie oadli doli in se ie letalo razb-io. tedai ie dobri voiak Šveik zmerom ca zlezel izoed ruševin, nomacal svoiemu oficiriu na noee in iavil: »Pokorno :av'iam. da smo oadli doli. da oa smo vsi ostali živi io zdravi.«
Bil ie n-av oriieten družabnik. Nekeca
dne ie letel s ooročnikom Herzieom in ko sta bila osemsto dva in šestdeset metrov visoko. ie odDOvedal motor.
»Pokorno iavliam. da nama ie nošel bencin.« se ie zaslišal za oficiriem nriietni Švei-kov clas: »Pokorno iavliam. da sem pozabil naDolniti rezervoar.«
In takoi nato ie zavDil: »Pokorno iavliam. da bova oadla v Donavo.«
In ko sta sa niuni srlavi oar trenutkov kasneie pokazali iz snenienili. zelenih donavskih valov, ie deial dobri voiak Šveik ki ie za oficiriem nlaval na bree: »Pokorno iavliam. da sva danes ootolkla višinski rekord.«
*
Bilo ie ored veFkim voiaškim letalskim praznikom na letališču v Dunaiskem Novem mestu. Kontrolirali so letala, nreizkusili mo-torie in končali noslednie nrinravo za no-let.
Poročnik Herzie ie hotel s Šveikom star-tati na dvokrovniku tioa Wrieht z Morisson motoriem s oomočio katereea ie moči brez za'eta zleteti s tal.
Voiaški atašeii tuiih držav so bili prisotni.
Za letalo poročnika Herziea se ie živo zanimal rumunski maior Greeorescu. ki ie sedel v letalo in si ogledoval vzvod in krmilo.
Dobri voiak Šveik ie na oovelie poročnika Herz:ea noenal motor nroneler se ie pričel vrteti. Šveik ie sedel nolee rumun-skeea maioria in z veliko vnemo nričel ure-ievati žičevie. s katerim ie bilo oritrieno
krmilo. Bil ie tako zatodien v svoi oosel. da ie maioriu nehote zbil čenioo z elave.
Poročnika Herziea ie oonadla ieza: »Šveik«. ti bedak, da mi zletiš k vsem hudičem!«
»Na novelie. eospod poročnik.« ie zakli-cal Šveik. zerabil za krmilo in vzvod Moris-sonoveea motoria — in anarat ie z močnim ropotom zletel od tal. Namah sta bila dvai-set. sto. dvesto, tristo, štiristo netdeset metrov visoko in sta letela nroti iueozahodu. tia k belim Alnam. s hitrostio sto netdeset kilometrov na uro.
Pomilovania vredni rumunski maior ie oriše' k sebi šele ko sta letela nad nekim ledenikom katereea naravne 'enote ledena polia in elobeli ki so ca erozeče in stroeo eledale ie zdai lahkn dodobra nroučil.
»Kai se ie zeodilo?« ie vprašal ves ostol-benel od strahu
»Letiva na novelie. nokorno iavliam.« ie sooštliivo iavil dobri voiak Šveik. »Gosood poročnik ie ukazal: »Da mi zletiš k vsem hudičem!« in evo. zdai letiva k niim. pokorno iavliam.«
»In kie se bova ustavila.« ie vprašal radovedni rumunski maior Greeorescu škleoe-taie z zobmi.
»Pokorno iavliam. da orav nič ne vem. kie bova nadla doli. Letim na novelie in letalo znam voditi samo navzgor zakai niz-dol i ni bilo treba nikol' voditi kadar sva se »žila z eosnodom nor^čmkom. Kn sva bi', enkrat eori. sva zmerom sama od sebe n->rUa doli.«
Višinsko krmilo ie kazalo tisoč osemsto šestdeset metrov. Maior se ie krčevito dr-
žal za droe in vpil no rumunsko: »Diu. diu. — bos o boe!« medtem ko ie dobri voiak Šveik snretno vodil krmilo in oel. da ie odmevalo od alnskih skal. nad katerimi sta pravkar lete-la:
»Tisti dan nai bo preklet, ko tale orstan si mi dala...«
Maior ie elasno no rumunsko molil in zraven strahovito nreklinial med tem ko se ie skozi čisto ozračie razleeal veseli elas do-breea voiaka Šveika:
»Povrhu dala si mi robček, si z niim bom snažil nuško...«
Pod niima se ;e bliskalo in ermelo.
Z ;zbu'ienirm očmi ie maior srledai predse in vnraša' ^ niskaiočim klasom: »Kdai bo teea konec?«
»Bo že enkrat.« ie smehliaie se odeovoril dobri voiak Šveik.« nazadnie sva z e0SD0-dom noročnikom zmerom kie nadla doli.«
Bila sta ravno nad Švico in sta letela dto-ti iueu
»Potrohenie orosim.« ie menil dobri voiak Šveik »ko bo zmanikalo bencina, bova že telebnila doli.«
»Kie na prav za nrav sva?«
»Nad neko vodo nokorno iavliam da ie sila dosti vode: naibrže bova nadla v mor-ie.<
Maior Greeorescu ie omedlel. Nieeov debeli trebuh se ie uiel med nalice in tam obstal.
In ko sta letela nreko Sredozemskeea mona. ie dobri voiak Šveik nel: »Kdor hoče bit' velik nai cmoke nridnn ie e"a. dva. Zato voiak ie velik.
ker cmoke nridno ie. ena. dva. So ti voiaški cmoki veliki kakor elava. ena. dva.« Dobri voiak Šveik ie vozil čez to neskončno morsko eladino. tisoč metrov visoko ie vozil in oel:
»General Greneville čez dvorišče hrabro stooa na boiišče.« Morski zrak ie zbudil maioria iz omed-levice Poe'edaI ie v e!ob:no in ko ie uele-dal morie. ie zavoil: »Diu diu!« in snet omedlel
Letela sta vso noč nenretreoma Mahoma oa ie Šveik notresel maioria ?n dobrodušno deial- »Pokorno iavliam. da nadava samo nekam oočasi ere.«
In res ie 'etalo ki mu ?e zmanikalo bencina nadalo in nadalo v nalmov eai v Tri-oo!;su v Afriki.
Dobri voiak Šveik ie oomaeal maioriu iz letala salufira' 'n deial: »Pokorno iavliam. vse '"e v redu!«
Dobr-: voiak Šveik ie s tem noletom nreko AId lužne Evrone in Sredozemskeea mor-ia v Afriko nostavi! svetovni rekord
Ko •> maior ue'eda' na'me 'p da' ŠvpiVu dve klofuti V 'ih '> ta smehHaip snrpiel. zakai iznolni' ip le ukaz eosnoda ooročni-ka: »Da mi zletiš k vsem hudičem!«
Kai se ie dalie zeodilo o tem 'e težko eovoriti ker b; bilo to našemu voinemu ministrstvu naibrže zelo nenriietno Prav eotovo b: demantiralo vesti da ie avstrii-sk-> leta'o nadlo v Trinolisu na tla zakai to b; brez dvoma novzmčilo razne mednarodne zapletliaie. — (B Z.)
Konec
Fogled na razbitino nemškega parnika »Denharen« ob brazilski obali Pred tremi leti je trčil parnik »Denharen« ob neki obrežni parnik in pri tem obtičal na sipini. Ker ga niso mogli takoj rešiti, so ga prepustili njegovi usodi
Kitajska preti z vojno
Jubilej ameriške neodvisnosti
George Washington, prvi predsednik Zedi-
njenih držav Danes (19. oktobra 1781) pred 150 leti so vojaki mlade ameriške republike porazili angleško armado pri Yorktownu. S to zmago je izvojeval Washington, poveljnik ameriške vojske in poznejši predsednik Zedi-njenih držav, prvi demokratični državi na svetu njeno neodvisnost, ki jo je po dveh letih priznala tudi Anglija
Novost v letalski tehniki
Dr. Raimund Nimfiihr,
dunajski letalski tehnik, je zgradil letalo, ki se po svoji konstrukciji bistveno razlikuje od dosedanjih. Stroj nima propelerja, ampak pregibna krila ter ga žene motor 1/10 KS.
Usoden lučaj
še majnika meseca je vrgel 13-letni deček v okolici Leobschiitza v Pruski fie-z>Iji kamen v neki avtomobil. Kamen je zade.1 steklo pred šoferjem, ga razdrob'1, in so drobci ranili šoferju oči. Naposled je oslepel. Zdaj je obsodilo kazensko sodilšče kmeta, očeta povzročitelja nesreče, na plačilo 200 mark mesečne doživljenjske odškodnine slepcu. Kmetu so zarubili posestvo nakar se je obesil.
Boj z morskim psom
Trgovski poslovodja Charles Matthews je gledal otroško kopališče v Greenport.u blizu Newyorka in nenadno opazil velikega morskega psa, ki se je prav počasi bližal obaLI. Prežal je na sedemletno dekletce, ki ni slutilo nevarnosti in je plavalo vedno naprej. Razdalja med napadalcem in žrtvijo je bila že neznatna.
Matthews je zagrabil železno nogo od prvega kopališkega stola in oblečen planil v morge. Sunkoma je odriniel presenečeno dete in na vso moč udaril morskega psa z železom po glavi. Pošast se je takoj obrnila v vodi in hlastnila po napadalcu. Odtrgala mu je polovico suknje, a se je zaletela na plitvino in obtičala na pesku. Matthews jo je pol ure z drogom udrihal po glavi, dokler niso dospeli drugi kopalci, ki so mu pomagali morskega psa potegniti na kopno in umoriti. Meril je nad 3 m.
Nedavno pa je postala žrtev morskega psa 201etna visokošolka v West Palme Beacheu v Floridi. Kljub kričanju številne množice se je odigrala pošastna nesreča. Pristaniški čoln je potegnil iz vode omedlelo dekle brez desne noge, ki je bila odgrizena visoko nad kolenom. Morski pes je čoln kljub streljanju z revolverji zasledoval do obale.
Velika doga, ki rjo je imela gospa Taka-no, žena japonskega trgovca v Harbinu, je nenadno postala odljudna, tulila in imela penast gobec, živinozdravnik, ki so ga poklicali je odredil takojšnjo preiskavo v postaji za dvomljivo živino v predmestju Modjagou.
Gospa Takano je z rusko služkinjo takoj odpotovala v avtomobilu in prosila šoferja, da bi hitel, šofer je storil vse mogoče, a pas je v avtomobilu zdivjal in hudo oklal gospo in služkinjo. S krvjo in peno pokriti sta komaj premagali besno žival, ki se je hotela lotiti še šoferja.
Če bi ušel pes iz aivtomobila, bi lahko postal nevaren za številne ljudi! na živahnih ulicah. Ko je dospel avtomobil na postajo, je takoj odredil živinozdravnik ustrelite^- steklega psa. šofer, gospa Takano in služkinja so morali takoj v bolnišnico, kjer so jih cepili zoper steklino in obdržali na opazovalnem oddelku.
Ladja, ki se potaplja že tri leta
General Cangkajšek, predsednik kitajske narodne vlade ISfa velikem političnem zborovanju v Nankingu je izjavil general Cangkajšek, da je Kitajska v primeru nadaljnje pasivnosti s strani Društva narodov pripravljena pričeti vojno za svoje pravice, za spoštovanje mednarodnih pogodb in za rešitev svetovnega miru
Angleški ministrski predsednik Mac Donald ima za svojo volilno agitacijo na razpolago več letal, ki so okrašeni z njegovo silko, da morejo volilci takoj pri pristanku letala vedeti, kdo je prišel med nje
Strupeni dež
Ameriški vojni zrakoplov »Los Ange-les«. ki je imel vaje nad Newyorkom, je r aredil umetno meglo, da bi ščitila o esio pred dozdevnem napadom sovražnih letalcev. Velikanske množice po ulicah in trgih so opazovale zrakoplov A oblaki iima so se nenadno zgostili in pričelo je de zevati. Ta dan so imeli vlažno meg-no vreme. Plin (tetra klorid), ki ga je spuščal zrakoplov, se je v vlažnem jraau spremenul v žgočo kislino. Kapijice tega umetnega dežja so ožga.e ljudem kožo in preluknjale obleko. Miožica je v div;: zmedi pobegnila y hišne veže in trgovine.
Moderna volilna borba
Stekel pes v avtomobilu
Zaključek jesenskega prvenstva lig* LNP
Po zmagi Primorja nad Svobodo in železničarjev nad Atletiki je vrstni red ta: Ilirija, Primorje, Maribor, železničarji, Svoboda, Atletiki. V državnem prvenstvu vodi čvrsto BSK — Ilirijan Neli Zupančič prvak v petoboju — Smučarji se že pripravljajo
5	4	0	1	12-0	8
5	3	1	1	11:5	7
5	3	1	1	17:10	7
5	2	1	2	10:9	5
5	0	2	3	7:13	?
5	0	1	4	8:19	1
Ljubljana, 18. oktobra. Z dvema tekmama v Ljubljani in v Mariboru se je danes zaključila jesenska li-gina prvenstvena sezona LNP. Vprašanje prvega mesta v jesenskem tekmovanju je bilo odločeno že prejšnjo nedeljo, ko je Ilirija dosegla B točk in je noben klub ni mogel več dohiteti. Danes je šlo le za to, ali bo Primorje zasedlo drugo mesto prvenstvene tabele, ali pa bo Maribor ostal na tem mestu. Maribor sicer ni igral in je bila njegova usoda odvisna od izida tekme Primorie : Svoboda. Primorje je sicer premagalo Svobodo, vendar pa smo od moštva, ki reflektira na sodelovanje v h-«ah za državno prvenstvo, pričakovali mnogo več. Treba bo pač še mnogo dela, da bo moštvo pridobilo nazaj eno znanje, katerega je enkrat imelo. Le boljša goldi-ferenca je Primorje postavila pred Maribor na drugo mesto. Pač pa moramo pohvaliti Svobodaše. ki so skoraj v vseh prvenstvenih tekmah dokazali, da njihov nastop v ligi LNP ni neupravičen.
V Mariboru so vel; ali kot favoriti Železničarji. ki so tudi zmagali ter bodo v spomladanska sezoni mogoče govorili se važno besedo.
Spanje tabele ob zaključku jesenske sezone je: IHrija Primorje Maribor Železničar Svoboda Atletiki
Primorje : Svoboda
2:1 (2:1)
Primorje: Jančigaj — Svetic. Hassl •— Zemljak, Sočan, Pišek — Jug, Franci, Še-nica Petelin, Uršič.
Svoboda: Krivačič — Zemljak, Potekal — Bitič. Boncelj. Bogme — Starman, Ja-nežič. Makovec, Naumovič, šušter ač. Sodnik g. Ochs iz Celja. Na igrišču Primorja se ie odigrala poslednja letošnja podsavezna Pgaška tekma v Ljubljani med Primorjcm in Svobodo. Vršila se je vpričo 5C0 ljudi, ki so prisostvovali ostri borbi za točke in ki so imeli dober del prvega polčasa opazovati tudi prav lepo borbo med svežimi in dobro ■zasnovanimi napadi Primorja, pred katerimi je morala obramba Svobode dvakrat kapitulirati.
Obe moštvi sta nastopali, kakor je razvidno iz postav, v spremenjenih postavah, ■pri čemer je bilo mnogo bolj opažati pri •Svobodi odsotnost običajnih igračev kot v •moštvu Primoria. Lepa igra je trajala kake pol ure, dokler se je v moštvu Primorja vse ujemalo. Potem pa se je Svoboda osvobodila pritiska, sicer bolj zaradi po-jemanja nasprotnikovih sil, ket pa po lastni zaslugi; ker pa ni imela v napadu formacije, ki bi dobro funkcionirala in ■znala izkoristiti napade slabosti protivne obrambe, se je igra čedalie boli trgala.
I VAŠE PLOŠČE
IN FILME
Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana
— Maribor.	1
Moštvo Primorja je zmago zaslužilo. Morda je po poteku tudi malo prapččlo izražena. PS,o tretjino je pokazalo igro iz onih dobrih časov, ko je še izvojevalo ' podsavezna prvenstva. Kombinacije so bile dobro izvedene, veza med poedinimi deli je bila dobra in zelo dobra, predvajale so se tehnične finese in — zabila dvn gola. Po preteku pol ure pa kakor bi odrezal. Začelo je v bekih in potem so se kopičile napaka za napako in končno je ponehal tudi napad s svojo aktivnostjo, ko ie uvidel, da mu ne uspe prodreti obrambnega zidu. Najbolj 5i del moštva je bil napad, v katerega je Šenica vnesel nekai sistema, ki je omogočal za cela razdobja razbremenitev lastne obrambe. Kvaril je vtis enotnosti v napadu Franci z navali sebičnosti, ki so upropastile nekatere zrele položaje. Halfi niso bili, z izjemo Zemljaka. na običajni višini, precej šibak je bil Pišek, ki mu je moral Sočan ponovno na pomoč in tako zanemarjal lastno . mesto. Branilca sta bila čedalje slabša, izrazito slab dan je imel Svetic, oba sta pa z nezanesljivostjo povzročala opasne situacije. Jančigaj dober, edini gol mu je zabil Hassl — neubranljivo.
Svoboda tudi v svoji zadnji tekmi ni razočarala, vsaj v kolikor se more smatrati tesen poraz za uspešen nastop. Poglavitna vrlina moštva je njegova borbenost in vztrajna volja, s katero gre v boj. Tokrat je moštvo vzdržalo do konca, ne samo to, proti koncu je uprizorilo nekaj resnih napadov. Edina hiba moštva, ki sicer razpolaga z dobrim startom, je premočna heterogenost poedinih delov. Tako je bil 'poleg solidne obrambe napad, ki je imel dobro zasedeni samo dve mesti: Ja-nežič, Makovec. Vse ostalo v napadu je bilo močno pod povprečnostjo, pa ni čuda, če je bila obramba preobremenjena. Halfi so se večji del igre omejevali na de-fenzivo, tako da je moštvo igralo v dveh linijah. Izkazal se je zopet vratar Krivačič, ki bi bil moral prvi gol vsaj poskusiti ubraniti, v drugem polčasu pa je držal vse.
Igra je bila odločena že v prvih fazah. Prvi gol je zabil za P. Zemljak že v 6. •min. s prostim strelom iz 20 m, tri minute pozneje je povišal Šenica iz lepo izdelane situacije v gnječi na 2:0. Sicer so vsa prizadevanja P. prinesla serijo kotov brez nadaljnjih uspehov. V zadnji min. prvega polčasa je zagrešil Hassl nepotreben foul, prosti strel po podaljšal izpred Jančigaja neubranljivo v mrežo.
Drugi polčas je sicer potekel v premoči P., toda tudi Svobodaši so se spuščali, včasih tudi nevarno, v nasprotno polovico. Rezultat se pa v tem polčasu ni menjal. Koti 6:3 za P.
Primorje rez. : Svoboda rez. 2:0 (1:0)
Rezerva Primorja' je v predtekmi z lepo živahno in temperamentno igro povsem zasluženo odnesla obe točki.
SF Železničar : Athletik SK
5:3 (1:1)
Maribor, 18. oktobra.
Poslednja tekma domačega liginega tekmovanja v Mariboru ni mogla zadovoljiti. Železničarji, ki šo nastopili z rezervnim vratarjem, sicer pa v isti postavi, kakor prejšnjo nedeljo proti Mariboru, niso mogli ponoviti igre prejšnje nedelje in so le po srečnem naključju rešili obe točki. Ne-sigurna igra obrambe se more opravičiti 6 tem, da je bilo mesto vratarja zasedeno po juniorju. ki pa ni zakrivil težkih napak in ga na dobljenih golih ne zadene neposredna krivda. Napad in krilci pa so bili lc 6enca svoie forme in se imajo zlasti v na« padu lc defenzivni igri nasprotnikovih krilcev zahvaliti, da je sploh, mogla priti do izraza. Proti boljšemu nasprotniku s takšno igro ne bi mogli uspeti. Z dobljenimi točkami stopajo Železničarji v vodilno skupino.
Atletiki so prijetno presenetili.^ Razpolagajo s svežim in živahnim moštvom, ki mu manjika le še primerne rutine Najboljše moči imaio v vratarju, levem krilu in srednjem krilcu. Obramba ima dober odbojen udarec, greši pa mnogo zaradi slabega plasiranja. Krilci so izrazito defenzivni. Napad bi mogel ob večji odločnosti izravnati igro.
Potek tekme je bil zanimiv le do 6rede drugega polčasa. Prvi gol so dosegli gostje v 6. min. po levem krilu. Še le v 23. min. se posreči Pavlinu. da strelja nvmo vratarja, ki se je prepozno vrgel, v mrežo go* stov. V 42. m;n položi obramba domačih levega napadalca v kazenskem prostoru, kar pa sodnik prezre. Drugi polčas prične s kotom za Ž.. V 4. min. srednji napadalec gostov lepo centrira s krila in pošlje žogo nemoteno' v mrežo. Dve minuti pozneje izenači Pavlin iz offs!dea. V 15. min. zviša Petriček po krivdi obrambe na 3 : 2. Celjani poskušajo vratarja domačih z dolgimi streli, vendar brez uspeha. V 24. min očitni offside Pavlina, ki pa ne vpliva na rezultat. V 28. m n pade po rok Pezdič-ka 4. gol za Ž. Minuto pozneje iz kota Pavlin. ° Deset minut pred koncem zniža Kocbek na 3 • 5. Gostje pridobe na terenu, vendar ostane rezultat neizpramenjen.
Pritegnitev sodnika g Dolinarja k težjim tekmam je vsekakor preuranjena. Njegove odločitve so dosledno prepozne in nejasne zlasti v presojanju rok in offsideov,
V	predtekmi je mladina ISSK Maribora v prvenstveni tekmi zasluženo z 9 : 0 (2 : 0) zmagala nad mladino Svobode, ki je topot prvič nastopila.
Dopoldne sta se srečala v prvenstveni tekmi SK Svoboda in rezerva SK Železničarja. Zmagali so Železničarji 7 : 1. Sodil je g. Bergant.
Državno-prvenstvene tekme
Včeraj se je v Zagrebu, Splitu in v šabcu vršilo V. kolo državnega prvenstvenega tekmovanja. Najvažnejša tekma je bila vsekakor v Zagrebu, kjer sta se srečala dva stara rivala za državno prvenstvo, BSK in Gradjanski. Zlasti je bila ta tekma važna za Gradjanskega, ki je igral na lastnem terenu in bi bil z zmago lahko prišel na čelo tabele. V nelepi tekmi, pri kateri je prišlo do velikih škandalov, so zmagali Beograjčani in BSK vodi sedaj čvrsto. Hajduk je, kakor je bilo pričakovati, zmagal na svojem terenu ter se je s tem zelo približal GradjansKemu. Nekoliko nepričakovano pa je prišla zmaga Saška proti Mačvi, zlasti zato, ker se je tekma vršila v Šabcu.
Prvenstvena tabela se je nekoliko izpre-menila ter izgleda sedaj takole: ESK	5 5 0 0 15:2 10
Gradjanski	5 3 1 1 6:4 7
Hajduk	5 2 2 1 8:7 6
Concordia	5 2 0 3 12:10 4
Sašk	5 1 0 4 6:15 2
Mačva	5 0 1 4 5:14 1
BSK : Gradjanski 2:1 (2:0)
Zagreb, 18. oktobra. Igra obeh moštev je bila v prvem polčasu dobra, v drugem polčasu pa je izrodila ter v naši športni javnosti ne bo zapustila dobrega vtisa. Strasti so bile tako razpaljene, da je prišlo do pretepa na tribuni ter je morala intervenirati policija.
V	prvem polčasu je bilo moštvo BSK v premoči ter je tvorilo homogenejšo in tehnično boljšo enajstorico. V drugem polčasu se je Gradjanski nekoliko popravil. Po pavzi je Gradjanski igral z 10. BSK pa z 9 igrači, ker so bili M Marjanovih, Ra-dakovič in Kokotovič izključeni.
Prvi gol za BSK je zabil v 33. min. Marjanovič. Drugi gol je padel po Nikoli-ču v 44. min., ki je iz daljave 2 m zabil žogo mimo Bratuliča v mrežo. Gradjanski je zabil svoj častni gol kmalu po pri-četku drugega polčasa po Kokotoviču. En gol Gradjanskega sodnik Fabris zaradi off sidea ni priznal
Hajduk : Concordia 3:0 (2:0)
Split, 18 oktobra. Ob zelo lepem vremenu se je v prisotnosti 3000 gledalcev vršila zelo živahna prvenstvena tekma med Hajdukom in zagrebško Concordio. Zasluženo so zmagali domačini.
V	22. min. je Bonačič oddal Benčiču, ta strelja, toda žoga se odbije od Demiča. V tem trenutku priteče Kragič in zabije prvi gol za Hajduka. V 30. min. lepa kombinacija Kragič—Lemsšič—Benfiič in zadnji postavi na 2:0. V 10. min. drugega polčasa odda Eonačič Kragiču, ki predribla branilca Concordije in z močnim strelom postavi na 3:6 V 16. min. kazenski strel proti Hajduku, ki ga strelja Premrl. Sodnik žvižga po strelu, ki je končal v mreži, off side, takoj nato pa gol, zaradi česar je nastalo med občinstvom veliko razburje-
nje. Sodnik pod vplivom nemira menja v drugič svojo odločitev in odredi out.
Sodnik Klug iz Budimpešte je razen te napake sodil dobro.
Sašk : Mačva 4:2 (3:0)
šabac, 18. oktobra. Močan dež je popolnoma pokvaril to prvenstveno tekmo. Igrišče je bilo poplavljeno in pred goloma skoraj n: bile mogoče igrati. Sodil je g. M. Popovič iz Beograda.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Na igrišču Hermesa: Korotan : Svoboda Vič 6 : 1. Svobodaši so igrali precej ostro. — Slovan : Jadran 1 : 0 (0 : 0). V prvem polčasu sta bili moštvi precej enaki, v drugem pa je Slovan prevladoval in je zmago, čeprav jc bila v 41. min. dosežena iz enajstmetrovke, tudi zasluži. Sodil je g. Bctetto dobro. — Na igrišču Ilirije: Ilirija rez. : Grafika 6 : 0 (3 : 0). Igra je bila zelo surova in je moral 6odnik g. Lukežič izključiti po dva igrača Ilirije in Grafike. Sploh je treba grajati vso prireditev. Rediteljev m bilo, ravnotako tudi ne službujočega odbornika. Ilirija je bila taktično in tehnično boljša in je visoko zmago tud' zaslužila
Trbovlje: Hermes : Amater 4 : 0 (2 : 0). Hermes je igral s 4 rezervami.
Praga: Slavi ja fNachod 2 : 2 (2 : 0), Bohemians : Kladno 3 : 1 (1 : 0), Viktorija Žižikov : Viktorija Plzen 2 : 2 (2 : 1), Šparta : Bata Zlin 4 : 2 (2 : 1), čechie Karlin : Teplitzer FC 3 : 3 (2 : 1).
Beograd: Ujpest : Jugoslavija 3 : 1 (2 : 0). Zaslužena /inaga gostov.
Sokol 3 : 0( 0 : 0).
O s i j e k : Grafičar : Makabi 1 : 1 (0 : 0).
Dunaj, Rapid : Hakoah 3 : 1 (2 : 1), NVacker : \VAC 1 : 1 (0 : 0), Vienna : Sportklub 4 : 1 (1 : 0), Nichoson : FAC 5 : 0 (1 : 0), Austria : Slovan 1 : 1 (0 : 1).
Budimpešta, Ferencvaros : Nemzeti 7 : 0, Hungaria : Vasas 4 ; 2- Kispest : III. okraj 3 : 1.
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Trenchcnate, suknje, obleko, perUo i. dr.
A. SPresSser
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Lahka atletika
Prvenstvo dravske banovine v petoboju
Včeraj so naši lahkoatleti nastopili zadnjič v sezoni. SK Ilirija je namreč priredila pstoboj za prvenstvo dravske banovine, ki je, sodeč po kvaliteti, uspel jako dobro, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni samo s štirimi tekmovalci. Pa tudi prireditev sama bi se morala všiti najmanj mesec dni poprej, ker so zdaj tekmovalci že izven forme in večinoma tudi brez treninga. Slednje se je posebno pokazalo pri 1500 m, kjer je komaj eden prišel pod 5 minut.
S skokom v dalj so se pričeli dobri rezultati: 1. Stepišnik M. (Ilirija) 6.40,
2.	Putinja (Primorje) 5.90, 3. Zupančič (Ilirija) 5.8S, 4. Banko (Ilirija) 5.29 m.
Druga točka je bilo kopje. Tu je bilo pričakovati zmage Putinje, a rezultat je pokazal drugače: 1. Zupančič 44.71!, 2. Putinja 40.99, 3. Stepišnik 38.70, 4. Banko 29.21.
Čas na 200 m je še dosti dober, če pomislimo, da je moral teči vsak tekmovalec posebej: 1. Zupančič 24.2, 2. Putinja 25.2, 3. Stepišnik 25.5, 4. Banko 26.7.
Nekoliko slabši rezultati so bili v metu diska: 1. Stepišnik 36.16, 2. Zupančič 34.25, 3. Banko 29.57. 4. Putinja 20.53.
1500 m pa je dobro pokazalo, da brez treninga ni mogoče doseči boljših časov in več pik: 1. Putinja 4.59, 2. Zupančič 5.22.6,
3.	Banko 5.26.6, 4. Stepišnik 5.38.6.
Prvenstvo dravske banovine si je osvojil Zupančič Neli (SK Ilirija) % 2915.645 točkami. Sledijo mu: Stepišnik M. 2716.25, Putinja 2326.185, Banko 2152.905.
število točk prvega je najvišje, kar so jih sploh kdaj pri nas dosegli, ne zaostajajo pa tudi drugi, če pomislimo, da je še do nedavna 2000 pik zadostovalo za sigurno zmago.
Težka atletika
Težkoatletski nastop SSK Maratona
Maribor, 18. oktobra.
SSK Maraton se je v soboto zvečer predstavil s svojo težkoatletsko sekciio. V rokoborbi so atleti nastopili za klubsko prvenstvo, v boksu pa so pokazali dva propagandna boja. Kakor kaže, si težka atletika pridobiva pri nas vedno vei prijateljev in pristašev, kar najlepše dokazuje do zadnjega kotička napolnjena dvorana.
Da se prvenstva čimpreje izvede, so bili atleti razdeljeni v dve skupini, v težko in lažio kategorijo.
Težka kategorija: Pircher je v 2.33 z lahkoto premagal Kovačiča. Vidic je po točkah podlegel Fischeriu. Dvomljivo zmago je v 4.45 odnesel Selinšek nad Verbičetn. Dogša je v 10.20 položil Divjaka. V odločilnem boju med Pircherjem in Fischerjem
je prvi v 11. min. sigurno zmagal in si s tem priboril prvenstvo kluba.
Placement: 1. Ivan Pircher. 2. Kari Fi-scher, 3. Pepo Vidic.
Lažja kategorija: Prvenstvo si je priboril Oto Gobec, ki je položil Hrastnika, Kemperla in Brcka. Placement: 1. Gobec Oto, 2. Breko Jurek. 3. Kemperle Janez.
Sledila sta dva propagandna boja v boksu. Spoprijem med Hartliebom in Šucem je ostal po ostrem in hudem boju neodločen. Borba med Drozgom in Štrukljem je bila res lepa propaganda za boks. Proti vsakemu pričakovanju je Drozg zasluženo zmagal nad Štrukljem. Drozg še mnogo obeta.
Zimski šport
Smučarski cross country
Smuška sekcija SK Ilirije je priredila za svoje člane prvi letošnji gozdni tek. Seniorji so imeli kakih 6 km dolgo progo, ki je bila precej težavna. S starta na Celovški cesti si je vsakdo izbral poljubno progo, a moral je pasirati kontrolo pri cerkvi na Rožniku. Juniorji so imeli progo dolgo okoli 2 km z obratom pri tivolskem gradu. V enominutnih presledkih so odšli 4 seniorji. ki so prišli v tem redu na cilj: 1. Rupnik 21.04. 2. Senčar 22.01, 3. Ilovar 22.08, 4. Ozvald 22.44.
Takoj nato je odšlo 8 juniorjev. ki so se plasirali takole: 1. šiki 8.35, 2. Miha 8.46, 3. Pesa 8.47, 4. Vito 8.48.
Cross-country teki za smučarje so jako potrebne prireditve, ki bi jih morali posnemati vsi drugi smučarski klubi. Tekino-valce navadijo na poznejše napore in ko pride do prvih smučarskih tekem, ima tak klub svoje tekmovalce že v formi, dočim si jo drugi le s težavo in počasi pridobijo.
Glavna skupščina Mariborskega zimskosportnega podsaveza
Maribor, 17. oktobra.
Danes se je vršila v hotelu »Orel« druga redna letna skupščina mariborskega zimskosportnega podsaveza. Za to skupščino jc vladalo v Maribora kakor tudi po vseh športnih centrih bivše štajerske veliko zanimanje.
Otvoril jo je predsednik MZSP g. Golu-bovič. Pozdravil je savezne delegate predsednika g. dr. Pirca, polkovnika g. Ožego-viča in g. šviglja in delegate klubov. Nato je v splošnih obrisih očrtai delo MZSP in njegovih organov. Končno se je spomnil najvišjega pokrovitelja jugoslov. zimskega športa Njeg. Vis. kraljeviča Petra in na njegov poziv je skupščina odposlala vda-nostno brzojavko Njeg. Visočanstvu, kar je skupščina pozdravila stoje s trikratnim krepkim »živio«. Nadalje so se odposlala pozdravna pisma banu dravske banovine g. dr. Marušiču, županu mestne občine mariborske g. dr. Juvan a in inšpektoratu banske uprave v Mariboru.
19 klubov je verifikacijskemu odboru predložilo 13 poverilnic
Iz tajniškega poročila, ki je lepo pregledno sestavljeno, posnemamo: MZSP šteje 19 klubov, ki imajo skupaj 691 verificiranih članov. Podsavez je posvečal pozornost svojim članom ter ob vsaki priliki storil korake za dvig zimskega športa. Podsavezni upravni odbor je imel v času sezone redne seje vsak teden, a po sezoni tudi ni opustil z delom ter se enako pripravlja v bodoče. Nad delovanjem svojih članov je budil ter jih bodril k aktivnemu udejstvovanju. Poudarjati je treba, da je
SPD Mežica predložilo kar tri načrte za postavitev skakalnic, a občina in tujsko-prometna zveza v Ribnici se tudi bavita na inicijativo MZSP z mislijo postavitve skakalnice. Tudi za Maribor je podsavez skušal postaviti skakalnico manjšega stila, a slabe gmotne razmere so to namero preprečile. Precej živahno je bilo tehnično delo članov, tako da ni bila skoraj nobena aedelja brez tekme. Podsavez je izdal poseben zimskosportni znak. Savez je imenoval za teritorij podsaveza posebno sodniško izpraševalno komisijo. Sedaj ima podsavez 15 sodnikov, radi česar se v pretekli sezoni po novo imenovani komisiji kljub zanimanju izpiti niso vršili. Pri pod-savezu se je vršila debata glede zimskih markacij, skakalnice, smučarskih poti ter so merodajni faktorji kazali uvidevnost za izvedbo teh projektov. Pozornost je užival podsavez od strani zveze za tujski promet v Mariboru, a tudi savez je vedno kazal veliko umevanja za težave podsaveza. V času zimske sezone, posebno o Božiču, so se vršili povsod tečaji, ki so bili povsod dobro obiskani. Zaradi zavarovanja članstva se je skušalo s primerno reklamo vzbuditi zanimanje, vendar zaradi neurejenosti ni uspelo doseči večjega števila interesentov. Tozadevno se je predlagalo savezu, da pokrene vse merč v svrho zavarovanja svojega članstva. Organizacija drsanja kljub velikemu zanimanju ni nikakor uspela zaradi skrajno nepovoljnih vremenskih prilik. Sankanje se goji in se je v sezon: izvedla tradicijonelna sankaška tekma Ruška koča — Ruše, ki jo je priredil ISSK Maribor. Podsavezno upravno delo je bilo zelo' osredotočeno organizaci ji v upravnem oziru ter je bilo odDoslanih mnogo dopisov v agitacijske svrhe članom. Tudi člani so se često javili ter s tem pokazali zanimanje. Savez sam je v marsikaterem oziru podpiral z nasveti ter je bilo vedno medsebojno delovanje složno.
Poročila podsaveznih funkcijonarjev je skupščina sprejela brez daljših debat in je bil izrečen soglasno absolutorij.
Prešlo se je na volitve nove uprave. Izvoljen je bil naslednji novi odbor: predsednik prof. Šile (ISSK Maribor), odborniki: Zdravko Stangl (SSK Maraton), Ivan Roglič (ISSK Maribor), dr. Jehart (Aljažev klub) Roman Vales (SPD Maribor), Parma (MSK), Venuti (Sokol), Golubovič (ISSK Maribor), Hren (Sokol), Voglar (ISSK Maribor), Eylert (Rapid), Marusig in Rauter (SK železničar). Nadzorni odbor: dr. Stamol in inž. Mies. Razsodišče: dr. Senjor, dr. Orožen, dr. Stor, j dr. Sekula in dr. Jettmar.
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi predsednik saveza g. dr. Pire, ki je v svojem govoru hvalil delo MZSP ter poudaril, da je MZSP najagilnejši podsavez v naši državi. Pozdravil je zlasti vstop Sokola Maribor v MZSP. V imenu vojske je spregovoril nekaj besed polkovnik Ožego-vič ter pozval skupščino, naj tudi vnaprej dela za procvit našega naroda.
Končno so še govorili gg. dr. Senjor, Majer. Krajnc, dr. Stamol in savezni tehniški referent švigelj, nakar je predsednik g. prof. šile zaključil n. občni zbor MZSP.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načel-stva bo danes v ponedeljek ob 18.30 v kavarni Evropa.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora v hotelu Miklič.
Važna plenarna seja JZSS bo danes v damski sobi kavarne Emona in prosimo nujne udeležbe.
Nedeljska kronika v Mariboru
Maribor, 18. oktobra. Po mrzlih dneh proti koncu tedna je nastalo včeraj popoldne zopet solnčno jesensko vreme, ki je izvabilo včerai in danes številne Mariborčane obojega spola na deželo. Mestni uslužbenci so se sinoči popeli k svojemu Pohorskemu domu na Pohorju, kjer so slavili obletnico likofa. Pridružili so se jim številni drugi planinci. Oba avtobusa, ki sta vozila do Reke, sta bila natlačena. Nekaj ljudi je odšlo danes tudi v Ruše-, kier so slovesno otvarjali tamkajšnjo moderno šolsko zgradbo, ki bo temu našemu malemu Beogradu zares lahko v ponos. Novo društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev pa ie priredilo prvi družabni izlet na Falo, kjer so si izletniki ogledali elektrarno, nato pa napravili izlet k idilični Devici Mariji v Puščavi.
Številne so bile snoči in danes razne prireditve. Središče zanimanja je bil sinočnji veliki simfonični koncert godbe kraljeve
garde iz Beograda v koncertni dvorani pivovarne »Union«. Obiskan ie bil razmeroma dobro iu tudi umetniški uspeh je bi! velik. Poslušali smo po dolgem času res umetniško glasbo. Prva današnja prireditev je bilo predavanje o vodovodnih napeljavah in o preprečenju poškodb. Predavanje je priredilo za hišne posestnike in druge interesente ravnateljstvo mestnega vodovoda v prostorih bivše kavarne »Parka«. Ob 10-je bila v vojašnici Kralja Petra slovesna
zaprisega dijakov novincev in goiencev. Izvršil jo ie poveljnik polkovnik g. Boža Putnikovič ob prisotnosti oficirskega zbora in skoro vse mariborske garnizije. Razen voiaštva so bili prisotni tudi rezervni oficirji in boievniki pod vodstvom svojega predsednika g. Jakoba Perhavca in številni meščani. Razpoloženje je dvigala godba 4o. pehotnega polka. Slovesnost So zaključili okrog poldneva razni pevski, godbeni in
telovadni nastopi.
V ljudski univerzi v kinu »Apolo« ,e istočasno predaval profesor g. dr. Ante b.od-
niak . ...
o pisatelju Francetu Levstiku.
Predavanie ie bilo prirejeno po ljudski univerzi in Zgodovinskem društvu v proslavo lOOIetnice pisateljevega rojstva. Dvorana ie bila nabito polna. Posebno mladina je bila zelo častno zastopana in je tako ponovno dokazala, da nimajo prav tisti, ki J! očitaio, da nima več smisla za kulturna
vprašanja. Kot strokovnjak ie profesor dr. Slodnjak orisal vse življenje in delo tega našega velikega moža in odkril tudi marsikatero novo njegovo potezo, ki doslej še ni bila znana. Navzoči so ga nagradili z navdušeno zahvalo.
Ob 11. je bila v stolnic, maša zadušnica za Vladimirom Gortanom
in bazoviškimi žrtvami. Udeležila so se je vsa narodna društva in ogromno število zlasti Primorcev. Pri maši je pel pevski zbor društva »Jadran« pod "vodstvom g. Laha, pridigal pa je istrski župnik g. Pavlic. Njegove besede so bile tako globoke, da so se skoro vse oči oro-sile.
Popoldne je pritegnil pozornost Maribora, kolikor ga je ostalo še doma, nogometni šport. Posebno veliko je bilo zanimanie za prvenstveno nogometno tekmo med celjskimi Atletiki in domačimi Železničarji in za lov na lisico, ki ga je priredil tukajšnji Motoklub. O rezultatih poročamo na drugem mestu.
Ponesrečil se je JUetni ključavničar France Sinko vič.^ki si ie pri padcu na športnem igrišču SK Železničarja zlomil levo roko v podlehtju. Reševalni avto ga je odpeljal v bolnico.
Razburljiv prizor
se je nudil danes okrog 10.15 pasantom pri železniškem mostu. 23ietna Dora S., soproga pomožnega delavca, se je vrgla — baje zaradi nesrečnih družinskih razmer — v valove Drave. Neki železničarji, ki so ribarili nedaleč proč, šo jo po daljšem trudu potegnili iz vode in jo izročili reševalnemu oddelku, ki jo ie prepeljal v bolnico.
Novi rudarski zakon
Beograd, 18. oktobra, p. Kakor smo poročali, je vrhovni zakonodajni svet svoječas-no predlagal nekatere izpremembe v načrtu rudarskega zakona. Ministrstvo za šume in rudnike je sedaj v smislu teh predlogov izvršilo definitivno redakcijo tega zakonskega načrta, ki bo v prihodnjih dneh predložen v" sankcijo.
Bolgarski kraljevski par v Italiji
Sofija, 18. oktobra. AA. Bolgarska agencija poroča, da je kraljevsk" par odpotoval v Italijo, kjer ostane nekaj časa. Kralj m kraljica potujeta Inkognito. Za Časa bivanja v Italiji bo bolgarski kraljevski par gost italijanskega kralja in kraljice.
ŽENA V SODOBNEM SVETU
0 feminizmu
v.
Klic francoske revolucijonarike Olimpije de Gonges po svobodi in enakopravnosti žene je odjeknil najprej na Angleškem: Mary WoIlstoncreft je (1. 1792) napisala znamenito delo »Obramba ženinih pravic«. Ideje, zastopane v tej knjigi, značijo še danes del feminističnega programa, a so v njeni dobi učinkovale skrajno revolucionarno. Prva je zahtevala reformo ženske vzgoje, napadala je indolentno, v tradicijah okostonelo aristokracijo, propagirala je ekonomsko svobodo za vse žene. Bila je vedno pripravljena na borbo, a nasproti najsiromašnejšim se9tram je bila polna dobrote in ljubezni. Pogumno je pokazovala tedanji farizejski družbi pravo zlo prostitucije. Pisala je: »Ako stoji žena nizko moralno in intelektualno, to absolutno n» ustreza njeni pravi naravi, temveč je pa sledica njene vzgoje, zlasti pa njenega so-cijalnega položaja.«
Ona je prva postavila zahtevo enake morale za oba spola v prepričanju, da je odprava dvojne morale najboljša garancija za splošen dvig morale
Istočasno kot Mary Wollstoncreft j«4 opozarjal idealni borec za ženske pravic* John Stuart Mili tedanji omikani svet na fcrivčni položaj žen v svojem delu »Pod-vrženost žene«.
Ideja o ženski enakopravnosti je naletela na Angleškem na močan odpor, dasi so se prav tam borile žene zanjo do skrajnih možnosti Ta borba je ustvarila na Angleškem armado sufražetk, ki so nastopale v vsem fanatizmom žene in so zaradi tega mnogo pretrpele po zaporih.
Kot glasoviti voditeljici sufražetk sta se posebno odlikovali Evelina Pankhurst in Mary Richardson.
Angleške sufražetke so na najradikalnej-še načine manifestirale svoje zahteve za žensko enakopravnost, od katerih je bil najizdatnejši gladovna stavka v zaporih. Moški in »dostojne« žene so se iz njih norčevali, zgražali se nad njimi, bile so za vso »spodobno družbo« nekaki nestvori Še danes velja beseda 6ufražetfca kot psovka, ki se je boje celo nekatere ženske. In vendar je borba sufražetk popolnoma razumljiva, njih način boja je bil pač potrebna reakcija na tedanje razmere in njih predstavnike. Večkrat se jim očita tudi preprosta, enolična obleka in vobče puri-tanska noša kot posnemanje moških. Toda tudi to je povsem razumljivo pri ženski ki se prične zavedati svojega človeškega dostojanstva in spozna poniževalnost vloge, ki jo je imela žena do tedaj kot objekt moževe naslade, ki mora misliti, govoriti, zlasti se pa oblačiti tako, da prija njemu. Zato so videle sufražetfce posebno v obleki, ki je bila zlasti v prejšnjih časih prikrojena vedno tako, da je dražila mo ževo čutnost, suženjsko odvisnost ženske ga spola od moškega. Moški se je oblačil praktično, kakor je prijalo njegovim razmeram, ženska pa 6e je morala oblačiti kakor je prijalo možu. Odtod odpor sufražetk proti modi.
Borba sufražetk je imela na Angleškem mnogo uspeha: danes sodelujejo žene v vseh javnih korporacijah in imajo dostop Jia vsa službena mesta.
Sodobno gospodinjstvo
Preokret žene, ki je zavzela odklonilno stališče proti življenju, ki ga je tako dolgo živela, je delno izšel iz spoznanja ne-dostatnosti obstoječih razmer, delno pa mu je vzrok v primeri s prejšnjo dobo povsem izpremenjeni gospodarski položaj naše dobe, iz katerega smo se naučili presojati reči in dejanja s povsem novega vidika.
Zato sta dobila dandanes pojma »gospodinjiti« in »gospodariti« čisto nov pomen. Ne pomenita več kakor ženi od včeraj »enostavno opravljati gospodinjska dela«, temveč podobno kakor pri ženi od predvčerajšnjega opravljanje dejanske gospodarske funkcije, pri kateri morata biti uspeh in potrošek sredstev — to so moči čas in denar — v pravem razmerju. Polje udejstvovanja današnje gospodinje se razteza torej, če ga označimo z geslom današnje dobe, na »racijonalno opravljanje dela« v gospodinjstvu. Temu popolnoma izpre-menjenemu osnovnemu stališču ustrezajoče je postalo danes gospodinjsko delo kakor vsako drugo delo v gospodarstvu v nasprotju z delom raziskovalca ali umetnika samo sredstvo za ohranitev in izboljšanje eksistence. S tem pa nikakor ni rečeno, kakor mnogi trdijo, da sta z modernim vodstvom gospodinjstva združena pomanjkanje skrbljivosti in ljubezni do reči. Nasprotno, delo, ki ga vršiš povsem stvarno z izločitvijo vsakega nimbusa, stavlja veliko večje zahteve na miselnost, kakor delo, ki ga opravljaš manj ali bolj priznano le za kratek čas. Seveda tu čustveni momenti nikakor niso na mestu, ker bi samo ovirali delo.
Ce pa gremo reči do dna, da tudi prej pri opravljanju hišnega dela niso soodlo-čevala čustva, kajti četudi je bilo ženi starega sloga »kuhanje z ljubeznijo« važen delovni faktor, se je vendar žena prav za prav le osredotočila na skrbno pripravljanje jedil, kvečjemu si je še predstavljala užitek jedcev. Prvi pogoj pravi ljubezni pa je sodoživljanje veselja in skrbi drugih, aktivno sočustvovanje z njihovimi stiskami. žena od včeraj, ki je bila stalno izdelana in izmučena, kar jo je umetno napravilo trudno in nervozno, v kratkih trenutkih počitka ni bila več zmožna vpostaviti v sebi odnos do problemov svojcev. Zato je osredotočila vsa čustva na opravljanje svojih poslov in jih je izražala v pripravljanju posebno tečnih in okusnih jedi. Sodobna žena pa si zaradi zavestno stvarnega odnosa do svojih dolžnosti pridobi časa za samo sebe in si s tem ustvari potrebne predpogoje za ukvarjanje s seboj in sodoživljanje.
Prav za prav pa ni potrebno, da bi pripisovali vprašanju, koliko je moderno vodenje gospodinjstva dobro to pravilno, posebne važnosti, zakaj čas je že odločil povsem v dobro sodobne žene.
Še o ženskem poklicnem delu
Sodobne žene si brez poklicnega dela pe moremo niti misliti. Idejni in materijalni so vzroki, da je žena spoznala potrebo gospodarske neodvisnosti in samostojnosti, vendar pa žensko poklicno delo ni pridobitev našega časa, temveč je zmerom obstojalo: najprej pri ženah sužnjev in tla-čanov, potem pri zakupnikih to pri isti so-cijalni stopnji pripadajočih odvisnikih od gospodujočega razreda, naposled pa pri proletarskih ženah.
Pesimist bo videl v dejstvu, da se je razširil prej le nižjim plastem pridržan način udejstvovanja na srednje sloje in višje kroge, dokaz proletarizacije, ki sta jo rodila vojna to povojni čas. Kakor je tudi karakterističen ta pojav za našo dobo — le pomislimo na stanovanjsko stisko to nje slabe posledice v kulturnem, socijalnem ta higijeničnem oziru — vendar ga ne smemo posplošiti, ker je gospodarska stiska povzročila na drugi strani prav zdravo puščanje krvi. To velja zlasti za razširjenje delovne dolžnosti na vse osebe, ki so bile vajene živeti v brezdelju in na račun dru-
gih, pa so sedaj prisiljene, da se preživljajo z lastnim zaslužkom.
Seveda pa je večini ljudi tudi danes Se življenjski cilj, za katerim streme, da bi imeli zagotovljene dohodke, ne da bi jim bilo treba za to delati, delno ker igra v njih življenju najodličnejšo vlogo želja po udobju, delno pa, ker ne morejo pozabiti prejšnjih razmer, ko so premožnejši sloji prebivalstva zavzemali prednostno mesto.
V vprašanju ženskega poklicnega dela ljudje pod pritiskom gospodarskih razmer splošno priznavajo novodobne ideje. S tem pa je bila zasekana važna zareza v kulturno pojmovanje preteklosti, kateremu je bila temelj predstava o potrebi močne moškosti, v prid nazoru, ki se ozira na priznanje splošne človečnosti, kajti žen iz nedavne dobe niso odvračali od poklicnega dela zato, ker so jih smatrali kot nesposobne za tako udejstvovanje, temveč ker naj bi po svojem družabnem to finančnem položaju podajale soljudem zrcalni odsev sposobnosti in vrednosti svojega moža (pri tem je bilo seveda neizbežno, da so nekatera slabo brušena zrcala podala le spako resničnosti). Zato so vrednotili žene, ki so s poklicnim delom dokazovale svoj in svojega moža slab gospodarski položaj, kot ljudi druge vrste glede na družabno stališče.
Toda zdravo, do nobenih družabnih na-ziranj odvisno mnenje se tudi prejšnje čase to obračalo proti poklicnemu delu žene kot takemu, temveč je izkušalo odpraviti po delovni preobremenitvi žene nastalo škodo, oškodovanje zdravja to zanemarjanje rastoče generacije. Nikoli pa niso mislili na to, da bi to pomoč premenili v denarno podporo, ki bi poklicno delo zakonske žene to matere napravila nepotrebno. Ne zato, ker je bilo todirektno skrbstvo, ki se razteza na odpravo škodljivih posledic, bolj ceneno, ali pa ker bi podelitev praktičnih predmetov jamčila primerno razdelitev sredstev, čeprav je bila tu še možnost druge uporabe (pretvorba v alkohol, nabava obleke, opreme itd.), temveč iz naravnega občutja, da žensko delo za zaslužek ne zasluži izpodbijanja, še več, da je glede na gospodarske razmere zadevnih krogov samo po sebi umevno to potrebno.
To pojmovanje je tako iz čuvstvenega kakor iz pravnega stališča povsem pravilno. Kar sta se zakonca združila, da živita skupno življenje, je samo po sebi umevna dolžnost vsake žene, da podpira moža, če njegovi dohodki ne zadoščajo, da bi sam nosil vse stroške gospodinjstva.
Obvezni pouk v gospodinjstvu so uvedli v Curihu. Po sedaj sprejetem zakonu se morajo vse deklice od 16. do 18. leta udeleževati tega pouka, ki obsega šivanje, kuhanje, krpanje, nauk o prehrani to nauk o gospodinjstvu to računstvu v gospodinjstvu. Glede na izobraževanje srednješolk to obrtnih vajenk bo izdan poseben odlok. Zakon je bil sprejet z veliko večino: s 78.477 proti 21.556 glasovom.
Nepopolna volilna pravica portugalskih žen. Portugalske žene so to poletje z odlokom dobile volilno pravico, toda le tiste žene, ki imajo zaokroženo srednješolsko izobrazbo.
Pri volitvah v luksemburški senat, ki so se vršile pred kratkim, je bilo postavljenih 6 kandidatk, od katerih pa ni bila nobena izvoljena. Edina senatorka, ki je dosedaj pripadala skupščini, je izgubila svoj mandat.
Akcija Mednarodne lige za mir in svobodo za razorožitev. Ta organizacija, je v vseh deželah, kjer je zastopana, otvoriia energično kampanjo za razorožitev: razširila je to naslovila na vlade objavo, ki je sestavljena v 17 živih jezikih to esperantu
in poudarja, da bodo vse mirovne izjave nesmiselne dotlej, dokler se bodo oboro-ževali. V mirovni izjavi prosijo vse vlade, da bi dale svojim delegatom določena navodila, da pregledajo vse razorožitvene predloge, v kolikor so praktično izvedljivi, da bo omogočeno podvzeti ukrepe za hitro uresničenje svetovne razorožitve. V posameznih deželah so zbrali že mnogo podpisov, v Angliji so govorili za pokrot Hender-son, Lloyd George to drugi govorniki.
M rs. Sidne VVebbs, znana socijalna poli-tičarka, ki je znanstveno obdelavala zlasti zadružna to združbena vprašanja, je bila kot prva žena imenovana za članico Angleške akademije. »Woman's Leader« toplo pozdravlja to imenovanje z značilno pripombo, da je to dejstvo majhen čudež.
Apel za odpravo reglementacije so naslovile mednarodne ženske organizacije na vlade tistih dežel, kjer reglementacija še obstoja. Zahtevajo odpravo v imenu nravstvenih zakonov, božjih zakonov, pravičnosti to trpljenja mnogih žrtev trgovine z dekleti in otroci. Sklicujejo se na dežele, ki so že zaprle svoje javne hiše in v katerih so dognali nazadovanje spolnih bolezni to dviganje javne morale.
Obvezne rodbinske doklade v Franciji. Po novem zakonu morajo vsi industrijski in trgovinski podjetniki in kmetovalci kakor tudi vsi delodajalci prostih poklicev pripadati kaki podporni blagajni ali podobni ustanovi, priznani od ministrstva dela. Ta blagajna bo izplačevala rodbinske doklade za vse legitimne, priznane in adoptirane otroke in za vse varovance, za katere morajo skrbeti delavci ali nameščenci, to sicer do izstopa iz šole (13 let).
Svetovna liga mater in vzgojiteljic za mir objavlja poziv francoske sekcije, ki ga pošilja v svet francoska mati Marie Lucas vsem materam sveta. Poziv se končava: Prokletstvo grozni zmoti, ki obstoja v tem, da je mogoče s silo pridobiti in braniti ma-terijalne dobrine, ki so: posest zemlje in zemskih zakladov: premoga, železa, petroleja. Kakšna blaznost je verjeti, da si je mogoče celo duhovne dobrine, kakor so pravica, mir, svoboda to sreča, priboriti s silo. Dobro so nam znani ugovori žena, ki jih vojna ni v ničemer izučila. Te pravijo: »Pojdite to pridigajte to ženam sovražnih narodov!« Ti ugovori so v vseh deželah isti to zakaj ne bi matere vseh narodov sklenile zveze proti skupni nevarnosti! Ali si nekaj let po smrti ne sličijo lobanje prijateljev to sovražnikov na bojnem polju? Sličijo si prav tako kakor krvaveča srca mater vseh narodov, če so izgubile svoje najdražje. Ne vprašujem te, kateri narodnosti pripadaš, draga mati! Pošiljam ti svoj topli sestrski pozdrav to svoje globoko sočustvovanje. Naj bi vas bolest preteklosti za vedno obvarovala pred novo bolestjo!
Večerno življenje v Pragi
Praga, gredi oktobra.
Je že tako v navadi pri meščanih večjih mest, da na večer redko ostajajo doma. Po utrudljivem dnevnem delu se jim hoče tudi mailo pozabe in zabave, kar jim odtrga misel od vsakdanjih skrbi.
Zvečer se prav za prav začne tu pravo, užiivanja polno življenje. Po ulicah se prelivajo ostrokričeče barve električnih žar« nie, razne svetlobne refklarne bičajo vid, lesketajo se v steklu in tlaku. Tramvaji so prenapolnjeni, avtomobili se prehitevajo in na križiščih čafcajo v dolgih kolonah na znak stražnika, ljudje pa hite po pločnikih za zabavami. Skrb dneva zamira in ee utaplja v razposajenosti večera. Biografi, gledališča, koncertne in p!e9ne dvorane, kabareti in kavarne, vse se polni in se izpreminja v praznično življenje.
Da pa izbira ni prav lahka, bodi omenjeno, da je v Pragi okrog 120 kinov, preko 25 gledališč in varietejev, ogromno šte-
vilo lokalov 6 koncertnim in kabaretnim programom m na ducate plesnih tečajev <n plesov.
Da so programi precej pestri in moderni, naj pokaže površen izvleček današnjega večera. Narodni divadlo daje Puocinijevo opero »Tosco«, v katen poje vlogo Cava-radossija slavni egiptovsk- tenorist Arman-do Tol<atyani Mesteke divadlo na Vino-hradech igra Croissetovo komedijo »Lju» bežen in film«. Komorn- divadlo daje priljubljeno veseloigre »Dama ^a volanom«. V Stavovskčm Jivadlu igrajo Vernerovo veseloigro »Pravica na greh« V Tylovem divadlu znano tonflimsko opereto »Dve srci v yA taktu«, ki je zelo priljubljena v enem delu publike Rokoko pred vata tudi po zvočnem filmu znano in najveselejšo praško malopridnico »To imajo lame rade« V Veliki opereti igrajo »Primavero«. Divadlo komik pa »Vse je sleparstvo« Itd
Kakor v gledališčih in varietejih. tako je pestrost tudi po kinih. Posebno veliko pozornost je vzbudil zvočni veletilm »Karel Havliček Borovsky«. Film prikazuje zadnja leta njegovega življenja, ko se je ves predal novinarskemu udejstvovanju in v tem tudi podlegel pod krutim policijskim sistemom ministra Bacha Glavno vlogo igra priljubljeni igra'ec Fran Smolik, član Mestnega gledališča. Režijo je vodil Immer-mann. Ta zvočni velefilm predvajajo že precej časa in hkratu v treh biografih V nadaljnjih štirih kinih predvajajo Clairovo mojstrsko komedijo »Milijon« Praiani zelo radi obiskujejo »Psohlavce,« češko narodno veledelo. V drugih kinih igrajo znane filme, kakor: Bratje Karamazovi. Dijak prosjak. Možje v offs'deu, V valčkovem raju, Operna reduta, Tropične noči, Tau« berjevo Zemljo solnca, Ariiano, Nj. Vis. poročnik, Anna Christie, Valček 'jubezni, Korvetni kapitan, Grock. Bela sestra. Valčkov čar in drugo.
Razen teh zabav so dan za dnevom plakatiranj z velikimi reklamami prvovrstni umetniški koncerti svetovnih mojstrov in so že par dni poprej navadno razprodani.
Češka filharmonija je otvoriia 7. t. m. svojo jubilejno sezono (30 letnica) s slavnostnim koncertom v Smetanovi dvorani. Dirigiral je pred razprodano dvorano eden najboljših evropskih dirigentov: Nikolaj Malko. šef leningrajske filharmonije, ki je pri praški koncertni publiki zelo priljubljen. Violinski virtuoz Natan Milstein. zastopnik mlajše generacije, kii si je priboril že evropski sloves, je umetniško dovršeno odigral Dvorakov violinski koncert v a-molu. Od manj znanih .<=fclad'b je Mla na programu tudi Čaikov*kega simfonična fantazija »Francesca da Rimnni«. Med koncertom je izpr&sovoril tudi praški prima-tor (župan) dr. Baxa.
S tem se je prav za prav pričela koncertna doba, ki se stopnjuje do božiča. Repri-ze reprezentančnih koncertov bo diirigiral v kratkem dirigent Molinari. Abonentne koncerte, ki jih prireja vsako leto Češka filharmonija, t>a bo dirigiral K B. Jirak.
V bližnji dobi bo koncertiral Vladimir Horowic, klavirni virtuoz iz mlajše gene« racije. Znani francoski virtuoz Frederic Lamond, ki ie pred dvrna letoma priredil izredno uspela ciklus Beethovnovih klavirjih sonat, bo tudi letos odigral Beethovnov ciklus v Pragi. Pa tudi Kubelik bo nastopil.
Pevsike koncerte bodo priredili Rihard Tauber, Lotte Lehmann. komorna pevka in članica državne opere na Dunaju, ki od-haia na koncertno potovanje v Ameriko, dalje Umberto Urbano, slavni baritonist milanske Scale, in egnptovsk tenorist Ar-mando Tokatyani, član Metropolitanke v New Yorku.
Jugor.
Ali si že Vodnikove družbe?
MALI OGLASI
msssEmi
Sirarja
specialista za ementalca — tamo prvovrstnega spreime takoj ali i>o dogovoru mie sama. Ponndbe na oglas. Dddelek »Jutra« pod šifro »Horvatič«.	45485-1
Fraktikanta
mlajšega in inteligentnega, k: bi rael veselje do po^la s pisarniškimi stroji, išče-jm proti plači po zmožnosti in delu. Predstavi naj »e med 2. in 3. nro pop. na nas':ov, ki ga pore ogl. oddelek »Jutra«. 45554-1
Sobarica
* dobrimi spričevali, dobi »lužbo pri mali rodbini. — Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«.	45732-1
Gospodična
brez službe, vajena pisalnega stroja, dobi mesto v malem obratu Ponudbe poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nu;no«.
45850-1
Iščemo
agilne gospode za sodelovanje
Gospodom, ki so dobro ver-sirani v knjigovodstvo — »e nudi lep postranski zaslužek Dobri akviziterji se sprejmejo tudi za stalno, proti fiksumn in provizij. Iščejo f« tudi
krajevni zastopniki
dravsko banovino. Pismene ponndbe na naslov! »Kartoteka«, Ljubljana, Selenbargova olica 6/1.
297-1
Kroj. vaj—ca
sprejme takoj Balon, Dunajska cesta 9. 46055-1
Šiviljsko učenko
sprejme takoj Dovič, Jesenice, Pod gozdom št. 1. Prednost imajo dekleta z dežele.	45680-1
Šiviljsko učenko
sprejme takoj K. Zanoškar na Poljanski cesti št. 49.
43060-1
Čevljar, vajenca
od dobrih staršev takoj sprejme čevljar J. Tk3vc, Roži« dolina, cesta V/8.
45054-1
2 dobra kamnoseka
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45750-1
Kroj. pomočnika
za fino veliko delo, * vse oskrbo v hiši sprejme takoj Anton Lukančič, Sto-žice 100.	46094-1
Vajenko
za domsko krojaštvo sprejmem. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46002-1
Vajenko
sprejme modni atelje Hity, Kongresni trg štev. 13.
45968-1
Služkinjo
k otrokom staro od 15 do 17 let. revnih staršev, sprejmem v službo. Zevnik. Dravlje št. 121.
46100-1
Vajenca
s hrajio in stanovanjem sprejme Narodna kavarna.
46124-1
Čevljar, pomočnika
za boljša dela sprejme takoj Mihael Tumšek, čevljar, črne št. 8 pri Brežicah.	46077-1
Kuhinjo sem voJila
za dnevno 2—300 gostov po hotelih v Dalmaciji in na Bledu zdaj že 5 let. — Želim nameščenja! Prevzela bi tudi hotel v najem kot družabnica in hotelska gospodinja. Kavcije sem zmožna. — Pišite na oglas, oddelek »Jutra« r>od »Št. 4750«.	45560-2
Strojnik
strojni ključavničar, trezen. vešč Wolfovih, Lan-covih in Asmanovih loko-mobil, elektrikar in žele-zostrugar išče mesta. Dopise prosim nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Stro'nik« 45796-2
Prodaialka
izučena v mešani trgovini, z večletno prakso, išče primerno nameščenje v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45696-2
Dekle
za šivanje in vsa hišna dela, išče službo — najraje pri šivilji. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 45627-2
Gospodinja
srednjih let, vajena vsakega gospodinjstva in kuhe. pridna ter poštona. gre kamorkoli — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gospodinja«.	45914-2
Kravar
dober molzač, vešč tudi strojne nnolže ter izdelave sira trapi sta, iiče primerne službe. Cenj. ponudbe na oglas. odd. »Jutra« j>od »Kravar«.	45839-2
Šivilja perila
p« šivat na dom — tudi izven mesta, ali v trgovino. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. 45980-2
Vrtnar
verzi ran r vseh panogah vrtnarstva, želi stalno ali tudi začasno namestitev. — A Lazar. Kolodvorska nI. št 31.	45978-2
Jedilnico
(orehovo) ter pisalno miso radi selitve poceni prodam Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	45979-12
Šivilja
samo za perilo, gre Šivat na dom. Naslov po-"e oglasni oddelek »Jutra«.	46.000-3
Camernikova šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. M (Juro Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijondrso«
Prospekt 15 tastooj — pi Site ponj I	251
f#
Voziček
prodam. Krekov trg 4.
45866-6
100 modernih gramofonskih plošč
zelo poceni naprodaj na Dunajski cesti št. 36.	45790-6
Gostilno
vzamem v najem v mesto ali na deželi v prometnem kraju. Ponudbe poslati na oslas. odd. »Jutra« pod »Najeim«.	45909-17
IX
Parno žago
v zelo dobrem stanju, na Dolenjskem blizu kolodvora ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 43242-20
Kupim hišo
z lokali in vrtom, v ceni 200.000 Din v okolici kolodvora v Ljubljani. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skrajni pogoji«. 45917-20
Trisob. stanovanie
z vsemi pritiklinami takoj oddam v Slomškovi ni. 10 — Kodeljevo. 45761-21
Sobo in kuhinjo
oddam v Zeleni jami. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	45724-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam v novi hiši za Din 275 s 1. nov., oddaljeno 15 min. od cestne želez niče. Ivana Legat, Brdo št. 63 .	45896-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	45809-21
Stanovanje
1 sobo in kuhinjo in vse pritikline oddam, istotam oddam prazno sobo. Zg. Šiška. Koseze 85, Lavren-čič.	45852-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. novembrom. — Naslon v oglasnem oddedku »Jutra«.	45988-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje rn pritiklin takoj oddam. Poizve se v gostilni pri »Kamniti mizi« v Zg. Siški 17. 46098-21
Opremljeno
stanovanje
sobe in kuhinje takoj oddam v najem v Mariboru, Frankopanska ulica št. 10/1 46062-31

Prazno sobo
»olnč&o, v centru mesu takoj oddam eni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45426-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje v Clgaletovi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46048-23
Opremljeno sobico
takoj odda Sušteršdč, Dunajska cesta, 41. 45963-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom — pri šentjakobski šoli oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45764-23
Veliko sobo
lepo, v visokem pritličju. • *»ro8t:m vholom, za pisarno ali stanovanje takoj oddam na Kralja Petra tr gu št. 8.	45867-28
Sobo
solnčno. z elektriko in posebnim vhodom oddam najraje zakoncema brez otnok. Naslov v oglas, od delku »Jutra«. 45903-23
Prazno sobo
iščem v centru mesta za krojaško obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za 1. november«.
45820-23a
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45744-22
JB «1 f i
Tenor saxofon
izvrsten, zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srebrn«.	46092-26
Ženitve
in poroke
posreduj« najbolj vestno diskretno koncesijonv rani Zavod za sklepanje zakonov »B e z o r« Zagreb, oošta 3 — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din.	213-24
Slike za legitimacije
dobiš v 10 minutah pri foto Joško šmuc, Marijin trg 8 — vogal Wolfove 1.
304-30
Fotoamaterska dela
kakor tud; /sa strokovna aela naredi do sedaj najbolje in najceneje fotograf Joško Smuc, Wolfo-va ul. !2 in špecialna fo-to-trgovina A. Šmuc, Marijin trg 8 — vogal Wo!fove ulice 1.	304-30
Telefon 2059
Premog suha drva

t">gaemk. BoboriSeva K. §
OLLA
GUM..?
Ali »OLLA« je
mnogo boljša. Dokazano nenad-kriljiva. 249,U
Stanovanje
4—5-sobno, s komfortom, sredi mesta išče družina 3 odraslih oseb za februar. Ponudbe pod »Točnost« na ogl. odd. »Jutra«.
45878-21a
Lokal
s skladiščem iščemo v centru za februar ali maj. Ponudbe pod »3000« na ogl. odd. »Jutra«. 45854-19
Sobo
veliko, lepo, v visokejn pritličja, s prostim vhodom. za pisarno ali stanovanje takoj oddaim na Kralja Petra trgu št. 8.
45868-19
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 87. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, prastara mama, sestra, teta itd., gospa
FRANČIŠKA PRIMC roj. CERAR
v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 7. zjutraj, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ambrožev trg št. 6, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. oktobra 1931.
Žalujoče rodbine: PRIMC, GORJANC, STUPICA, MACORATTI, ISKRA, CERAR
in ostalo sorodstvo
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA,
ulica štev. SO (v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih paptrjev, deviz in valut borzna naročila, predulmi in krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter naka žila v tn- In Inozemstvo «afe • deposita
Itd. Itd. Itd. Brzoiavke: Kredit Ljubljana — Telefon 5t 2043. 2457. 2S4S Tnternrhan 270«. 2806.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani