GLEDALIŠKI LIST 'EZONA 1©23<24 ŠTEVILKA' 3 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI p. n K05TR UUKR5inOUIC LTUBLIRDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izčelkou: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. čr. j^J5amoproč5aja In zaloga izdelfeou touarne ,,PETOUIR‘‘, č. ž. [j r BEOGRAD Dionička glav. .. Din 60,000.000 Rezerva......... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, ŠibeniK, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. eSt«« o k si sijaji m m wm&M m Najfinejša svetlobna telesa —.............................—r— za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugosiovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje ..VESTA", Ljubljana, Kolodvorsfta ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Ponedeljek, 15. oktobra JUDIT. Gostovanje gospe Ma- Torek, Sreda, Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, 22. rije Vere iz Beograda . . . Red F 16. Zaprto 17. V KAR HOČETE . Red C 18. 19 AZAZEL . Red B 19. » JUDIT . Red D 20. n SMRT MAJKE JUGOVIČA . . Red E 21. v UGRABLJENE SABINKE . . Izven 22. n KAR HOČETE . Red A OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, Sreda, Četrtek, Petek, 15. oktobra Zaprto 16. EVGENIJ ONJEGIN . . . . Red B 17. AIDA Red D 18. NIKOLA ŠUBIC ZRINJSKI . Red E 19. NOVELA OD STANCA. ZAPE- ČATENCI Red A 20. EVGENIJ ONJEGIN . . . . Red C 21. „ PRODANA NEVESTA Ljudska predstava 22. „ Zaprto Sobota, Nedelja, Ponedeljek, 22. Oprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo št. 12 K BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 Začetek ob 8. Konec po 10. Gostovanje ge/ Marije Vere iz Beograda. JUDIT. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Fr. Hebbel, poslovenil Fr. Albreht. Režiser: FR. LIPAH Holofernes g. Skrbinšek Prvi stotnik) TT . . J . ( Holofernov ^ Drugi „1 ( . g. Cesar . g. Bertok Asirski duhovnik g. Drenovec Trabant . g. Terčič Libijski, | , | Mezopotamski, J P°S aneC 1 . g. Smerkolj . g. Kumar Sel . g. Sancin Vojak . g. Medven Judit . ga Marija Vera k. g Mira, Juditina služabnica ga Medvedova Efraim • g- Kralj Asad in njegov brat . g. Gregorin Daniel, nem in slep, bogunavdahnjen . . g. Lipah Samaja, Asadov prijatelj . g. Terčič Jozua g. Plut Delija, žena Samaje . gna Rakarjeva Ahior, moabitski stotnik g. Peček Samuel, prastar ded . g. Danilo Njegov vnuk ( g. Jan . g. Markič Betulijski duhovniki j . g. Kumar g. Jerman Ljudstvo in vojaki. Dejanje se vrši v taborišču Holofernovem, v Juditini sobi in v Betuliji. HED. ŠARC lllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllillllllllllllllll Ljubljana, šelenburgova ulica 5. Perilo, opreme za neveste, platno, prti in brisalke, žepne rute, švicarske vezenine, perje in puh. Pralnica in likalnica. — 2 — Začetek ob 8. Konec ob pol 11. KAR HOČETE. Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Orsino, vojvoda ilirski........................ ebastijan, mlad plemič, Violin brat............ ntonio, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj omorski. kapitan, Violin prijatelj............. ' alentin, \ . ( ... . Curio, i Plemiča v vojvodovi službi | ' ^'tez Tobija Rig, Olivijin stric............... Vitez Andrej Bledica........................... alvolio, Olivijin dvornik...................... Fabijan,) , Norec, i v službi pri Oliviji j Menih .... Olivija, grofica............................... ^'°la, Sebastijanova sestra.................... arija, Olivijina hišna......................... Birič .... Sluga pri Oliviji.............................. Dvorjani, biriči, sluge. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Bo diugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka. : : Umetniške razglednice - vedno nove, in fini pismeni papir v kasetah Papirna trgovina IVAN GAJŠEK etra cesta štev. 2 LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 2 g. Drenovec g. Kralj g. Terčič g. Medven g. Cesar g. Markič g. Peček g. Šest g. Rogoz g. Gregorin g. Skrbinšek g. Lipah ga Wintrova ga Šaričeva ga Juvanova g. Sancin g. Kumar - 3 - Začetek ob 8. Konec okrog 11. AZAZEL. Žalna igra v štirih dejanjih. Spisal Ivan Pregelj. Režiser: M. SKRBINŠEK. Juda Simonov iz Keriota..................g. Skrbinšek Mirjam iz Magdale ........... ga Šaričeva Suzana, njena hišna in prijateljica .... ga Medvedova Lia, njena strežnica.....................gna Juvanova ml. Joana, vdova Kuzova......................gna Rakarjeva Natanael, Tolomajev iz Kane................g. Cesar Joanan Cebedejev iz Betzajde...............g. Drenovec Simon, kefa Jonov iz Betzajde . . ; . g. Danilo Levi Alfejev iz Kapernavma.................g. Lipah Joel, hasan jeruzalemski...................g. Kralj Osim, mlad žid, Liin ljubi.................g. Sancin Glas Ješue iz Nazare.............................. *** Prvi molilec...............................g. Terčič Drugi molilec..............................g. Drenovec Tretji molilec.............................g. Cesar Prvi romar.................................g. Plut Drugi romar................................g. Gregorin Tretji romar.............................. g. Jan Četrti romar...............................g. Medven Ženska...................................gna M. Danilova Slepec.....................................g. Peček Prvi ribič.................................g. Sancin Drugi ribič................................g. Smerkolj Deček, romarji, berači. Dejanje se vrši v dneh učenja in trpljenja Jezusovega med prvo in zadnjo Veliko nočjo v Magdali, Kapernavmu, na vztočnem bregu Tiberijskega morja in ob Oljski gori na Markovi pristavi. — 4 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Smrt majke Jugoviča. Dramska pjesma u tri pjevanja od Ive Vojnoviča. Režiser: ROGOZ. Majka Jugoviča Prva snaha Druga snaha Treča snaha Cetvrta snaha Peta snaha šesta snaha Sedma snaha . . . . gna Artlova Osma snaha . . . . ga Medvedova Deveta snaha Angjelija . . . Kosovka djevojka Jedna baka Damjan Jugovič Slijepac guslar Bakin unučič Jedan čobanin 1- glasnik 2. glasnik H ( II. j Turčin III. i | . Djeca Jugoviči, kopljanici turski, hriščanskizarobljenici, hriščanski kopljanici, starci, žene, djeca, ranjenici, narod itd. itd. Glas zarobljenika turskog. Glas zvijezda-krijesnica. Glas nočnog vjetra. Prva su dva pjevanja na čardaku Jug Bogdanove kule, a treče na Kosovu. Doba: O Vidovdanu god. 1389. — 5 - Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Ugrabljene Sabinke. Veseloigra v štirih dejanjih. Spisala Franc in Pavel Schonthan, poslovenil E. Gangl. Režiser: O. ŠEST. Martin Golvič, profesor.........................g. Rogoz Friderika, njegova soproga......................gna Rakarjeva Pavla, njuna hči................................gna M. Danilova Dr. Novak.......................................g. Peček Marijana, njegova soproga.......................ga Wintrova Brumen..........................................g. Plut Brumen, imenovan Zvezdan, njegov sin . . g. Medven Emanuel Strice, ravnatelj gledališča .... g. Putjata Roza, hišna pri Golviču.........................ga Rogozova Avgusta, hišna pri Novaku.......................gna Gorjupova Mažgon, šolski sluga............................g. Sancin Kraj: majhno mesto. Čas: sedanjost. Priporoča se moderna moška konfekcija ----------- v novih prostorih----------- JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 3 Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunajska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje — 6 — Začetek ob pol 8. Konec pred 11. Evgenij Onjegin. Lirična opera v treh dejanjih in v 7 slikah. Po besedilu Puškina vglasbil Iljič Čajkovski. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: V. SEVASTJANOV. Larina, posestnica..............ga Smolenskaja Tatjana, 1 . ( . gna Zikova Oicn I nJeni hčerki \ s . . > l . . . . gna Sfiligojeva Filipjevna......................gna Ropasova Evgenij Onjegin.................g. Dr. Rigo Lenski..........................g. Burja Knez Gremin.....................g. Betetto — Zathey - Zupan Stotnik.........................g. Perko Zarecki.........................g. Šugelj Iriquet, Francoz................g. Mohorič Gillot, dvorjanik...............g. Drenovec Kmetje, plesni gostje, posetniki, oficirji. Dejanje se godi deloma na posestvu na deželi in deloma v Petrogradu. Cas: Drugo desetletje tega stoletja. QRICAR & MEJflC LJUBLJANA, 5E[ENBURQ0L/fl UQCfl 3 KNflfLJ ZALOGA OBLEK Zfl DAME, G05P0PE IN OTROKE KNflFLJEUE (JLICE — 7 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. AIDA. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski. ...... g. Pugelj — Zupan Amneris, njega hči..............ga Rewiczeva - gnaSfiligojeva Ai'da, sužnja etiopska .... ga Levvandovska — gna Zikova Radames, vodja egiptovske vojske ............................g. Sowilski - Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto — Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide......................g. C vej id Sel.............................g. Banovec — Mohorič Svečenica.......................gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Vsebina: 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita o vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izroči zastavo. Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti meč in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo Radamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. d e j a n j e: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v Izinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda njegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in ga skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames in Aida. - 8 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Nikola Šubic Zrinjski. Glasbena tragedija v treh dejanjih in osmih slikah. — Po drami • Kornerja spisal Hugon Badalid. — Vglasbil Ivan pl. Zajec. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: V. SEVASTJANOV. Nikola Šubic, hrvatski ban, poveljnik Sigeta...............................g_ Levar va, njegova žena.....................gna Sfiligojeva elena, njiju hčerka..................gna Thalerjeva ašpar Alapič.........................g. Pugelj ^ovro Juranid..........................g. Kovač Vuk Paprutovič.........................g. Mohorič ulejman Veliki, turški car.............g. Betetto - Zupan ehmed Sokolovič, veliki vezir ... g. Sowilski - Šimenc “ustata................................b.ris A>| Portuk.............................g. Ribic brahim Beglerbeg.....................g. Erklavec eyi, Sulejmanov zdravnik.............g. Debevec moleon...............................g. Perko Osmanka, Sokolica, Mejra, Fatima, Zulejka. — Hrvatski častniki in vojaki. Bule, odaliske, evnuhi, čuvarji saraja. Zbor vil, turški vojaki. rVa se godi v Beogradu, ostale v Sigetu in pred njim v turškem taboru leta 1566. Salon za da m e In gospode navinšek v asuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledališltm lasulj in potrebščin - 9 - Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Novela od Stanca. Komična opera v enem dejanju. Spisal Marin Deržič. Vglasbil B. Širola. Dirigent: L. MATAČIC. Režiser: O. ŠEST. Stanac, star kmet . . . ..................g. Zathey Miho | |..................g. Pugelj Vlaho mladi kavalirji .....................g. Banovec Djivo I I..................g- Sowilski Vila....................................... gna Korenjakova Maske, dame, kavalirji, dekleta, preoblečena v vile. Dejanje se vrši za časa karnevala v mestu Dubrovniku v XVI. stoletju. Zapečatenci. Komična opera v enem dejanju. Spisala Rihard Batka in Pordos-Milo. Poslovenil Al. Peterlin - Batog. Vglasbil Leo Blech. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. Jež, župan........................................g. Levar Liza, njegova hči.................................gna Thalerjeva Gospa Jera, mlada vdova...........................ga Rewiczeva Gospa Vuga, stanovalka v isti hiši..............ga Smolenska Jernej, njen sin, občinski pisar..................g. Kovač Zajec, občinski sluga.............................g. Zupan Sosed Grivec......................................g. Finko Nočni čuvaj.......................................g. Perko Prvak strelcev....................................g. Bogojevič Kraj: malo mesto. Čas: 1830. V s e b i n a «Novelc od Stanca®: Stari zagorski seljak Stanac je prišel v mesto, da proda kozličke in sir. Ker ni našel prenočišča, je legel k vod* njaku in si v strahu, da ga ne okradejo, ni upal vso noč zatisniti očesa. Mladi dubrovniški ponočnjaki Vlaho, Miho in po zagorski oblečeni Ivo Pešica se odločijo, da mu napravijo novelo, to je šalo. Ivo nalaže Stanca, da pridejo ponoči k studencu vile, katere so tudi njega nekoč pomladile. Lahkoverni Stanac jim to verjame. Medtem prihajajo po cesti maškare. Na prigovarjanje naših treh ponočnjakov gredo k studencu in se ob* našajo kot vile in Stanac jih začne prositi, naj ga pomlade. Ko so se dovolj našalili z njim, mu zvežejo roke in mu obrijejo brado. Vzemo mu v$e, kar je imel, in mu puste za to denarja, kolikor je bilo vredno, ter zbeže. Stanac šele sedaj izpregleda, da je bil prevaran. Vsebina «Zapečatencev»: K lepi mladi vdovi Jeri priteče soseda, stara vdova Vuga, in jo roti, da sme pri njej skriti staro rodbinsko omaro, katero bi moral občinski sluga Zajec radi neplačanih davkov zarubiti. Ta omara igra v ljubezni dveh mladih srečnih zaljubljencev in starega zaljubljenega župana prevažno vlogo; sluga Zajec in župan hote in nehote pomagata dvema mladima k 'srečni poroki. - 10 - Začetek ob pol 8. Konec po 10. Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: FRANJO BUČAR. Krušina, kmet...................................g. Šubelj Katinka, njegova žena...........................gna Kattnerjeva Marinka, njiju hči..............................ga Lewandovska M'ha............................................g. Dr. Rigo Neža, njegova žena..............................gna Ropasova Vašek, njiju sin................................g. Mohorič Janko, Mihov sin, iz prvega zakona .... g. Šimenc Kecal, mešetar..................................g. Zathey Vodja glumačev..................................g. Medven Esmeralda, plesalka.............................ga Matačičeva Indijanec.......................................g. Drenovec Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Prva vprizoritev leta 1866. v Pragi. ign. žARGi j Modno trgovina »Pri nizki C6D1 I Sv. Petra cesta št. 3 i največjo vplačano glavnico ’ med jugoslovanskimi zavarovalnicami. Dohodki premij L 1922 . . . 18,036.500 Din Škode l. 1922 ................... 6,343.000 Din — 11 - FR. RUKAVINA: K vprizoritvi Verdijeve „AIDE“ (Dalje.) Rigoletto je perfektna in dovršena kreacija. Lepota, dobrota in resnica so lepo stopljene v eno. Homogenosti, jasnosti in inspiracije imaš toliko v tem delu, da je moralo pri premieri marca meseca 1851. v Benetkah izzvati popolnoma razumljiv entuziazem. Danes je preteklo že več kot petdeset let in še vedno je Rigoletto na repertoarju vseh gledališč in vsak moderni in najmodernejši muzik se klanja velikemu geniju. Rigoletto je imel mnogo neprilik, preden je prišel na oder. Avstrijska cenzura je delala vsemogoče sitnosti, ker ni mogla trpeti pisca drame, Viktorja Hugoja, in na vsak način je hotela upropastiti ugled francoskega pisatelja. Libretist Piave je izpremenil naslov v „Prokletstvo“. Tak naslov pa je bil za takratno cenzuro nekaj groznega. Policijski komisar, neki gospod Martello, je nasvetoval libretistu, naj izpremeni osebe v drami in naj da naslov operi „Rigoletto“. Piave se je pogovoril z Verdijem, ki je na koncu konca po tolikih neprilikah, ki jih je imel s to opero, odločil, da se izpremeni ime kralja Francije v „vojvoda Mantovski", ime Rigoletto pa je ostalo simpatično skladatelju in libretistu. Vse drugo je izdelal Verdi v 40 dnevih in predal dovršeno delo, ki je bilo po volji sedaj tudi avstrijski policiji, in gledališču. Rigoletto kakor tudi Traviata in Trovatore pomeni novo življenje in novo pomlad za velikega mojstra; z njim je pokazal svetu svoje največje bogastvo. V njem se čuti Verdi tako sigurnega, saj se je v njem zopet prebudil genij in to genij prvih desetih let. — Mnogi krive Verdija, da se je držal v Rigolettu nekoliko primitivne in zastarele orkestracije; toda treba je vedeti, da oblika teh melodij ne prenaša druge inštrumentacije in druge harmonije, na koncu konca pa je v pesmi združena vsa sila dramatičnega izražanja brez vsake primesi katerihkoli drugih elementov. Vrednost Rigoletta ni v fakturi, temveč v inspiraciji. Citalca bo gotovo zanimalo, kako je bilo to delo, ki pomeni prevrat za nadaljnje delovanje velikega mojstra, sprejeto od kritike. Korespondet „Milan-skega glasbenega lista“ piše po prvi predstavi: „Rigoletto je nekako napol resna opera; začenja se s pesmijo, ki je pripravna za kak ples, glavni junak je grbast človek, dejanje se pričenja na dvorni zabavi, končava pa v neki hiši brez imena, kjer se prodaja ljubezen, torej vsebina, ki je posneta popolnoma po V. Hugojevem „Le roi s’amuse“. Maestro ali pesnik sta vzela nek posmrtni afekt diabolske šole, ki je že popolnoma propadla; iskala sta lepote v disformah, v smradu itd.“ O orkestru pravi, da je mnogo boljši od pevskega parta (vokalnega parta), a da mu na vsak način manjka velikih „ensemblov“. Drugi kritiki (in teh je veliko!) pa so kričali, da je opera nemoralna. V Bergamo n. pr. je opera pri premieri propadla; ugotavlja pa se, da samo radi tega, ker so nekateri listi hujskali in vedno nagla-šali njeno nemoralnost. Tudi v inozemstvu ni kritika v začetku - 12 - posebno hvalila Rigoletta. L’Atheneum, enem naj večjih takratnih ondonskih časopisov, je pisal, da je glasba v Rigolettu otročja, smešna, polna vulgarnosti, ekscentrična in siromašna v idejah. Times Pa je pisal še ostreje, dolžil je Verdija, da je kradel, mnogo kradel, >i a mu manjka tako zvane umetniške akuratnosti in to največ pri finalih in ansamblih ter pripominja, da je pri drugih operah »skrival -iromasnost idej s pompozno instrumentacijo, a sedaj je dokazal, a ima jako malo idej, o katerih bi se moglo reči, da so originalne, igoletto je najslabša Verdijeva opera, toda kdor bi jo natančnejše ana iziral, bi izgubljal čas in tratil prostor11. Slavna „Gazette musical arisienne“ Je pisala kratkomalo „11 n’a pas de melodie“ ter je erokovala operi jako kratko življenje. Danes se moramo zares m 6 m ’ a^° kitamo tako neslane ocene in žalibog se še dandanes rsikdo na tak način izraža o genijalnem mojstru in njegovih e 1h. Take ocene pa lete vedno na lastno sramoto. Kakor da bi 1 0 aksolutno potrebno, da kritik vedno vse najslabše govori o me niškem delu svojih sodobnikov. Kaj vse so pisali proti Verdiju, ^e iniju, Rossiniju, Bizetu, Gounodu, Wagnerju itd. Glavno zlo je, zahtevajo kritiki od umetnika, da misli, dela in piše ne po svoji aY*’ *emveč tako kot kritik hoče. Zastonj so hoteli orlu onemo-niCl * Verdi je z Rigolettom započel tako triumfalno pot in ^jegovega poleta niso mogli uničiti vsi kritiki prošle in sedanje dobe. sla^° 6^° -n* na Verdijeve umetnosti, še ni polet zmago- si *n £°sP°dovalnega genija nad konvencionalizmom, ni še .. Popolnega osvobojenja internega od eksternega. Mojstrov Ve !i-ras*e’ se iePŠa> toda počasi. Ta rast genija traja pri Dok ' J3rav zadnjega dneva njegovega življenja in se v celoti aze šele v njegovih zadnjih delih. Govoril sem zato tako dolgo ^ operi, ker spada med „prehodno dobo“ in takorekoč tvori ie S l ve^'^ Verdijevi. H koncu še anekdoto o Rigolettu, ki kaf26 ° z.na^*na- Viktor Hugo, ki je spisal „Le Roi s’ amuse“, po ie vzet Rigolettov libreto, ni trpel, da bi se njegova dela Šele 3 V ?pere’ *n za*° prepovedal v Franciji predstavo Rigoletta. ve i113 pr^ovarjanje svojih prijateljev je vprizoritev sicer dovolil, živi' 3r Pa n* ^otel prisostvovati predstavi. V zadnjih letih svojega Posl ? S6 °^’ s’ J° o&ieda. Veliki pesnik je pazno medUSal glasbo, zelo ploskal in je bil posebno zadovoljen s prizorom siln h lgx>^e^om *n Sparafucilein. Pri zadnjem dejanju, ki se mu je Toda Pa se je nervozno dvignil in zaklical: „Neprekosljivo!“ rekel- ^ m'rno sedel in, da bi ga ne imeli za premaganega, gov mo&ei pustiti v svojih dramah štiri osebe isti čas x. n 1 v taki obliki, da bi publika razumela besede in različna s va, bi imel isti uspeh kakor on!“ ne sTOOVATORE 1853. Tudi ta srečna opera je postala popularna in s 3m° V amPa^ P° vsem svetu. Tenorjeva romanca, altova PrviklDrfn°Va- a^a so mei°dije, ki se še danes pojo po vsem svetu, kako *V v ^imu 19. januarja 1853. V Trovatoru se vidi, je v .e. P°časi stopa naprej. Zelo živahna muzikalna fantazija nJej, toda dramatičnosti ni toliko kakor na primer v Rigolettu. - 13 - Glasba ima na več krajih oblike, ki nas spominjajo na Donizzetijevo Lucijo in Ernanija. TRAVIATA 1853. Libreto je sestavljen po Dumasovem romanu „Dama s kamelijami", zložil ga je Piave. Prva predstava je bila 6. marca 1853. v Benetkah — brez usmiljena izžvižgana. Delo se zelo razlikuje od prejšnjih del. Zato ga publika tudi ni mogla razumeti in ga je izžvižgala. To je že navadna usoda oper, ki se oddaljuje od tako zvane „mode“. I VESPRI SICILIANI 1855. Avtorja tega manj srečnega dela sta G. Scribe in C. Duveyrier. Verdi je napisal muziko na orginalni francoski tekst. Pri premieri v Parizu je bilo delo precej hladno sprejeto. V Italiji se ni mnogo igralo. V Parizu pa je bilo delo na novo naštudirano 1853., pa tudi ni imelo veliko uspeha. SIMON BOCCANEGRA 1857. Prvikrat igran v Benetkah 12. marca 1857. Se s precej dobrim uspehom, toda vendar ne s takim, da bi se moglo stalno obdržati na repertoarju. Kljub temu, da jo je Verdi predelal, vendar delo ni imelo večjega uspeha, kar je Verdija zelo bolelo. AROLDO 1857. Igran prvič 16. avgusta 1857. v Rimini z ne posebno velikim uspehom in se tudi ni obdržal na repertoarju. Plemenitost in umetniško potenco, katero je dokazal Verdijev genij v Rigolettu in deloma v Traviati in Trovatoru, nas navaja na misel, da je Verdi končno in popolnoma uničil v sebi ono, kar je bilo premalo kultivirano in antiestetično. Ne, Verdi so je vrnil k nekaterim svojim starim napakam, kar se opaža pri Traviati in pri Vespri Siciliani. Značaji in tipi so slabo podani. Istotako politične strasti, katerih veliki mojster sploh ni občutil, in zato je bil njihov izraz slab in bledičen. Kljub temu, da mojster ni imel nikdar sreče s politično vsebino, se vendar vrača na zgodovinsko polje, za katero ni bil rojen. Po Simonu Boccanegru je hotel Verdi komponirati „sveto“ ali bolje „cerkveno“ dramo in je zato predelal Stifellija v Arolda. Glavna vloga, ki je bila prej v osebi evarigelskega pastorja, je postala v novi predelavi „vojak“. V celi operi se opaža mnogo nedostatkov — kakor da bi mu manjkalo iskrenosti. Lepo je izdelana „Nevihta" in zadnje scene opere so izdelane bolj pod vtisom Rossinija, a še več sličnosti ima z „Nevihto“ Beethovnove simfonije »Pastorale". Aroldo se ni držal in se tudi ni mogel; predaleč stoji od dela umetniške vrednosti. Imamo tedaj vtis, da Verdi pojema, toda poznejša dela nam dokazujejo zopet, kako sklada veliki mojster kot nanovo rojen, kot prerojen svoja najboljša, največja in najvrednejša dela. Pri Verdiju moramo ugotoviti, da je v misteriju njegovega bistva nekaj magičnega in vzvišenega in vsakdo ima vtis, da njegov genij pojema; toda kakor hitro to prepričanje narašča, Verdi nažge nanovo svojo silo in vstaja z deli, ki so navdušila ves svet. Govorilo se je, da se je že izčrpal, on pa donaša Rigoletta, Traviata in Trovatora, in zopet se je zdelo, da ugaša, on pa zloži svojo krasno opero „Un ballo in maschera“. — 14 — UN BALLO IN MASCHERA 1859. Prvikrat igrana dne 17. fe-ruarja v Rimu. Kronika ugotavlja, da pri prvi vprizoritvi tega dela ni bilo mnogo navdušenja, pri reprizi pa naravnost entuzijastično. erdi je bil pozvan pred zastor 30 krat in opera je nastopila svojo P° po vsej Italiji in nato po vsem svetu. Še danes je na reper-oarju vseh večjih gledališč. V tej operi je nekaj, kar bi lahko imenovali „eleganco“ lahke, lepe melodije in ritma. Lahko melodijo vidim v načinu, kako je n. pr. Verdi označil ^se o Oskarja, kot že prej vojvodo v Rigolettu. V„Ballo in masdiera“ ramo omeniti še mnogo drugih scen, n. pr. Ricardovo barkarolo, n et in mazurko v zadnjem dejanju in najbolj uspeli ironični nos^.e ,v drugem dejanju. Orkestracija tu še ne kaže one samostal-jm 1 ln neodvisnosti, kakoršno jo imamo pri Wagnerju in kakoršno a. v svojih zadnjih delih. Verdi je že zapustil svoje stare re, nenavadno enostavno spremljevanje in to samo zato, da se orep^m bolj izkazati pevski del. ek, n_ Verdiju je vsa ekspresija drame v melodiji; in dasi je ta hodf68?* me^°d'je v prvih delih „premočna“ v „Ballo in maschera“ veliki mojster že svojo pot; tu jako podčrtava vrednost orkestra ga traktira popolnoma drugače kot v svojih prejšnjih delih. Pol f MU absolutno važnejša vokalna melodija kot orkestralna j °nija in po Aidi ni nikdar več pustil, da bi ne imel glavnega r»-i Ziij sPev> ^°da kljub temu je ostal kot novi ..risar — slikar orkestralnih barv". nov " FORZA DEL DESTINO" 1862. Prvikrat igrana v Petrogradu zne.6m. ra 1862, v milanski Scali pa 1. 1869., torej sedem let po-je in nekoliko pozneje kot „Don Carlos", katerega so igrali prvič v Parizu 1867. v It V” P^sano za Petrograd, toda igralo se je največ korak *n *° vse^ Provincijonalnih odrih. V njem je šel Verdi form naZaj"‘ ^ orkestralnem in vokalnem partu imamo zastarele pov 6' • ° ^terih se ie mislilo, da se po „Ballo in masehera“ ne imai ° V6^’ nimajo one jasnosti inspiracije, deloma pa nanak V8nc*ar sočnosti s starejšimi italijanskimi skladatelji. Glavna a tega dela je pomanjkanje organične edinstvenosti. so ninenja, da je Verdi pisal to opero po naročilu petro- e opere z veliko naglico, da izpolni dano obljubo. jn q CARLOS 1867. Pisan je bil za Pariz. Libreto je od N. Merya uspeh °C*e^a' f*rva predstava 11. marca 1867. v Parizu z velikim na °m' ^ Italiji je bil igran skoro na vseh gladališčih, v inozemstvu Pa *gen v Parizu zelo malo. Prevr v*3 nastane v umetniškem življenju Verdijevem nekak zopet3 ^a',Kammerspiele“ gredo od stopnje do stopnje. Navzdol. Pred 8>1 , £}®dališče z izbranim repertoarjem, magari literarnim, pozneje g edalisče afer z „Reignom“ — danes teater, ki igra le erotično komedijo. Trenotno so vaje za „Skrivnosti Pariza". Kaj? Imenitno. °> cenzura dunajska je posegla vmes. Torej, če je posegla cenzura vmes, se že izplača pogledat. Danes se »Skrivnosti pariške" le igrajo. sak večer do desetih zvečer. Kdor gre na Dunaj, naj si ogleda i.n videl bo, da se brez takih skrivnosti lahko živi. Če pa bo iskal se kaj drugega — bo tudi našel — saj so Kammerspiele na Roten-merci, ki se izliva v Karntnerico. In predstava konča ob pol vanajstih .... Takrat je tam največ prometa .... , , ^ i.Coloseum" gastirajo Nemci iz Berlina. Zadeva je namreč a> da predstavlja danes avstrijska krona že v razmerju k marki ?. zvano „Edelvaluto“. Pa ne o tem. — O tem pozneje. Velika eviJa »Europa spridit davon“. Baleti, triki prve sorte, lahka telesa, Jovana s težkimi tisočaki .... Med plesom se balerine in bale-imcc pomešajo med publiko .... Izvolite, gospoda, od blizu po-1 e • . . . O vse pristno .... samo malo šminke .... Drugače . , Tja .... tja! Izvolite, gospoda! Saj Vaša valuta .... Revija es telesc .... Tempo .... Utrip srca, časa se čuti .... Zraven fokstrot .... Revi — i _ i — ja. • sem se zopet moral dotakniti besede valuta. Dunaj, valuta na ea . ~ prvotine, ki jih je težko razdražiti. Njih denar pridobiva ceni .... skromnost je črtana iz besednega zaklada. Zato živi te k d-avnes hitrejši tempo .... Spominja včasih na Berlin, in vse K°hscine se zrcalijo jasno v gledališkem svetu. Solidnost, znanje cene — le bluf, dekadenca, erotika — to išče teater, če izb6 Zlvet* ~ *n živeti mora. Teatri polni — cene visoke, na odra bo r^ne *oa^e> rafiniranost v publiki, pestrost, šum od zavitkov pan 0nov» žemlje s šunko. Teater je sredstvo — zabavilišče — ali ono, kar publika ne sreča v svojem enostavnem življenju — ro- • , *. a- Zato so repertoarji gledališč pestri — brez linije, brez sm • PUnaj je za iskanje prekomoden. On sprejme raje že gotovo st08.r .ln i° Projicira. Revolucije ni. Čemu tudi. — Samo Burgteater že d m Se tradicije in načel, ki so jih postavili možaki, ki leže jt0 avno na Centralnem pokopališču. Tudi Paulsen je mrtev — po- re|!an z. vsemi častmi. — Novi mož — novi ravnatelj je Herterich — pot'S^r *n igralec *e^a teatra. Hodi nova pota. Če bo prehodil dolgo ko-v3e vprašanje, kajti v zvezi z Burgteatrom se imenuje že sedaj, Kar^K n't' svojih načrtov razgrnil ni, novo ime, in to je prav- a^ss ali bolje Fackel Krauss. In morda bi bil to res mož. teate I^°Z\ ^cer Pa ~ birokracija — ona ne ljubi teatra .... Burg-2atQr • teater za gospodo dvora in ravnatelj njen vdani sluga, p^? ^°b>l dekoracije, in je bil sprejet v avdijence. Če je bil prid611 Pa n’ hil) so mu poslali modro polo. Paulsen ni bil Vča h auss tudi ne bo. Kajti birokraciji so taki možje — anathema. takrat v Burgteatru podobnosti - čudovite podobnosti — in takn k T* Prijetno, ker človek vedno rad sreča človeka, ki je olan kot on. Pogleda si ga, in laže mu je ... . - 17 — Na Dunaj ne grem samo radi teatra. Grem predvsem radi od-počitka . . . zaradi tega, da srečam stare, dobre znance in prijatelje . . . Da vidim, kako se suče življenje drugod. Torej zaradi vsega tega. Seveda, zvečer, ko se bliža ura šminke, jo mahnem v teater — brez tega ne vzdržim . . . Vsak večer . . . Ves čas pred tem in potem pa postopam, gledam . . . Brez ure . . . Te tam ne rabim. Je vseeno — ni obveznosti ... In v vsem tem je občutek svobode. Lepo . . . lepo ... Če bi imel denar . . . Saj sem že povedal .... Dunaj dela danes vtis mesta, ki diha v urejenih razmerah. Ne še popolnoma seveda. A nemška krona stoji mirno in, odkar pada marka, je Dunajčan miren in skoroda ponosen: Mer hamn a Edel-faluta. — Kronica je pridobila na vrednosti. To čuti tujec takoj. Sedaj bi lahko pričel s pripovedovanjem, da stane električna toliko in toliko, kosilo toliko, nogavice, čevlji, klokuk toliko, da je dražje, da je cenejše kot pri nas. A zato jaz ne potujem ... To mi je vseeno. Ni zanimivo . . . Grem na obisk. K gospej Constanci v. Linden. Tu se ustavim. Kajti ta gospa ni samo gospa, temveč je tič za sedem moških vkup. Grande dame. Z nebeškim darom svežega humorja. Avtorji pišejo za njo vloge. Pišejo slabe komade — gospa Constance naredi iz njih zlato. Igraje ... S smehom. Poznam gospo Constanco že dolgo z odra. Sedaj jo poznam tudi v „civilu“. In njeno ceno, njeno umetnost, cenim šele danes po pravem kurzu. Borba za življenje, s situacijo, ki je prišla nepričakovano, z nesrečo — tu je Con-stanca v. Linden mojster. No, ona zna tudi v življenju — haha, saj pravim — summa sedmerih moških. Igra danes v Badnu — jutri v Išlu — in zjutraj je zopet na Dunaju pri skušnji . . . Ona igra, režira, sprejema goste in hodi sama v goste, najde časa za odlične zveze — in študira medtem svoje vloge. Vedno nove. „Da, vidite, gospod Sest — tak je čas, ne gre drugače — delo je danes težko, razmere druge — umetnosti malo.“ Igrala je v Parizu, Bukarešti (rodom je Rumunka), v Bruslju, v Rusiji — povsod navadno v jeziku dotične dežele. „Če bi bilo treba,“ pravi, „v pol leta igram slovenski" in Vam postavim Ljubljano na glavo. — Verujem, verujem .... Saj županja v „Pohujšanju“ čaka take igralke, in mnogo drugih stvari. — Njena komika je vrisk, oblečen v rokavice — in čeprav trenotno kričimo od smeha, vendar v prihodnjem trenotku začutimo solze . . . Zakaj ? Jaz ne vem zakaj. Morda, ker se z gospo Constanco v. Linden izpre-haja po odru košček življenja, genijalno prenešenega v teatralnost. V čisto teatralnost. — Taka je ta gospa — in ne glede na to, da je danes v Parizu, jutri v Rigi, pojutrišnjem v Novem Sadu — je našla še časa dovolj, da je postavila na svet sina, kapitalnega sinčka — hudičevega dečka — gospoda Matačiča, ki trenotno suka v naši operi taktirko. Tešek! Tako spoznam tudi Becker Bebi. Njen proteze: gospa von Linden. Čudovito razmerje. Kajti, kogar podpre gospa Linden, tisti bo hodil ravno pot. Brez skrbi. In Becker Bebi tudi. Je neverjeten tip. Doma iz Budimpešte. — Čeblja nemščino tako, po mažarski — — 18 — a to je ne moti . . . Koj ko jo spoznam, par minut po tem, mi pravi: »Presneta reč, pozabila sem kupiti hlačke — kombine, veste v tej komediji, kjer sem zaposlena, se slačimo. — Pridite pogledat.“ Tip — Tjp ]\japol otrok — napol ženska — a celo živo srebro .... Kupuje note in ljubi „Nižavo“, pleše Šimi, baše mi doboš-torto v usta, kaže svojemu oboževalcu grofu A. jezik, klofuta šoferja, pove kolegu iz teatra, da ga ne mara, ker on ljubi fante — in je imenitno dekle . . . Pozdravljena, Bebi, pozdravljena. Teremtete . . ! Pa jo mahnemo v Baden k predstavi. „Die Freundin Seiner Exzellenz.“ — Hec! — Gospa Linden „pana“ publiko, kot pravi sama, ln Becker Bebi hoče skočiti iz navdušenja iz lože. Le s težavo jo krotiva, Matačič in jaz. — Po predstavi pa spoznam v Badnu košček starega Dunaja. — — Dunaja v tričetrtinskem taktu . ., Košček Dunaja, ki izumira . . . Mizzi Zwerenz. Subreta. Ljubljenec Dunaja . . . Znamenitost . . . . sedaj v Badnu — hotelirka. Hotel „Mizzi Zwerenz“ — napis blešči sveti in govori jasno o tem, da so se časi izpremenili. Da je bila historična doba . . . Torej v njenem hotelu sedimo — v baru . . . klavir in violina in veliki boben . . . Šimi ples, vino, dekleta, Pozna ura ... In Mizzi Zwerenz prisede k naši mizi . . . gleda na Pare, molči in posluša . . . in oči ji postajajo vedno svetlejše .... Potem vstane, zamahne z roko in se spozabi . . . morda zasanja nazaj .. . zapoje: Einmal mocht ich wieder mit Dir rrrutschen gehn, Einmal in den Prater mit Dir hutschen gehn, Einmal Dich so kiissen mit dem g’wissen G’fiihl Dass sich alles draht so wie am Ringelspiel. Einmal mocht ich sitzen so mit Dir im Frein D’ Lieb im Herzen und im Kopf a bisserl Wein Mocht die Welt gern um zwei drei Jahr, zuriick drehn Sie’ hst es, das war schon . . . Pesem od nekoč. Ima glasu za tri subrete, temperamenta za deset adih deklet — pa vendar je prodala svoje briljante in si kupila 0 el, dom ... In tu živi ... le tu pa tam pravi „ne morem poza- 1 !> da sem pozabljena, da je pesem izpeta — potem delam neum-t t k,?t sedajle- Ko sem bila jaz, je bil valček, sedaj je Foks- i I11 skoraj z zavistjo gleda na pare, ki se ljubijo v šimiju ~ fokstrotu, prižemajo ude vedno bližje — kajti noč je že pozna, razpaljen in vino dobro ... Jaz sem dobro razumel njeno bol in morda sem celo uganil ie n? misli • > • Na njenih kolenih je ležala majckana mucka in to gladila, gladila .... (Dalje prihodnjič.) ■ — 19 — RAZNO. Boris Putjata je po dolgi in težki bolezni spet okreval ter nastopil službo. V tekoči sezoni bo igral prvič v nedeljo, dne 21. t. m., in sicer vlogo Strizeja v veseloigri (»Ugrabljene Sabinke». Selma Kurz, ena najslavnejših dunajskih koloraturk, gostuje ta mesec v Zagrebu. Sikstinska kapela gostuje te dni na Dunaju. Časopis piše o njej: «Pevei v krasnih ornatih z belimi čipkastimi haljicami in kardinalsko«vijoličastimi suknjiči, pred njimi debeli dirigent, monsignore Raffaele Casimiri v škrlatu ... Čudna je ta koncertna turneja v ornatu, prenesena iz ubrane tišine in pobožnosti papeževe cerkve daleč ven v koncertno dvorano. Pač znak našega časa, ki preliva vse v industrijo, tako da človek ne ve, kje se konča senzacija in kje se začne profanacija. Gotovo zveni ta zbor mnogo bolj ubrano pod ogromnimi kupolami Petrove cerkve. Tudi po» božnost je tam med vonjem kadila vse bolj prisrčna in vse bolj pristna ...» «Ackermann und der Tod» je naslov starega misterija, ki ga je spisal J. v. Saaz, mestni pisar, leta 1400. Nemško literarnommetnostno društvo ga uprizori te dni v evangelski cerkvi v Pragi. Novo gledališče v Parizu ustanavlja v Rue Mogador (med Veliko opero in St. Trinite) znana pariška dramska umetnica Mme Cora Laper* cerie. Ako naj verujemo oglasom in objavam v časopisju, bo gledališče čudovito urejeno. Namenjeno je velikim komedijam v moderni režiji. Med prvimi deli so: Sardoujeva «Theodora», Maeterlinckova «Sinja ptica«, ml. Rostanda «Železna maska«, in Hirschov «Tiger in petelinček«. Za prvih šest iger se pripravlja z ogromnimi stroški 60 novih dekoracij in 1500 kostumov. Dramski ensembl tvori poleg dramskega orkestra 56 članov. Cene se sučejo med 6 in 20 frankov. Zamorski tenor Roland Hayes gostuje po vseh večjih evropskih mestih in žanje velike uspehe, ki ne gredo vsi na račun njegove eksotičnosti, ampak, kakor pravi kritika, poje zares jako lepo ter ima posebno lep piano in srednjo lego. Na vzporedu ima arije in pesmi iz Griega, Hiindla, Beethovna, Dvoraka, Mozarta, Foudreina, Caldare, Masseneta, dve japon* ski ljubavni in štiri nabožne zamorske pesmi. Težko je reči, kje je bil boljši, gotovo pa se v ariji Des Grieuxsja iz «Manona» lahko meri z naj« boljšimi svetovnimi tenorji sedanjega časa. O Jindrihu Mošnji, najboljšem češkem komiku, kroži mnogo anekdot. Tako je bila znana ljubosumnost med tremi slavnimi komiki Narodnega divadla, Mošnjo, Frankovskim in Šamberkom. Vsi trije so tekmovali med seboj, kdo bo pogodil boljši dovtip, ter so prav do zadnjega trenutka skrbno molčali, da bi ga ne izdali. Pred neko burko, v kateri sta imela Šamberk in Mošnja duet, je prosil Mošnja v garderobi Šamberka: «Prosin. te, prijatelj, ko bom šel nocoj po najinem duetu z odra, me vprašaj, «kakšno frizuro pa imaš danes?« Jaz bom na to odgovoril tak dovtip, da bo celo gledališče pokalo od smeha!« «Prav,» je dejal Samberk ter si mislil svoje. Pri predstavi sta odigrala duet prav srečno, in Mošnja odhaja z odra. Šamberk nič. Pri vratih se Mošnja, ki je slutil, da ga hoče ljubi prijatelj pripraviti ob uspeh, obrne in ga nejevoljno vpraša: «Ali mi niste hoteli nekaj povedati?« «Ne,» odgovori Šamberk. Mošnja je besen odšel, pa se je pri vratih še enkrat obrnil: «Čujte, ali me niste hoteli nekaj vprašati?« «Ne!», je zarjovel Šamberk in zaloputnil vrata. Nesrečni Mošnja jo je popihal preklinjajoč v garderobo — in še danes ni znano, kakšen dovtip je bil ta, ki mu ga je ljubi kolega pokvaril. Berlinski zbor stolne cerkve je z uspehom gostoval na Dunaju in v Grazu. Današnja številka prinaša kot umetniško prilogo sliko g. E. Kralja, člana drame. (Atelje «Helios».) Listnica uredništva: G. N. R ... 6, avtor članka „Igramo“, naj nam blagovoli javiti svoj naslov. - 20 — Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. Ka»ai>na, slaščičapna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stapl trg št. 21 TRGOVSKA BSNKR, E), id. L]J?LIBL]]?^HraS) kC£NBURGOVn 5L1E,. 1 '2VRŠMJE VSE BKNČNiE TRraMS«KCIJE R«3KUII.KMTNEJE »Orient11, družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO PO VSE u8laševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J-Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna transportna in komisijska družba z o. Ljubljana, Dunajska cesta ttev. 31 — MartDor, Rakek, Jetenioe NmIov za brzojavke: rAdrij*spedu — Tekoči rMČani: /.»družna gospodarska banka — Interni banski telefon st. 721 Mednarodni transporti — Prevoz vsakovrstne robe — Vskladlicanje robe — Komisija — Carinsko posredništvo — Transportno osiguranje — Zbirni promet no vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tuzemstva in Inozemstva Založna knjigarna Ig- Kleinmayr & Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16 dražba X O. X. OM A*»tk|CMIC ^us^si»-*n/. (T rf\rc TRGOVINA* ZA+IAMEHN*GCSfCDC+ Urejuje Fran Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.'