Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Mestni svetniki ponovno o zadolževanju ZRS Bistra COLOR CMYK stran 1 Izobraževanje Podravje z Manjše podeželske šole nimajo niti „celega“ hišnika  Stran 2 Ptuj, torek, k 15 15. ffebruarja b j 2022 torek, 15. 2. 2022  Stran 3 Letnik LXXV z št. 12 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Spodnje Podravje z Mamljivi vonj po krofih naznanja pustni čas Iz ptujske pekarne pol milijona krofov Te dni je moč občutiti duh pustnega časa. Po vaseh in v mestu odzvanjajo korantovi zvonci, sliši se pokanje bičev, iz kuhinj se omamno vije sladek vonj po krofih. Po pripravi odličnih krofov slovijo tudi Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS), lani so jih spekli 500.000. PPS se ponaša tudi z zlatimi priznanji GZS, leto 2021 so končali z dobrim rezultatom, poskrbeli so tudi za modernizacijo proizvodnje. Več na strani 5. Aktualno Ptuj z Državna koncesija za študijski program bionike  Stran 2 Podravje Haloze z V Majšperku vse bližje novi stanovanjski soseski  Stran 4 Nepremičnine Ptuj z Kronično pomanjkanje manjših stanovanj  Stran 6 Zdravstvo Foto: Črtomir Goznik Lenart z Še ena novogradnja v zdravstvenem domu  Stran 7 Kronika Ormoško z Negodovanje zaradi policijske kontrole merjenja hitrosti 24 torkova izdaja  Stran Sveti Tomaž Na smučišču Globoki klanec najuspešnejša sezona doslej V središču Podravje z z  Stran 5 Prodaja pustnih mask in kostumov ne najobetavnejša  Stran 11 z Sončne elektrarne so pravi hit, kako se odzvati, če pride do požara  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 15. februarja 2022 Ptuj z Mestni svetniki o zadolževanju ZRS Bistra Potrdili 300.000 evrov premostitvenega kredita Obravnava vloge za zadolževanje Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj med mestnimi svetniki zmeraj spodbudi politično debato. Letos toliko bolj, ker se je znesek, za katerega se zadolžuje ta zavod, podvojil. »Nekoč sam nisi hotel sprememb, zato se mi zdi šaljivo, da zdaj to prosiš nekoga drugega,« je razmišljanje Štefana Čelana, da bi občina morala temu zavodu omogočiti še več zaposlenih, komentiral njegov svetniški kolega Bojan Pahor. Ta je bil tudi sam na čelu Bistre, ravno v času županovanja Čelana. Čeprav zadolževanje ZRS Bistra ne vpliva na skupni znesek zadolžitve ptujske občine, pa ta tema na sejah mestnega sveta vedno sproži dileme in polemiko. Bistra bo v soglasju z ustanoviteljico, MO Ptuj, najela posojilo za potrebe nemotenega izvajanja odobrenih projektov, v višini 300.000 evrov. Rok za odplačilo je 23 mesecev, kar pomeni, da morajo dolgove poplačati do leta 2024. Zakaj potrebujejo kredit? Razlog za najetje premostitvenega kredita naj bi bilo nemoteno zagotavljanje likvidnostnega poslovanja za izvedbo številnih projektov. Kot so posebej opozorili, se tako glavnica kot obresti odplačujejo iz povračil sredstev za posamezni projekt. A ker denar iz razpisov dobivajo »z zamudo«, si v vmesnem obdobju pomagajo s krediti. »V vseh dosedanjih letih delovanja našega zavoda, ki se v primerjavi z ostalimi zavodi večinsko financira izven virov ustanoviteljice Mestne občine Ptuj, smo primorani najemati premostitvene kredite za uspešno izvedbo številnih projektov. Na podlagi dosedanjih uspešnih prijav iz finančne perspektive 2014 do 2020 izvajamo 15 projektov, za katere smo v preteklih leti najeli kratkoročne premostitvene kredi- Foto: ČG Foto: ČG Štefan Čelan: »Teh neumnih starih politikantskih žup ne bi rad obujal.« Bojan Pahor: »Ko sem bil sam direktor, pa je bil Čelan župan, je prav to, kar zdaj govori, dobil kot predlog in ga je takoj zavrnil.« te, ki jih moramo v letu 2022 vrniti. Za naslednjo finančno perspektivo 2021 do 2027 smo oddali 24 novih projektov, ki pa jih ne bo mogoče izvajati brez kratkoročnih finančnih zadolžitev. Znano je, da za vsa sredstva evropske kohezijske politike velja pravilo, da smo do povračil finančnih sredstev upravičeni le, če so vse operacije izvedene v skladu s pogodbo in hkrati poplačani vsi nastali stroški,« je nujnost zadolževanja pojasnil Čelan. Čelan: »80 % stroškov plač pokrivajo projekti« Svetnika Milana Klemenca je zmotila razlika v višini zaprošenih sredstev, ki so se v primerjavi Foto: ČG z lani podvojila. Spraševal se je, ali so projekti toliko višje ovrednoteni. Čelan je pojasnil, da so združili dvojno odplačilo, in sicer kredit Ekosklada in NLB: »Oba kredita smo vrnili. Naša povprečna likvidnostna zadolžitev je od 200.000 do 500.000 evrov. Če bi se občina želela racionalno obnašati in bi ji bila prioriteta podpirati projekte, pri katerih dobimo čim več evropskega in državnega denarja, potem bi mi raje razpravljali o tem, kako temu zavodu omogočiti še več zaposlenih. Ne 20, ampak 100 ljudi. Kar 80 % sredstev za plače in materialne stroške dobimo iz države in Evrope. Morali bi delati na tem, da počrpamo še več evropskega in državnega denarja in ga pripeljemo v to skupnost. 20 % lastnega vložka je malo, ni treba biti preveč pameten, da veš, da je tovrstno vlaganje modro.« Pahor Čelanu: »Tak predlog je šaljiv« Na Čelanovo razmišljanje se je ostro odzval Bojan Pahor, ki se je spomnil nekih drugih časov: »Ko sem bil sam direktor, pa je bil Čelan Ptuj z Visoki šoli uspelo pridobiti državno koncesijo Bionika – prvi redni študijski program na Ptujskem Dvanajst zasebnih visokošolskih zavodov je v minulem tednu prejelo koncesijo za izvajanje študijskih programov prve in druge stopnje. Med njimi je tudi Visoka šola Ptuj, in sicer za program prve stopnje Bionika v tehniki. To pomeni, da se bo slednji odslej lahko izvajal tudi kot redni študij (brezplačno). Od leta 2013, ko je Visoko šolo Ptuj ustanovil javni zavod Revivis, so se lahko študentje izobraževali samo na izrednem programu Bionika v tehniki, za kar so morali plačati šolnino. Verjetno je bil tudi to eden izmed razlogov, da se je v zadnjih letih število študen- Vlada je na seji v lanskem novembru sprejela razpis za dodelitev koncesij v visokem šolstvu za izvajanje študijskih programov prve in druge stopnje. Imenovala je tudi strokovno skupino za vodenje izbirnega postopka za podelitev koncesij. Na razpis se je znotraj postavljenega roka s 15 vlogami za dodelitev koncesije za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje odzvalo 12 zasebnih visokošolskih zavodov. Za vse je komisija ugotovila, da vloge ustrezajo vsem razpisnim pogojem in jih ocenila po merilih za izbiro. Komisija je predlagala, da se vsem prijaviteljem dodelijo koncesije z začetkom v študijskem letu 2022/2023. Na Ptuju bo na programu bionike na voljo 20 vpisnih mest za redni študij. izključno iz šolnin, proračuna ptujske občine in donacij, kar pomeni, da so s sredstvi na veliko področjih omejeni (nakup dodatne opreme, plačila predavateljem, raziskovalno in projektno delo …). župan, je prav to, kar zdaj govori, dobil kot predlog in ga je takoj zavrnil. Strinjam se s tem, da bi bilo treba imeti več ljudi, ampak dejstvo je, da je Bistra ustanovljena tako, kot je. Večina ljudi dela na projektih. Glede na to, da sam nisi hotel tega nekoč spremeniti, se mi zdi šaljivo, da zdaj za to prosiš nekoga drugega.« Čelan se je branil, da je prav zaradi očitkov, povezanih z Bistro, v času županovanja doživel štiri anonimne ovadbe in imel veliko političnih nasprotnikov: »Teh neumnih starih politikantskih žup ne bi rad popravilo. »To pa ne pomeni, da bomo lahko samo z državnimi sredstvi pokrivali vse stroške. To je le en del podpore in brez finančne pomoči občine in gospodarstva prav gotovo ne bo šlo. Zato upam, da bodo deležniki prepoznali pomembnost programa Bionika v tehniki za lokalno okolje. Sedaj imamo priložnost in vsekakor bi jo bilo treba močno zagrabiti,« je povedala Darja Harb, v. d. direktorice Visoke šole Ptuj, in dodala, da so si vsa ta leta prizadevali pridobiti koncesijo in čakali na razpis. »Izjemno nas veseli, da nam je s prijavo uspelo, to je tudi potrditev našega dela in kakovosti programa.« Brez finančne pomoči občine in gospodarstva V prihodnost usmerjen ne bo šlo program S pridobitvijo državne koncesije se bo finančno stanje bistveno Med drugim so trenutno v pridobivanju akreditacije, potekajo obujal! Je pa jasno, zakaj nismo bolj smelo zakorakali v tej smeri. Morda bi lahko imel bolj debelo kožo in hrbtenico, pa bi kdo danes to razumel.« Na vse to je županja Nuška Gajšek dejala le, da morajo biti izvedeni projekti, ki so dodana vrednost za občino: »In ne zaradi projektov samih! Verjamem, da je bilo veliko dobrega narejenega in da še bo, a sredstev na zalogo enostavno ne moremo dajati. Vsak projekt mora prinesti največji možen izplen.« Soglasje k zadolžitvi je bilo izdano, s predlogom se je strinjalo 25 od prisotnih 28 svetnikov. Dženana Kmetec pa že pogovori, medsebojna usklajevanja in strateški načrt, kako v prihodnje organizirati študij. »Želimo si, da bi k nam prišli študirat tudi mladi od drugod. Smo namreč edina visokošolska ustanova v Sloveniji, ki ponuja program Bionika v tehniki. V ta namen bomo poskušali vsaj nekaj sredstev nameniti tudi promociji,« je še dejala Harbova. Kot je znano, se je Ptuj dolga leta trudil pridobiti visokošolsko izobraževanje, kar je tudi ena izmed razvojnih možnosti mesta. Ta ideja se je nato uresničila z ustanovitvijo Visoke šole, in sicer s programom Bionika v tehniki, ki združuje znanja in vedenja s področja naravoslovja, tehnike in družboslovja. Gre za interdisciplinarni pristop, ki daje programu kakovost, hkrati pa je inovativen in usmerjen v prihodnost. Estera Korošec Foto: ČG Vršilko dolžnosti direktorice Visoke šole Ptuj Darjo Harb veseli, da jim je končno uspelo pridobiti državno koncesijo. tov zmanjševalo. Prav tako se je vodstvo šole pred dvema letoma odločilo, da zaradi negotove prihodnosti ptujskega visokošolskega zavoda novih študentov ne bodo vpisovali. V lanskem letu je bilo tako vseh izrednih študentov 16, nekateri med njimi so študij že uspešno končali, drugi ga še nameravajo. Ker država devet let ni razpisala koncesije, je bilo upanja za obstoj šole vse manj. Nato so se pojavile vse večje težave s fi- nanciranjem, saj je Mestna občina Ptuj sprejela odločitev, da bo v prihodnjih letih zmanjšala svoj delež financiranja. V letu 2021 je šola za delovanje prejela 69.000 evrov, v lanskem letu 54.000 evrov (vsako leto 15.000 evrov manj). Ta sredstva so namenjena za plačo ene osebe, ki je trenutno zaposlena v referatu. Nekaj stroškov je tudi z najemninami, saj gostujejo v prostorih ŠC Ptuj. Izvajanje programa se je do sedaj financiralo Foto: ČG Študij Bionika v tehniki bo odslej redni študijski program. COLOR CMYK torek, 15. 2. 2022 Štajerski TEDNIK Aktualno torek z 15. februarja 2022 3 Spodnje Podravje z Anomalije pri zaposlovanju v šolstvu Manjše podeželske šole nimajo niti »celega« hišnika Osnovna šola Podlehnik, ki ima velike zunanje površine za otroke, lahko zaposli manj kot enega hišnika. Glede na število učencev in oddelkov ji namreč pripada le 60 odstotkov hišnika. V primerjavi z večjimi mestnimi šolami, ki pa nimajo nujno velikih zelenic, je to zelo malo. Takšen način kadrovskih normativov je povsem skregan z zdravorazumsko logiko. Marsikdo je mnenja, da bi vsaka osnovna šola morala imeti zaposlenega vsaj enega »celega« hišnika ali pa kuharico, ne glede na velikost šole. »Normativ za hišnika se izračuna po številu oddelkov, tako šoli z devetimi oddelki pripada samo 60 odstotkov hišnika, ne gleda na velikost ali starost šolske stavbe oz. velikost zunanjih površin, ki jih je treba vzdrževati in urejati,« je pojasnila Ivanka Korez, predsednica društva ravnateljev ptujskega območja in ravnateljica OŠ Cirkovce. V praksi to pomeni, da šolskim kuharicam, hišnikom ali čistilkam država ne krije polnega delovnika, zato jim pri plačilu preostalih ur po navadi na pomoč priskoči občina ali pa so za tiste manjkajoče ure zaposleni še kje drugje. Zelo težko je zaposliti nekoga za manj kot 40urni delavnik. Po besedah Dejana Kopolda, ravnatelja OŠ Podlehnik, so trenutno normativi postavljeni tako, da so v škodo manjših javnih zavodov. »Vsekakor bi moral biti določen minimum, in sicer na način, da manjši zavodi ne bi mogli imeti manj kot na primer enega celega hišnika ali kuharice. Sedaj je tako, da manjšim šolam pripadajo le deleži posameznih zaposlitev. To je tudi pri iskanju novih kadrov nestimulativno, saj si vsi želijo zaposlitev za polni delovni čas in ne službe na več lokacijah oziroma pri različnih zavodih, na primer polovico ur v eni in polovico v drugi šoli.« stran 3 Manjšim šolam vzeli čistilke Osnova za zaposlitve v šolstvu je Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Kot je izpostavil Kopold, je pravilnik do majhnih zavodov dokaj »trd«. To je ponazoril na primeru zaposlovanja čistilk, kjer se je šolsko ministrstvo pred leti domislilo prav posebne formule. V Pravilniku je namreč zapisano: »Pri sistemizaciji delovnega mesta čistilca se upošteva skupno število učencev in talna čistilna površina v razmerju 50:50«. Ko so vpeljali to formulo, so po besedah Kopolda pojasnili, da gre za varčevalni ukrep in da na manjši šoli, kjer je manj učencev, ti šolske prostore „manj umažejo“ in je zato takšna delitev pravična. »V praksi se je Foto: ČG Plače šolskih čistilk, hišnikov in kuharic so mizerne. Foto: ČG Manjša šola lahko zaposli samo 60 odstotkov hišnika. nato zgodila nadaljnja anomalija, in sicer so majhnim šolam, skladno s formulo, čistilke odvzeli, večji zavodi so jih pridobili še več, kot so jih imeli prej,« je poudaril sogovornik. Na ministrstvu za šolstvo so pojasnili, da se zaposlovanje in sistemizacija administrativno tehničnih delovnih mest izvajata na podlagi področnih pravilnikov o normativih in standardih. Pri tem je osnova za različna delovna mesta bodisi število oddelkov bodisi število učencev, velikost čistilnih površin in drugo. Prav zato ima ministrstvo v načrtu, da bi se spremembe normativov lotili celostno, ob upoštevanju spremenjenih zahtev vzgojno-izobraževalnega procesa in vzdržnih finančnih obremenitev za državni proračun. Kdaj bi se to lahko zgodilo, niso navedli. Plače šolskih kuharic in hišnikov so mizerne Normativi so tako kot osebni dohodki v plačni skupini J prenizki. Veliko delovnih mest, kot so čistilke, perice, kuharji, hišniki, pomočnice vzgojiteljic in drugi so uvrščeni pod minimalno plačo, kar pomeni, da jim država mesečno plačuje zraven, da sploh minimum dosežejo. Da so plače omenjenih delovnih mest med najnižjimi, Ptuj z Poplavljanje na Rogozniški cesti Podravje z Policijska uprava bi se selila Za rešitev 150.000 evrov Prostori dotrajani in nefunkcionalni Vsak močnejši naliv na Ptuju zalije kar nekaj cest. Med tistimi, ki so praktično ob vsakem dežju neprevozne, je povezovalna Rogozniška cesta. Najbolj problematičen odsek ob Qcentru do Puhove ulice naj uredili še letos. Foto: ČG V tem delu mesta so poplave dejansko ob vsakem dežju. Čeprav ne gre za staro, dotrajano pot, ta očitno v času gradnje ni bila optimalno urejena. Rogozniška cesta je namreč med tistimi, ki jo skorajda ob vsakem neurju in dežju poplavi do te mere, da vožnja z vozili postane nevarna, pogosto celo nemogoča. Zavedajoč se tega problema za sanacijo v letošnjem občinskem proračunu na Mestni občini Ptuj planirajo 150.000 evrov. »Namen investicije je preprečitev poplavljanja povezovalne ceste in objektov med Rogozniško in Puhovo ulico, ki ima urejeno odvodnjavanje preko treh ponikovalnic, ki ob močnih nalivih ne zadoščajo. Cilj investicije je ureditev sistema odvodnjavanja s ponikanjem zaradi preprečitve škode na objektih in javni infrastrukturi. Predvidena je rešitev s ponikalnim poljem iz treh perforiranih betonskih cevi premera 600 mm v dolžini 50 m,« so načrte predstavili na MO Ptuj. Gre za odsek med stavbo zavarovalnice Generali in krožiščem v Puhovi ulici. Izvedba investicije je predvidena v drugi polovici letošnjega leta. Dženana Kmetec Razlike med velikimi mestnimi in majhnimi podeželskimi šolami Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole pri zaposlovanju hišnikov določa, da šoli, ki ima med 8 in 11 oddelkov (enooddelčna šola ima navadno do 11 oddelkov) pripada 60 odstotkov hišnika ali tri dni na teden. »To pomeni, da je šola dva dni v tednu brez hišnika, ali pa je slednji še dodatno zaposlen za na primer nek delež v vrtcu ali na nadstandardni zaposlitvi, ki jo financirajo lokalne skupnosti. V praksi tako prihaja do anomalij, kot je na primer ta, da ima manjša šola z izjemno veliko zelenimi površinami in okolico šole priznanega do samo tri dni hišnika na teden, večja mestna šola z malo okolice pa tudi po več hišnikov,« je pojasnil Dejan Kopold, ravnatelj OŠ Podlehnik. priznava tudi šolsko ministrstvo. Njihova uvrstitev v plačne razrede je sicer določena z Aneksom h kolektivni pogodbi za področje vzgoje in izobraževanja. Ivanka Korez je ob tem izpostavila, da SVIZ po navadi doseže, da učitelji dobijo plačanih veliko dodatnih ur, tehničnemu osebju pa se delovne obveznosti vsako leto povečujejo za enako plačilo. »Njihovo delo je glede na obseg vsekakor podcenjeno,« je pojasnila Korezova. Estera Korošec Policijska uprava (PU) Maribor skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) išče rešitve za selitev v nove prostore. Razlogi za to so predvsem prostorska stiska ter dotrajanost in nefunkcionalnost sedanjih prostorov. Za reševanje prostorske problematike PU Maribor in Policijske postaje (PP) Maribor I, ki bi bili po novem pod skupno streho, je v državnem proračunu v obdobju 2022 do 2024 rezerviranih 19 milijonov evrov. PU Maribor, ki pokriva območje celotnega Podravja, ima sedež v stari meščanski hiši na Maistrovi ulici v Mariboru. Prostore v Mariboru imajo še na treh lokacijah, na eni od teh je avtomehanična delavnica. Prostori na Maistrovi so v lasti PU, na Trubarjevi in Marčičevi je lastnik MNZ. Del objekta ob Maistrovi ulici je v lasti Mestne občine Maribor, mesečni stroški najema znašajo 11.353 evrov. Najemnino plačujejo tudi za avtomehanično delavnico na Tržaški cesti, mesečno 2.729 evrov. „Na PU Maribor se že dlje časa soočamo s prostorsko stisko, pri delu nas omejuje tudi nefunkcionalnost objektov, v katerih delujemo. Obenem je zaradi razdrobljenosti lokacij oteženo delovanje vseh notranje-organizacijskih enot. Prostori so starejši, dotrajani, nekateri spomeniško zaščiteni, stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja so precej visoki, zato pozdravljamo aktivnosti v smeri reševanja navedene problematike,“ so povedali na PU Maribor. Iskanje primerne lokacije za delo policistov v štajerski prestolnici poteka že nekaj časa. Iščejo ali že zgrajene primerne objekte ali pa zemljišča za novogradnjo. MNZ je v zvezi s tem objavilo več pozivov. „Prejeli smo ponudbe več objektov in zemljišč. Trenutno v okviru izdelave investicijske dokumentacije preverjamo ponujene nepremičnine glede ustreznosti, cene in možnosti začetka uporabe. Ker odločitev o najustreznejši ponudbi še ni dokončna, natančnejših podatkov ne moremo posredovati,“ so navedli na mariborski policijski upravi. Dodali so, da je sicer predvidena gradnja novega objekta velikosti 8.500 m², od tega bi 5.000 m² namenili za delo uslužbencev PU Maribor in 3.200 m² za uslužbence PP Maribor I, skupno gre za okoli 400 sodelavcev Policije. MZ Foto: STA Za reševanje prostorske problematike PU Maribor in PP Maribor I je od leta 2022 do 2024 v državnem proračunu rezerviranih 19 milijonov evrov. Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 15. februarja 2022 Ptuj z Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Majšperk z Le še korak do nove stanovanjske soseske Informativni dan bodo ta teden ponovili Za kvadratni meter zemljišča 25 evrov Srednje šole so letošnje informativne dneve zaradi epidemiološke situacije izvedle na daljavo, bodočim dijakom so se predstavile po spletu. Informativni dnevi so potekali minuli konec tedna, v petek in soboto. Na ptujski Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) bodo informativni dan ponovili, saj je bil zaradi tehničnih težav dostop do online povezave na njihovi spletni strani onemogočen. »Za nastalo situacijo, ki ni nastala po naši krivdi, nam je na šoli zelo žal, zato smo se odločili, da bomo informativni dan ponovili. Potekal bo ponovno online, in sicer v četrtek, 17. februarja, ob 17. uri. Povezave bodo obja- Foto: ŠETK Informativni dan bodo ponovno izvedli v četrtek, 17. februarja, ob 17. uri, potekal bo na spletu. vljene na naši spletni strani, v primeru ponovnega nedelovanja pa lahko povezave najdete tudi na facebooku Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj. Prav tako obveščamo vse, ki jih zanima vpis v naš novi izobraževalni program Tehnik oblikovanja, da nas lahko obiščejo v šolskih prostorih v četrtek, 10. marca, med 17. in 18. uro. Pokazali jim bomo specializirane učilnice, odgovorili na morebitna vprašanja in jih seznanili s potekom preizkusa nadarjenosti,« je pojasnila ravnateljica Darja Harb. UR Občina Majšperk je vse bliže dolgoletnemu cilju – gradnji stanovanjske soseske, kjer bi zgradili dva večstanovanjska objekta, individualne hiše in manjši dom za starostnike. Na ta način želijo v kraju obdržati mlade ljudi, hkrati pa privabiti nove prebivalce od drugod. Pred tremi leti so začeli s postopki izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje med šolo oziroma športnim igriščem in trgovino Jager. Kot je znano, je občina vsa potrebna zemljišča kupila po ceni 330.000 evrov. OPPN je bil sprejet novembra lani. Občina je tako dobila zeleno luč za prodajo zemljišč in iskanje potencialnih investitorjev. Prav tako bo predvidoma še letos začela komunalno opremljati to območje. Gre za območje v velikosti okoli dveh hektarjev, kjer bo za individualno gradnjo na voljo 15 parcel v velikosti 400 kvadratnih metrov, ki jih bo mogoče tudi združevati. Štiri parcele so večje, in sicer v velikosti med 500 in 700 kvadratnih metrov. Občina jih bo še letos začela prodajati po ceni okoli 25 evrov na kvadratni meter (za individualno gradnjo). »Formalno lahko začnemo prodajo parcel, ko bo pravnomočna odločba GURS-a o parcelaciji, saj imamo v proračunskih dokumentih že vse planirano. Cena pa je pogojena z uradno cenitvijo,« je pojasnila Fakinova in dodala, da je zanimanja veliko, tako pri domačinih kot posameznikih iz drugih krajev. Mlada družina bo tako za komunalno opremljeno parcelo v velikosti 400 kvadratnih metrov odštela okoli 10.000 evrov, brez DDV, kar je dokaj ugodno. Destrnik z Občinski režijski obrat Občina v iskanju potencialnih investitorjev Ponujajo dve službi Na tem območju planirajo tudi gradnjo Centra za integrirano os- Občina Destrnik je v zadnjih dveh letih objavila najmanj deset razpisov, s katerimi je v režijskem obratu iskala delavce. A vsi ti razpisi ne pomenijo povečanja števila zaposlenih, pač pa prihaja do kadrovskih težav zlasti zaradi dolgotrajnih bolniških dopustov režijskih delavcev, ki delajo na Drstelji, zaradi česar na občini iščejo ustrezna nadomestila, da lahko nemoteno organizirajo delo. Tokrat so objavili dva razpisa, in sicer za delovno mesto traktorista strojnika in elektroinštalaterja, oba kandidata bosta, če bosta ustrezala pogojem, dobila delo za nedoločen čas. Od obeh namreč pričakujejo, da imata srednjo poklicno izobrazbo in štiri mesece delovnih izkušenj, traktorist strojnik mora imeti še vozniški izpit za traktor. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo poleg tega še vozniški izpit za kategorije C, BE, F in G, ter izpita iz varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki ter za upravljanje težke gradbene mehanizacije. Poleg upravljanja in vzdrževanja traktorja in drugih strojev čaka novega občinskega traktorista predvsem košnja trave, pluženje snega ter vzdrževanje javnih cest in javnih površin, medtem ko bo elektroinštalater zadolžen za vgrajevanje, vzdrževanje in popravljanje električnega omrežja, električnih strojev in drugih naprav v zgradbah in delavnicah, za polaganje kablov izven objektov na terenu ter za električna vzdrževalna dela na lokalni infrastrukturi. Foto: ČG Na tem travniku bo prostora za najmanj 15 stanovanjskih hiš, dva bloka in center za starejše. krbo starejših (manjši dom starostnikov). Za objekt je rezervirano zemljišče v velikosti 3.791 kvadratnih metrov. V teku je izvedba idejne zasnove, ki bo pripravljena do spomladi. Takrat bodo lahko natančneje določili sam potek gradnje. Prav tako čakajo na sprejetje podzakonskih dokumentov o dolgotrajni oskrbi na pristojnem ministrstvu. Glede na OPPN sta v neposredni bližini omenjene investicije predvidena dva večstanovanjska objekta s skupno delno vkopano pokrito kletno garažo. Objekta bosta Vrtec je že sedaj premajhen Nova stanovanjska soseska za občino pomeni tudi nove prebivalce in posledično več otrok. To je sicer pozitivno za vsak kraj, vendar je treba za najmlajše zagotoviti tudi dovolj prostora v šoli in vrtcu. Slednji je že sedaj premajhen za vse, ki potrebujejo varstvo. Županja Darinka Fakin je pojasnila, da so v letošnjem šolskem letu prostore za dodatno skupino zagotovili v objektu zraven obstoječega vrtca (bivša trgovina). »Ena izmed možnosti je, da bi v teh prostorih uredili še dodatne igralnice. Po drugi strani pa je naša želja, da se vrtec poveča za tri skupine na obstoječi lokaciji, vendar zaradi nedokončane denacionalizacije to še vedno ni mogoče.« Foto: občina Majšperk: Parcelacija zemljišč na območju bodoče stanovanjske soseske sodobna z ravno streho, v njuni okolici bodo uredili peš dostope in zasadili čim več dreves. Načrtovana soseska bo zagotavljala kakovostne pogoje za bivanje in zgoščevanje poselitve v občinskem središču. Z ureditvijo zelenih površin (načrtovanje poti, zasaditve) in postavitvijo otroških igral bo območje prijazno tako za družine z otroki kot starejše občane. Med drugim so predvidene površine za vrtičke, za katere je treba izdelati enoten ureditveni načrt, ki zajema načrt ureditve parcel, dostopnih poti, ureditve skupnih površin (dostop do vode, odpadki …) ter opredelitev velikosti in oblikovanja objektov za shrambo orodja. Estera Korošec Kidričevo z Modernizacija občinskih cest Začeli bodo aprila in končali avgusta Cestno podjetje Ptuj (CPP) bo poskrbelo za modernizacijo lokalnih cest v občini Kidričevo. Vrednost del je blizu 630.000 evrov. Foto: SD V destrniškem režijskem obratu iščejo traktorista in elektroinštalaterja. Traktorista strojnika na Destrniku za svoj režijski obrat v zadnjih dveh letih iščejo že četrtič, elektroinštalaterja pa tretjič, vmes so potrebovali tudi vzdrževalca in iskali nadomestilo za komunalnega delavca. Župan Franc Pukšič je že pred časom dejal, da je situacija na trgu dela pač takšna, da je treba za kakšno delovno mesto včasih večkrat poskusiti, saj je dobrega delavca vse težje najti. SD Dela so razdelili v pet sklopov, vsak izmed njih vključuje več cestnih odsekov. Vseh skupaj jih je 16, najdaljši med njimi so v Dragonji vasi (950 in 370 metrov) ter v Lovrencu na Dravskem polju (440 in 750 metrov). Dobrega pol kilometra ceste bodo obnovili v Cirkovcah, nekaj čez 300 metrov do lovskega doma v Starošincah, v Zgornjih Jablanah pa dva odseka dolžine 270 in 190 metrov. Krajše odseke bodo obnavljali še v Kungoti, Kidričevem, vključno z avtobusnim postajališčem, Njivercah, Šikolah in Starošincah. Začetek del je predviden aprila, končali bi jih avgusta. Za delo so se potegovali trije ponudniki, poleg CPP še podjetje Kreativ I inženiring iz Litije ter Remont ng iz Žalca. CPP je v občini Kidričevo prisotno na več gradbiščih, občinskih in državnih. So glavni izvajalec pri gradnji regijske kolesarske steze (Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk), gradijo prometno in komunalno opremo v poslovno-obrtni coni Strnišče in obnavljajo glavno državno cesto proti Slovenski Bistrici. Kot podizvajalec sodelujejo tudi pri gradnji kidričevske obvoznice. MZ Foto: MZ Direktor CPP Branko Veselič in župan občine Kidričevo Anton Leskovar ob podpisu gradbene pogodbe za modernizacijo cest v vrednosti nekaj čez 600.000 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podjetništvo torek z 15. februarja 2022 5 Ptuj z Iz Ptujskih pekarn diši po odličnem kruhu, te dni tudi po krofih GZS jih je nagradila z zlatimi priznanji Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS), ki so se pred nekaj leti ukvarjale z vprašanjem eksistence, z novim lastnikom, družinskim podjetjem Jagros, pišejo uspešno zgodbo. Prihodki podjetja rastejo, modernizirali so proizvodnjo, posegajo po priznanjih, ki pričajo o odličnosti njihovih pekovskih izdelkov. V začetku meseca jih je z zlatimi priznanji za odlično kakovost nagradila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Zlata priznanja so prejeli za markovski črni kruh, donački kruh, kruh jerpica – koruzna, čebulno korenino, ptujski krof in vroči (pekoči) krof. „V pekarni se konstantno trudimo proizvajati dobre in kakovostne pekovske izdelke. Za našo proizvodnjo je še vedno značilno, da je prisotnega veliko ročnega dela in uporaba res kakovostnih surovin. Vsa bela, polbela in ržena moka, ki jo uporabljamo, je 100-odstotno slovenskega izvora, pridelana iz slovenske pšenice. Zlata priznanja potrjujejo, da delamo dobro in so nagrada za ves vložen trud v proizvodnjo okusnih, dobrih in kakovostnih pekovskih izdelkov naše pekarne,“ je povedal direktor Igor Ranfl, ki je zelo zadovoljen, da imajo lastniki, družina Jager, posluh za razvoj in investicijska vlaganja, ki so jih v pekarni nujno potrebovali. Jagros je odgovorni lastnik „Podjetje Jagros je leta 2019 postalo lastnik PPS. Tukaj moram Foto: ČG Pekarna Ptuj je v letu 2021 poslovala stabilno in uspešno, je povedal direktor Igor Ranfl. „Proizvedli smo 3.100 ton oziroma 17.750.000 kosov pekovskih izdelkov. Poslovali smo v okviru načrtovanih ciljev in ustvarili 4,5 milijona evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot leto prej.“ tel, zamenjali vse stare dotrajane dimnike, kupili nov delilni stroj Koenig rex, nov pakirni stroj in rezalni stroj. Tudi v tem letu investicije ne bodo izostale, načrtujemo nekaj večjih.“ Iz pekarne se vije vonj po krofih Foto: ČG Modernizacijo prostorov in opreme nameravajo nadaljevati tudi letos. ponovno poudariti, da je podjetje Jagros zaslužno, da je Pekarna Ptuj preživela in ohranila svojo proizvodnjo na obstoječi lokaciji. Izkazali so se kot zanesljiv in od- govoren lastnik, s katerim ponovno postajamo vodilni proizvajalec pekovskih izdelkov in slaščic v regiji. Načrtovane investicije potekajo že od prevzema pekarne. Lani smo obnovili skladiščne prostore, hladilnice, šok komoro, tlake v proizvodnem delu in klimatizirali proizvodnjo slaščic. Nabavili smo pet novih rotacijskih peči Wach- Februar je mesec, ko iz ptujske pekarne mamljivo diši po krofih. Lani so jih proizvedli pol milijona, lahko bi jih verjetno več, če bi bil pustni čas daljši in če ne bi vladala epidemija. „Število pustnih krofov je močno odvisno od trajanja pustnega časa, lani je to bilo med 2. in 16. februarjem. Letošnji pust bo bistveno daljši, prav tako ne ve- ljajo več tako strogi protikoronski ukrepi, kot je to bilo lani. Zato tudi za krofe načrtujemo nekoliko večjo prodajo. Pustni čas na našem območju ostaja nekaj posebnega. Omeniti moram, da smo ostali ena od redkih pekarn, ki krofe še vedno delamo na tradicionalen način z uporabo svežih jajc, kot nadev uporabljamo kakovostno marelično marmelado. Že tradicionalno se v pekarni v času pusta organiziramo tako, da krofe cvremo čez cel dan, da lahko kupcem ponudimo res kakovostne, sveže in okusne. V sredo, 9. februarja, smo v pekarni odprli tudi pustno prodajno okence,“ je pogovor sklenil Igor Ranfl, direktor PPS. Mojca Zemljarič Sveti Tomaž z Obratovanje smučišča ustavila odjuga Lenart z Ukrepi za zagotavljanje čistega zraka Najboljša smučarska sezona Za čim manj škodljivih izpustov Južni veter in toplo vreme sta zagodla najnižje ležečemu smučišču v Hranjigovcih, zaradi česar so ga morali po približno enem mesecu obratovanja zapreti. Še vedno so dobrodošli sankači. V občini Lenart so se pridružili državni zavezi iz Operativnega programa ohranjanja kakovosti zunanjega zraka. Le dober dan in pol odjuge je bil dovolj, da je pokvaril načrte smučarskega kluba Sv. Tomaž, ki je bilo primorano prejšnji teden zapreti vrata smučišča. »Smučišče je obratovalo približno mesec dni, kar je daleč največ doslej. Med tednom smo zabeležili od 50 do 100 smučarjev, ob vikendih tudi čez 200. Veliko je bilo sankačev. Prihajali so praktično od vsepovsod, približno tretjina iz okolice Ptuja, precej jih je bilo iz Prekmurja in Slovenskih goric, najmanj pa domačinov,« je povedal oče kluba Ivan Grašič. Poleg številnih obratovalnih dni so jih razveselili predvsem pozitivni odzivi obiskovalcev. Ti so odteh- tali številne neprespane noči ter ure in ure dela. »Za nami je zares veliko dela in truda. Resnično smo garali, a bilo je vredno. Predno smo smučišče odprli, smo dober teden dni zasneževali. Med obratovanjem smo dodatno zasnežili progo vse do vrha, a nam je sneg na vrhu hitro skopnel, zaradi česar je bilo smučanje po celotni progi v dolžini dobrih 500 metrov omogočeno le slab teden. Gre za precejšen organizacijski zalogaj. V času obratovanja smučišča je bilo vsak dan prisotnih od pet do deset ljudi, ki so skrbeli za vse potrebno, od nadzornikov, prve pomoči, bila sta tudi dva učitelja šolanja itd.« Sankanje še omogočeno »Dovoljeno je sankanje tudi po celotni smučarski progi,« je dejal Grašič in povedal, da so imeli v tem tednu velik obisk šolarjev. Predsednik kluba upa, da zima še ni rekla zadnje: »Zelo nam je žal, da smo morali smučanje prekiniti, čeprav je na smučišču še vedno veliko snega. Težava je, ker ga je na nekaterih mestih premalo, zaradi česar smučanje ni več možno predvsem iz vidika varnosti. Ob prvi hladni noči bomo dodatno zasneževali, in če bo mogoče, smučišče ponovno odprli. Vsem, ki ste nas v minulem mesecu obiskovali: iskrena hvala.« Monika Horvat Tega je Slovenija sprejela lani, njegova osnovna cilja sta ohraniti dobro kakovost zraka za zdravo in dolgo življenje vseh ljudi ter blažiti podnebne spremembe. »Ker se v Lenartu zavedamo, da je kakovost zraka eden od ključnih okoljskih izzivov občine in pogoj za zdravo življenje njenih občanov, je prav, da pristopimo k izvajanju ukrepov iz operativnega programa in da bomo tudi njihovi promotorji,« je lenarškim svetnikom pojasnil župan Janez Kramberger. Obenem je izrazil željo, da bodo Lenartu v kratkem sledile tudi sosednje občine. Prepričan je, da je mogoče največji korak narediti na področju ogrevanja stavb. Potrebo po to- plotnem ogrevanju stavb je mogoče zmanjšati z ustrezno toplotno izolacijo, kar bodo storili pri objektih v občinski lasti, se zavzeli pri ostalih javnih ustanovah in spodbujali pri stavbah v zasebni lasti. »V naselju Lenart bomo preučili, kakšna je možnost, da bi še več gospodinjstev, javnih ustanov in gospodarstva priključili na obstoječe daljinsko ogrevanje, v ostalih naseljih možnost postavitve mikrosistemov za daljinsko ogrevanje in malih skupinskih kurilnih naprav na obnovljive vire.« Spodbujanje k uporabi obnovljivih virov je prav tako ena od pomembnih zavez, ki jih je Občina potrdila z izjavo o izvajanju omenjenega operativnega programa. V nadaljnjih postopkih prostorskega načrtovanja novogradenj in obnove stavb bodo določeni pogoji, ki bodo zahtevali rabo obnovljivih virov za ogrevanje z minimalnimi izpusti delcev. Hkrati bodo občane spodbujali k nakupu učinkovitih malih kurilnih naprav na lesno biomaso, namesto kakovostnega lesa iz sadovnjakov in gozda pa k uporabi ostankov mehanske obdelave lesa in lesa slabše kakovosti za energetsko rabo. Zavzemali se bodo tudi za prehod k trajnostni mobilnosti. Za začetek bodo občinska vozila zamenjali s takšnimi, ki imajo nizke izpuste delcev, nato pa k temu spodbujali tudi občane. SD Foto: SD Foto: SK Sv. Tomaž Tako živahno je bilo na tomaževskem smučišču. Boljši zrak bodo v Lenartu z zmanjšanim ogrevanjem zagotovili s toplotno izolacijo stavb v občinski lasti, k temu pa spodbujali tudi gospodinjstva. Štajerski TEDNIK 6 torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 15. februarja 2022 V središču Ptuj z O trgu nepremičnin Slovenija, Podravje z Sončne elektrarne so pravi hit, kako se odzvati, če pride do požara Primanjkujejo enosobna in dvosobna stanovanja Sproščajo se plini, steklo poka, moduli Kakšno je trenutno stanje na trgu nepremičnin na Ptuju oz. Ptujskem, smo vprašali Tanjo Tučič, vodjo nepremičninske agencije RE/MAX Poetovio. Zanimalo nas je tudi, po čem kupci najpogosteje povprašujejo oz. katere nepremičnine se v tem trenutku najbolje prodajajo. Foto: Črtomir Goznik Tanja Tučič „Lahko rečemo, da je v tem trenutku stanje na našem trgu nepremičnin zelo živahno. Izjemno veliko povpraševanje beležimo po stanovanjih, ki jih je na Ptuju in v okolici premalo, tako da je povpraševanje precej presega ponudbo. Velikokrat strankam nimamo česa ponuditi. Pri hišah je nekoliko bolje, a tudi v tem primeru povpraševanje presega ponudbo. Stanovanja in hiše, ki jih dobimo v prodajo, se izjemno hitro prodajo. Tudi vikendi in parcele so zanimivi. V lanskem letu smo zabeležili več povpraševanja za starejše objekte v starem mestnem jedru, ki so potrebni obnove in čakajo na novo vsebino. To je za razvoj starega mestnega jedra izredno zanimivo in zaželeno,“ o razmerah na trgu nepremičnin na Ptujskem pove Tanja Tučič. Kako je s cenami in kdo so prodajalci? „Najbolje se prodajajo stanovanja in hiše na dobrih lokacijah. Cene so kar precej zrasle, tako da smo za prodano stanovanje na Ptuju že dosegli ceno 2.000 evrov na m2 površine. Tu gre seveda za novejša stanovanja v stavbah z dvigalom ali npr. pritlična stanovanja z atrijem. Tudi rabljena stanovanja dosegajo ceno do 1.500 evrov na m2 površine, če so obnovljena in na dobri lokaciji (stanovanjska naselja), v starem mestnem jedru je cena za m2 nekoliko nižja. Cene za m2 stanovanjske površine se na Ptujskem v povprečju gibljejo od 1.000 evrov na m2, če gre za stanovanja, ki so potrebna obnove, pa do 2.000 evrov za m2, ko gre za novejša stanovanja. Pri hišah se cene gibljejo od 90.000 do 200.000 evrov in več, odvisno od lokacije, velikosti nepremičnine, odločilno na ceno vpliva tudi leto izgradnje. Prodajalci so večinoma fizične osebe, pa tudi podjetja, predvsem kadar gre za novogradnje. V zadnjem času pogosto prodajamo nepremičnine pod posebnimi pogoji: javne dražbe, zbiranje ponudb. Sodelujemo z Mestno občino Ptuj, ki na ta način prodaja predvsem prazna stanovanja in poslovne prostore v starem mestnem jedru. Trenutno sodelujemo tudi s Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj, za katero organiziramo prodajo 12 stanovanj, garaže in večjega zemljišča. SB Ptuj, ki je upravljavec teh nepremičnin, se je za to prodajo odločila v soglasju z državo, ki je lastnica nepremičnin, z namenom, da se kupnina nameni za izgradnjo urgentnega centra.“ T. i. kadrovska stanovanja so bila v preteklosti neka dodatna boniteta, s katero so podjetja vabila deficitarni kader. Danes so še redka podjetja, ki so jih ohranila. Večina jih je že odprodala. Za prodajo teh stanovanj, ki že zdavnaj več ne služijo prvotnemu namenu, so se, kot ste že dejali, odločili tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Za kakšna stanovanja gre? „Gre predvsem za enosobna in dvosobna stanovanja na zanimivih lokacijah. To so stanovanja, po katerih je na trgu tudi največje povpraševanje. Ker je trenutno takšno pomanjkanje stanovanj, je ta ponudba vsekakor pritegnila veliko pozornost potencialnih kupcev, kljub temu da jih je vsaj osem zasedenih z najemniki za nedoločen čas (to so bila tako imenovana kadrovska stanovanja). Nepremičnine so trenutno v procesu oglaševanja, prodajala pa se bodo preko e-dražbe. Kot sem že omenila, je zanimanje precejšnje, tudi kar zadeva investitorje, ki stanovanje kupujejo kot naložbo.“ MG Domače sončne elektrarne postajajo vse bolj priljubljene. Največ jih je prav na Štajerskem. Toda kako (ne)varne so z vidika požarne varnosti? V Sloveniji je bila prva sončna elektrarna postavljena pred približno dvema desetletjema. Do konca leta 2020 jih je bilo po podatkih portala za fotovoltaiko že blizu 12.000. Predlani je bilo na novo nameščenih skoraj 4.000 novih samooskrbnih sončnih elektrarn. Zmogljivost le-teh se je povečala za 58,3 MW, kar pomeni 80-odstotni porast v primerjavi z letom poprej. Skupna moč vseh sončnih elektrarn v državi znaša 371 MW, dejanska proizvodnja pa je v lanskem letu dosegla blizu 290 MW ur. Zanimiv podatek je, da je največ teh elektrarn prav v Podravju, in sicer v skupni moči 97,2 MW, kar pomeni približno četrtino celotne inštalirane moči vseh sončnih elektrarn v državi. Nič čudnega torej, da je vse več streh, opremljenih s sončnimi paneli, opaziti tudi v naši okolici. Kakšni so pogoji za varnost Investitorji se ob stroških sprašujejo predvsem o požarni varnos- cijskih lastnosti ipd. Na vprašanje, ali jo namestiti na objekt ali ne, je odgovor, da, toda če je izvedena strokovno, iz kakovostnih materialov in na osnovi projektne dokumentacije ter rednega vzdrževanja v njeni življenjski dobi,« pojasnjuje Vižintin. Izdelava požarnega načrta Vir: Slovenski portal za fotovoltaiko Inštalirana moč sončnih elektrarn po regijah ti. V javnosti je namreč še vedno prisoten očitek, da tovrstni objekti gorijo kot bakle, prav tako pa tudi strah, kaj se zgodi ob samem požaru. Kakšno nevarnost fotovoltaika pravzaprav predstavlja? Poveljnik Podravske gasilske regije in član poveljstva GZS Dušan Vižintin pravi, da iz vidika požarne varnosti ne predstavlja nič večje nevarnosti kot vsaka druga električna naprava, ki jo uporabljamo v našem vsakdanu. A pogoj za varnost so kakovostni materiali in strokovna postavitev ter redno vzdrževanje. »Prav tako kot druge naprave je njena varnost odvisna od načina izdelave, kakovosti vgrajenega materiala, načina montaže in vzdrževanja, kar je pri fotovoltaičnih elektrarnah še posebej pomembno, saj glede na njeno sestavo in način delovanja le redko opazimo vizualne spremembe oz. poslabšanje njenega delovanja, pregrevanje, slabšanje izola- Statistični podatki fotovoltaičnega trga v Sloveniji Število novih sončnih elektrarn v letu 2020 Skupna moč novih sončnih elektrarn v 2020 Število vseh sončnih elektrarn Skupna moč vseh sončnih elektrarn Proizvedena električna energija iz sončnih elektrarn Delež proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn (brez hrvaškega deleža NEK) Delež fotovoltaike med obnovljivimi viri Število zaposlenih ljudi na področju fotovoltaike v Sloveniji Število podjetij Foto: Črtomir Goznik 3.961 58,3 MW 11.990 371,6 MW 289,5 MWh 1,8 % 65,5 % 200–300 ˃30 Vir: Slovenski portal za fotovoltaiko Da so za varnost objektov s sončnimi paneli klju Podravske gasilske regije Dušan Vižintin. Ptuj z Interes za »bolnišnične« nepremičnine izjemno velik Dražba bo prinesla vsaj milijon evrov Država oziroma v njenem imenu upravljavec Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj prodajata 12 stanovanj, eno garažo in zemljišče. Vse nepremičnine bodo ponudili na javni dražbi, ki bo 21. februarja. S prodajo nameravajo zagotoviti vsaj milijon evrov za zaprtje finančne konstrukcije gradnje urgentnega centra na Ptuju. Interes za nakup je velik. Obvestilo o elektronski javni dražbi nepremičnin je ptujska bolnišnica na svoji spletni strani objavila na zadnji januarski dan. Gre za dražbo nepremičnin, ki so v lasti Republike Slovenije in v upravljanju bolnišnice. Skupna izklicna vrednost 12 stanovanj, ki jih prodajajo na dražbi, znaša 512.000 evrov. Izklicna cena posameznih stanovanj pa od 24.500 evrov do 53.000 evrov. Nekatera so prazna, v drugih stanujejo najemniki. Po velikosti se med seboj precej razlikujejo, od garsonjere v izmeri 21 m² do 45 m² velikih stanovanj. Stanovanja so na naslovu Rimska ploščad 22, Kvedrova ulica 3, Trubarjeva 11, Volkmerjeva 11, Ulica 25. maja, Kajuhova ulica, Ciril-Metodov drevored in Arbajterjeva 8. 31. januarja in 9. februarja, in sicer le po predhodni najavi preko agencije Remax. »Interes je bil izjemno velik, za vsa stanovanja, pa tudi ga- ražo in zemljišče. Naš cilj je nepremičnine prodati najugodnejšemu ponudniku in iztržiti največ, k temu nas zavezuje tudi zakon,« pravi Zanimanje zelo veliko tudi za najdražjo nepremičnino Agencija RE/MAX Poetovio ima sedež v Slomškovi ulici 12. Po namestitvi sončne elektrarne je treba na osnovi pravilnika o požarnem redu lokalni gasilski enoti predati ustrezen požarni načrt, priporočljivo je tudi, da se lastnik dogovori z gasilsko enoto Kmalu po objavi datuma dražbe so bili izvedeni ogledi. Potekali so To zemljišče ponujajo po izklicni ceni 463.000 evrov. Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V stanovanjih stanujejo tudi štirje zaposleni v ptujski bolnišnici. torek, 15. 2. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 15. februarja 2022 COLOR CMYK stran 7 7 V središču Zavarovalne ponudbe zelo različne lahko zdrsnejo, nevarnost udara ... o skupnem ogledu elektrarne, saj se tako gasilci seznanijo z namestitvijo enosmernih in izmeničnih vodnikov, razsmernikov in ostalih delov fotovoltaične elektrarne. Prav tako naj bi lastniki poskrbeli, da je na vidnem mestu na dostopu do objekta nameščena tabla, ki opozarja na nameščeno fotovoltaično elektrarno, nadaljuje Vižintin. Večja nevarnost za gasilce, gašenje oteženo, ko je treba stopiti na streho Gotovo pa gašenje požara na takšnem objektu pomeni večjo nevarnost za gasilce, opozarja sogovornik. Pri tovrstnem požaru se namreč sproščajo strupeni pro- dukti, večinoma plini, ki nastajajo pri gorenju materialov, uporabljenih v modulih. Gre za steklo, silicij, kovine, težke kovine, tekočo smolo, etilen, vinilacetat, silikon, spoje folij ter druge umetne mase. »Prav tako zaradi vpliva visokih temperatur pritrdilni elementi in okvirji modulov izgubijo trdnost, pojavi se nevarnost zdrsa modulov ali celotne elektrarne s strehe, kar je še posebej izraženo pri zelo strmih strehah. Tudi steklena vrhnja plast modulov pri pregrevanju in hkratnem gašenju z gasilno vodo poči, pri čemer obstaja nevarnost razpršitve ostrih delov. Ob požaru se zaradi električnega obloka, ki je posledica poškodovane fotovoltaične naprave, poveča možnost širjenja požara, prav tako zaradi vmesnega prostora med spodnjo stranjo Foto: Črtomir Goznik učni kakovostni materiali, strokovna izvedba in redno vzdrževanje, poudarja poveljnik Foto: ČG Foto: Črtomir Goznik Za gašenje objektov, na katerih so nameščene sončne elektrarne, velja poseben protokol. modulov in površino, na katero so pritrjeni (streho), obstaja nevarnost hitrejšega širjenja požara zaradi t. i. efekta dimnika. Velikokrat se zaradi nestrokovne montaže z elementi elektrarne premosti požarni zid, ki tako izgubi oz. se mu zmanjša njegova funkcija preprečevanja oz. zadrževanja širjenja požara. Samo gašenje je gasilcem oteženo v primerih, ko je potrebno odpiranje strehe ter ko je potrebno pri gašenju stopiti na streho. Posebna nevarnost je nevarnost udara električnega toka pri gašenju, saj se ob sončnem vremenu enosmerne napetosti med moduli in razsmerniki ne da izklopiti, razen pri novejših izvedbah sončnih elektrarn, ki imajo nameščene posebne naprave, ki izvršijo odklop modulov. Gašenje sončnih elektrarn brez omenjenih naprav tako poteka ob upoštevanju ustreznih varnostnih razdalj in z uporabo ustreznih gasilskih armatur. Iz vsega omenjenega je razvidno, da morajo biti operativno taktični postopki pri gašenju objektov z nameščenimi elektrarnami drugačni od postopkov gašenja klasičnih objektov. Vsi našteti dejavniki glede širjenja požara, težjega dostopa gasilnih sredstev do žarišč požara in varnostnih ukrepov pri gašenju, lahko posameznikom (v vprašanju omenjate projektante) dajejo občutek, da je nastala škoda večja na račun slabega posredovanja gasilcev, vendar pa se vzrok skriva ravno v naštetih dejavnikih,« še opisuje Vižintin. Gasilska zveza Slovenije je za gasilske enote, tako prostovoljne kot poklicne, leta 2011 izdala navodila, v katerih povzemajo sestavne dele fotovoltaičnih elektrarn, vrste priključitve elektrarn, ukrepe za odpravljanje nevarnosti ob gašenju in način gašenja. Sicer pa je tematika o fotovoltaičnih elektrarnah vključena tudi v izvajanje in literaturo rednega izobraževanja gasilcev. Monika Horvat V preostalih so bodisi upokojeni zdravstveni delavci bodisi drugi najemniki. Užmahova pravi, da bo večina stanovalcev pristopila tudi k dražbam. Za nakup imajo popolnoma enake možnosti kot vsi drugi: kdor bo ponudil in plačal največ, si bo izboril lastninsko pravico. Elektronska dražba za vse nepremičnine se začne 21. februarja ob 10. uri in konča 25. februarja ob 13. uri. Lenart z Po letu 2019 na vidiku znova širitev zdravstvenega doma Za zemljišče že prejšnji teden vplačana varščina Z omenjenim nadzidkom, gradnja je veljala za največjo investicijo v letu 2019 in je stala 600.000 evrov, sofinancirali pa sta jo država in EU, so pridobili 400 m² novih prostorov za preventivo in novo ginekološko ambulanto. A standardi in naraščanje števila prebivalcev v regiji narekujejo potrebo po ponovni širitvi, saj je prostorska stiska za izvedbo obstoječih zdravstvenih programov že na meji sprejemljivega. Zraven 12 stanovanj bolnišnica prodaja še garažo v Rimski ploščadi v izmeri 13 m², po izklicni ceni 6.000 evrov. Naprodaj so tudi štiri parcele ob bolnišnici, ki jih ponujajo kot celoto. Njihova skupna površina znaša 7.508 m², izklicna cena pa 463.000 evrov. Gre za travnike med Zupančičevo ulico in Ulico 5. prekomorske, nasproti parka Ljudski vrt. Ptujska občina ima predkupno pravico za to zemljišče, te parcele bi krvavo potrebovali, že zaradi ureditve dodatnih parkirnih mest, a sredstev za nakup v proračunu ni zagotovljenih. Je pa direktorica bolnišnice Anica Užmah potrdila, da je bila za zemljišče že prejšnji teden vplačana ena varščina, kar je vsekakor obetavna informacija. Rok za vplačilo varščine v višini 10 % izklicne vrednosti nepremičnine in oddajo obrazca za sodelovanje na dražbi se sicer izteče jutri, v sredo. Dženana Kmetec Glede na to, da je sončna elektrarna precejšnja investicija in da je kot taka izpostavljena številnim nepredvidljivim situacijam, od vremenskih razmer do drugih nesreč, je na mestu vprašanje glede zavarovanja. Sončno elektrarno je treba posebej zavarovati, saj zavarovanje objekta, na katerem je postavljena, ne krije škode na njej. Gre torej za dodaten strošek, ki pa se razlikuje od ponudnika do ponudnika, moči elektrarne in njene vrednosti oziroma zavarovalne vsote. Na izbiro je kar nekaj možnosti. Na ZPS svetujejo, da pridobite ponudbe različnih ponudnikov in jih med seboj primerjate, pri tem pa ne upoštevajte le cene, temveč tudi vsebino zavarovanja, preverite pogoje in zavarovalne vsote. Zavarovanje tovrstnih elektrarn med drugim ponuja zavarovalnica Sava. Kot so pojasnili, je zavarovanje elektrarne mogoče priključiti k njihovemu premoženjskemu zavarovanju za stanovanjske objekte (DOM). Možni sta dve opciji zavarovanja, in sicer samo za požarne rizike, ki se navezujejo na zavarovanje objekta (požar, toča, vihar, strela …) ter strojelomno zavarovanje sončne elektrarne, ki krije vsako nenadno in nepričakovano uničenje ali poškodovanje predmeta zavarovanja. »Vrednost premije se izračunava na podlagi vrednosti elektrarne. Če vzamemo izhodiščno vrednost naprave 10.000 evrov, potem znaša zavarovalna premija za požarne in strojelomne rizike približno 40 evrov,« so dodali. Z zavarovalnice Generali, kjer nam sicer višine premije niso razkrili, so povedali, da je ta odvisna predvsem od vrednosti sončne elektrarne in izbranih kritij: »Stranke lahko izbirajo različna kritja glede na lastne potrebe, vrsto in način montaže sončne elektrarne.« Ponujajo sicer zavarovanja elektrarne za osnovne (kot so požar, direktni udar strele, eksplozija, vihar, toča itd.) ter za dodatne nevarnosti (poplava, strojelom in potres). V osnovno zavarovanje so vključeni tudi najpogostejši stroški, povezani z morebitnimi škodnimi dogodki, kot so stroški čiščenja, rušenja, odvoza uničenih delov ter stroški demontaže in ponovne montaže. Prav tako je na voljo zavarovanje obratovalnega zastoja, namenjeno lastnikom sončnih elektrarn, ki proizvedeno elektriko prodajajo na trgu, zavarovati pa je mogoče tudi odgovornost iz uporabe in posesti sončne elektrarne. Gre za kritje odškodninskih zahtevkov tretjih oseb zaradi utrpele škode, ki izvirajo iz same sončne elektrarne in njene uporabe. Poleg samostojnega zavarovanja elektrarne ponujajo tudi zavarovanje v sklopu domskega zavarovanja: »To zavarovanje je namenjeno lastnikom samooskrbnih sončnih elektrarn, montiranih na stanovanjskih objektih in je nekoliko ugodnejše, ker se vključi na obstoječo polico PaketDom za zavarovanje doma.« Dober milijon evrov za nov nadzidek Minili sta komaj dobri dve leti od gradnje nadzidka v lenarškem zdravstvenem domu, pa v njem znova zmanjkuje prostora za vse zdravstvene dejavnosti, ki jih nudijo tako javni zavod kot najemniki koncesionarji. Pridobili bodo dobrih 500 m² Tokrat bodo gradbena dela potekala v zahodnem traktu zdravstvenega doma, kjer bodo nadzidali tamkajšnji obstoječi prizidek in s tem pridobili dodatnih 552 kvadratnih metrov uporabne površine. Vanje bodo iz pritličja preselili tri ambulante družinske medicine, njihove dosedanje prostore pa namenili 24-urnemu neprekinjenemu zdravstvenemu varstvu. V novogradnjo bodo prestavili tudi dispanzer za žene, na njihovo mesto pa nastanili program otroške šolske ambulante. V nadzidku bo dovolj prostora še za dve zobni ordinaciji, mentorsko ordinacijo družinske medicine, referenčno ambulanto, prostor za izolacijo in ambulanto za pljučne bolezni. Vrednost dveletnega projekta, gradnjo bodo začeli letos in končali prihodnje leto, znaša nekaj manj kot 1,15 milijona evrov. Glavnino sredstev bo prispevala država (707.000 evrov), lenarška občina bo zagotovila slabih 294.000, Zdravstveni dom Lenart pa 149.000 evrov. nika splošne medicine 13.065, pediatra pa 4.894 prebivalcev. Kot pravijo na Zdravstvenem domu Lenart, načrtovana investicija, upoštevajoč demografske trende, še vedno ne bo odgovorila na vse potrebe tega javnega zdravstvenega zavoda, zato z njo v bistvu rešujejo samo najhujšo prostorsko stisko. Projekcije kažejo, da se bo število prebivalcev do leta 2030 povzpelo na 20.800. Število rojstev narašča, to pa pomeni, da bo treba znotraj UE Lenart že kmalu dodati še vsaj štiri otroške šolske zdravstvene time in najmanj eno dodatno zobozdravstveno ambulanto. Direktor Jožef Kramberger pri tem opozarja tudi na nujnost prenove dotrajane infrastrukture v prizidku, nakupa agregata in ureditev mirujočega prometa ob objektu. Poleg tega gredo zdravstvene napovedi v smer vse pogostejših epidemij. Zato v prihodnje načrtujejo ureditev montažnega prostora po vzoru sejemskih zgradb, ki bi ga lahko koristili v času epidemij, izven njih pa namenili drugim potrebam, zlasti Centra za krepitev zdravja. Senka Dreu Reševanje zgolj najnujnejšega V ZD Lenart skrbijo za zdravje 19.970 občanov z območja lenarške upravne enote. Konec leta 2021 je imelo v ZD Lenart ali pri tamkajšnjih koncesionarjih, ti skupaj zasedajo 2.700 kvadratnih metrov površin, izbranega osebnega zdravnika 17.959 prebivalcev, od tega zdrav- Foto: SD Letos naj bi se začela gradnja novega dober milijon evrov vrednega nadzidka lenarškega zdravstvenega doma, že drugega v dveh letih. Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 Okolje 8 Tri pilotna območja Finančne spodbude za sodelujoče kmete V vseslovenski projekt LIFE-IP NATURA.SI je vključenih tudi pet štajerskih območij Nature 2000 v skupni površini dobrih 16.000 hektarjev. Gre za območja Boč–Haloze– Donačka gora v izmeri 10.882 hektarjev, Volčeke s 104, Ličenca pri Poljčanah z 2.727, Dravinjska dolina s 1.911 in Dravinja s pritoki v velikosti 542 hektarjev. Čeprav vseh pet območij leži v isti statistični regiji, pa je narava v njih izjemno pisana in raznolika, pravi Vesna Stanić iz sodelujočega Zavoda Štirna. Ohranitev biotske pestrosti Foto: Eva Langerholc Z invazivnim topinamburjem zaraščeno obrežje Dravinje vršin za varstvo narave. Njihovo sodelovanje v projektu je prostovoljno, odločitev zanj pa podpora za ohranjanje pestrosti narave in s tem tudi za dolgoročno zagotavljanje možnosti pridelave hrane na teh območjih.« Odstranjevanje škodljivih invazivk Posebna pozornost je posvečena gozdovom, natančneje ohranjanju njihove pestre naravne sestave, posebnih gozdnih habitatnih tipov, izločanju ekocelic iz gospodarjenja ter zviševanju količine odmrle lesne mase. Določene usmeritve, tako Staničeva, so prejeli revirni gozdarji, ukrepi pa so v usklajevanju in se bodo izvajali v sodelovanju z lastniki gozdov. Med aktivnostmi projekta, ki že tečejo, sodi tudi odstranjevanje ljanje prehodnosti rek in potokov, obnova stare struge z ureditvijo zatokov, razgibanje struge z vzpostavitvijo naravne rečne dinamike, odkup zemljišč za ohranitev naravne rečne dinamike, pasivna obrežna zavarovanja, revitalizacija mrtvic, zasaditev obrežne in vodne vegetacije ... Dela, ki jih skupaj z Zavodom za varstvo narave in VGP Drava Ptuj vodi Direkcija za vode, pridobila pa je tudi soglasja za izvajanje od lastnikov, bodo ob strugi Dravinje potekala tri leta: od letos do vključno 2023.« Pred šestimi leti smo v Sloveniji prvič odkrili priso- tnost tujerodne vrste raka trnavca, ki prenaša bolezen račje kuge in negativno vpliva na ribolovna območja, s čimer povzroča tako škodo v naravi kot ribištvu. Od takrat različne organizacije spremljajo vrsto in izvajajo številne aktivnosti za zmanjšanje njegove prisotnosti. »V okviru našega projekta Zavod za ribištvo Slovenije od konca lanskega septembra izvaja izlov raka trnavca v gramoznicah v rokavih reke Drave, ki velja za eno najbogatejših območij Nature 2000 v Evropi.« Senka Dreu Rak trnavec mora iz Drave Ukrepi iz projekta so usmerjeni še v revitalizacijo vodotokov, kot so zniževanje pragov za vzpostav- Foto: Primož Glogovčan Z odstranitvijo topinamburja v Dravinjski dolini bosta imela redka metulja mravljiščarja na voljo večji življenjski prostor. Na čem graditi prepoznavnost Občina s certifikatom Brez plastike V Lenartu so se že leta 2018 pridružili akciji Slovenske turistične organizacije Zelena shema slovenskega turizma, v okviru katere deluje znamka Slovenia Green. v turizmu pomembno, smo lani prav na Zavrhu, za katerega smo od Slovenske turistične zveze v okviru tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna prejeli poseb- Projekt LIFE-IP NATURA.SI vodi okoljsko ministrstvo s 14 partnerji, njegov glavni cilj pa je izboljšati upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Poleg izboljšav na državni ravni bodo partnerji v projektu izvedli konkretne akcije na terenu, in sicer v treh pilotnih območjih: Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci, Slovenska Istra in Štajerska. Pri slednjih sodeluje tudi ptujski kmetijsko-gozdarski zavod. Med glavnimi nalogami projekta so preprečevanje zaraščanja površin, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst ter obnovitev in vzdrževanje ugodnega stanja voda. invazivnih tujerodnih rastlin, kot sta japonski dresnik in topinambur, ob reki Dravinji in izlov raka trnavca v rokavih reke Drave. »Akcija odstranjevanja topinamburja na primer je, potem ko so kmetje pokosili travo in pospravili pridelke, potekala na eni izmed zadnjih lokacij v Dravinjski dolini, kjer se še pojavljata metulja – temni in strašničin mravljiščar. Gosta razrast te gomoljaste rastline je namreč mejila na travnik, kjer uspeva zdravilna strašnica, hranilna rastlina teh metuljev. Z odstranjevanjem smo skušali izboljšati in povečati njihov življenjski prostor.« Lenart z Zavezani razvoju trajnostnega in zelenega turizma Glede na dosežene kriterije so marca naslednje leto prejeli znak Slovenia Green Destination Silver, hkrati pa pripravili tudi akcijski načrt razvoja turizma v občini. Ta je služil kot osnova za aktivnosti do tako imenovanega recertificiranja, ki Lenartčane čaka v letošnjem letu. Lokalna ponudba na Visit Lenart Župan Janez Kramberger je prepričan, da so v zadnjih treh letih naredili velik korak naprej na področju prijaznega delovanja in razvoja zelenega turizma. Med drugim so v sodelovanju s ponudniki oblikovali spletno stran in mobilno aplikacijo Visit Lenart, ponudba občine je predstavljena na spletnih straneh Sloveniaguide.si in Slovenia-green.si ter v mobilni aplikaciji Klopotec in aplikaciji Slovenske turistične zveze. Gostince spodbujajo k uporabi pridelkov lokalnih ponudnikov; med njimi je denimo Maistrova klet v prenovljeni Štupičevi vili na Zavrhu. »Ker je mreženje in ozaveščanje vseh deležnikov stran 8 torek z 15. februarja 2022 Podravje z Dobre prakse naravi prijaznega kmetijstva v območjih Nature 2000 »Pestrost med drugim izhaja iz lokalnih podnebnih posebnosti, razgibanega reliefa ter sestave tal. Poleg skoraj 160.000 prebivalcev 14 občin so na pilotnem območju Štajerske med skupno kar 30 vrstami Nature 2000 doma tudi zavarovane vrste rastlin (velikonočnica), dvoživk (hribski urh), netopirjev (širokouhi netopir), metuljev (temni in strašničin mravljiščar), hroščev (rogač), rakov (rak koščak), in ptic (vodomec in štorklja). V tem pilotnem območju je tudi 14 tipičnih naravnih okolij Nature 2000, v katerih najdemo bukove in javorove gozdove, nižinske travnike ter obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja.« Zaveza, ki so si jo zadali v okviru projekta, je v sodelovanju s kmetijskimi strokovnjaki, kmeti in lastniki zemljišč poskrbeti za ohranitev biotske pestrosti na najmanj 100 hektarjih travišč na Štajerskem v območjih Nature 2000 Volčeke, Ličenca pri Poljčanah in Dravinjska dolina. »Kmete podpiramo s kmetijsko-okoljskimi programi, v projektu pa tudi s finančnimi sredstvi in mehanizacijo, okrepljenim svetovanjem, administrativnim usposabljanjem, ogledom dobrih praks ter odkupi prioritetnih po- COLOR CMYK no nagrado za lepo urejen kraj, organizirali prvo skupno srečanje, ki so se ga udeležili ponudniki iz celega dela osrednjih Slovenskih goric. Seznanili smo se z razvojnimi in poslovnimi priložnostmi delovanja v turizmu na podeželju, ob tem pa se dotaknili tudi ekoloških tem, kot sta zmanjševanje porabe vode in odpadkov.« Aktivni so še na področju trajnostne mobilnosti: pred dvema letoma so postavili dve električni polnilnici, za gradnjo kolesarskih poti pa pridobili vsa potrebna zemljišča. Kot je znano, bo v sklopu projekta v Slovenskih goricah do prihodnjega leta zgrajenih dobrih 80 kilometrov kolesarskih poti, katerih skupna vrednost znaša nekaj več kot 15 milijonov evrov. »Ker si želimo, da bi postala naša občina prepoznavna turistična destinacija, smo pristopili k pripravi strategije razvoja turizma do leta 2025. O tem, kaj že imamo in česa še ne, kaj je tisto, kar nas dela edinstvene, kakšne goste si želimo, kdo so potencialni turisti, katere ključne ovire, ki jih bomo morali premostiti za uspešen turistični razvoj, in kateri so razvojni cilji, smo povprašali tudi občane in jih pozvali, da izpolnijo posebno anketo,« je dejal župan Janez Kramberger. Sajenje avtohtonih sort dreves Foto: SD V zeleno strategijo razvoja občine Lenart sodi tudi postavitev pitnikov, med drugim v Mestnem parku dr. Jožeta Pučnika. V Mestnem parku dr. Jožeta Pučnika v Lenartu, na Zavrhu in v Spodnji Voličini so postavili pitnike, v občini pa se ponašajo tudi s certifikatom Brez plastike. Na javnih prireditvah ne uporabljajo več plastične embalaže, ampak so v okviru projekta Glamur nakupili steklene, s čimer skušajo k čim manjši uporabi plastenk in embalaže za enkratno uporabo spodbuditi tako ponudnike kot obiskovalce javnih prireditev. Skrbi za čisto okolje sledi tudi gradnja čistilnih naprav. Ko- nec leta 2020 so v Voličini zagnali novo čistilno napravo zmogljivosti 1.300 populacijskih enot, na mestu stare čistilne naprave v Lenartu pa že tudi raste nova centralna naprava za 5.000 populacijskih enot, ki velja za največjo investicijo v zgodovini občine. Do polovične vrednosti so iz občinskega proračuna sofinancirani nakupi malih čistilnih naprav, več kot 80 odstotkov javne razsvetljave so že zamenjali z okolju prijaznimi svetilkami. Posadili so tudi več kot sto dreves avtohtonih sort, med njimi več sadnih. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek z 15. februarja 2022 torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK Izobraževanje 9 Kidričevo z V Talumu 11. Praktični prikaz poklicev Katere kadre najbolj potrebujejo Tovarna ponuja štipendije in zaposlitve V Talumu so v začetku meseca pod sloganom Praktični prikaz poklicev izvedli informativni dan za bodoče dijake. Zaradi epidemije koronavirusa je bil tudi letošnji dogodek v virtualni različici. V video predstavitvi so prikazali delo livarjev ter sodelavcev na elektro področju in področju strojništva. Talum je Praktični prikaz poklicev začel leta 2011. „Povprečno nas je obiskalo po sto otrok v spremstvu staršev. Lani nam je srečanje v živo preprečila zdravstvena kriza, zato smo se odločili za virtualno različico dogodka in objavo na našem Youtube kanalu. Lanski prispevek si je ogledalo več kot 1.100 uporabnikov Youtuba. 3. februarja smo objavili letošnji video, v katerem smo predstavili delo sodelavcev livarjev ter sodelavcev na elektro področju in področju strojništva. S praktičnim prikazom dela različnih poklicev želimo otrokom pomagati pri odločitvi o nadaljnjem izobraževanju. Pripravili smo video s predstavitvijo poklicev, ki so v Talumu med najbolj zaposljivimi, prav tako smo predstavili priložnosti za sodelovanje z dijaki in študenti ter ugodnosti zaposlitve v Talumu. Mladi se lahko pri nas tudi v obliki počitniškega dela ali obvezne prakse preizkusijo v delih, ki jih opravljamo v tovarni. Odlični mentorji jim bodo pomagali pri seminarskih in drugih nalogah ter z njimi delili svoje znanje in izkušnje. Kot mladi sodelavci bodo v okviru Talumove šole znanja lahko sodelovali v različnih oblikah dodatnega izobraževanja in pridobivanja posebnih znanj, ki jim bodo v pomoč pri šolanju in delu.“ Foto: Talum V Talumu, ki je eden največjih zaposlovalcev v regiji, vsako leto pred informativnimi dnevi pripravijo dogodek, na katerem mladim predstavijo delovna mesta in poklice, ki so v tovarni med najbolj zaposljivimi. Lani in letos so Praktični prikaz poklicev izvedli v video različici. Možnost pridobitve kadrovske štipendije Mladi imajo v Talumu priložnost pridobiti kadrovsko štipendijo. Trenutno imajo 24 štipendistov, višina štipendije je odvisna od učnega uspeha, giblje se med 150 in 240 evri mesečno. „Kadrovsko štipendiranje predstavlja eno od ključnih oblik pridobivanja novih mladih sodelavcev. Preko štipendiranja želimo pridobiti kadre predvsem tehnične stroke, to je strojne, me- talurške, elektro smeri. Zadnjih nekaj let dajemo poudarek štipendiranju srednjega poklicnega izobraževanja tehničnih smeri. Kadrovske štipendiste povabimo na individualne pogovore, na katerih jim predstavimo družbo, njihove pravice in obveznosti, opravljamo tudi psihološke preglede. Lahko bi dejali, da je postopek podoben, kot če bi se pri nas zaposlili. Pri mlajših od 18 let so zraven povabljeni starši. Pomembno je, da najdemo skupno pot pri zastavljenih Slovenija z Digitalni boni Ptuj z Številni projekti OŠ dr. Ljudevita Pivka Za subvencioniranje tečajev V šoli nastaja »ekstramobil« Digitalni boni, do katerih bodo upravičeni dijaki, študenti in starejši od 55 let, ki se bodo udeležili subvencioniranih tečajev, bi lahko zaživeli maja, če bo državni zbor marca sprejel zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki ga je v četrtek potrdila vlada. »Gre za prvi sistemski zakon, ki celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin pri nas,« je potrditev zakona o spodbujanju digitalne vključenosti pospremil minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, bodo z njim lahko že letos zagnali največji program e-opismenjevanja pri nas. Spomnil je na Digitalni kompas, Foto: STA ki ga je marca lani predstavila Evropska komisija. Ta določa ambiciozne cilje na področju digitalne preobrazbe, najpomembnejši med njimi pa je, da ima do leta 2030 vsaj 80 odstotkov odraslih Evropejcev najmanj osnovna digitalna znanja. Slovenija po ministrovih pojasnilih zaostaja za najboljšimi in je pod evropskim povprečjem, saj ima osnovne digitalne kompetence le 55 odstotkov odraslih. Prav s pomočjo zakona se bo Slovenija po Andrijaničevi oceni prebila med najbolj digitalno vključujoče evropske družbe. »Z njim bomo dosegli, da bo imelo 80 odstotkov odraslih vsaj osnovne digitalne kompetence do leta 2028,« je napovedal. V prvi vrsti zakon po ministrovih besedah omogoča pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih veščin s pomočjo tečajev, ki jih bo subvencionirala država prek javnih razpisov. »A ker znanje brez ustrezne računalniške opreme ni dovolj, zakon uvaja tudi možnost finančnih spodbud za nakup tovrstne opreme. Z ukrepi, ki jih predvideva, želimo navdušiti mlade nad tehniškimi znanji in poklici prihodnosti, ki jih danes tako zelo primanjkuje,« je dodal. Prav tako bo zakon po ministrovih besedah prispeval k digitalizaciji šolskega procesa. Če bo zakon v kratkem sprejet, bo država lahko že letos izvedla vrsto javnih razpisov za subvencioniranje tečajev, pri čemer bodo v ospredju starejši od 55 let in mladi. STA stran 9 „Že dlje časa se soočamo s potrebami po novih sodelavcih v proizvodnji, kjer se delo izvaja v več izmenah. Največ možnosti za zaposlitev imajo osebe s tehničnimi znanji s področja livarstva, elektro področja in s področja strojništva. Glede na spremenjene okoliščine na trgu, ko ustreznih strokovnih profilov primanjkuje, nudimo možnost tudi tistim, ki sicer nimajo ustreznih poklicev, so se pa pripravljeni interno dodatno izobraževati za pridobitev potrebnih znanj.“ ciljih, da izpolnimo našo potrebo in interes posameznika. Študent ali dijak z dnem, ko postane naš štipendist, postane del kolektiva. Štipendiste aktivno z obvezno enomesečno prakso vključujemo v delovni proces že v času šolanja, saj se medsebojno na ta način najbolje spoznamo in se lažje odločimo za nadaljevanje skupne poti po končanem šolanju. Želja Taluma je tudi, da naši štipendisti seminarske naloge, diplomsko in magistrsko delo opravijo s pomočjo mentorjev v podjetju in na temo, ki se določi glede na aktualne razvojne usmeritve v družbi,“ so pojasnili v Talumovi kadrovski službi. Dodali so, da razpis kadrovskih štipendij načrtujejo tudi za šolsko / študijsko leto 2022/23. Objavili ga bodo v naslednjih mesecih. Mojca Zemljarič Pivkova bralna značka V tem šolskem letu se je med Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj je v zadnjih letih izvedla več odmevnejših projektov. šolske bralne značke, ki jih lahko Izjemno aktivni so tudi na mednarodnem področju. Prav tako vsako šolsko leto uvajajo opravljajo bralci v Sloveniji, uvrstila bralna značka dr. novosti na strokovnih področjih izobraževalnega dela z otroki s posebnimi potrebami. V lanskem letu so začeli v okviru strokovnega centra Pontem izvajati defektološko, psihološko in logopedsko diagnostiko. »Starši pripeljejo otroka na specialistične preglede, za katere ne potrebujejo napotnice. Na osnovi rezultatov pregleda naši strokovnjaki staršem predlagajo strokovno pomoč, jim svetujejo ter jih usmerijo v nadaljnjo obravnavo, če je to potrebno,« je pojasnila ravnateljica Lidija Marin. Namen obravnav je pridobitev ustrezne strokovne pomoči v osnovni ali srednji šoli. V okviru omenjenega strokovnega centra pa uspešno deluje tudi knjižnica didaktičnega materiala, dostopna tudi zunanjim uporabnikom. učilo in ne dirkalnik ter bo predstavljalo kreativni razvoj učencev,« je projekt opisala Marinova. Tudi letos pa bodo izvedli izmenjave učencev v sklopu Erasmus projektov (Severna Irska, Ciper, Španija, Nemčija, Makedonija). Prihodnji mesec bodo v okviru projekta »Be my friends, I am just like you« gostili partnerje iz Makedonije, Bolgarije in Cipra. Kot je izpostavila Marinova, je mednarodno sodelovanje pot h kakovosti izobraževanja in odprtosti izobraževalnega sistema, institucij in posameznikov. Omogoča pridobitev in pretok znanj, izkušenj ter dobrih praks med izobraže- valnimi institucijami izven Slovenije in širše ter povezovanje z različnimi deležniki. OŠ dr. Ljudevita Pivka je v mednarodno aktivnost vključena vse od leta 2009, ko so prvič zakorakali v mednarodno sodelovanje. Od takrat pa vse do danes so prijavili sedem projektov, v katerih so sodelovali učenci in strokovni delavci šole skupaj s partnerskimi šolami iz Evrope. Pohvalijo se lahko z izjemnimi rezultati, saj so za vse izvedene aktivnosti prejeli odlične ocene, prav tako so bili izbrani kot primer dobre prakse. Estera Korošec Ljudevita Pivka. Ob 60-letnici slovenske bralne značke so namreč na šoli ustanovili tematsko bralno značko, ki nosi ime po piscu, politiku, vojnem heroju, učitelju, po katerem se šola imenuje, in je namenjena domovinski vzgoji. Za osvojitev Pivkove bralne značke se bodo učenci seznanili z življenjem in delom tega izjemnega narodnozavednega Slovenca. V pripravi je tudi slikanica o dr. Ljudevitu Pivku. Projekt je podprlo tudi društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS. Videz ostaja skrivnost Med letošnjimi zanimivejšimi projekti je prav gotovo izdelava posebnega električnega vozila, ki pravkar poteka in so ga poimenovali »ekstramobil«. Gre za sodelovanje v mednarodnem Erasmus+ K2 projektu z imenom Go – Car – Go PLUS. Vodilni partner projekta je ŠC Ptuj, kjer so izdelali podvozje, BFI Burgenlad iz Avstrije pa je poskrbel za električni pogon. »Učenci naše osnovne šole in učenci partnerskih šol bomo na podvozje izdelali nadgradnjo (karoserijo) in se z vozilom v maju odpravili na tekmovanje v različnih disciplinah. Novo vozilo bo Foto: ČG Trenutno na OŠ dr. Ljudevita Pivka poteka intenzivna izdelava ekstramobila (namestitev dna in elektromotorja). Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 stran 10 torek z 15. februarja 2022 Ptuj z Uspeh podjetja Intera Ptuj z 14 novih podjetnikov uresničuje ideje Med najboljšimi zaposlovalci Najprej zaposlitev, nato lastno podjetje Zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha in v Interi se zavedajo, kako pomemben je prav vsak sodelavec. To zavedanje je tudi eden izmed glavnih razlogov, da se je ptujsko podjetje ponovno uvrstilo med finaliste za naj zaposlovalca v državi. Znašli so se med sedmimi najboljšimi zaposlovalci v Sloveniji na izboru Zlata nit, ki poteka pod okriljem Dnevnika. V kategoriji malih podjetij so v družbi najboljših že trinajsto leto. V kategoriji malih podjetij so v družbi najboljših že trinajsto leto, laskavi naziv naj zaposlovalca Slovenije so prejeli že dvakrat, leta 2013 in 2017. Intera velja za zelo pomembnega partnerja v digitalizaciji podjetij. V 19 letih poslovanja so dokazali, da znajo in zmorejo. Zgovorno je dejstvo, da so imeli lani več kot 9.000 uporabnikov v 20 državah sveta. Direktor Intere Peter Ladič se zaveda, kako pomembni so dobri odnosi za uspešno delovanje slehernega podjetja. Prav zadovoljni zaposleni so po njegovem ključ do uspeha. V Interi svojim delavcem ponujajo fleksibilen delovni čas, delo je omogočeno tako v pisarni kot od doma. Veliko stavijo na skupna neformalna druženja, pingpong in ročni nogomet imajo kar v pisarni. Športno udejstvovanje zaposlenih, njihovih otrok, pa tudi vseh ostalih spodbujajo z Interinim tekom. So sponzor različnih kulturnih in humanitarnih projektov. Foto: ČG Intera že leta velja za izjemnega zaposlovalca. Prav zdaj iščejo nove moči. »Izbor Zlata nit ima zame prav poseben pomen, saj gre za zelo referenčen izbor, komisija pa je sestavljena iz vrhunskih strokovnjakov. Dobremu počutju ekipe v Interi namreč posvečamo veliko pozornosti. Stres, cinizem in nezadovoljstvo vedno obravnavamo kot kritične kazalnike potrebe po ukrepanju, spremembah. Vnovična uvrstitev v finale za naj zaposlovalca Slovenije je potrditev, da smo še vedno na pravi poti. Bistveno je, da se ekipa dobro počuti in da smo lahko vsi skupaj ponosni, da ustvarjamo nekaj dobrega. Dobri poslovni rezultati so le posledica tega,« pravi Ladič. Zaradi vedno uspešnejšega poslovanja trenutno širijo ekipo programerjev in intenzivno iščejo nove sodelavce. Dženana Kmetec Projektu PONI, ki spodbuja podjetništvo, se je lansko leto priključil tudi Ptuj. Doslej si je usmeritve in pomoč pri uresničevanju podjetniške ideje na ZRS Bistra Ptuj pridobilo 18 udeležencev. Nekaj jih je že odprlo svoja podjetja, njihove dejavnosti so zelo raznolike: od svetovanj, terapij, masaže, grafičnega oblikovanja in priprave PR-člankov do pasje šole, prenočišč, predelave veganske hrane ... Dobro leto dni od začetka izvajanja projekta PONI so njegovi izvajalci, Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, z izkupičkom zelo zadovoljni. Z njihovo pomočjo se je na novo pot že podalo nekaj samostojnih podjetnikov. Ti so se učili in si znanja pridobivali na Slovenskem trgu 8 (nekdanji prostori kavarne KPŠ). Gre za model podjetniškega usposabljanja, v katerega se udeleženci vključijo preko javnega poziva. V okviru treh pozivov se je v program lani vključilo približno 77 udeležencev, od tega 18 na Ptuju, četrta skupina zaključuje usposabljanje, v teku je novi, peti poziv. »V projekt se lahko ne glede na starost ali stopnjo izobrazbe vključijo vsi, ki imajo poslovno idejo in imajo stalno ali začasno bivališče v podravski regiji. Udeležencem ponujamo štirimesečno redno zaposlitev, v okviru katere lahko celostno razvijajo svojo podjetniško idejo. Ob tem se udeležijo uporabnih individualnih in skupinskih podjetniških usposabljanj, ob podpori izkušenih mentorjev in zunanjih strokovnjakov razvijajo in dopolnjujejo idejo, izdelajo poslovni model, opravijo analizo trga, se seznanijo s finančnim vidikom podjetništva in še mnogo več. Vzpostavijo tudi nove prijateljske in poslovne odnose, kontakte, nova sodelovanja,« je o projektu PONI povedal vodja Robert Novak iz ZRS Bistra. Njihov glavni cilj je jasen: ustanovitev novih podjetij. Pri tem pa izvajalci udeležencem pomagajo na različne načine, pri pridobivanju poslovnih kontaktov, predstavitvi, iskanju različnih virov za odprtje ali poslovanje svojega podjetja (občinski razpisi, razpisi SPIRIT-a za spodbujanje podjetništva – ABC Foto: ČG Udeleženci pridejo s podjetniškimi idejami, ki jim jih mentorji pomagajo uresničiti. V tem času imajo tudi štirimesečno zaposlitev. podjetništva, razpisi ZRSZ, razpisi Slovenskega podjetniškega sklada in drugi finančni viri). Zaživelo 14 novih podjetij S prvo skupino udeležencev so v Mariboru začeli leta 2020, lani sta se priključila še Ptuj in Lenart. V celotnem Podravju je usposabljanje končalo 55 udeležencev, od tega jih 14 že ima svoja podjetja. Dejavnosti, ki jih želijo opravljati ali že izvajajo, pa so zelo raznolike. Od obrtnih do storitvenih: razna svetovanja, terapija, masaža, grafično oblikovanje, priprava PR-člankov in tekstov, vodenje dogodkov, pasja šola, pasji salon, lepotni salon, turizem, ponudba prenočišč, ponudba veganske hrane, pridelava in predelava zelišč. Odprta možnost vključitve Še ta teden so možne prijave za 18 novih kandidatov (12 v Maribor in 6 na Ptuju), Lenart naslednji mesec projekt zaključuje. Vloge je treba poslati na RRA Podravje – Maribor, do 17. februarja. Nova skupina udeležencev začenja svoje podjetniške ideje razvijati s 1. aprilom. Na Ptuju se v izvajanje PONI Podravje vključujejo trije notranji mentorji, ob pomoči zunanjih sodelavcev za usposabljanja iz različnih podjetniških vsebin (računovodstvo, davki, marketing, pravo, zakonodaja …). Skupno nameravajo v podravski regiji vključiti 130 udeležencev, od tega 36 na Ptuju. Tisti, ki se projektu pridružijo, morajo v roku dveh let odpreti svoje podjetje, ali kot s. p. ali d. o. o., poslovati morajo najmanj štiri mesece. Skupna vrednost upravičenih stroškov do septembra 2023 znaša nekaj manj kot 1,4 milijona evrov, od tega za ZRS Bistra Ptuj 383.760 evrov. Kar se tiče ročnih obrti prednjačijo izdelava unikatnega nakita (iz lesa in akrila), unikatnega pohištva, kvačkanih izdelkov (torbice, košari- Voličina z Nov gasilski dom in vozilo Za gasilce pol milijona evrov Letošnje leto je za gasilce PGD Voličina zelo pomembno, saj bodo do jeseni bogatejši za dve ključni pridobitvi: povsem nov gasilski dom in gasilsko vozilo. V lenarškem proračunu je za obe investiciji v Voličini že zagotovljenih pol milijona evrov, in sicer po 250.000 za vsako. Sedanje gasilsko vozilo je precej dotrajano in ne zadošča več sodobnim standardom. Kot pravi Smiljan Marin, predsednik PGD Voličina, bodo septembra dobili novo vozilo s 3000-litrsko cisterno GVC 16/25. Njegova prednost je v podaljšani kabini za posadko, v njem bo tudi druga najsodobnejša oprema, kot so teleskopski steber z reflektorji, agregat, vlečni vitel, cevi, turbo ročniki, stikalna lestev, prezračevalnik in termo kamera, ki bo 90 operativcem močno olajšala delo. Po dveh letih priprav se je te dni že začela tudi gradnja novega gasilskega doma, ki ji je botroval zlasti nakup omenjenega vozila. Strop v obstoječem domu namreč ni dovolj visok, da bi vanj lahko Foto: SD Velika pridobitev za Voličino: gasilci se bodo jeseni preselili v nove prostore, v garažo pa parkirali tudi novo kombinirano gasilsko vozilo. ce, drugo), izdelava personaliziranih izdelkov (nagrobne sveče, dišeče sveče, skodelice in drugo) … Dženana Kmetec parkirali novo pridobitev, poleg tega tla nimajo armirane betonske plošče. Čeprav stavba ni v slabem stanju, bi prilagoditve, ki bi bile potrebne, stale preveč, zato je padla odločitev o novogradnji. A to ne pomeni, da gre stavba iz leta 1936, prostovoljni gasilci v Voličini torej letos slavijo 86 let svojega delovanja, v odpis. »Dokončnega dogovora sicer še nismo sprejeli, verjetno bodo prostori namenjeni potrebam krajevne skupnosti in voličinskih društev,« je napovedal župan Janez Kramberger. V dobrih 300 kvadratnih metrov veliki novogradnji bodo gasilci imeli dovolj prostora za hrambo gasilskih vozil in gasilske opreme, za mladinsko sobo in večnamensko dvorano, ki jo bodo po potrebi povečali v garažni del. Zraven sodijo še manjša priročna kuhinja, sanitarije ter prostor za tehniko in ogrevanje, kajti stavba bo v celoti ogrevana s toplotno črpalko. Iz obstoječega doma bodo v novega preselili staro gasilsko opremo, saj si želijo tam urediti manjši muzej. Večino gradbenih del so prepustili profesionalcem, nekaj manjših bodo opravili kar gasilci sami. SD Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 15. februarja 2022 11 Središče ob Dravi z V času korone slabša prodaja pustnih kostumov Več strank iz Hrvaške, kjer povorke bodo Povork in šotorskih rajanj ni, posledično tudi ne kupcev Štambergerjeva opaža več Medtem ko smo v predpustnem času vsakič ob obisku prodajalne Štamberger v Središču ob Dravi, ki je daleč naokoli poznana po obsežnem puststrank iz sosednje Hrvaške. »Kot nem programu (tudi iz lastne proizvodnje), naleteli na številne stranke, ki so vneto iskale in usklajevale čim bolj dovršeno pustno podobo, je bila mi povedo, bodo tam normalno tokratna slika povsem drugačna. organizirali povorke. Prihajajo k V trgovini, kjer se je še pred dvema letoma ta čas trlo obiskovalcev, smo bili pravzaprav sami s prodajalko. »Kako smo? Primerno času,« nas nagovori Lukrecija iz družinskega podjetja Štamberger in pogled usmeri po prazni trgovini. »Prejšnje leto je bilo katastrofalno. Zabeležili smo komaj 10 % prometa v primerjavi s časom pred epidemijo, letos upam na 40 %. Karnevalskih povork in plesov, ki so se jih množično udeleževale skupine vrtčevskih in šolskih otrok ter odrasle skupine, tudi letos na žalost ne bo, zaradi česar je tudi manj strank,« hiti razlagati prodajalka in nadaljuje, kako močno je korona prizadela njihovo poslovanje. »Lani smo bili praktično zaprti skoraj do samega pusta. Tik pred zdajci smo potem lahko zgolj za nekaj dni odprli trgovino. Takrat nas je nekaj stalnih strank obiskalo in podprlo, za kar smo jim zelo hvaležni. Tudi letošnja sezona glede na dosedanjo prodajo ne bo preveč dobra, kljub temu da se pričakuje sproščanje ukrepov. Če so običajno nekatere stranke že decembra začele nakupovai pustne kostume in dodatke ter je prodaja ta čas na veliko cvetela, letos ni tako … Prevladuje pa predvsem prodaja preko spleta.« V začetku epidemije šivali zaščitne maske in plašče Sogovornica je povedala, da so takoj v začetku epidemije proizvo- nam po razne kostume in dodatke. Na primer skupina iz Cestice se namerava našemiti v punčke iz cunj.« V družinskem podjetju Štamberger vseeno upajo, da bo vendarle tik pred zdajci prišlo do kakšnih (samoorganiziranih) povork in da bodo morebiti v zadnjem hipu stranke iskale pustne artikle prav pri njih. Foto: MH Foto: MH Prodaja pustnih artiklov je v primerjavi s predkoronskim časom precej upadla. dnjo delno preusmerili v šivanje zaščitne opreme, od pralnih mask do zaščitnih plaščev, a že kmalu ni bilo več potreb, zaradi česar so bili primorani odpustiti dva zaposlena. »Sedaj delam sama. Tudi ne šivamo več tako na veliko, kot smo to počeli včasih. Veliko kostumov je na zalogi, drugo naročamo in izdelujemo sproti po željah kupcev.« Lukrecija je dodala, da se s podobnimi poslovnimi težavami soočajo tudi njihovi dobavitelji. Kar nekaj velikih podjetij iz Nemčije, s katerimi so sodelovali, je končalo v stečaju. Od preproste plastične maske do dovršene celotne pustne oprave Štambergerjevi imajo sicer dolgoletno tradicijo. Preden sta Lukrecija in njen mož Marko odprla podjetje, ki posluje dobrih 20 let, sta se s šivanjem in prodajo pustnih artiklov ukvarjala njegova starša. Ljudje so sprva iskali zgolj kakšne preproste plastične pustne maske in pokrivala. Šemljenje in pustne povorke pa so se v vseh teh letih praktično prelevili v pravcata tekmovanja, katera maska bo čim bolj popolna, dovršena in izvirna. »Nekateri so šli zares v detajle, vse do zadnje pike. Ti so bili pripravljeni odšteti za celotno opravo 100 evrov in več. Tudi danes se še najdejo redki posamezniki, a kaj, ko pustnih plesov in karnevalov ni, zato se nimajo nikjer pokazati,« je povedala Lukrecija, ki jo sicer ve- Dornava z Zaorali Prvo brazdo Ptuj z Razstava Mali kurent Brez fašenka ne gre Pust mu je zlezel pod kožo Tudi v Dornavi, osrčju Lükarije, so po svečnici vstopili v fašenski čas. Dornava je ena od vasi na Ptujskem polju, kjer z dušo in srcem ohranjajo pustno izročilo. Foto: Matej Zorko Šemijo se vsi, od najmlajših otrok do najstarejših, dedkov in babic. Brez dornavskih ciganov si skoraj ni moč zamisliti fašenka, kot tudi ne brez ostalih likov: oračev, korantov ter drugih etnografskih in karnevalskih mask. Dornavčani so tudi letos fašenski čas začeli s Prvo brazdo, ko so orači v noči po svečnici vlekli plug do občinskega središča. Pohod oračev spremljajo ljudska pesem, pokanje biča in rožljanje korantovih zvoncev. Letos so se zbrali pri podžupanu Marjanu Hrgi, od tam pa po mali ulici prišli do občine. Župan Janko Merc jim je izročil ključe občine, saj so orači glavni nosilci oblasti v fašenskem času. Občinske ključe je prevzel Franc Simonič. Župan Merc je ob predaji ključev poudaril, da je občinska blagajna prazna in upa, da jo bodo orači v mesecu dni, ko bodo na oblasti, uspeli napolniti. Vodja sekcije Orači pri TED Lükari Franc Čeh je povedal, da so se kljub razmeram odločili, da nekaj malega pripravijo in tako ohranijo tradicijo. Upajo, da bo prihodnje leto lahko ponovno Prva brazda v polnem obsegu, kot je to bilo v letih pred epidemijo. MZ Vselej gre dobro v promet kostum ciganke. seli, da se nekateri kljub vsemu ne nameravajo odpovedati pustnemu veselju in šemljenju. Še posebej ji je v zadovoljstvo, ko ji stranke pošljejo fotografijo, kako jim pustni kostum pristaja. »To poplača vse.« Za pustni kostum v povprečju 20 evrov Seveda pa ljudje pusta in doživetij, ki jih ta prinaša, niso dali čisto na stran. Kupci, ki prihajajo v Štambergerjevo trgovino, povedo, da se bodo samoorganizirali, našemili in šli po domačih vaseh. Maskirali se bodo tudi v nekaterih podjetjih. In po katerih kostumih je največ povpraševanja? Po običajnih klasičnih, od policajev, čebelic, vselej dobro se prodaja tudi kostum ciganke, še vedno je zanimiv steampunk. Prav tako so aktualne skupinske družinske maske, kjer se našemijo vsi člani družine na isto temo. Ti iščejo predvsem klovne, dalmatince in Cruelo … Medtem ko pri otroških maskah vseskozi prevladujejo vse sorte pravljičnih junakov, od Rdeče kapice do raznoraznih spajdermenov, supermenov, batmenov in podobno. Med dodatki je največ zanimanja za pokrivala, cekinčke in nakit za ciganko, med lasuljami, ki jih tudi sami šivajo, pa stranke najbolj posegajo po tistih najbolj pisanih za klovne. Medtem ko so bili pred korono številni pripravljeni na veliko odpreti denarnice za pustno opravo, danes stranka zanjo odšteje v povprečju okoli 20 evrov. Monika Horvat Luka Pongrac, učenec 2. b-razreda OŠ Olge Meglič na Ptuju, je svojega prvega kurenta narisal že zelo zgodaj. Zelo ima rad pust, maske, skratka vse, kar je povezano s pustno tradicijo. Kurent pa je njegov osrednji navdih pri slikanju in risanju, četudi rad nariše tudi ruso in še kaj pustnega. Na vprašanje, ali že ima kurentovo opremo, pa igrivo odgovori, da ima sam hudičevo opremo. Tudi fotografije v tej opravi s ponosom pokaže. Kurenta riše z barvicami, s svinčnikom in flomastri. To njegovo navdušenje so opazili tudi v pedagoški službi PMPO oz. na delavnicah za družine, ki jih redno organizirajo v ptujskem gradu. Redno jih je skupaj s starši začel obiskovati lani. Porodila se je ideja, da bi lahko njegove slike in risbe predstavili tudi na priložnostni pustni razstavi. To se je tudi zgodilo, od 8. februarja je v ptujskem gradu na ogled razstava Mali kurent Luke Pongraca. Že prvi dan so si jo obiskovalci z navdušenjem ogledali. Najbolj pa je bil seveda navdušen mali umetnik, da se je lahko že pri sedmih letih predstavil s samostojno razstavo, in to z razstavo o kurentu, ki je njegov najljubši pustni lik. Na ogled razstave, ki bo odprta do 1. marca, je povabil svoje sošolke in sošolce ter učiteljici Moniko in Natalijo. Tudi starša Mojca in Mihael Pongrac sta zelo ponosna na Lukovo prvo razstavo. Veselita se že vseh njegovih bodočih likovnih del, risb, da bo še naprej s takim veseljem risal, da bo likovno napredoval in nekoč postal tudi član katerega od ptujskih društev kurentov ter tudi tako prispeval k ohranjanju te edinstvene pustne tradicije, ki jo občuti- mo in živimo le na Ptujskem. Mama Mojca pove, da je risati začel že zelo zgodaj, svoje občutke, žalost, veselje, izražati skozi risbo. Takoj pa, ko se je prvič srečal s pustom, z likom kurenta in drugimi pustnimi liki, mu je to zlezlo pod kožo. Zelo sta vesela, da je Lukovo navdušenje za kurenta na eni od muzejskih delavnic opazila Renata Čeh. Pri njegovem ustvarjanju ga bosta še naprej podpirala. Vsaka njegova risba je zgodba zase, narisana z velikim navdušenjem in občutkom, kot da bi v risbo na nek način vtkal del sebe. Upata, da bo tudi, ko odraste, njegovo življenje povezano z likovno umetnostjo in seveda tudi s ptujsko pustno zgodbo. MG Foto: Črtomir Goznik Sedemletni Luka Pongrac se z likovnimi deli na temo kurenta predstavlja na svoji prvi razstavi v ptujskem gradu. Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 stran 12 torek z 15. februarja 2022 Ptuj z Razstava sodobnega stripa Patrika Komljenovića Stripovski pogled na Prešernovo balado Povodni mož V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili spletni dogodek, na katerem so gostili ilustratorja Patrika Komljenovića iz Kidričevega, avtorja sodobnega stripa o povodnem možu Franceta Prešerna, ki si ga je mogoče ogledati tudi na razstavi v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj do 24. februarja. Patrik Komljenović je ustvaril likovno zgodbo za današnji čas, ilustrirano v likovnem jeziku, ki je bližji sodobnemu občinstvu. Z avtorjem se je pogovarjala Kaja Čelan, študentka novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in ljubiteljska dramska ustvarjalka. Mladega ilustratorja in njegovo pot je predstavila direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek. Likovni jezik Patrika Komljnovića nagovarja že ves čas, zato se je tudi odločil za to poklicno smer, je povedal. V osnovni šoli je začel sodelovati z založbo Smar-Team. Po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je izbral študij vizualnih komunikacij, smer ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Trenutno je študent magistrskega študija. Pri pripravi in raziskovanju teme diplomskega dela se je osredotočil na oblikovanje stripa. V diplomski nalogi z naslovom Sodobna interpretacija Prešernovega Povodnega moža v stripu se je lotil predelave znanega slovenskega mita o ljubljanskem povodnem možu, ki ga je prvi zapisal Janez Vajkard Valvasor, kasneje pa upesnil France Prešeren. „Sporočilo pesnitve o povodnem možu, ki med drugim v sebi nosi tudi svarilo pred razuzdanostjo, je posodobil z vpeljavo ekološkega zapleta. S pridihom osebnega odnosa do okolja je ob tem izpostavil problematiko od- padkov, s čimer opozarja na pereč globalni družbeni problem,“ je še povedala Milena Doberšek. Gre za ekologijo, odlaganje odpadkov in nečimrni odnos Že pred leti je nastal zelo dober projekt z naslovom Cankar v stripu, skozi katerega so nastajali stripi, ki so predstavljali tematiko Cankarjevih del na nek sodoben način, ki je prijaznejši sodobnemu občinstvu. „Začutil sem, da lahko tudi sam na nek svoj način predstavim Prešernovo balado Povodni mož, v njo pa vključim nekatere nove zaplete, ki so aktualni v današnjem času. Predvsem gre za eko- logijo, odlaganje odpadkov in naš nečimrni odnos do tega. Sicer pa me je Povodni mož spremljal kar nekaj časa, najprej v slikanici Jelke Reichman, nato v recitacijah v osnovni šoli in performensa v srednji šoli. Znova je do mene priplaval v času razmišljanja o diplomski nalogi. Ko sem razmišljal o tem, kaj bi lahko z njim naredil, se mi je takoj porodila ideja o stripu, ki v sodobnem času vedno bolj pridobiva na razpoznavnosti. Predstavlja tudi zelo dober način, kako književnost približati, posebej še klasično slovensko. Pristopi, kot so stripi, so lahko dober način, da te čudovite tematike približamo mlajšim. Zadovoljen sem s tem, kar je nastalo. Pri tem me je vseskozi podpirala in pomagala mentorica, doc. ilustratorka Suzana Bricelj, tudi slavistki in lektorici stripa Urški Klajn Marion, ki je bila inspiracija za vizualno podobo moje Urške, sem zelo hva- Foto: Črtomir Goznik Pogovor z ilustratorjem Patrikom Komljenovićem je vodila Kaja Čelan, z vokalno-instrumentalno interpretacijo Povodnega moža pa sta se predstavila Žan Bedenik in Vita Mrgole. Ptuj z Društvo Koranti Poetovio Ptuj z Razstava Skrita mestna dvorišča S pokom v pustni čas Zakladnica arheoloških odkritij Člani društva Koranti Poetovio so tudi letos s pokom biča po ptujskih ulicah in trgih oznanili začetek pustnega časa. Foto: Črtomir Goznik Razstava bogate društvene dejavnosti v poslovnem centru Omega je uvod v praznične prireditve ob 40-letnici, ki jo bodo praznovali v letu 2023. To je njihov že tradicionalni nastop, ki ga opravijo vsako leto dan po svečnici, 3. februarja. Njihov vodja Branko Cajnko, princ Friderik Cajnko V., peti princ karnevala 2004, pa si je kot edini princ karnevala omislil tudi svojo prinčevsko trdnjavo v mestu, v lokalu Sima v Prešernovi ulici, kjer je prvo pojedino za svoje goste pripravil že ob svoji inavguraciji 11. novembra leta 2003. Tam se člani društva zbirajo pred vsakim nastopom. Nastopajo po celi Sloveniji in na tujem. Tudi letošnji pustni čas bodo izkoristili za številne nastope doma in v okolici. Pustno tradicijo ohranja okrog 25 korantov in deset veteranov. Aktivno so se vključili tudi v ohranjanje rimske tradicije na Ptujskem. Že od leta 2007 so člani Društva za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69. Nadvse ponosni so na svoje 39-letno delovanje. Pustna razstava, ki so jo letos postavili v poslovnem centru Omega, je že neke vrste uvod v bogato dogajanje, ki ga načrtujejo prihodnje leto, ko bodo praznovali že 40-letnico svojega delovanja. Podobno razstavo, sicer v manjšem obsegu, so postavili že v letu 2021. MG Ptujčani in obiskovalci Ptuja so si na Prešernov dan lahko prvič ogledali novo razstavo v Salonu umetnosti – Skrita mestna dvorišča. Razvoj srednjeveškega Ptuja. Arheološke raziskave na Stari steklarski na Ptuju. Postavitev razstave in izdajo publikacije sta omogočila MO Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Kustodinja razstave in njena organizatorica je Iva Ciglar, besedila so delo Ive Jennie Roš iz terenske ekipe, ki je tudi opravila izbor razstavljenih del, in Reneja Masaryka. Razstava je nastala v sodelovanju s skupino Stik, ki so arheološki izkopavalci. Idejo zanjo so na nek način dali sami Ptujčani, ki jih je delo arheologov oz. izkopavalcev tako pritegnilo, da so jih redno spremljali, dnevno opazovali pri njihovem delu. To zanimanje je tudi spodbudilo arheologe, da so se odločili pripraviti to razstavo izkopanega in raziskanega še v času, ko arheološke raziskave še potekajo. Ne pa po petih letih, ko bo vse že mimo, medtem pa bi izkopano čakalo na prikaz v nekih depojih. „Redkokdaj se zgodi, da so najdbe in zgodovina tako lepo razložene in predstavljene, kot je v to v katalogu, ki spremlja to razstavo. Hkrati ob videnem na razstavi si je tudi na terenu samem, na območju raziskav, mogoče v živo ogledati, kaj se dogaja. To je izjemna priložnost, ki smo jo prepoznali v Pokra- jinskem muzeju Ptuj-Ormož. Resnično nismo pričakovali, da se bo toliko izjemnega odkrilo. To pa so skrita mestna dvorišča,“ je povedala arheologinja PMPO Iva Ciglar. Ptujska zgodovina pregovorno temelji na rimskodobni dediščini, pri pričujočih raziskavah odkrite ostaline pa pripovedujejo zgodbo iz srednjega in novega veka. Neverjetne najdbe so presenetile strokovnjake, dobre poznavalce ptujske zgodovine, četudi so že sondiranja v letu 2020 dala slutiti, da se pod tlaki ulic, trga in dvorišča skriva prava zakladnica arheoloških odkritij. Arhitekturni ostanki, hiše iz srednjega veka, ki so jih arheologi odkrili ob Aškerčevi in Šalamunovi ulici, in greznice so bili za vse pravo presenečenje, sploh cele ohranjene posode, ohranjen ležen za vso pomoč. Tretja muza je bila Vanesa Dreu, ki je pomagala pri nekaterih rimah, saj je Prešernov jezik zelo težak,“ je povedal Patrik Komljenović. Neskončne možnosti za vizualno predstavitev literarnih del Ilustracija je dokaj široko področje, pove mladi ilustrator, strip je del tega. Ne bo pa se zapiral samo v te okvire, zagotovo je to medij, ki mu je všeč in v katerem se rad izraža. Strip v zadnjem času ponovno pridobiva veljavo. „Zaradi vedno več animacije postajajo otroci in mladi vedno bolj vizualna publika. Strip je tisti medij, ki zelo dobro zmeša animacijo in literaturo,“ razloži Patrik Komljenović. V Sloveniji je veliko dobrih pisateljev in veliko dobrih del, ki jih lahko odlično vizualno predstavimo. Na tem področju je neskončno možnosti. Zelo rad bi bil del vsega tega, pravi. Tudi njegova magistrska naloga bo povezava strokovnega z neko izbrano motiviko, ki mu bo spet lahko vzbudila domišljijo. Pogovor z ilustratorjem in odprtje razstave sodobnega stripa o Prešernovem Povodnem možu avtorja Patrika Komljenovića sta z vokalno-instrumentalno interpretacijo povodnega moža obogatila Vita Mrgole in Žan Bedenik, člana Mladinskega društva BTT. MG les iz srednjega veka, na kakršnega niso doslej naleteli pri izkopavanjih v Sloveniji. Na podobne najdbe so arheologi sicer naleteli že v Nemčiji, Angliji, kjer so odkrili celo vikinško naselje z greznicami, hiške, ki so imele na zadnji strani dvorišče. Terenska arheologinja Iva Jennie Roš je ob odprtju razstave povedala, da so glavni del srednjeveškega mesta že odkopali. Ptujčani si bodo območje raziskav lahko ogledali tudi pod organiziranim vodstvom Ture Ptuj. Povabili jih bodo vsaj na tri. Skupni cilj projekta Stara steklarska je: urejen in za domačine ter obiskovalce prijeten predel mesta, ki hkrati razkriva bogato ter raznovrstno kulturno dediščino. MG Foto: Črtomir Goznik Od leve: Iva Ciglar (PMPO), Iva Jennie Roš (terenska ekipa) in Marko Strnad (terenska ekipa). Arheološke raziskave na območju Stare steklarske na Ptuju vodijo člani skupine Stik). Le-te bodo potekale še do pozne pomladi oz. začetka poletja. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 15. 2. 2022 Atletika Doslej največji uspeh Aneja Čurina Prapotnika Stran 14 Rokomet Jeruzalem brez možnosti v Škofji Loki Stran 14 stran 13 Futsal Odločitev o zmagovalcu padla v prvem polčasu Stran 15 Nogomet Videmčanom uspel odličen posel Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1.m SNL, 21. krog Večni derbi odločil VAR S tekmami 21. kroga se je začel spomladanski del sezone, zmagovalca tega kroga sta Olimpija in Koper, z izkupičkom pa so lahko zelo zadovoljni tudi pri Taboru in Bravu. Vrh lestvice je znova zasedel Koper, ki je na tem mestu preživel večino sezone. Primorci so v Celju slavili minimalno zmago in prehiteli Mariborčane, Celjane pa spustili na trdna tla. Prevlado gostom so v obračunu na Areni Z'dežele prinesli napadalci, ki so najboljši del moštva iz Bonifike. Posebej se je izkazal Kaheem Parris, ki se je podpisal pod oba gola svoje ekipe. Celjani (Rozman in Vrbanec sta obsedela na klopi) so sicer imeli več od igre, a jim ni uspelo več kot enkrat zadeti v polno. Trenerja Simona Rožmana čaka s svojo ekipo še veliko dela … Izjemen debi v dresu sežanskega Tabora je uspel Vidu Kodermanu, ki je na svoji prvi uradni tekmi po prihodu iz Maribora zadel v polno. Izključitev Tila Mavretiča je Domžalčanom olajšala pot do remija, za dodatno »pomoč« pa je z avtogolom poskrbel še Kevin Grobry. Zanimivo tekmo sta odigrali ekipi iz srednjega dela lestvice, Mura in Bravo. Prekmurci so bili na pragu zmage, ko so v 79. minuti povedli 2:0, a so imeli v tem trenutku na igrišču tudi igralca manj (izključitev Žige Kousa po pregledu z VAR tehnologijo). Prva liga Telemach REZULTATI 21. KROGA: Olimpija – Maribor 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Nukić (72., z 11-m); Domžale – CB24 Tabor Sežana 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Koderman (35.), 1:1 Grobry (79., ag.). Rdeči karton: Mavretič (67., Tabor); Celje – Koper 1:2 (1:1); strelca: 1:0 Sokler (20.), 1:1 Parris (27.), 1:2 Parris (85.); Mura – Bravo 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Kous (31.), 2:0 Šturm (79.), 2:1 Kerin (80.), 2:2 Kurež (92.). Rdeči karton: Kous (64., Mura). Tekma Aluminij – Kalcer Radomlje je bila odigrana v ponedeljek. 1. KOPER 2. MARIBOR 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. BRAVO 5. MURA 6. DOMŽALE 7. CELJE 8. CB24 TABOR SEŽANA 9. ALUMINIJ 10. KALCER RADOMLJE 21 21 20 21 21 20 21 21 20 20 12 12 11 8 7 6 6 5 4 5 5 3 4 7 9 6 4 5 7 4 4 6 5 6 5 8 11 11 9 11 37:25 30:22 24:17 20:18 28:28 25:28 22:27 20:22 19:28 23:33 41 39 37 31 30 24 22 20 19 19 Zaostala tekma 19. kroga: Domžale – Olimpija (v četrtek, 17. 2., ob 16.00). Če bi naslednjih nekaj minut zadržali to vodstvo, bi bili zelo blizu zmage, a jim to ni uspelo, saj so že v naslednjem napadu gostje znižali z golom Luka Kerina (novinec iz Celja). Pritisk z igralcem več se je gostom izplačal v sodnikovem dodatku, ko je izid izenačil Gal Kurež (novinec iz Olimpije). V tretji medsebojni tekmi v sezoni je to že tretji remi Mure in Brava. Posebno poglavje velja nameniti večnemu derbiju, ki je bil za obe moštvi zelo pomemben: Mariboru za zadržanje prednosti pred večnim tekmecem, Olimpiji za priključek k vodilnemu dvojcu. Na koncu so se v Stožicah veselili domačini, ki so tako po Muri vzeli skalp še drugemu tekmecu za vrh lestvice in se že po slabem tednu pomladanskega dela sezone enakovredno vključili v boj za naslov prvaka. V prvem polčasu je Maribor prikazal zelo dobro predstavo, žoga je hitro krožila od igralca do igralca, veliko je bilo natančnih podaj v medprostore. Posledica tega so bile veliko lepše in številčnejše priložnosti od tekmecev, a so jih Ognjen Mudrinski, Martin Milec (zadeta stativa iz prostega strela) in Đorđe Ivanović zapravili. V drugem polčasu so Ljubljančani odgovorili z bolj zgoščenim pokrivanjem na svoji polovici igrišča, kar je precej otežilo delo vijoličastim. Tekme pa na koncu ni odločila kakšna izjemna ekipna akcija ali poteza posameznika, temveč s pomočjo VAR-tehnologije dosojena 11-metrovka sodnika Mateja Juga … Ob ponesrečenem poskusu enega izmed igralcev Olimpije je žoga iz hrbtne strani zadela igralca Maribora Watsona v roko, kar je bilo za Juga dovolj, da je Foto: Martin Metelko / m24.si Nogometaši Olimpije so z zvrhano mero sreče ugnali Maribor, ki na večnih derbijih ni slavil že vse od 28. septembra 2019. po ogledu posnetka pokazal na belo točko … Zanimivo je, da je akcija tekla naprej in da noben izmed igralcev Olimpije ni protestiral ali kaj podobnega, le VAR je opravil svoje … Resnično sreča, da ga imamo … To je bila po prihodu Dina Skenderja za trenerja Olimpija osma tekma ljubljanskega kluba, še na nobeni niso dosegli več kot enega zadetka. Kar petkrat so slavili z izidom 1:0 (Tabor, Koper, Mura, Kalcer, Maribor), dvakrat so igrali 1:1 (Bravo, Celje), enkrat pa so izgubili 0:1 (Aluminij). Bilanca, kakršno je imel v najboljših letih prejšnjega stoletja milanski Inter, ko je osvajal lovorike z načinom catenaccio … JM, sta Nogomet z NK Aluminij Šest od osmih zimskih novincev prišlo iz Hrvaške … V NK Aluminij so v premoru med prvim in drugim delom sezone 2021/22 očitno konkretno spremenili usmeritev kluba, pri čemer so o tem očitno pozabili obvestiti javnost. Razvijanje domačih potencialov (zanimivo: od prodaje prav teh NK Aluminij v zadnjih letih zelo dobro živi – spomnimo se samo bogatih odhodov Luka Štora, Dejana Petroviča in Davida Flakusa Bosilja) očitno ni več prioriteta kluba. Kako drugače si sicer razlagati dejanja v zimskem prestopnem roku, ko so v klub od osmih dosedanjih okrepitev pripeljali kar šest igralcev iz Hrvaške? Če k temu dodamo še vratarja Davida Nwolokorja iz Nigerije (ne boste ga še našli v nobeni sestavi ekipe, ker je poškodovan, podobno kot njegov rojak Nana Kofi Babil, ki je v Kidričevem od lanskega avgusta, pa še ni odigral niti enega srečanja), potem je jasno, da se je delež igralcev iz tujine drastično povečal. Prestopni rok NK Aluminij Foto: Črtomir Goznik Borut Arlič, športni direktor Aluminija Odšli: Tilen Pečnik (Leoben, Avstrija), Robert Pušaver (Wildon, Avstrija), Timotej Dodlek (Voitsberg, Avstrija), Tibor Banić (Brežice), Aljaž Krefl (Olimpija). Prišli: David Nwolokor (Rijeka, Hrvaška), Karlo Plantak (Kustošija, Hrvaška), Luka Branšteter (Osijek, Hrvaška), Lovro Jurić (Istra, Hrvaška), Dino Špehar (Olimpija), Maj Fogec (Olimpija), Tomislav Turčin (Hrvatski Dragovoljac), Mario Musa (Lokomotiva). Če bi bilo v tem času poskrbljeno za ravnotežje in bi bilo k članski ekipi priključenih vsaj pol toliko igralcev iz mladinske šole ali okolice, potem bi bila situacija manj pereča, a dejstvo je, da so domači fantje – Tai Kmetec, Rok Schaubach, Klemen Kozjak, Nejc Medved – v letošnji sezoni vsi skupaj dobili na voljo le nekaj minut v sodnikovih podaljških (izjema je Rok, ki ga je bil Drobne zaradi poškodb in kartonov centralnih branilcev primoran uvrstiti v ekipo na tekmi z Olimpijo – zanimivo, odigral je izvrstno in pripomogel k zmagi 1:0). Tako niti ne čudi, da mladi in obetavni šumarji raje odhajajo na preizkušnje v tujino … Olimpija – Maribor 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Nukić (72., z 11 m). OLIMPIJA: Banić, Boakye, Crnomarković, Ratnik, Pavlović, Pilj, Sešlar (od 46. Kapun), Kvesić (od 67. Matko), Ziljkić (od 67. Mudražija), Nukić, Prtajin (od 88. Delamea Mlinar). Trener: Dino Skender. MARIBOR: Jug, Milec, Mitrović, Watson, Sikošek, Makoumbou, Alvir (od 80. Šturm), Repas, Žugelj (od 81. Sirk), Ivanović (od 81. Sellouki), Mudrinski. Trener: Radovan Karanović. Radovan Karanović, trener Maribora: »Mislim, da je tekmo v prid Olimpije obrnila odločitev glede enajstmetrovke, tik pred tem pa so nam na drugi strani razveljavili zadetek ... Sem zelo jezen, nismo si zaslužili poraza, tudi fantje so užaljeni in jezni. V napadu sicer nismo odigrali tako, kot bi morali, čeprav smo pred spomladanskim delom veliko delali na tem elementu igre. Žal mi je, da se nam je Ivanović pridružil malce pozno. Sicer pa smo do zadetka nadzorovali tekmo.« Dino Skender, trener Olimpije: »Vedeli smo, da bo tekma težka, tudi obračun z Muro med tednom je pustil nekaj posledic. Dogovarjali smo se, da moramo biti potrpežljivi, da bomo prišli do priložnosti, kar se je na koncu tudi zgodilo. Na trenutke smo se mučili proti obrambi Maribora, ki je kakovosten in svež, toda fantje so s karakterjem izvlekli zmago. Pomembno je, da smo v tem delu osvojili šest točk in se priključili Mariboru in Kopru.« 24-letni krilni napadalec Tomislav Turčin je nazadnje nosil dres hrvaškega prvoligaša NK Hrvatski Dragovoljac, v šumi pa bo ostal do 31. maja 2023. Kariero je začel v Vinkovcih pri Cibalii, pozneje pa je zaigral še za kopico hrvaških klubov (Rijeka, Rudeš, Varaždin, Dinamo II, Hrvatski Dragovoljac), eno sezono je preživel tudi v BiH, kjer je igral za Široki Brijeg. Mario Musa je 31-letni levi bočni branilec, nazadnje je bil član hrvaškega prvoligaša NK Lokomotiva. Z Aluminijem je podpisal pogodbo do konca letošnje sezone. Musa ima za sabo bogato zgodovino nastopov na Hrvaškem (Samobor, Dinamo, Lokomotiva), v Izraelu (Maccabi Haifa), na Švedskem (Hammarby). V 1. hrvaški ligi je skupaj vknjižil zavidljivih 168 nastopov, v katerih je 11-krat zatresel nasprotnikovo mrežo in ob tem prispeval tudi 14 asistenc. V zadnjem letu je v dresu Lokomotive igral na šestih tekmah, nikoli v začetni enajsterici. Tomislav Turčin Mario Musa Jože Mohorič V šumi še krilni napadalec in levi bočni branilec Zadnja dva, ki ju je športni direktor Borut Arlič – ob očitni odobritvi trenerja Oskarja Drobneta – priključil ekipi, sta Tomislav Turčin in Mario Musa. COLOR CMYK torek, 15. 2. 2022 Štajerski TEDNIK Šport 14 torek z 15. februarja 2022 Rokomet z NLB liga, 14. krog Atletika z Mlad. balkansko prvenstvo Jeruzalem brez možnosti v Škofji Loki Urbanscape Loka – Jeruzalem Ormož 28:22 (12:8) JERUZALEM: Balent, Skledar (10 obramb + 3x7m); Mlač Černe 1, Bogadi 2, Čudič 2 (1), Voljč 2, Fergola, G. Hebar 1, T. Hebar 2, Šulek 3, Pandev, Kosi 8 (5), Čirović 1, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Urbanscape 6/3; Jeruzalem 8/6. IZKLJUČITVE: Urbanscape 12; Jeruzalem 16 minut. IGRALEC TEKME: Luka Stanojlović (Urbanscape Loka). Že na samem začetku tekme je bilo slutiti, da bodo gostje iz Prlekije na Gorenjskem težko osvojili točke. Loka je takoj povedla 2:0, ob tem je Aljaž Jesenko zapravil sedemmetrovko po obrambi vratarja Jeruzalema Alena Skledarja. Šele v 6. minuti so se Ormožani veselili prvega zadetka (2:1). Dosegel ga je Tilen Kosi, ki je bil eden redkih razpoloženih igralcev Jeruzalema na tekmi. Trener gostov Saša Prapotnik tokrat ni mogel računati na poškodovana Aleša Zemljiča in Roka Žurana ter obolelega Nejca Krabonja, ki ga je na desnem krilu zamenjal Luka Voljč (met 4/2). Odločitev o zmagovalcu je padla v obdobju od 10. do 16. minute. Na sumljivo sodniško odločitev NLB liga REZULTATI 14. KROGA: Maribor Branik – Celje Pivovarna Laško 24:30 (12:12), Urbanscape Loka – Jeruzalem Ormož 28:22 (12:8), Koper – LL Grosist Slovan 32:29 (20:14), Herz Šmartno – Riko Ribnica 27:35 (12:14), Sviš Ivančna Gorica – Ljubljana 32:24 (14:9), Dobova – Slovenj Gradec 31:35 (14:16). Tekma Gorenje Velenje – Trimo Trebnje je bila prestavljena. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. RIKO RIBNICA 4. URBANSCAPE LOKA 5. GORENJE VELENJE 6. KOPER 7. SLOVENJ GRADEC 8. LL GROSIST SLOVAN 9. MARIBOR BRANIK 10. DOBOVA 11. JERUZALEM ORMOŽ 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 13. LJUBLJANA 14. HERZ ŠMARTNO 14 13 12 10 14 9 14 9 13 8 14 7 14 6 13 6 14 5 14 5 13 4 14 4 14 2 13 1 1 2 1 0 1 1 1 1 1 1 2 0 0 0 0 0 4 5 4 6 7 6 8 8 7 10 12 12 27 22 19 18 17 15 13 13 11 11 10 8 4 2 Foto: Črtomir Goznik Ormožani (na fotografiji Alen Skledar) so še enkrat več morali priznati premor Loki. je Kosi ugovarjal in sodnika Brstin Kavalar in Uroš Nahtigal sta ga kaznovala z izključitvijo za dve minuti. Pod vplivom zgrešenega strela in sodniške odločitve je živce v obrambi nekoliko izgubil še David Bogadi in sledila je nova izključitev za dve minuti. Rokometaši iz Škoe Loke so hitro unovčili dva igralca več v polju in v 16. minuti povedli s +5 (7:2). V nadaljevanju sta obe ekipi prikazali solidno predstavo v obrambi, še posebej to velja za oba vratarja, pri domačih je bil razpoložen Luka Stanojlović in pri gostih Skledar. Prleki so imeli številne priložnosti, da bi se nasprotniku približali na dva ali tri zadetke zaostanka, ampak številni zgrešeni streli iz obetavnih situacij so se kar vrstili. Predvsem svojega dne ni imel levoroki Tinček Hebar, ki mu je Stanojlović v 1. polčasu zaustavil tri mete iz igre in tik pred odhodom na odmor pri izidu 12:8 še sedemmetrovko. „Glede 1. polčasa lahko rečem, da smo solidno Rokomet z 1. B SRL (m) Odločilnih osem minut Grosuplje – MoškanjciGorišnica 23:28 (12:14) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bratuša; Zupanič 8, Ozmec 6(1), Maroh 4, Tement 3, Šandor 3(2), Lorenčič 2, Bedrač 1, Sok 1, Leben. Trener: Siniša Radujković. SEDEMMETROVKE: Grosuplje 6/3; Moškanjci-Gorišnica 4/3. IZKLJUČITVE: Grosuplje 10 minut; Moškanjci-Gorišnica 10 minut. Po zelo dobrem začetku sezone so Gorišničani padli v krizo, ki so jo prekinili le z občasnimi prebliski. Zadnja zmaga ekipe Moškanjci-Gorišnica je tako imela že kar dolgo brado, dosežena je bila v začetku decembra. Na Grosupljem so vendarle dosegli novo, peto v sezoni. Premor v prejšnjem krogu je Gorišničanom očitno koristil, tekmo so začeli poletno in učinkovito, v 16. minuti je na semaforju pisalo 4:8. To so držali do zaključka prvega polčasa (9:13 v 25. minuti), nato pa slabše odigrali zaključek (12:14). Tudi odmor jih ni povsem zbistril in domačini so hitro izenačili (15:15). Do rezultata 18:18 v 43. minuti se je igralo »gol za gol«, nato pa je sledilo stran 14 odločilnih osem minut, v katerih so Gorišničani zaustavili vse napade domačinov in z delnim izidom 0:6 prišli do odločilne prednosti (18:24). Te niso več izpustili iz rok … igrali v obrambi in prejeli le dvanajst zadetkov. Žal nam ni šlo v napadu in že do odmora smo si priigrali štiri zadetke zaostanka. Je pa dejstvo, da nismo imeli dovolj velikega števila razpoloženih igralcev, da bi bili še konkurenčnejši tekmecem. Ob vsem naštetem smo zapravili še dve sedemmetrovki,“ je prvi del tekme opisal krožni napadalec Teo Šulek. Met Ormožanov v 1. polčasu je bil katastrofalen (12/23) in je znašal le 52 odstotkov uspešnosti. Tudi začetek 2. polčasa se ni odvil po željah Jeruzalema, ki so nadaljevali s slabo igro v napadu, tudi igra v obrambi je počasi začela pešati. V 35. minuti je Loka že ušla na +6 (16:10). Po nekaj uspešnih reakcijah vratarja Skledarja in po golu Jana Mlača Černeta se Pri gostih je Žiga Zupanič dosegel osem zadetkov, vse iz igre, šest jih je dodal Žan Ozmec. Pomemben delež k uspehu sta prispevala vratarja Filip Ranfl z desetimi in Ervin Bratuša s tremi obrambami (vključno z dvema 7-metrovkama v ključnih trenutkih). Nejc Šandor, Moškanjci-Gorišnica: »Kljub težavam s poškodbami smo uspeli ohraniti zbranost, v tekmo smo res vstopili maksimalno osredotočeni. Krasila nas je odlična igra v obrambi, v napadu pa smo pri organizaciji napadov prav tako pokazali veliko mero zrelosti. Ostajamo v boju za 5. mesto, kar nam daje dodaten motiv za treniranje.« je ormoška barka v 40. minuti približala na –4 (18:14) in imela kar nekaj priložnosti, da zaostanek še prepolovi. V golu Gorenjcev je blestel vratar Stanojlović (16 obramb) in tako v kali zatrl vse upe Ormožanov po preobratu. V zadnjih deset minut tekme so gostitelji krenili s petimi goli prednosti (23:18), lepo prednost pa so brez težav obdržali, tik pred koncem tekme pa jo znova povišali na najvišjo prednost na tekmi, ki je znašala šest zadetkov (28:22). „Če bi igrali še cel dan, nam ne bi uspelo spreobrniti poteka tekme. Loka je bila tokrat enostavno za razred boljša in si za zmago zasluži čestitke. Za nas so že leta in leta ena najbolj neugodnih ekip v ligi. Natančno vemo vse o njih, ampak še vedno jim uspeva na račun hitre ter nepredvidljive igre biti korak pred nami. Pred nami je teden, kjer bomo morali na polno oddelati treninge in na njih popraviti napake iz Škoe Loke. Čaka nas veliko dela,“ je tekmo v Škoi Loki in poraz pokomentiral kapetan Bojan Čudič. V taboru Loke so bili po tekmi razumljivo zadovoljni. „Zelo smo veseli zmage proti Jeruzalemu, ki velja za eno bolj uigranih ekip v ligi. Odigrali smo solidno tekmo in od samega začetka tekme držali niti igre v svojih rokah. Obramba je bila odlična, vratar Stanojlović prav tako, v napadu smo imeli številne razpoložene igralce in zmaga je bila logična posledica vsega. Z zmago nad Ormožani smo prekinili niz treh zaporednih porazov v decembru in verjamem, da lahko februar končamo s samimi zmagami,“ je povedal strelec šestih zadetkov za Loko Grega Jamnik. To je bil sedmi poraz Jeruzalema na dosedanjih štirinajstih tekmah, ekipa zaseda 11. mesto z 10 osvojenimi točkami. V 15. krogu v soboto, 19. februarja, ob 19.00 Ormožane čaka gostovanje v Ljubljani pri Slovanu. Uroš Krstič Doslej največji uspeh Aneja Čurina Prapotnika Beograd je v soboto gostil 6. Balkansko prvenstvo v dvorani za mladince in mladinke v atletiki. V srbski prestolnici so se zelo dobro odrezali predstavniki slovenske reprezentance, saj so osvojili štiri zlate, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Eno izmed zlatih je v naše kraje prinesel Anej Čurin Prapotnik, ki je z odličnim nastopom slavil v teku na 60 metrov. Varovanec trenerja Gorazda Rajherja se z atletiko ukvarja šele dobre tri sezone in niza zares dobre rezultate. V Beogradu je član Atletskega kluba Ptuj z zmago v sprintu poskrbel za svoj največji uspeh doslej. Na poti do tega je v polfinalu dosegel čas 6,83 sekunde, pri čemer je sproščeno oddelal predvsem zadnjih petnajst metrov in prihranil nekaj dragocene moči za zaključni nastop. Foto: AZS Pet golov v drugem polčasu je bilo premalo DRAVA PTUJ: Škorc, Rkman, Bedenik; Vasič Krajnc 9(3), Gubeljak 4, Čuš 2, Pogelšek 2(1), Geč 1(1), Drobež 1(1), Bukvič, Bezjak. Trener: Mitja Žuran. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 11/6; Jadran Hrpelje-Kozina 4/3. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 2 minuti, Jadran Hrpelje-Kozina 4 minute. Rokometaši Drave so bili proti gostom iz Primorske na dobri poti do lepega presenečenja, saj je Jadran višje uvrščeno moštvo, a so lepo priložnost za drugo zmago v sezoni žal zamudili … Prvi polčas je bil s strani Drave najboljši, ki so ga v tej sezoni prikazali. Od samega začetka tekme so bili v prednosti, do tiste otipljive – 6:2 v 8. minuti – so prišli z delnim izidom 4:0. Gostje so nekajkrat znižali na tri gole zaostanka, a bližje jim ni uspelo. Na odmor so dravaši odšli s prednostjo JM 1. B SRL (m) Foto: Črtomir Goznik Žiga Zuapnič (Moškanjci-Gorišnica) je bil najboljši strelec svoje ekipe na gostovanju na Grosupljem. petih golov (14:9), ob tem pa je najboljši posameznik v domačem moštvu Tjan Vasič Krajnc v zadnji minuti zastreljal še 7-metrovko. Odličen polčas je imel domači vratar Domen Škorc, ki je zaustavil številne strele gostov. V drugem delu se je igra Drave začela rušiti kot hišica iz kart. Gostje so postavili veliko bolj čvrsto obrambno linijo, ki je domačinom nikakor ni uspelo prebiti, posledica je bil delni izid 0:4 (14:13 v 36. minuti). Domači post je v 39. minuti s strelom s 7-metrovke prekinil Tomaž Pogelšek (15:13), na prvi gol iz igre pa so morali privrženci domačega moštva čakati vse do 46. minute (Tilen Gubeljak za 17:16). Kljub trem zaporednim zapravljenim 7-metrovkam (Pogelšek, Bezjak, Geč) so domačini še v 48. minuti vodili (18:17), nato pa do konca srečanja zadeli le še enkrat (Vasič Krajnc v 56. minuti za 19:20). Pet golov v drugih 30. minutah tekme (le trije iz igre) je bilo pač premalo, da bi se lahko dravaši nadejali pozitivnega rezultata … Priložnost pa je bila prava … JM REZULTATI 15. KROGA: Grosuplje – Moškanjci-Gorišnica 23:28, Krka – Krško 24:23, Škofljica – Sevnica 27:26, Črnomelj – Izola 17:20, Mokerc-Kig – Hrastnik 33:28. 1. KRŠKO 2. KRKA 3. BUTAN PLIN IZOLA 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 5. SEVNICA 6. MOKERC - KIG 7. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 8. DOL TKI HRASTNIK 9. GROSUPLJE 10. FRANK. RADOVLJICA 11. ČRNOMELJ 12. ALPLES ŽELEZNIKI David Breznik Anej Čurin Prapotnik je na mladinskem balkanskem prvenstvu v Beogradu osvojil zlato medaljo v teku na 60 metrov. Rokomet z 2. SRL (m) Drava Ptuj – Jadran Hrpelje-Kozina 19:23 (14:9) Pred finalom je nekoliko nervozen, kar se je videlo pri nekoliko slabšem startu, potem pa je v teku vse steklo gladko do prvega mesta in odličnega časa 6,78 sekunde. S tem dosežkom je izenačil svoj mladinski državni rekord, ki ga je dosegel pred štirinajstimi dnevi na Prvenstvu Slovenije za starejše mladince in mladinke v atletiki v Novem mestu. Vsi ti časi kažejo, da je Anej Čurin Prapotnik trenutno v izjemni formi in da rezultatsko lepo napreduje. Zadnji uspehi mlademu atletu odpirajo nove poti, zelo uspešen dvoranski del sezone pa bo zaključil prihajajoči konec tedna, ko bo v Novem mestu tekmoval še na članskem državnem prvenstvu. 12 11 13 11 13 10 12 7 13 6 13 4 11 5 12 4 12 4 12 3 13 2 12 0 0 0 0 2 1 3 1 1 1 2 1 2 1 2 3 3 6 6 5 7 7 7 10 10 22 22 20 16 13 11 11 9 9 8 5 2 2. SRL (m) REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj – Jadran Hrpelje-Kozina 19:23 (14:9), Ajdovščina – Arcont Radgona 26:26 (15:13), Pomurje – Kočevje 28:27 (13:12). Tekma Kronos – Velika Nedelja je bila prestavljena. Foto: Črtomir Goznik Igralci Drave so odlično odigrali prvi in slabo drugi polčas. 1. VELIKA NEDELJA 2. AJDOVŠČINA 3. KOČEVJE 4. JADRAN HRPELJE 5. NOVA GORICA 6. ARCONT RADGONA 7. POMURJE 8. KRONOS 9. DRAVA PTUJ 11 11 12 7 11 6 11 6 11 6 9 3 13 3 11 3 11 1 0 2 1 1 1 1 1 0 1 0 3 4 4 4 5 9 8 9 22 16 13 13 13 7 7 6 3 torek, 15. 2. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 15 Šport torek z 15. februarja 2022 15 Futsal z 1. SFL Odločitev o zmagovalcu padla v prvem polčasu V 14. krogu 1. slovenske lige je vrhniška ekipa Siliko poglobila manjšo krizo Dobovca, ki je še na drugi zaporedni prvenstveni tekmi ostal brez zmage – po porazu z Litijo (zaostalo srečanje) je tokrat remiziral. Čeprav je šlo v obeh primerih za ekipi z vrha lestvice, pa je to vendarle manjše presenečenje in znak, da tudi ostale ekipe zmanjšujejo zaostanek za nekaj sezon nedotakljivimi Dobovčani. KMN Meteorplast Šic bar – FC Hiša daril Ptuj 4:7 (1:6) STRELCI: 0:1 Kneževič (8.), 0:2 Pihler (13.), 1:2 Goričan (14.), 1:3 Kneževič (14.), 1:4 Gajser (17.), 1:5 Ručna (18., z 10 m), 1:6 Andrijašević (20.), 2:6 Gašparič (23.), 3:6 A. Goznik (25.), 3:7 Kneževič (30.), 4:7 Ruis (40.). KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Kovše, Prijol; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Gašparič, Trstenjak, Goričan, Aljaž Ruis, Šnofl, Vajda. Trener: Tomislav Novak. FC HIŠA DARIL: Zdovc, Anžel; Badrov, U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Lokovšek, Pihler, Andrijašević, Gajser, Jelić, Pasariček, Kneževič. Trener: Robert Grdović. Pomemben obračun v boju za 4. mesto je potekal v Ljutomeru, kjer so pred lepo zapolnjenimi tribunami gostovali sosedje iz Ptuja. Pri sle- dnjih je manjkal vratar Kevin Caf, še veliko bolj okrnjeno zasedbo pa so imeli domačini, ki niso mogli računati na oba novinca, vratarja Tjaža Lovrenčiča in Marcela Vindiša, ter kapetana Kristjana Škergeta. Ptujska zasedba pod vodstvom trenerja Roberta Grdovića je v tej sestavi, ko so se v prestopnem roku pridružili številni novinci (Badrov, Lokovšek, Andrijašević, Pasariček, Kneževič), odigrala šele drugo tekmo (prvo v pokalu proti Bronxu), že takoj pa je bilo vidno, da je tempo igre zelo visok. Gostje so takoj prevzeli pobudo, najlepšo priložnost uvoda pa so imeli domačini, ko je že v 2. minuti Trstenjak stresel vratnico. Kljub vsemu je bilo na prvi zadetek treba počakati do 8. minute, ko je Tilen Gajser odvzel žogo Niku Vajdi, po hitro izpeljanem protinapadu pa je zadel novinec z Dobovca Denis Kneževič – 0:1. Pravi val zadetkov se je sprožil v 13. minuti, ko je Nikola Badnov najprej zadel prečko, v naslednjem napadu pa je kapetan ptujske ekipe Thomas Pihler izkoristil podajo Patrika Pasarička – 0:2. Edini preblisk domačinov v prvem polčasu je prišel v 14. minuti, ko je žogo po podaji Mitja Gašpariča v gol iz bližine potisnil Urban Goričan – 1:2. Že v prvi akciji po podaji do sredine so znova udarili Ptujčani, Kneževič se je še enkrat odlično znašel pred golom – 1:3. Odločitev o zmagovalcu je padla v zaključku prvega polčasa, ko so gostje zadeli trikrat (Tilen Gajser po dvojni podaji z Nikolo Jeličem, Borut Ručna iz 10-metrovke in Vlado Andrijašević po samostojnem protinapadu) in povišali prednost na neulovljivih 1:6. 1. SFL REZULTATI 14. KROGA: KMN Meteorplast Šic bar – FC Hiša daril Ptuj 4:7 (1:6), ŠD Mlinše – KMN Oplast Kobarid 6:1 (2:0), Siliko Vrhnika – FK Dobovec 2:2 (1:1), FC Bronx Škofije – FC Litija 0:2 (0:1). 1. DOBOVEC 2. FC LITIJA 3. SILIKO VRHNIKA 4. HIŠA DARIL PTUJ 5. OPLAST KOBARID 6. METEORPLAST ŠIC 7. MLINŠE 8. BRONX ŠKOFIJE 9. DOBREPOLJE 12 12 13 13 13 12 12 13 12 9 9 7 5 4 3 3 0 1 2 2 4 3 3 4 3 6 3 1 1 2 5 6 5 6 7 8 71:21 42:24 55:40 49:41 30:46 38:41 33:46 24:42 24:65 29 29 25 18 15 13 12 6 6 Drugi del so Ljutomerčani začeli veliko bolje, bili so veliko bolj agresivni, kar se jim je obrestovalo z dvema goloma v prvih petih minutah nadaljevanja, oba so zabili po odvzeti žogi (Mitja Gašparič in Rok Šnofl) – 3:6. Trener ptujske zasedbe je takoj vzel minuto odmora, glasen nagovor pa je njegove varovance vendarle toliko prebudil, da so znova vzpostavili ravnotežje v igri. Z nekaj vrhunskimi obrambami se je v tem delu izkazal tudi ptujski vratar Klemen Anžel. Medtem ko so domačini do takrat še upali na preobrat, so jim gostje to misel v 30. minuti dokončno razblinili, ko je po najlepši akciji na tekmi v polno zadel najboljši igralec tekme Denis Kneževič – 3:7. V končnici je bilo na obeh straneh čutiti veliko nepotrebne nervoze, kar nekaj sta je v tekmo s svojimi odločitvami vnesla sodnika Dražen Jurič in Matjaž Koritnik, ki pa na razplet tekme nista vplivala. Tudi prvo tekmo teh tekmecev na Ptuju so dobili Ptujčani (4:2). Jože Mohorič Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž) Bistričanke nadigrale Ptujčanke Slovenska Bistrica – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0 (15, 10, 24) ŽOK PTUJ: Tomanič, Čabrian, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Golub, Hentak, Pignar, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Pogled na prvenstveno lestvico vzhodne tretje odbojkarske lige je dajal na dvoboju med Slovensko Bistrico in Ptujem prednost domačim odbojkaricam, ki so prva dva niza dobile suvereno, medtem ko so se v tretjem nizu morale zelo potruditi za končno zmago. V prvem in drugem nizu je bila opazna razlika med ekipama, glavno razliko sta naredili domači kadetski reprezentantki Eva Kneževič in Mija Sagadin. Slednji držita vse vajeti igre celotne ekipe v svojih rokah, tako da gre večina akcij preko omenjenih igralk. Obe sta bili v prvih dveh nizih odlični in to se je videlo tudi pri rezultatu, saj sta se niza končala s 25:15 in 25:10. Igralke Ženskega odbojkarske- ga kluba G.S.V. so se sicer vso tekmo zelo trudile, a so imele velike težave pri zaključevanju akcij. V napadu Ptujčankam ni steklo, prav tako so imele povprečen servis, medtem ko so dobro delovale v bloku in obrambi. A to je bilo premalo, da bi razpoloženim domačinkam odvzele vsaj kakšen niz. V prvem so si Bistričanke hitro priigrale nekaj točk prednosti, v drugem so po rezultatu 11:10 nanizale po slabšem sprejemu ptujskih odbojkaric kar 14 zaporednih točk, medtem ko so v tretjem nizu gostje večino časa vodile. V končnici so slabo servirale in tako domačinkam omogočile zmago s 26:24. V zaključnem nizu je naredila dve uspešni seriji servisov Katja Čabrian, medtem ko sta se med srečanjem izkazali še Vita Koren z uspešnimi bloki in Ema Hren z igro v obrambi v polju. V Slovenski Bistrici je za ptujsko vrsto znova zaigrala Lara Pignar, ki bo do konca sezone dobra okrepitev mlade ptujske ekipe. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Igralci iz Ljutomera in Ptuja so v dvorani ŠIC uprizorili zanimiv lokalni derbi. Na fotografiji sta v ospredju Denis Kneževič (beli dres) in Urban Goričan (modri dres). Tomislav Novak, trener KMN Meteorplast Šic bar: »Tekme nismo začeli najbolje, tudi športna sreča ni bila na naši strani. Tekmeci so bili v prvem delu boljši, mi pa smo dobivali prepoceni zadetke. V slačilnici smo se ob odmoru pogovorili in v drugem polčasu je bilo z naše strani veliko bolje, več je bilo priložnosti in tudi golov. Če bomo tako nadaljevali, potem bomo v naslednjih tekmah zagotovo nagrajeni tudi s točkami.« Aljaž Goznik, KMN Meteorplast Šic bar: »Igrali smo dobro, sodniške odločitve pa so naredile svoje.« Thomas Pihler, FC Hiša daril Ptuj: »Podobno kot na prvem medsebojnem srečanju na Ptuju smo tudi tokrat odigrali odličen polčas. Pomembno je bilo, da smo realizirali skoraj vse priložnosti. V drugem polčasu bi morali nadaljevati v enakem tempu, z več mirnosti, a nam to ni uspelo. Pri rezultatu 3:6 in nekaj nepotrebnih prekrških smo čutili določen pritisk, a na koncu vseeno zasluženo zmagali.« Robert Grdović, trener FC Hiša daril Ptuj: »Naša zmaga je povsem zaslužena. Prvi polčas smo odigrali zelo dobro, v drugem pa smo nekoliko 'padli', verjetno zaradi razmišljanja, da je tekma že dobljena. V obrambi smo delali velike napake, zaradi tega sem zelo jezen, predvsem na tiste najbolj izkušene igralce, saj je v nadaljevanju prišlo do nepotrebne nervoze. Smo pa vseeno pokazali, da imamo v svojih vrstah kakovost in tudi širino kadra, manjka pa nam še veliko v fazi uigranosti.« Namizni tenis z 2. SNTL (m) Iz Prekmurja s polovičnim izkupičkom 8. KROG: Kema Puconci II – Ptuj 5:1, Sobota – Ptuj 2:5. 1. NTK TEMPO 2. NTK KEMA PUCONCI II 3. PPK RAKEK 4. NTK ILIRIJA 5. NTK ARRIGONI 6. NTK SAVINJA II 7. NTS MENGEŠ II 8. NTK SOBOTA 9. NTK PTUJ 10. NTK MELAMIN (-1) 14 13 13 14 13 12 12 13 14 10 13 10 9 9 5 5 4 4 3 2 1 3 4 5 8 7 8 9 11 8 68:31 55:38 51:35 51:44 51:54 43:47 41:53 38:53 41:61 20:43 26 20 18 18 10 10 8 8 6 3 Kema Puconci II – Ptuj 5:1 Lipič – M Šegula 1:3, N. Šegula – Selišek 3:0, Smodiš – Krušič 3:1, N. Šegula – M. Šegula 3:1, Lipič – Krušič 3:2, Smodiš – Selišek 3:0 Sobota – Ptuj 2:5 Mekicar – Šegula 0:3, Jamšek – Drčič 3:0, Kocuvan – Krušič 1:3, Jamšek – Šegula 2:3, Mekicar – Krušič 0:3, Kocuvan – Drčič 3:0, Jamšek – Krušič 0:3. Igralci NTK Ptuj so se v 8. krogu v soboto odpravili v Prekmurje, kjer so odigrali srečanji z ligašema iz Puconcev in Murske Sobote. Na prvi dopoldanski postaji so izgubili, na drugi popoldanski pa zmagali. V Puconcih so domačini v postavi Nino Šegula, Jure Smodiš in Jan Foto: Črtomir Goznik Marsel Šegula (NTK Ptuj) Lipič potrdili vlogo favoritov, edino zmago je za goste prispeval Marsel Šegula. Najbolj zanimiv je bil družinski dvoboj med Ninom in Marselom Šegula, z rezultatom 3:1 ga je dobil tri leta mlajši Nino. V popoldanskem dvoboju je bila vloga favorita manj izrazita, na koncu sta dvoboj v korist ptujske zasedbe odločila Luka Krušič s tremi in Marsel Šegula z dvema zmagama. Futsal z Veteranski turnir v Ljutomeru 3. DOL – vzhod (ž) REZULTATI 13. KROGA: Slovenska Bistrica – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0, Črna – Mežica 3:0, Benedikt – Celje 0:3, Uniforest Prebold – ŽOK Ljutomer II 0:3, Svolley – Dravograd 3:0. 1. ČRNA 2. SLOV. BISTRICA 3. SVOLLEY 4. CELJE 5. BENEDIKT 6. ŽOK LJUTOMER II 7. ŽOK G.S.V. PTUJ 8. UNIFOR. PREBOLD 9. DRAVOGRAD 10. MEŽICA 13 11 2 12 11 1 12 9 3 13 8 5 12 7 5 13 6 7 13 6 7 12 3 9 13 1 12 11 0 11 36:8 35:11 30:12 27:21 23:19 23:23 22:26 14:28 6:36 1:33 33 32 28 23 20 19 18 10 3 0 Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice Ptuja so po 13. odigranih krogih ostale pri šestih zmagah. Foto: NŠ Zmagovalna ekipa veteranskega turnirja v Ljutomeru – Bar Obrtnik Po napetosti je posebej izstopal dvoboj med 23-letnim Mihom Jamškom in tri leta mlajšim Marselom, ki ga je po pravi drami dobil slednji z rezultatom 2:3 (16:18, 11:1, 11:6, 4:11, 12:14). Z dvema osvojenima točkama so se igralci NTK Ptuj približali ekipama Mengša II in Sobote ter si povečali možnosti za obstanek. JM Naslov pripadel ekipi Bar Obrtnik Športna zveza Ljutomer in Šic bar Ljutomer sta ob kulturnem prazniku, pripravila veteranski turnir v futsalu (+35). Nastopilo je devet ekip. Rezultati zaključnih bojev: Bar Obrtnik Ljutomer – Ekosen Maribor 2:1, Stročja vas – Ekosen 2:1, Bar Obrtnik – Stročja vas 4:3. Končni vrstni red: 1. Bar Obrtnik Ljutomer, 2. Ekosen Maribor, 3. Stročja vas. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Tomaž Gajser (Bar Obrtnik), najuspešnejši vratar je bil Tadej Drajer (Ekosen Maribor), najučinkovitejši strelec (6 golov) pa Gorazd Šunko (Bar Obrtnik). NŠ Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 Šport, šolski šport 16 COLOR CMYK stran 16 torek z 15. februarja 2022 Nogomet z NK Videm Videmčanom uspel odličen posel Podobno kot vsi drugi tretjeligaši se tudi v Vidmu pripravljajo na spomladanski del sezone 2021/22, ki se bo predvidoma začel 12. marca. Jesenski del so končali na 10. mestu med 14 ekipami, točkovna bera po 14 odigranih krogih pa znaša 15 točk. »To je bilo nekoliko manj od pričakovanj, veliko so pripomogle tudi nekatere objektivne nesrečne okoliščine, povezane predvsem s poškodbami in odsotnostmi nekaterih posameznikov. Najbolj bode v oči slaba točkovna bera na domačem igrišču, kjer smo zabeležili le eno samo zmago, ob tem pa vpisali še dva remija in štiri poraze. To je ena od ključnih stvari, ki jih moramo spomladi izboljšati,« je dejal David Veselič, ki v Vidmu opravlja naloge športnega direktorja. Videm bo tudi spomladi kot glavni trener vodil Luka Gajšek, ki z igralci trenutno opravlja po štiri treninge na teden, od tega dva v Kidričevem na igrišču z umetno travo. Na treningih so prisotni tudi novinci, glede katerih se zdi, da je Videm v prestopnem roku opravil odličen posel. Izpostaviti velja predvsem brata Antona in Simona Rogina, ki sta prišla iz ptujske Drave, zanju pa je tudi med konkurenčnimi klubi vladalo veliko zanimanje. »V ta prestop smo res vložili veliko energije, saj smo prepričani, da gre za igralca z dodano vrednostjo Foto: Črtomir Goznik Anton (na fotografiji) in Simon Rogina sta modri dres Drave zamenjala za rumeno-zelenega Vidma. in veliko kvaliteto. Anton ima izkušnje tudi z igranjem v 1. ligi, zato bo v ekipo zagotovo vnesel potrebno mirnost in posledično stabilnost na sredini igrišča. Oba prihajata iz višjega ranga tekmovanja, pri nas pa smo Šolski šport z Smučanje Tri zmage za OŠ Ljudski vrt in ena za OŠ Olge Meglič V organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi Smučarskega društva Unior je na Rogli na progi Jasa potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v smučanju za PC Podravje in PC Pomurje. Sodelujoči so bili razvrščeni v dve skupini: nekategorizirani učenci in učenke letnik 2007 in 2008 ter nekategorizirani učenci in učenke letnik 2009 in 2010. Tekmovalo se je v posamični in ekipni konkurenci (po dva najboljša učenca in učenki), skupno pa je nastopilo skoraj 100 smučarjev in smučark. Tekmovalo se je samo v eni vožnji. Nekategorizirani mlajši učenci in učenke (letnik 2009 in 2010) zaključijo tekmovanje na območni ravni. Na državno tekmovanje se v starejši kategoriji uvrsti najboljših deset tekmovalcev v kategoriji in najboljše tri ekipe iz vsake skupine. Največ uspeha so imeli učenci OŠ Ljudski vrt, ki so slavili v kar treh posamičnih in v ekipni kategoriji, po ene zmage so se veselili še v OŠ Olge Meglič in OŠ II Murska Sobota. Rezultati, posamično: - mlajše deklice (18 nastopajočih): 1. Sara Horvat (OŠ Ljudski vrt), 2. Alja Škaper (OŠ Sveti Jurij), 3. Ula Grm (OŠ Kajetana Koviča Poljčane), 4. Žana Ciglar (OŠ Ljudski vrt), 5. Zoja Čerpnjak (OŠ III Murska Sobota), 6. Aneja Kelc (OŠ Breg), 7. Pija Pisar (OŠ Ljudski vrt), 8. Vita Stanovnik (OŠ Breg) … Foto: Črtomir David Veselič, športni direktor NK Videm jima ponudili urejeno in dovolj ambiciozno sredino, da sta se odločila za prihod v naš klub,« navdušenja nad opravljenim ni skrival Veselič. Ob bratih Rogina sta novinca v zeleno-rumenem dresu tudi Patrik Vidovič (prišel je iz NK Stojnci) ter Denis Nahberger, ki bo v Vidmu igral kot posojen igralec Zavrča. Prvi je krilni napadalec, drugi pa igralec centralne obrambne vrste. V Vidmu so se morali soočiti tudi z nekaterimi odhodi, v Avstriji bo tako športno pot nadaljeval Žan Plajnšek, ki je v tekoči sezoni s šestimi doseženimi zadetki najboljši strelec Vidma. V bližnjo Hajdino je odšel Nik Pavalec. Ena od večjih težav trenerja bo tudi odsotnost Gregorja Cafuta, ki bo zaradi težje poškodbe izpustil celoten spomladanski del sezone. Za konec se je Veselič dotaknil ambicij kluba: »Naše tekmovalne ambicije so v prvi vrsti povezane s tem, da si čim prej zagotovimo obstanek v ligi, nato pa mirno zaključimo sezono, pogled pa že usmerjamo naprej. Prepričan sem, da imamo ekipo, ki je sposobna tudi višjih uvrstitev, a gremo lepo počasi. Ob tem je pomembno tudi to, da imamo v klubu urejene vse ostale stvari, da smo kadrovsko in finančno stabilni. Tukaj bi posebej izpostavil podpis sponzorske pogodbe s podjetjem Bračič Bosch service Videm, ki je postal generalni sponzor kluba.« Jože Mohorič Olimpijske igre Peking 2022 Kranjec z 8. mesta tik pod vrh Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekmovanja na Rogli - mlajši dečki (18 nastopajočih): 1. Luka Raj (OŠ Ljudski vrt), 2. Tai Nahberger (OŠ Ljudski vrt), 3. Žak Rupnik (OŠ Kajetana Koviča Poljčane), 4. Mark Mohorič (OŠ Ljudski vrt), 5. Alex Vukan (OŠ III Murska Sobota), 6. Jaša Slavinec (OŠ Breg) … - starejše učenke (24 nastopajočih): 1. Ema Vidovič (OŠ Ljudski vrt), 2. Lara Horvat (OŠ II Murska Sobota), 3. Ula Trajbarič (OŠ I Murska Sobota), 4. Valentina Lah (OŠ Breg), 5. Lana Pitz Durič (OŠ II Murska So- bota), 6. Maša Prah (OŠ Kajetana Koviča Poljčane), 7. Taja Gabrovec (OŠ Ljudski vrt), 8. Zala Rupnik (OŠ Kajetana Koviča Poljčane) … - starejši učenci (28 nastopajočih): 1. Lan Milošič (OŠ Olge Meglič), 2. Nejc Škaper (OŠ Sveti Jurij), 3. Peter Pavlinjek (OŠ I Murska Sobota), 4. Žiga Pojbič Kovačič OŠ I Murska Sobota), 5. Bor Wernik (OŠ II Murska Sobota), 6. Gal Čeleš (OŠ Franceta Prešerna Črenšovci), 7. Ritoper David (OŠ II Murska Sobota), 8. Gašper Hribernik (OŠ Kajetana Koviča Poljčane), 9. Alen Kurež (OŠ Kajetana Koviča Poljčane), 10. Urban Urlep Robin (OŠ Kajetana Koviča Poljčane) … ekipno: - mlajše kategorije: 1. OŠ Ljudski vrt 359,30, 2. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 191,00 3. OŠ Grad 35,90; - starejše kategorije: 1. OŠ II Murska Sobota 295,92, 2. OŠ I Murska Sobota 283,23 3. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 209,62. UR Slovenska olimpijska odprava v Pekingu je bogatejša še za šesto odličje, priboril ga je Žan Kranjec v veleslalomu. 29-letnik je bil na zahtevni preizkušnji v snegu in megli drugi. Na olimpijskem prizorišču je v nedeljo snežilo, kar je bil v teh krajih prvi sneg po 11 letih. To ni motilo našega smučarskega šampiona, ki je odpeljal izjemno finalno vožnjo in se z osmega mesta po prvi vožnji zavihtel na drugo mesto zmagovalnega odra. Za Ljubljančana je to prva medalja na velikih tekmovanjih, na prejšnjih OI v Pjongčangu je npr. zasedel 4. mesto. Kranjec je bil vse do zadnjih metrov proge v igri tudi za veleslalomski prestol, saj so za njim po vrsti zaostajali smučarji, ki so bili v prvem teku hitrejši od njega (Feller, De Aliprandini, Favrot, Kristoffersen, Faivre, Brennsteiner). Edini, ki mu je uspelo odgovoriti na Kranjčev izziv, je bil najboljši smučar letošnje zime Marco Odermatt, ki je kljub napakam ohranil delček prednosti iz prve vožnje (od 78 stotink jih je ohranil 19). Švicar in Slovenec sta bila razred pred konkurenti, tretjeuvrščeni Francoz Mathieu Faivre je zaostal že 1,34 sekunde. Srebrna medalja Žana Krajnca je jubilejna deseta slovenska olimpijska kolajna v alpskem smučanju. Zadnjo v moški konkurenci je pred 28 leti v Lillehammerju v slalomu osvojil Jure Košir. JM Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica v kategoriji mlajših deklic Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica v kategoriji starejših učencev sport@radio-tednik.si NMHUQDHQHPPHVWXQDMGHWHQDMYHĀRåSRUWQLNLKLQHNLSDKL]6SRGQMHJD3RGUDYMD NMHU HU QD QD HQH HHQHP HQ PHVWX QD QDMGHWH QDM DMGHWH QDMY DM QDMY DMYHĀ R åSRUWQ åS W Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 15. februarja 2022 17 Žetale z Razstava in prevzem grba Slovenija z Zanimivosti o Kitajski, gostiteljici olimpijade Grb je nastajal 120 ur V Sloveniji živi blizu 1.400 Kitajcev V večnamenski dvorani v Žetalah so letos na poseben način obeležili slovenski kulturni praznik. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer že drugo leto zapored niso organizirali tradicionalne proslave. So pa v manjšem številu nastopajočih in obiskovalcev pripravili odprtje fotografske razstave in svečano predajo kvačkanega grba občine. Na kulturnem dogodku so pevci Moškega pevskega zbora KD Žetale v uvodu zapeli Zdravljico. Nato je zbrane nagovoril župan Anton Butolen, ki je svečano prevzel kvačkani grb občine v izvedbi Natalije Golob. Slednja je bila ena izmed številnih kvačkaric pri projektu Slovenija kvačka, ki ga je žetalska občina kot ena izmed prvih tudi finančno podprla. stran 17 Letošnje zimske olimpijske igre potekajo v kitajski prestolnici Peking. Slovencem bodo zaradi izjemnih uspehov naših športnikov ostale v odličnem spominu, manj pa sama organizacija, saj poteka pod drakonskimi ukrepi za zajezitev koronavirusa. Slovenski statistiki so se malce poigrali z zanimivimi podatki o Kitajski in Kitajcih, zlasti v povezavi s Slovenijo. Tako izvemo, da je lani pri nas živelo 1.382 oseb s kitajskim državljanstvom, kar je precej več kot pred desetimi leti, natančneje skoraj 58 odstotkov več. To pomeni, da se je število Kitajcev, živečih v Sloveniji, od 2011 do 2021 več kot podvojilo. Kot je razvidno iz priložene tabele, jih je bilo leta 2011 877, leta 2015 že čez tisoč, od leta 2019 dalje pa je število na novo priseljenih Kitajcev še bolj naraslo – za 176, in to kljub epidemiji. 85 Wangov – kitajskih Novakov Foto: občina Žetale Župan Anton Butolen v družbi kvačkarice Natalije Golob Kot je povedala Golobova, je grb kvačkala 120 ur, velik je 140 x 113 centimetrov: »Moje korenine po mamini strani so iz teh krajev, zato ima ta grb zame tudi izjemen simbolni pomen – je spomin na moja pokojna stara starša, pa botra in botro. Vanj sem vnesla velik del svojega srca. Izjemno me veseli, da bo grb dobil častno mesto v prostorih občine.« Župan Butolen se je Golobovi zahvalil za izjemno delo in napovedal odprtje umetniško-fotografske razstave občana Dejana Kokola z naslovom »Zgodbe o odhajanju«, sicer ravnatelja OŠ Gornja Radgona. Gre za mozaik uličnih fotografij s premišljenim konceptom upoštevanja fotografskih prvin. Zgodbe o odhajanju razstirajo poglede na večplastna odhajanja človeka, v dobesednem in prenesenem pomenu. Fotografije bodo na ogled vse do konca februarja. EK Medtem ko je Novak najpogostejši slovenski priimek, nosi ga 10.853 državljanov, naj bi bil Wang priimek, s katerim se podpisuje največ Kitajcev. Od 1.382, kolikor si jih je za svoj vsaj začasni dom izbralo Slovenijo, se jih približno sedem odstotkov, natančneje 85, piše Wang. Državo na sončni strani Alp so kitajski turisti odkrili že pred leti; njihov obisk je namreč od leta 2010 postopno naraščal in svoj vrh s skoraj 99.000 gosti dosegel leta 2019. Zaradi izbruha koronavirusa, ki se je začel prav na Kitajskem, se je nato prihod kitajskih turistov v Slovenijo krepko zmanjšal, aprila 2020 celo tako drastično, da k nam ni bilo nobenega turista iz Foto: Reuters Kitajska je gostiteljica zimskih olimpijskih iger. Kitajske. Je pa res, da so bili takrat ukrepi zoper covid-19 pri nas najostrejši, zato k nam turistov sploh ni bilo. Slovenci smo znani popotniki, privlači nas ves svet z eksotičnimi deželami vred, zato ne preseneča, da se med priljubljenimi destinacijami znajde tudi Kitajska. Število slovenskih turistov, ki so na Kitajsko potovali organizirano, torej s katero od potovalnih agencij, se spreminja med leti. Največ Sloven- Število državljanov Kitajske, ki živijo v Sloveniji Leto Število 2011 877 2013 953 2015 1.004 2017 1.082 2019 1.206 2021 1.382 Vir: SURS cev, 1.686, je najstarejšo neprekinjeno civilizacijo na svetu spoznavalo leta 2019; v povprečju so na Kitajskem prenočili 6,2-krat. Blagovna menjava narašča Raste tudi gospodarsko poslovanje med Slovenijo in Kitajsko. Leta 2020 je 12.033 slovenskih podjetij uvažalo kitajsko blago, 541 pa je bilo takih, ki so svoje izdelke izvažali v Kitajsko. Število uvoznikov iz Kitajske se je v primerjavi z letom 2013 tako povečalo za 29, izvoznikov na Kitajsko pa za 45 odstotkov. V prvih desetih mese- Ormož z Ormoški grb za v Guinnessovo knjigo rekordov Začetnici uspel velik podvig Tudi iz Miklavža pri Ormožu, natančneje iz Zasavcev, prihaja zgodba vaščanke Klavdije Topolinjak, ki se je pridružila izjemnemu projektu Slovenija kvačka. V več kot 120 urah dela, 1,2 kg porabljene volne in precej vloženega truda je začetnica skvačkala precej zahteven ormoški občinski grb. »Zelo sem zadovoljna in ponosna, da mi je uspel ta izziv, sploh ob dejstvu, da sem šele spomladi lani začela kvačkati,« pravi ponosna izdelovalka ormoškega grba. Ročne spretnosti so ji očitno pisane na kožo. Vse pa je zakrivila korona in njena tašča. »Sem učiteljica razrednega pouka, kjer peljem tudi druge aktivnosti, kot je poučevanje igranja tamburice, a so bile dejavnosti zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, okrnjene. Ker imam rada ročna dela in ker kvačka tudi moja tašča, sem se nekako lotila kvačkanja. Dejansko sem se začela učiti osnov preko YouTube kanala. Najprej sem izdelovala trake, kasneje dodatke, nato sem sama narisala načrt in skvačkala brezrokavnik,« svoje kvačkarske začetke opisuje Klavdija. Pred tem je bilo treba izbrusiti še prav posebno tehniko kvačkanja. »Nisem tip človeka, ki bi izdeloval prtičke. Rada imam izzive in to je bil za začetnico velik izziv. Šlo je za kvačkanje v tehniki C2C, kar pomeni kvačkanje kvadratkov po diagonali. Ob kvačkanju se ti prikazuje slika, ki jo želiš čimprej ug- ledati v celoti,« razlaga talentirana sogovornica. Umetnino je začela kvačkati sredi septembra, konča- la pa v začetku decembra. Po več kot 120 urah dela, 1,2 kg porabljene volne in neprecenljivega truda je nastal grb v velikosti 144 x 116 cm. »Naš ormoški grb ima kar nekaj detajlov, zato je bilo tudi nitk kar veliko ob menjavi barv. V enem trenutku kvačkanja sem imela 30 menjav nitk in tudi več. Ob koncu kvačkanja pa je treba pošiti še vse nitke.« Poleg grba je izdelala tudi več drugih izdelkov, kot so torbica, brezrokavnik … Z več kot tisoč izdelki, ki jih je skupaj ustvarilo 211 kvačkaric in en kvačkar iz vse države v sklopu omenjenega projekta, si obetajo vpis v knjigo rekordov. Toda projekt je zrasel v veliko več, saj so z nitmi dejansko povezali celotno državo in stkali nova prijateljstva. Za kvačkanje navdušila učence Grb nastajal dva meseca in pol Ko je izvedela za razpis za vseslovenski projekt Slovenija kvačka, se je tako kot njena tašča lotila izdelave grba domače občine. cih lanskega leta na primer smo iz Kitajske uvozili za 157 odstotkov več blaga kot v vsem letu poprej. Vrednost od januarja do oktobra lani uvoženega kitajskega blaga je znašala 3.517 milijonov evrov, kar je predstavljalo dobro desetino vsega uvoženega blaga. V istem obdobju smo v Kitajsko izvozili za 277 milijonov evrov ali za slab odstotek vsega blaga, tedaj izvoženega iz Slovenije. Največji delež uvoza je padel na organske kemične proizvode, ki so bili vredni 1.876 milijonov evrov, pri izvozu pa so z 38 milijoni evrov prevladovala cestna vozila. Senka Dreu Foto: MH Klavdija Topolinjak in kvačkani lepotec: grb Občine Ormož Topolinjakova s svojimi izdelki razveseljuje bližnje in druge, zlasti so priljubljeni kvačkani copatki za dojenčke. Kot pravi, vse to dela iz čistega veselja. »Kvačkanje te kar malce zasvoji.« Nič čudnega, da je zanj navdušila tudi učence centralne in podružnične šole v Staršah, kjer imajo kvačkanje na sporedu vsak teden v okviru razširjenega programa. »Vesela sem, da lahko svoja znanja prenašam na mlajše generacije, saj s tem ohranjamo tudi našo kulturno dediščino.« Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 15. februarja 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Zdomarji Kakovost ansambla se pokaže na festivalih Glasba je naše življenje, pravijo člani ansambla Zdomarji, ki prihaja z ribniškega konca, Ribnice in njene okolice. Prvič so se javnosti predstavili oktobra 2006. Sestavljajo ga štirje člani: Boštjan Merhar (kitara, prvi tenorist), David Merhar (kontrabas), Bernard Podgorelec (pevec, baritonist) in Simon Kozina (harmonikar, vodja ansambla). Ustanovili so ga Simon, Boštjan in Bernard, pozneje pa se jim je pridružil še David. Simon Kozina je bil že pred ustanovitvijo ansambla znan kot muzikant, ki je zabaval vse živo na številnih dogodkih. Boštjan in Bernard pa sta tudi že stremela k temu, da bi ustanovila ansambel. Nista pa imela harmonikarja. Simona sta srečala na eni poroki, kjer so se dogovorili za srečanje oz. za to, da bi skupaj nekaj zaigrali. Tako se je vse skupaj začelo, oktobra 2006 pa so že prvič nastopili. Občinstvo jih je odlično sprejelo, to jim je dalo spodbudo, da so začeli skupno uspešno narodno-zabavno zgodbo, ki traja še danes. Vodja ansambla pove, da so ime povzeli po svojih prednikih, Ribničanih, ki so hodili od vrat do vrat in prodajali suho robo. Tudi sami so zdomarji, ko nastopajo v različnih okoljih in razveseljujejo ljudi. Sami sicer suhe robe ne prodajajo, zato pa ostajajo zvesti tradiciji narodno-zabavne glasbe, ki je ne mešajo z drugimi ritmi. Predvsem pa se trudijo, da jo bogatijo z lastnimi skladbami, pri nastanku katerih sodelujejo vsi člani ansambla. To je tista roba, ki jo na nek način „prodajajo“. Narodno-zabavna glasba jih spremlja že od rosne mladosti. V času, odkar delujejo, so dozoreli, spoznali kakovost narodno-zabavne glasbe, kakršna je bila na svojem začetku. Narodno-zabavna glasba izhaja iz ljudskega izročila, ljudskih pesmi, to je treba spoštovati, poudarjajo. Že v začetnem obdobju svojega delovanja so veliko pozornost posvetili festivalskim nastopom. Na festivale imajo sploh lepe spomine, ne samo zaradi nagrad, temveč zaradi samega pomena, ki jih imajo festivali za kakovostno rast ansambla. Tudi na ptujskem festivalu NZG smo jim že zaploskali, ptujsko festivalsko občinstvo so zelo navdušili s čudovitima skladbama Spomini na dom, Na okence ti trkam, skladbi Spomini na dom pa so vedno z veliko nostalgije prisluhnili Slovenci na tujem. Ko so jim jo zaigrali, so pogosto tekle solze. Simon Kozina je prepričan, da so festivali še danes za vsak ansambel izjemnega pomena, ne glede na možnosti, ki jih Foto: zasebni arhiv Ansambel Zdomarji danes ponujajo družbena omrežja. „Na družbenih omrežjih lahko hitro plasiraš kakšno skladbo, dobiš 10.000 in več ogledov, kakovost pa je vprašljiva. Mislim, da so festivali še zelo potrebni, strokovna komisija pa je tista, ki mora dobro vedeti, kaj je dobra narodno-zabavna glasba. Na festivalih je izvedba v živo, dobro se sliši instrumentalni trio, kvintet, tudi samo petje. Sama viža pride do izraza, vidi se tudi kakovost ansambla. Osebno ocenjujem, da so festivali narodno-zabavne glasbe trenutno zelo podcenjeni. Veliko ansamblov se niti ne prijavlja na festivale, verjetno tudi zato, ker niso niti približno tako kakovostni, kot so na posnetkih,“ Simon Kozina meni o festivalih. Na doslej edini zgoščenki, izdali so jo pod naslovom istoimenske polke Glasba je naše življenje, je petnajst njihovih lastnih skladb. Njihove znane skladbe so še: Sreča, Najina ljubezen, Lepa deklica, Tovornjakar, Aljaževa polka, za valček Nisem verjel pa so pred desetimi leti posneli tudi svoj prvi videospot. Na vseh igranjih pa vselej zaigrajo že le- Ptuj z Blažka Hojak Šalamun, polfinalistka Miss Slovenije 2022 Projekt izzivov, spletanja poslovnih vezi in slovenskosti „Sem enaindvajsetletna Ptujčanka, željna novega znanja, izkušenj in priložnosti, študentka tretjega letnika Pravne fakultete v Mariboru. Razmišljam tudi o magistrskem študiju, morda v smeri menedžmenta. Še pred tremi leti sem bila prepričana, da bom odvetnica, zdaj pa me vedno bolj vleče v menedžment. Sicer pa vidim dobro povezavo med obema področjema. Izpite opravljam redno,“ je v pogovoru za Štajerski tednik povedala Blažka Hojak Šalamun, ki želi po končanem študiju biti sama svoja šefica. Želi delati z ljudmi, odlično se znajde v povezovanju z njimi, tudi v prepoznavi njihovih kakovosri. Prepričana je, da ima vsak človek svojo kakovost; če se te združijo, lahko ustvarimo neko celoto, ki je pozitivna. „Pravo mi leži, me izpopolnjuje, vsakodnevno vidim neke situacije, ki so pravne, za katere sploh ne mislimo, da so pravne. Pravo je vse okoli nas, sploh pa se mi zdi, da na vse poklice gledamo preveč ozko. Kam me bo pot zapeljala, v tem trenutku še ne vem. Razmišljam v smeri mode, izjemno me namreč veseli tudi stiliranje. Pustim se presenetiti, delam na tem, da mi uspe,“ je odločena Blažka Hojak Šalamun, zelo komunikativna in družabna mladenka. V prostem času se rada druži ob kavici, uživa v prijateljskih klepetih. Uživa tudi v jahanju, ta navezanost na konje se je začela že pri šestih letih. Ima izpita za jahača I in jahača II, manjka pa ji še licenca za inštruktorja. Njena ljubezen iz rosnih let je tudi balet, uspešno je končala nižjo baletno šolo. Zato ji je gledališki oder tudi tako zelo blizu, da lahko samozavestno stopa tudi po najnovejšem, ki si ga je izbrala, ga sprejela kot izziv. „Zdaj pa študiram in si za naprej gradim svojo prihodnost,“ pove svetlolasa simpatična Blažka, ki se je za udeležbo na izboru za Miss Slovenije za Miss sveta odločila prav zaradi številnih izzivov, ki jih ta ponuja. Predvsem pa zaradi vsestranskih izkušenj s poslovnimi partnerji, poudarja, ker si želi ustvariti neko svojo mrežo poznanstev, in zaradi samega koncepta, ki raz- bija neki mit o misicah, ki da so lahko samo lepe, da pa jim pamet kaj dosti ne služi. Projekt poleg tega podpira slovensko, vse to so njego- ve izjemne kakovosti. Kot Ptujčanki se ji zdi, da bi tudi Ptuju lahko pripomogla k večji prepoznavnosti, sploh pa ima cela Slovenija kaj po- Foto: Črtomir Goznik Blažka Hojak Šalamun, polfinalistka Miss Slovenije za Miss sveta 2022: „S svojim sodelovanjem v projektu za Miss Slovenije želim prispevati tudi k razbijanju stereotipov o misicah.“ gendarno skladbo Veseli Ribnčan. V nekem obdobju delovanja ansambla so se odločili za malo več počitka, za pavzo, ker je bilo treba poskrbeti za družine, gradnjo domov, službe. Niso pa prenehali igrati, še naprej so se srečevali na vajah, ustvarjali, odrekli pa so se nastopom v živo, pred občinstvom. Po sedmih letih, ko so otroci že malo večji, hiše že zdavnaj pod streho, tudi službe so urejene, so se tako ponovno resno lotili ustvarjanja novih skladb, s katerimi se želijo predstaviti na festivalih in se ponovno vrniti na odre ter uživati v nastopih v živo, ki jih tako že zelo pogrešajo. Ena prvih skladb, s katero so se predstavili po pavzi, je valček z naslovom Svet iz sanj, s katerim se tudi potegujejo za uvrstitev v finale festivala Slovenska polka in valček, ki jo je ustvaril Simon Kozina, besedilo je prispeval Zdenko Turk, aranžma pa je delo vseh članov ansambla. Za Gregorjevo pa se bodo predstavili s priredbo pesmi Mihe Dovžana Zaljubljen par. V svoji zakladnici pa imajo še kup pesmi, s katerimi se želijo čim prej predstaviti na festivalih narodno-zabavne glasbe. Če jim bo uspelo vse, kar so si zadali, se bodo po vsej verjetnosti prijavili tudi na ptujski festival narodno-zabavne glasbe 2022, ki bo letos potekal 19. avgusta na Mestnem trgu na Ptuju. Ptujski festival je še vedno izjemen festival, z velikim ugledom, zato se želijo kar najbolje pripraviti in se predstaviti s skladbo, ki bo osvojila srca poslušalcev narodno-zabavne glasbe, je še povedal Simon Kozina. MG kazati, je prepričana. Vsi tujci takoj opazijo naše lepote, so začudeni, da jih mi tako malo cenimo, da ne vemo, kaj imamo. Na Ptuju je Blažki všeč ta tipični mestni utrip. Ptuj je zelo lepo mesto, s številnimi izjemnimi pomniki preteklosti, kulturno in naravno dediščino. Ponaša se tudi z edinstvenim kurentovanjem. Lahko si vsestranski na več področjih Četudi ima izbor za Miss Slovenije že dolgo tradicijo, ima v delu javnosti še vedno negativni prizvok. Ko je Blažka povedala, da se je prijavila na Miss Slovenije, se je lahko tudi sama prepričala o tem, ko je slišala negativne odmeve o tem oz. vprašanja, zakaj ji je to bilo potrebno, saj vendar študira pravo in ne potrebuje drugega. „Lahko si vsestranski na več področjih. Ni treba stagnirati samo na enem. Projekt Miss Slovenije prinaša številne izzive, predstavitve, ki mi bodo kot bodoči pravnici pomagali, da se znam postaviti, argumentirati stvari. Moje sodelovanje na izboru za Miss Slovenije pa je tudi moj prispevek o razbijanju stereotipov o misicah. Skratka, gre za številne pozitivne stvari pri tem projektu. V življenju je vse težko, če se ne potrudiš za neko stvar. Če pa vlagaš svoj trud, čas, se poplača, če ne danes, pa jutri,“ pove Blažka o samih izzivih izbora za Miss Slovenije. Na pustno soboto, 26. februarja, bo izvedela, ali ji je uspelo napredovanje v finale. Ptujčani si želimo, da bi ji, da bi bila lahko nova ambasadorka Ptuja, ki osvaja s svojo osebnostjo, ne samo lepoto na odru, temveč v življenju sploh. MG Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK stran 19 Nasveti torek z 15. februarja 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Kako kupovati semena vrtnin Začenja se nova sezona dela na vrtu in vsako življenje rastlin se začne s semenom. Kljub temu da se veliko piše o pridelavi vrtnin, se o semenu piše zelo malo, čeprav se z njim vse začne. Kaj je dobro seme, kaj ni, pogosto ljudi zmede. Prav tako zamenjujemo izraz seme z izrazom sorte ali vrste. Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Foto: Pravni nasvet Foto: Miša Pušenjak Katera semena naj sejemo? Pogosto slišim tako zvezo med semenom in setvijo. Običajno gre za vprašanje, katere sorte ali včasih kaj naj sejemo v tem času, torej katere vrtnine. Prav bi bilo, da nam vsem pride v zavest, da je seme začetek življenja, da gre za živo stvar, ne za mrtev predmet. Predvsem pa se zavedajte, da dobro seme pomeni, da je možnost rastline, da bo zrasla zdrava in čvrsta in dala dober pridelek. Potem pa pridemo do tega, kaj je dobro seme. Pa spet pride do nekaterih neresnic, napačne razlage. Zato sem se odločila, da še enkrat napišem, kaj je dobro seme in kako izbrati seme v trgovini. Kaj je seme, kaj je semenski material Že tukaj se zatakne. Ljudje v večnem hitenju in posploševanju rečemo vsemu, kar nam prinese nove rastline, seme. Pa ni čisto tako. Seme je botanično zadeva, ki je plod oplodnje, kombinacije dednine očeta in mame, očetovske in materinske rastline. Torej je plod spolnega razmnoževanja. S sabo nosi vse posledice tega dejstva, če ne pazimo, kaj se oplodi s čim, lahko iz semena zraste povsem drugačna rastlina, kot je bila rastlina, s katere ste seme pobrali. Vendar se bolezni s semenom prenašajo počasneje in v manjši meri, kakor ko razmnožujemo rastline vegetativno. Temu v človeško-živalskem svetu rečemo tudi kloniranje. Vzamemo en del živega bitja in ga na različne načine (potaknjenci, gomolji, korenine, deljenje, tudi biotehnologija …) razmnožimo v več živih bitij. Vegetativno, torej brez mešanja dednine, razmnožujemo sadno drevje (cepišči in cepljenje), pogosto okrasne rastline (potaknjenci), med rastlinami na vrtu pa seveda krompir, česen, hren, jagode. Čebulček ni vegetativno razmnoževana čebula, je samo triletni način pridelovanja čebule. Čebulček je zrasel iz semena čebule. Tako razmnožene rastline ostanejo popolnoma enake kakor njihovi starši. Vegetativno razmnoževanje pa prinaša s sabo veliko nevarnost prenosa bolezni in tudi škodljivcev. Zato moramo biti ob izbiri tega materiala bolj previdni, enako pa je treba tako »semenjenje« še bolj natančno in previdno izvajati doma. Kakovost semena Naj se ustavim še tukaj, pri tem izrazu. Mnogi menijo, da so kupili kakovostno seme, če so kupili ekološko pridelano seme. Ni čisto tako. Kupili so samo na specifični način pridelano seme, torej seme, kjer je bilo za zdravje rastlin semenic poskrbljeno samo z ekološkimi pripravki. Če se je to izvajalo pravilno, v krajih, kjer je podnebje za to primerno, potem je to seme v redu. Vsekakor je večja možnost, da na sebi in v sebi nosi več težav, bolezni. Težava je tudi v tem, da samo zelo zdrava rastlina lahko da kakovostno seme z dobro energijo kaljivosti, ne končno kaljivostjo. Ekološka pridelava pogosto tega ne zagotavlja. Seveda pa z uporabo takega semena naredimo veliko za okolje, saj tudi ob pridelavi semena ni bilo umazano in ranjeno. Torej ekološko pridelano seme ni ravno nujno kakovostno seme. Druga kategorija kakovostnega semena, ki je vsaj meni najpomembnejša, je seveda kaljivost ali še bolje energija kaljivosti. Te druge kategorije seveda ne boste imeli napisane nikjer, ostaja skrita v laboratorijskih zapisih. Energija kaljivosti je število rastlin, ki vzkali v kalilnem poskusu na začetku, po določenem številu dni za vsako rastlinsko vrsto. Včasih je skoraj enaka končni kaljivosti, včasih pa zelo različna. A mene so v šoli učili in kasneje se je neštetokrat pokazalo za pravilno, da v slabših razmerah vzkali samo to seme, ostalega pa nad zemljo ne vidimo. Če torej doma delate lastni kalilni test, potem preverite enakomernost kaljenja semena. Če se pri večini semenk pokažejo prvi znaki kaljenja istočasno, enakomerno, ne glede na čas, kdaj se pokažejo, je to veliko bolje, kakor da del semena vzkali hitro, potem pa še teden dni ali več za tem kali še preostalo seme. Tako seme sejte le v ugodnih vremenskih razmerah. Pri setvi paradižnika, paprike boste imeli s takim semenom težave, kdaj pikirati. Na koncu se zgodi, da pikirate dobro seme prepozno, saj čakate na zapoznelo kaljenje. S tem pa uničite del prednosti pikiranja in še nekaj energije tudi najboljšim rastlinam. A na to lastnost lahko vplivate samo pri izbiri doma pridelanega semena. Sama bi v primeru nekoliko slabše energije pikirala samo najprej vzkaljene rastline, zapoznelce pa zavrgla. Kaljivost semena je odvisna od pridelave semena (klimatskih razmer, zdravstvenega stanja materinske rastline, načina pobiranja semena, predelave semena… Vse to znižuje kaljivost semena). Odvisna je seveda tudi od starosti semena, saj z vsakim letom shranjevanja in predvsem nepravilnim shranjevanjem semena pada. Odvisna pa je tudi od zdravstvenega stanja semena, včasih je bilo to pomemben del zakonodaje, danes pa za vse rastlinske vrste ni zakonsko predpisana. Na semenu se seveda lahko prenašajo glivice, virusi in bakterije. Koliko jih je na semenu, koliko jih je celo že pod ovojnico semena, se da preveriti v laboratoriju, a pogosto tam, kjer tega ne narekuje zakonodaja, tega ne naredijo. Tretja kategorija kakovosti semena pa je še sortna čistoča. Seveda se tudi zakonsko preverja, a šele za nazaj. Torej seme se poseje in preveri, kaj je iz njega zraslo že, ko je v prodaji. Zame je tudi ta kategorija pomembna, saj nam prav ime sorte zagotovi, da bo iz semena zrasla rastlina, ki jo pričakujem, sorta nam pove barvo, velikost, obliko, okus, čas setve (poleti, spomladi), prezimovanje, tudi odpornost rastline in še marsikaj. Če iz semena torej ne zrastejo rastline, kot jih pričakujemo, smo seveda oškodovani. Vsaj malo smo razčistili različne pojme, kaj kakovostno seme pravzaprav je. Žal na to ne morete veliko vplivati, si pa lahko zapomnite, od katere firme je najbolj izpolnilo vaša pričakovanja. Zdaj boste seveda vsi skočili v zrak, saj ni pri nas nobeno seme v redu. Pa ni čisto tako. Na koncu ste za uspešen vznik odgovorni tudi vi. Na kaljenje vpliva tudi prava temperatura zemlje, prava gostota setve, prava globina setve, vaše rokovanje s semenom po nakupu, kako ste ga hranili tudi doma … Seme je živ organizem, tako tudi ravnajte z njim. Naslednjič pa se bomo pogovorili, kako kupovati seme. Miša Pušenjak Foto: Dreamstime Predkupna pravica pri prodaji kmetijskega zemljišča Želim prodati njivo in sem s kupcem že dogovorjena za kupnino, s katero sva oba zadovoljna. Sosed pravi, da ima kot kmet mejaš predkupno pravico in hoče kupiti njivo po zelo nizki ceni. Ima prav? Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje predpostavljamo, da zemljišče, ki ga bralka prodaja, ni del zaščitene kmetije, saj veljajo v tem primeru še dodana pravila, ki omejujejo delitev zaščitenih kmetij. Pri prodaji kmetijskih zemljišč veljajo zaradi njihovega varstva nekatera posebna pravila, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, mora ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer zemljišče leži. Ponudba mora vsebovati podatke o prodajalcu, zemljišču (predmetu prodaje), ceno in morebitne druge prodajne pogoje. Upravna enota ponudbo objavi na oglasni deski in na državnem portalu E-uprave ter jo pošlje lokalni skupnosti in krajevnemu uradu, da jo objavita na oglasni deski. Zainteresirani kupec mora v 30 dneh dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe. Izjava se pošlje priporočeno po pošti ali neposredno vloži na upravni enoti, ki po sprejemu ponudbe obvesti prodajalca. Po sklenitvi pravnega posla sledi še vloga za odobritev pravnega posla na upravni enoti. Pri prodaji kmetijskih zemljišč imajo pred tretjimi osebami prednost predkupni upravičenci, katerih vrstni red je naslednji: solastnik, kmet mejaš, zakupnik, drugi kmet, potem pa še kmetijske organizacije ali samostojni podjetniki, ki zemljišče potrebujejo za opravljanje kmetijske dejavnosti, in nazadnje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov za Republiko Slovenijo. Predkupna pravica ne pomeni, da bi moral lastnik zemljišče prodati predkupnemu upravičencu, kadar si slednji to zaželi, niti ne pomeni, da bi predkupni upravičenec smel določati ceno. Predkupna pravica pomeni le, da ima predkupni upravičenec pri prodaji pod enakimi pogoji prednost pred tretjimi osebami. Torej: če in ko se lastnik odloči, da bo kmetijsko zemljišče prodal, mora o tem na predpisan način (opisan zgoraj) obvestiti predkupne upravičence. Če bo kateri od njih sprejel ponudbo, bo zemljišče prodano njemu in ne tretji osebi, s katero se je lastnik o prodaji vnaprej dogovarjal. Prodajno ceno in druge pogoje prodaje določa lastnik. Odgovor na uvodno vprašanje je torej naslednji: če je sosed kmet, ima predkupno pravico. Ta pravica pa mu ne omogoča nakupa, ko si ga zaželi, niti po ceni, ki bi jo sam določil. Bralka se bo sama odločila, ali bo zemljišče prodala in po kakšni ceni bo to storila. Ne more pa povsem svobodno odločati, komu ga bo prodala – če bo sosed ali kateri drug predkupni upravičenec sprejel ponudbo in s tem uveljavljal predkupno pravico, bo prodajna pogodba sklenjena z njim. Če nobeden od predkupnih upravičencev ne bo dal pisne izjave o sprejemu ponudbe, dal pa jo bo zainteresirani kupec, s katerim se je bralka že načelno dogovorila o prodaji, bo zemljišče prodano temu kupcu. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 15. februarja 2022 Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Podeželje Turčija na vzhodu in jugovzhodu meji na Gruzijo, Armenijo, Iran, Irak in Sirijo, območje pa predstavlja eno najstarejših trajno naseljenih regij na svetu. Posledično so tukaj živela različna ljudstva, ki jih poznamo iz zgodovine, kar je povzročilo tudi stalno spreminjanje meja kraljestev skozi čas. Meje Turčije, kot jih poznamo danes, so nastale v času po 1. svetovni vojni, ko je njihov nacionalni heroj Atatürk izvojeval neodvisnost okupiranih območij. moški tisti, ki imajo pravico nadzirati situacijo. To se sicer sliši kot v raju, ampak počasi imaš dovolj teh brkatih likov in večno enakih tem, kjer prednjačita predvsem politika in šport. Foto: Dani Zorko Dogubeyazit, zadnje večje mesto na poti v Iran Foto: Dani Zorko Dokaj slikovite vasi ob iranski meji Podeželski kraji so zelo razpršeni, četudi skoznje pelje cesta. Praviloma se v vsaki vasi najde nekdo, ki prodaja vsaj kruh in pijačo, le da je tujcu tega podjetneža zelo težko najti. Ker so razdalje precejšnje, bi se človek kdaj kje ustavil na čaj ali za kaj kupiti, pa te možnosti nekako ni bilo. Včasih si koga težko našel zunaj, da bi kaj vprašal, prav tako pa na bajtah nimajo obešenih tabel, kaj kdo dela. Kot je to v navadi na vasi, vsak za drugega vedo, kako je z njim in to jim je dovolj. Včasih sem namenoma zavil malo globlje v vas, kjer sem sicer prišel do čaja pri kakšni hiši, drugo pa je bila že znanstvena fantastika. Kljub pregovorno znani turški kavi so namreč Turki močno mahnjeni na črni čaj. Kava se pije dva- do trik- rat tedensko, čaj pa vsakodnevno v večjih količinah. Na čašico, ki meri dober deciliter, pripada še kockica sladkorja in obvezni podstavek. Na celotnem rajžanju sem poskusil zgolj eno kavo, ki pa je imela zame preveč eksotičen okus, zato sem ostal pri čaju. Na tej prvi daljši poti nisem nikjer srečal policistov, sem se pa nekajkrat moral uščipniti, saj imajo ob cesti postavljene silhuete policista skupaj z avtom, za bolj realno sliko pa imajo na akumulator priklopljene utripajoče luči, ki so vidne daleč naokrog. Ta oblika preventive mi je bila zelo všeč in opazil sem, da je tudi med Turki zelo malo divjakov. Kar pa ne pomeni, da ni trobljenja, izsiljevanja in nevarne vožnje. Foto: Profimedia Ker se pristnost doživetja in spoznavanja dežele skriva primarno na podeželju, je tudi mene pot vodila na stranske ceste, kjer je bilo moč opaziti značilnosti ali prevladujoči vpliv danes sosednje države. No, če odštejemo tisoče hektarjev stepe, peska in skalovja. Ti vplivi se najprej vidijo v arhitekturi, ki je nam Evropejcem zaradi mešanja različnih kultur v zgodovini še precej neznana, pa tudi na ljudeh. Turki so po veroizpovedi pretežno muslimani, kot kristjane pa najdemo pretežno grške pravoslavce in pripadnike armenske cerkve. Razlika se vidi tudi pri spolu, saj so muslimanske ženske v bližini Armenije in Gruzije bolj odkrite in zaposlene, medtem ko na jugovzhodu prednjači arabsko prebivalstvo, kjer so ženske docela zavite v oblačila, vidiš pa jih zgolj v trgovini in restavraciji. Na celotnem potovanju sem se pošteno pogovarjal zgolj s 3 do 4 ženskami, drugače pa so zgolj Foto: Dani Zorko Preventivna simulacija policistov v Turčiji KOLOFON Je uradna denarna enota Tonge in je razdeljena na sto senitov. Valuta ni konvertibilna in je bila do 11. februarja 1991 vezana na avstralski dolar, kasneje pa skupaj na avstralski, novozelandski in ameriški dolar ter japonski jen. Ime je dobila po škatlastem fižolu ali fižolu svetega Tomaža (Entada fazoloidi), ki ima stroke z velikimi rdečkastimi rjavimi semeni, ki spominjajo na kovance. Uvedena je bila 3. aprila 1967 kot zamenjava za tongovski funt v razmerju 2 (funt) : 1. Izdaja jo Nacionalna rezervna banka Tonge (Pangikē Pule Fakafonua ’o Tonga). Oznaka valute je TOP. ELUARD, Paul - francoski pesnik, EMIN, Viktor - istrski pisatelj, NEPER - vzdevek škotskega matematika Johna Napiera Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 15. februarja 2022 COLOR CMYK torek, 15. 2. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Slovenija z Luka Sešek gre na svoje Štajerska budilka proti direktorju Veseli se svojega doma »Če bi z od ena do deset ocenjeval lansko leto, bi mu dal eno mastno desetko! Res se mi je zgodilo veliko lepega in dobrega! S priključitvijo Ansamblu Saša Avsenika se mi je odprl čisto nov svet,« pove Luka Sešek, ki je v lanskem letu kljub posebnim razmeram velikokrat stal na glasbenem odru. Zimski izzivi, v katerih se na belih strminah pomerijo voditelji Štajerske budilke, imajo že nekajletno tradicijo. V preteklih letih so jih na snegu poleg bitke s sekundami čakali še drugi zanimivi izzivi in ovire, letos pa so Dalibor, Domen in Tadej dobili prav posebnega nasprotnika. V Zimskem izzivu 2022, v katerem tudi letos sodelujeta Vzajemna in Elan, so se fantje podali na najnižje ležeče smučišče v Sloveniji – Globoki klanec v Hranjigovcih. Nasproti jim je stal najhujši nasprotnik, kar so jih v zadnjih letih imeli – direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Žreb je določil, da se po strmini Madonne di Hranjigovci spusti Dalibor Bedenik, stava pa je bila v vsakem primeru visoka – če zmaga direktor, morajo fantje opraviti sto nadur, če zmaga Dalibor, pa dobijo tri dni plačanega dopusta. Kdo se bo na koncu veselil, še ni znano, saj Zimski izziv prinaša tudi lepe nagrade poslušalcem Radia Ptuj. Na Facebook profilu radia je »Res sem vesel in hvaležen za tako priložnost, ki pa je zame tudi svojevrsten izziv. Nastopi po Sloveniji mi ne predstavljajo težav, huje pa je s tistimi po Avstriji in Nemčiji. V življenju namreč nisem imel nikoli opravka z nemščino. A ko stojim na odru, tega še malo ni videti. Sem tako suveren, kot da sem rojen tam,« se muza Luka, ki ima rad nove izzive. In nemščina je eden velikanskih, saj v šoli ni imel niti dneva tega jezika, nikoli ni gledal nemških risank ali televizijskih programov. In ko ga je Sašo Avsenik vrgel v ansambelski bazen, je začel plavati, kakor je vedel in znal. Veliko mu je pomagal, da je osvojil besedila pesmi, bila je ena sama piflarija, da zna zapeti legendarne melodije, ko pa je treba med nastopom govoriti, vskoči Sašo. »Ne Nemci ne Avstrijci ne morejo verjeti, da ne govorim nemščine. Sašo na odru vedno pove, da sem nov in da se jezika še učim.« Kmalu na svojem Foto: arhiv Radia Ptuj Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku z Sudoku 4 3 1 6 8 8 3 3 9 5 3 Luka tudi zasebno piše novo poglavje, je namreč tik pred dokončanjem svojega stanovanja. smučarskega muzeja v Begunjah na Gorenjskem ter par Elanovih smuči. Te bodo prilagojene nagrajenki ali nagrajencu glede na spol, višino in smučarsko znanje. Žrebanje bo 21. februarja, do takrat pa torej lahko še stavite, kdo bo zmagovalec Smučarskega izziva 2022. nš Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 4 7 objavljen video posnetek smučarskega dvoboja, ki pa ne razkrije zmagovalca. Vsi, ki bodo do 21. februarja delili in všečkali objavo, v komentar pa zapisali, kdo je po njihovem mnenju zmagovalec dvoboja, se bodo potegovali za lepe nagrade. Podelili bomo dve družinski vstopnici za obisk Elanovega 5 6 2 7 8 9 1 2 4 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel <<< << <<< < <<< < <<< << << < <<< < ------------ Denar €€ €€€ € €€ €€€ € €€ €€€ € € €€€ € Zdravje ››› ››› › ›› ›› ››› ››› ›› ›› ››› ›› ››› Foto: osebni arhiv Luke Seška Luka Sešek »Novega poglavja v življenju se zelo veselim. Med drugim bom odkril, česar prej nisem mogel oziroma se mi ni dalo. Denimo, kako je sam prati, kuhati, čistiti ... Ko se je ponudila priložnost osamosvojitve, sem jo zagrabil z obema rokama, a je bilo zelo zahtevno. Saševa sestra Nataša, ki je arhitektka, mi je veliko pomagala pri načrtovanju in projektantstvu. Z veseljem sem se kakšnih del lotil tudi sam in se veliko naučil. Zdaj čakam, da se posušijo estrihi in da mi položijo parket. Imel sem kar nekaj zadreg z odločanjem, katero pohištvo in dodatke izbrati. Na koncu sem se pomiril tudi s tem in nisem hotel preveč komplicirati,« se smeji Luka, ki bo imel v novem domu izkoriščen vsak kvadratni meter. In ker je dom velik finančni zalogaj, zdaj toliko bolj spoštuje vsakega človeka, ki mu pri teh norih cenah in časih uspe iti na svoje. Andreja Comino Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 8 2 7 4 (velja za teden od 15. do 21. februarja 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebankaTednikove nagradne razrezanke je: Marissa Sok, Loče. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG torek, 15. 2. 2022 Štajerski TEDNIK 22 COLOR CMYK stran 22 torek z 15. februarja 2022 Poslovna in druga sporočila SVET ZAVODA Svet zavoda OŠ Majšperk, Majšperk 32 B, 2322 Majšperk 1DURĀLWH razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE NAROČILNICA ZA 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj " !! !  ( &! &    &$ $ !  ,  $  (!$ (!$mý ($& TERRIER 200 ALLMATIC HYPER 400 in HYPER 600 ALLMATIC SO400 329 € 649 € 429 € 359 € do 350 kg / 3 m ALLMATIC PLUS L 599 € 399 € do 250 kg / 2,5 m ALLMATIC MAXIARTK do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m do 3,5 m do 500 kg / 5 m prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si "! ! !  ( &! ! & &    JOYTECH AC 600   & $! !    ,   $%   ALLMATIC MOVEO 600 BENINCA BULL 5M BFT DEIMOS 400 349 € 279 € 269 € 229 € do 650 kg %! !% (!$mý ($& do 600 kg do 500 kg ALLMATIC BIG ALLMATIC KALOS TURBO 499 € do 400 kg 399 € do 2200 kg do 600 kg www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV "  uý !$ %&$ 4m mm m Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na mesto ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu s 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21 in 172/21 in 207/21; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI), in sicer mora kandidat/kandidatka izpolnjevati naslednje pogoje: • ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje • izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja (izobrazba ustrezne smeri, strokovni izpit, potrdilo iz kazenske evidence, potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku) • ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, • ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor • ima opravljen ravnateljski izpit. Kandidat/kandidatka lahko ravnateljski izpit opravi tudi naknadno, v roku 1 leta po začetku mandata. Izbrani/a kandidat/kandidatka bo imenovan/a za dobo 5 let, pričetek dela 1. 7. 2022. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, za polni delovni čas, za delovno mesto ravnatelja/ravnateljice. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo iz kazenske evidence in potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ter potrdilo sodišča, da kandidat/kandidatka ni v kazenskem postopku, dokazilo o delovnih izkušnjah) pošljite priporočeno po pošti v roku 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK, Majšperk 32B, 2322 MAJŠPERK, z oznako “Prijava na razpis za prosto delovno mesto RAVNATELJ”. Kandidat/kandidatka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje 2022 - 2027, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obveščeni o odločitvi oziroma imenovanju v zakonitem roku. Predsednik sveta zavoda Sašo KODRIČ l.r. 5 mm mm 103 x 250 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm 17 ,50 € 19 ,50 € 22 ,50 € 32 ,00 € 103 x 250 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm 22 ,50 25 ,50 32 ,50 40 ,00 € € € € 15 ,50 € 17 ,00 € 19 ,50 € 23 ,00 € steber v. 100 cm steber v. 125 cm steber v. 150 cm steber v. 200 cm infoline: 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / 030 360 630 &!"!,$ý   "&,'! !!$(  KK Camilla slim 749 € PRÎN: KK Thelma KK Susy slim 1149 € PRÎN: Î   N: 779 € PRÎN: Î   N: 72%<+HOHQD 5DGH.RQÎDU7(3 899 € PRÎN: TOBY Helena 12 1 1149 € PRÎN: SOLE Croatica 12 1099 € 62/(,QVHUWRYORĿHN 1299 € PRÎN: PRÎ Î  N: PRÎN: 1149 € PRÎN: &!"!(! &! ! "! ! !( !(! !( (!       "&,"$!"  &$ !!$(  6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$ u! swiss made TOBY H 15 1699 € PRÎN: TOBY H 20 TOBY H 24 1799 € 1999 € PRÎN: : PRÎN: P '9,ľ1$52/21$92-1$ *$5$ľ1$95$7$ 779 € u! 1304 € u! 779 € "$!,(! (%($%&$u ($&  %&' VHODNA SIDE STEP STRANSKA VRATA u! 699 € www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si 6(.&,-6.$'9,ľ1$ INDUSTRIJSKA VRATA u! SLOVENSKI TALIBANI Krščanski skrajneži ponižujejo slovenske olimpijke UKRADENE VOLITVE Bodo poraženci vpili o volilnih prevarah? ALEŠ MAVER Glas proti Janši je hkrati glas za Goloba RUSKA KOLONIJA Kdo se je polastil hotelov v Rogaški Slatini 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM www.dvizna-vrata.si IZ NO ŠTEV V E ILKE www www.reporter.si www w .re .repor repor p ter.si si 1449 € GOSPODARSKE OBJEKTE Z ODPIRANJEM NA STRAN OB STENO u! 779 € Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.tednik.si www.kipkop.si www.kipkopshop.si NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, NOSILCI... Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 15. februarja 2022 23 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ Jutri, v sredo, 16. februarja, bo minilo petnajst let žalosti, odkar nas je za vedno zapustil Vili Bombek S HAJNDLA 21 Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 87. letu umrla naša draga mamica, tašča, babica in prababica Justina Ropič IZ GREGORČIČEVEGA DREVOREDA 9 NA PTUJU nazadnje stanujoča v Domu upokojencev Ptuj Od nje se bomo poslovili v torek, 15. februarja 2022, ob 13. uri na pokopališču v Vidmu pri Ptuju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11.30. Svojci prosimo za upoštevanje epidemioloških ukrepov. Žalujoči: hčerka Anica in sin Franc z družinama Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal? Slovenka leta je Nika Kovač! Zmagala je www.salomongroup.si prihodnost SPOMIN 13. februarja je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek Jožef Drevenšek VSAK IZ SPODNJEGA LESKOVCA 20 TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. zƏǣɿƫȸƏȇǣǝȵȸȒƳƏǴȇǣǝȅƺɀɎǣǝȇƏɮȒǼǴȒɮǸȒȅȵǼƺɎɖɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅ Novice Svet24, za samo 3,59 EUR, v kompletu z revijo Liza Maja, za samo 4,79 EUR. in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je … Žalostni sporočamo, da je v 90. letu za vedno odšel Mali oglasi DELO Zaposlijo več delavcev za delo v gradbeništvu, delo se izvaja v okolici Ptuja. Delovni čas od 7. do 15. ure s solidnim osebnim dohodkom. Možnost zaposlitve za nedoločen čas, s poskusno dobo treh mesecev. Informacije na telefon 041 669 323. Gradbeno podjetje Bezjak, d. o. o., Mala vas 34, Gorišnica. ZAPOSLIMO avtomehanika. Slavica Kolarič, s. p., Rajšpova 14, Ptuj. Tel. 041 639 074. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor in izkopalnik krompirja Hmezad. Ponudbe na telefon 031 238 649. SVINJI domače reje, težki približno 180 in 200 kg, prodam. Tel. 040 842 407. NEPREMIČNINE ODDAMO poslovni prostor, 160 m2, Rajšpova 14, Ptuj. Tel. 041 639 074. Slavko – Alojz Vidovič Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v soboto, 12. februarja 2022, na novem rogozniškem pokopališču na Ptuju. Imeli smo ga radi in on je imel rad nas. To ostane. Pogrešali ga bomo in ohranili v lepem spominu. Žena Daniela, hči Karmen z Darkom, sin Vito z Natašo, vnukinji Mojca, Polona in vnuk Blaž ter pravnukinji Neža in Meta Umrli so Zdravko Kopše, Janški Vrh 47, roj. 1965 – umrl 1. februarja 2022; Katarina Sever, roj. Malek, Drstelja 9, roj. 1938 – umrla 5. februarja 2022; Franc Vraber, Frankovičeva ul. 1, Ptuj, roj. 1940 – umrl 2. februarja 2022; Jakob Vaupotič, Stanošina 13a, roj. 1947 – umrl 2. februarja 2022; Franc Žnidarič, Zamušani 78, roj. 1934 – umrl 3. februarja 2022; Alojzija Ivanuša, roj. Medik, Veliki Brebrovnik 11, roj. 1936 – umrla 3. februarja 2022; Brigita Toplak, Grajena 49, roj. 1975 – umrla 4. februarja 2022; Jožef Žunec, Dodinci 80, roj. 1949 – umrl 6. februarja 2022; Maria Ribičić Kostanjevec, roj. Kostanjevec, Proletarska 13, Kidričevo, roj. 1934 – umrla 4. februarja 2022; Rozalija Nadelsberger, roj. Peršoh, Lovrenc na Dr. Polju 89, roj. 1935 – umrla 4. februarja 2022; Marija Kolarič, roj. Krajnc, Bresnica 56, roj. 1934 – umrl 5. februarja 2022; Katarina Krajnc, roj. Šegula, Šturmovci 9, roj. 1943 – umrla 5. februarja 2022; Franc Vraber, Frankovičeva ulica 1, roj. 1940 – umrl 2. februarja 2022; Branko Lešnik, Mestni Vrh 60, roj. 1964 – umrl 5. februarja 2022. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Štajerski TEDNIK torek, 15. 2. 2022 COLOR CMYK Pavlovci z Meritve hitrosti vožnje Ormož z CSO in Grošljeva vila brez obiskov Merijo izza roba naselja Dom starostnikov začasno zaprli Med nekaterimi Ormožani je slišati precej negodovanja v zvezi s prestavitvijo table naselja Pavlovci ter početjem policistov, ki izza novega roba naselja zadnji čas na veliko merijo hitrost. Občani se sprašujejo, zakaj je prišlo do zamaknitve table, ki označuje naselje Pavlovci, za slabih 200 metrov nižje (proti Ljutomeru), s čimer so hitrost omejili na 50 km/h. Ne razumejo, zakaj so znižali hitrost, ko pa je varnost pešcev in kolesarjev zaradi novega pločnika in kolesarske steze neprimerljivo večja. Prav tako opozarjajo, da je ta del ceste, ki je bil prej izven naselja, postal priljubljena točka policistov za redno merjenje hitrosti. Menijo, da ne gre za varnost, temveč za polnjenje blagajne. »Gre za problematičen odsek« Foto: MH V Pavlovcih kontrola meritev hitrosti ni nič neobičajnega. Na Policijski upravi (PU) Maribor so v zvezi z očitki odgovorili, da policisti na odseku regionalne ceste v naselju Pavlovci že vrsto let opravljajo redne meritve hitrosti. »Navedeni odsek regionalne ceste je izpostavljen kot kritičen odsek oziroma gre za kritično cesto, kjer se prometne nesreče dogajajo pogosteje kot na drugih cestah ali odsekih cest. Zaradi tega si policisti Policijske postaje Ormož prizadevajo, da je nadzor prometa na tem odseku pogostejši kot na cestah, ki niso izpostavljene kot kritične,« so pojasnili na Policiji in nadaljevali, da je omenjeni odsek problematičen predvsem zaradi konfiguracije terena – višinskega prevoja na cesti, kjer so dve avtobusni postajališči in prehod za pešce. »V preteklosti so že bile težnje, da bi se hitrost vožnje skozi to naselje s postavljenim prometnim znakom lahko povišala, vendar je pristojni upravljavec ceste o tem predlogu odločil negativno, predvsem iz zgoraj naštetih razlogov,« so dodali in zatrdili, da na ormoški policijski postaji do sedaj niso beležili posebnih pritožb v zvezi z izpostavljeno problematiko. MH Nemčija z Domnevna zastrupitev Eden mrtev, več bolnih V neki restavraciji na Bavarskem se je, domnevno s pijačo, v nedeljo zvečer zastrupila skupina gostov. 52-letnik je pri tem umrl, več drugih je resno zbolelo. Po dosedanjih ugotovitvah so vsi pili pijačo iz iste steklenice, ki so jo naročili, je sporočila policija, ki je sprožila preiskavo domnevnega uboja iz malomarnosti. Do prihoda policije in reševalcev se je več domnevno zastrupljenih gostov že onesvestilo. Osem so jih zato hitro prepeljali v bližnje bolnišnice. Stari so bili od 33 do 52 let. Najstarejši, 52-letni moški, je kasneje umrl, poroča na svoji spletni strani nemški Deutsche Welle. Življenje drugih ni ogroženo, ostajajo pa na zdravljenju v bolnišnicah. Kaj je povzročilo simptome hude zastrupitve, za zdaj ni povsem jasno, preiskava je v teku. A domnevno gre za zastrupitev s pijačo, katero točno, ni znano. STA Rojstva: Nadija Milošič, Dolane 3, Cirkulane – deklica Alisa; Andreja Belec, Senešci 55, Velika Nedelja – deklica Ajda; Klavdija Mar, Žamenci 6, Dornava – deklica Neža; Ksenja Kokot, Hajdoše 29c, Hajdina – deklica Sara; Tjaša Fajfar, Dobrava 7a, Ormož – deček Marsel; Daša Meznarič, Spuhlja 136a, Ptuj – deček Staš; Jovita Herak, Zgornji Velovlek 21, Destrnik – deček Jure; Sara Kure – deček Tai; Neli Brenkovič – deklica Monika; Maja Plošinjak – deklica Ema; Minja Mlakar – deklica Gaja; Gordana Časek – deklica Tena; Nina Mohorko – deklica Lana; Mateja Kukovec – deček Nik; Mateja Krampl – deklica Lucija, Mojca Firbas Bennici – deklica Emilia; Tanja Krojzl – deček Filip; Ines Bezjak – deček Nik; Nastja Sluga – deklica Eva; Laura Razdevšek – deklica Anna, Andreja Plohl – deklica Iza. Poroka – Ptuj: Mitja Vesenjak in Nastja Kovačec, Rotman 4, Juršinci. stran 24 Center za starejše občane (CSO) Ormož in Grošljevo vilo so od petka zaradi potrjenih okužb med oskrbovanci in slabe epidemiološke situacije v okolju zaprli za obiskovalce. Medtem enota v Svetem Tomažu ostaja brez potrjenih okužb, zato obiski potekajo še naprej tako kot doslej. Ob sedmih potrjenih okužbah stanovalcev v CSO in Grošljevi vili so v petek odkrili še pet dodatnih okužb s koronavirusom. Čeprav okužba ni bila potrjena pri večjemuštevilu stanovalcev, so se predvsem zaradi slabe epidemiološke slike v lokalnem okolju in preprečitve širjenja po oddelkih odločili začasno prepovedati obiske, je pojasnila direktorica Janja Jurkovič. »Obiski niso mogoči od 12. februarja do razjasnitve epidemioloških razmer (predvidoma en teden). Dejansko je do okužb prihajalo od zunaj, zato smo bili primorani – da se zadeva umiri – začasno onemogočiti obiske. Če naslednji teden ne bo več širitve okužb, bodo obiski znova mogoči. Nikakor pa ne predvidevamo daljšega obdobja omejitve obiskov, kajti zavedamo se, koliko stanovalcem pomenijo obiski,« je dejala Jurkovičeva in dodala, da so stanovalci ukrep sprejeli z velikim razumevanjem, saj se bojijo morebitnih okužb. Še več: že ob prvi potrjeni okužbi so spraševali, ali ne bodo zaprli doma za obiske. Bolezen prebolevajo v lažji obliki Okuženi stanovalci so sicer cepljeni, večina s tretjim odmerkom. Foto: MH Obiske so začasno prepovedali. Prav vsi za zdaj bolezen prebolevajo bodisi asimptomatsko bodisi v lažji obliki. Želijo si, da bi tako tudi ostalo in bi okužbe uspešno zajezili. »Nihče od njih ni huje zbolel. Izolirali smo jih od drugih stanovalcev. Do sedaj smo imeli rdečo cono vzpostavljeno na oddelku sosednje zgradbe, Psihiatrične bolnišnice Ormož, v petek smo rdečo cono vzpostavili v naših prostorih,« je pojasnila direktorica, ki svojce stanovalcev obvešča, da lahko ohranjajo stik preko telefonskega pogovora ali se obrnejo na socialno službo, ki bo omogočila videoklic. Lahko jim dostavijo nujne stvari, in sicer tako, da jih pustijo na recepciji. V CSO se sicer občasno srečujejo tudi z okužbami med zaposlenimi, toda večje odsotnosti ne beležijo. Večina okuženih se vrne v službo po tednu dni. Ptuj z Potopni valji pri tržnici so popravljeni Kmalu naj bi začeli delovati Potopni valji pri ptujski mestni tržnici so namenjeni preprečitvi vožnje v tem delu mesta. Ker od julija lani niso delovali, je to pri nekaterih voznikih povzročalo zmedo. Mnogi so zapeljali kar med prazničnimi hiškami, posamezniki namerno, številni pa zato, ker enostavno niso poznali prometne ureditve. Kmalu naj bi potopni valji končno začeli ponovno delovati. Ena izmed napak prenove ptujske tržnice so tudi konstantno pokvarjeni potopni valji. Ti naj bi zagotavljali prosto in varno gibanje pešcev na tem območju, a ne delujejo že več kot sedem mesecev. Na sami tržnici je postavljeno drsališče, ob njem praznične hiške, a se kljub temu nemalokrat najdejo vozniki, ki zapeljejo v območje, namenjeno pešcem. Ustavljajo se pred gostinskimi lokali, pekarno, zapeljejo na pločnik, nekateri, ker so zašli, nenamerno, spet drugi, da Foto: ČG V teh dneh naj bi namestili kamere, kar je pogoj za začetek delovanja valjev. Dejavnosti potekajo nemoteno Dejavnosti v domu potekajo še naprej nemoteno, izključno po oddelkih, da stanovalcev preveč ne mešajo. Več je individualnega dela, stanovalce spodbujajo, da se čim več zadržujejo na prostem, na svežem zraku. Monika Horvat si skrajšajo pot. Fizične prepreke, ki naj bi to onemogočile, pa ne delujejo od lanskega poletja, čeprav so pristojni zagotavljali, da bodo težavo odpravili v najkrajšem možnem času. Občinski redarji sicer redno nadzirajo območje za pešce in izvajajo ukrepe zoper kršitelje, ki neupravičeno vstopajo v to območje. Tudi zaradi težav z nedelujočimi mehanizmi je nadzor precej pogost. Končno naj bi težave odpravili. »Valji so popravljeni in delujejo, čakamo na prestavitev kamere za snemanje, tako zaradi delovanja samega sistema kot morebitnih poškodb valja. Ko bo kamera nameščena, bomo sistem znova vzpostavili,« so pojasnili na ptujski občini. Strošek popravila je 1.640 evrov (brez davka). Potopni valji, ki bodo tudi video nadzorovani, naj bi začeli delovati v teh dneh. Dženana Kmetec Padavine se bodo zjutraj na zahodu krepile in se čez dan razširile nad vso Slovenijo. Pozno popoldne bo dež oslabel, nastajale bodo še krajevne plohe. Meja sneženja bo med 800 in 1300 m nadmorske višine. Ob morju bo zjutraj in dopoldne pihal okrepljen jugo. Jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne v alpskih dolinah okoli 0, drugod od 6 do 12 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO