Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških terminov v Vodnikovih Lublanskih novicah
Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ki se je začel s prvimi prevodi in priredbami poljudnostrokovnih in izobraževalnih del v 2. polovici 18. stoletja, je na več področjih povezan z imenom Valentina Vodnika. Prvi slovenski časnikar (Lublanske novice, 1797-1800) je namreč v netipični jezikovni zvrsti — publicistiki prvi v takem obsegu oblikoval upravno, politično in vojaško strokovno izrazje, upoštevajoč načela, ki so ostala aktualna do danes. Vodnik je vprašanje slovenskih ustreznic k nemškemu strokovnemu izrazju (večina člankovje prirejenih iz dunajskega časnika Wiener Zeitung) reševal na različne načine: črpal jih je iz predhodnih in sočasnih pisanih virov (področna terminologija), tvoril po pomenoslovnih, besedotvornih in skladenjskih tvorb enih načinih ali selektivno prevzemal iz tujih jezikov.
Development of Slovene technical (specialised) language, which began with the first translations of popular non fiction and educational publications in the second half of the 18th century, is in several fields closely linked to the name of Valentin Vodnik. As the first Slovene journalist (Lublanske novice, 1797—1800) he made use of an atypical genre - journalistic texts - to create administrative, political and military terminology on principles that are still valid today. He formed Slovene equivalentsfor German terms (most of his articles were adapted from Vienna's Wiener Zeitung) in different ways: he found them in earlier or contemporary written sources (field terminology), he applied semantic, derivational and syntactic procedures or selectively borrowed them from other languages.
0.1 Namen pričujoče razprave1 je prikazati izsek iz Vodnikovih prizadevanj normirati slovensko upravno-politično in vojaško izrazje v začetni fazi, ko je bilo najbolj aktualno vprašanje, katera načela upoštevati pri njegovem oblikovanju. Pesnik,
1 Rezultati analize upravno-političnega in vojaškega strokovnega izrazja so povzeti po avtoričini magistrski nalogi, obranjeni maja 1996 na Filozofski fakulteti v Ljubljani: Valentin Vodnik - oblikovalec slovenske terminologije (Upravno-politična in vojaška terminologija, Lublanske novice 1797).
Andreja Legan-Ravnikar
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških
prevajalec, jezikoslovec in prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik je dejansko prvi ustvarjalec slovenske terminologije različnih strokovnih področij (poleg upravne, politične in vojaške terminologije je soustvarjal bančniško, trgovsko, kmetijsko, slovnično, kuharsko, anatomsko izrazje), zato je osebnost, kije v 18. stoletju s tega stališča vidno zaznamovala celotno obdobje razsvetljenstva na Slovenskem.
0.2 Iz rezultatov analize terminološkega gradiva iz prvega slovenskega (političnega) časnika Lublanske novice (1797)2 sem izpeljala postopke tvorbe upravno-političnih in vojaških terminov; ob tem sem skušala dokazati, da oblikovanje izrazja večinoma ni potekalo stihijsko, temveč upoštevaje tipične lastnosti terminološke leksike, ki vzdržijo tudi sodoben kritični pretres. Iz teoretičnih ekskurzov in konkretnih rešitev je razvidno, da se je Vodnik zavedal, da vsaka stroka uporablja posebno izrazje, kije konstitutivna prvina strokovnega jezika.3 Zavzemal seje za izvorno slovensko strokovno izrazje, ki ga je treba poiskati med ljudstvom po slovenskih deželah (torej s terminologizacijo splošne leksike iz različnih narečij), ob upoštevanju načela razumljivosti (ozko narečnim besedam seje izogibal). Izbran strokovni izrazje moral ustrezati načelu motiviranosti, kije v prid pomenski jasnosti, razpoznavnosti in lažji zapomnljivosti (npr. izraz iz splošnopoimenovalnega besedišča je na podlagi podobnosti (metaforični prenos) uporabil za poimenovanje strokovnega pojma). Za poimenovanje novosti ali Slovencem neznane predmetne oz. pojmovne strokovne vsebine »Je snajo tç po unajnih jesikih imenvati, ako bi jo mi nemogli is ene Jlovçnfke karjtiti.« (Vodnik 1799: 11). Če ustreznega izraza ni naselje najprej upošteval »staroslovenski« jezik in sodobne slovanske jezike (ruščino); izbiral je le tako izrazje, kjer je opazil vsaj navidezno motivacijo s slovensko besedo (ljudska etimologija).4 Na podlagi ustaljenosti (tradicije) in družbeno-političnih razmer seje Vodnik odločil upoštevati latinščino pri oblikovanju anatomskega izrazja, pretežno nemščino pri vojaškem in delno pri upravno-političnem izrazju (pritegnil je tudi
2 Gradivo obsega približno 15.000 kartotečnih listkov, pripravljenih po metodi popolnega izpisa (fotokopije matric, izdelanih na podlagi fotografskih posnetkov s filma, ki ga hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša) iz vseh 103 številk prvega letnika Lublanskih novic Vodnik je Lublanske novice od vsih krajov celiga sveta začel izdajati 4. januarja 1797 na 8-10 straneh poltedensko, ob sredah in sobotah, od 30. junija 1798 do 27. decembra 1800 pa kot tednik. Zunanja podoba časnika je bila za tedanji čas stereotipna - po vzoru dunajskega Wiener Zeitung. Izvode tega časnika je dobival po pošti, izbiral zanimive novice, jih prevajal, prirejal in komentiral (dopisniška mreža je bila slabo razvita - občasne ustno sporočene novice iz Ljubljane in okolice). Prva dva letnika je ustvaril sam, spomladi 1798 pa je začela jezikovna izčiščenost in ustaljenost, značilna za Vodnika, upadati, še očitneje v 4. letniku, ko je skoraj vse pisanje in prevajanje za časnik prevzel Janez Sušnik (Dular: 1979).
3 O tem je Vodnik pisal v Predgovoru h Kuharskim bukvam (Vodnik: 1799, 1981); praktično pa jih je upošteval pri prevodih in priredbah poljudnostrokovnih in izobraževalnih priročnikov.
4 Konkretne primere prevzetih jezikoslovnih terminov iz ruščine, pojasnjene z ljudsko etimologijo, navaja Marta Pirnat (1986: 106); razlaga, kako je Vodnik prevzeto besedo spravljal v zvezo z napačno slovensko podstavo po slušni podobnosti.
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških ...
francoščino, kar je bila posledica aktualnih političnih in upravnih sprememb v Evropi konec 18. stoletja - meščanska revolucija, Napoleonove vojne). Kot naslednjo možnost je Vodnik predvidel novotvorjenko, pri kateri je skušal dosledno upoštevati izvirne slovenske besedotvorne zakonitosti. Derivacijska sposobnost terminov (ustvarjanje besednih družin) je zagotavljala sistemsko tvorjenost in sistematizacijo (povezanost v sistemsko celoto) strokovnega izrazja določenega področja. Zoper načelo o ustaljenosti rabe govori opazen delež sopomenskih terminov, ki se jih je Vodnik trudil - zaradi začetništva še ne dovolj uspešno - izogibati. Zavedal seje, da vsak termin vsebuje definirano pojmovno vsebino, ki je posledica dogovora oz. konvencije (prim, definicije ob uvajanju novotvorjenk in prevzetih terminov).5 Raziskovalni rezultati hkrati potrjujejo ugotovitve o začetkih sodobne funkcijsko-zvrstne diferenciranosti slovenskega knjižnega jezika v drugi polovici 18. stoletja,6 saj prav Vodnikove Novice dokazujejo usposobljenost jezika za dvoje novih področij rabe - slovenščine kot strokovnega in publicističnega jezika.
Vodnik se je pri svojem časnikarskem delu, ki je največkrat pomenilo prevajanje in prirejanje člankov iz dunajskega časnika Wiener Zeitung, kaj hitro soočil z največjim problemom - kako v slovenski jezik prenesti strokovno izrazje.7 Glede na namen sporočanja in vsebino prispevkov je bilo to predvsem vojaško izrazje (prihod Napoleonovih čet v Ljubljano, osvajalne francoske vojne), upravno in politično izrazje (obveščanje o naglih političnih spremembah v Evropi in Habsburški monarhiji konec 18. stoletja, nova upravna ureditev). Obravnavana upravna terminologija zajema izrazje z vseh področij uprave: državne, deželne in mestne uprave, pravosodne, davčne, šolske, cerkvene in vojaške uprave, politična predvsem notranje- in zunanjepolitične zadeve (ker se področji uprave in politike marsikje prekrivata, sem njuno izrazoslovje obravnavala v skupni enoti). Izpričano vojaško strokovno izrazje se omejuje na poimenovanje predmetnosti in dejavnosti, povezanih z vojaškim življenjem - npr. vojaških enot in njenih pripadnikov, činov in redov vojske, vrst orožja, povelj in priseg (vojaška uprava sodi izven njenega okvira).
1 Odkod je Vodnik zajemal in kako je tvoril strokovno izrazje?
1.1 O predhodnem obstoju področne terminologije ni mogoče dvomiti, saj je zlasti pravosodna in davčna uprava segla do najnižjih plasti družbe; vojne so bile
5 O posebnih lastnostih terminološke leksike, ki je v nekaterih prvinah nasprotna splošni, pišejo tuji in domači strokovnjaki: v samostojnih izdajah (Danilenko 1977, Poštolkova 1983, Pediček 1990) in v razpravah, objavljenih predvsem v tematskih zbornikih Slovenski jezik v znanosti 1 (1986) in 2 (1989), Terminologija v znanosti (1984).
6 Pogorelec (1974: 17).
7 Od vseh funkcijskih zvrsti je prav publicistični jezik najbolj odprt za prvine drugih funkcijskih in socialnih zvrsti, tudi prvin poljudnostrokovnegajezika (potrjeno je strokovno izrazje, definicije) in posebej uradovalnega jezika (npr. pravna in upravna terminologija, poimenovanje ustanov, listin, uradnih funkcij oseb, frazeologija). Gl. Dular (1975: 197— 222; 1977: 59).
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških ...
prav tako sestavni del človeške zgodovine. Posamezno izrazje najdemo že v liturgičnih besedilih iz 16. stoletja in v rokopisnih slovarjih (npr. v obsežnem Hipolitovem rokopisnem slovarju Dictionarium trilingue iz leta 1711/12 je izpričan obsežen korpus slovenskega besedišča z besednimi družinami, sopomenkami, številnimi samo-stalniškimi in glagolskimi sintagmami), v zvezi z družbeno-političnimi spremembami v 2. polovici 18. stoletja pa seje pomnožilo število prevedenih uradnih javnih obvestil, slovenski jezik je začel presegati ozke okvire ustne prakse na sodiščih in je kot pomožni jezik prodiral v uradno javno sporočanje. Vsaj del pisne dediščine je Vodnik moral poznati, kot uradni prevajalec patentov pa je bil osebno zavzet pri oblikovanju uradovalnega (opravilnega) jezika.
1.2 V puristični sporočilni naravnanosti je Vodnik težil k čim doslednejšemu tvorjenju upravno-političnega in vojaškega izrazja po slovenskih besedotvornih (oblikoslovnih) in pomenoslovnih (enobesedni ali enostavni termini) ter skladenjskih tvorbenih načinih (besednozvezni ali sintagmatski termini oz. strokovne besedne zveze).
1.2.1 Pomenoslovni tvorbeni načini
1.2.1.1 V času nastajanja terminologij posameznih strok je bil eden prvih tvorbenih načinov semantična preobrazba obstoječih besed v jeziku: strokovni izraz je nastal po desemantizaciji (razpomenjanje) in terminologizaciji (nastanek novega terminološkega pomena), torej z oženjem in pomensko natančno in nedvoumno opredelitvijo. Taki termini so bili pomensko razpoznavni le v sobesedilu (npr. preifkovati, preijkanje (sodstvo); dolg, dolshnik, dolshnoft, ijkati (tudi sopomenke: tejjati, istoshiti) (davčna uprava);pregledovati, preglçdovez 'cenzor', državna uprava), lahko so funkcionirali na različnih strokovnih področjih, a se niso umaknili iz splošnopoimenovalne leksike (npr. novinez: voj. 'rekrut' in upr. (cerk.) 'samostanski novic 'ipreftaviti: voj. 'premik' in upr.-polit, 'premestitev'). Opazen je delež glagolskih terminov in zvez (pogoste so kalkirane stalne besedne zveze glagola s smernim prislovom neposredno pred glagolom), nastalih z oženjem pomenskega obsega splošnega besedja (frazeologemi iz splošnopoimenovalnega besedišča), a je glede na nedoslednost rabe (sopomenke/sopomenski nizi), opisnost in nizko frekvenco (pojavljajo se največ dvakrat ali trikrat) marsikje upravičen dvom, ali so to sploh termini, npr. upr. 'preklicati': (nasaj) vseti pravizo, oduse^ti pravize, sgubiti Jtare pravize, perpravlati ob pravize, odpuftiti ftare pravize, doli perpraviti pravize, doli djati pravizo, sapajti pravizo, biti od pravize noter potqgnen, praviza je nasaj vseta inu noter potçgnena, pofçbne pravize imajo nehat', voj. 'zavzeti, zasesti': obfefti, poje/ti, obftaviti, oblezhi; upr.-polit, 'odstaviti, odpoklicati': (odjtaviti, doli djati, doli treti, obvrezhi) gofpofko.
Tudi nastajanje novih terminov po metafori (1.2.1.2) (termin dobi zaradi podobnosti z določeno pomensko sestavino splošnega pomena določeno ime) in metonimiji (1.2.1.3) (nastane po zamenjavi dveh predmetov ali pojmov, ki imata med seboj neko zvezo, npr. dejanje - rezultat dejanja, del - celota) sta bila produktivna tvorbena načina, ki sta zaradi povezave (motiviranosti) med označuj očim in označenim
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških ...
omogočala lažjo razumljivost, razvidnost pomena in (naravno) vpetost v sistem slovenskega knjižnega jezika.
1.2.1.2 Poglejmo si nekaj primerov »metaforičnega« tvorbenega postopka: fqdesh/fqdal(i)fhe 'glavno mesto, prestolnica'; felifhe (tudi: Kolonia); (leva, dçfna) roka vojIke, dqfna fovrashne armade, fovrashna (leyiza, dçfniza) 'levi in desni bok, krilo' - gre za metaforični prenos z drugačno pomensko podstavo. Vodnik je tudi izpeljeval samostalnike, pri katerih je besedotvorna podstava motivirana z metaforičnim prenosom: voj. drobisharza 'havbica z zelo drobnimi izstrelki', polit. f(v)ojbodftvo/f(v)ojbodnoft 'republika', upr.-polit, sailifhavniza (tudi: audienz Sal); pridevnike: voj. rozhni (adjutant) 'krilni pribočnik', nem. Flügeladjutant (troje različnih pomenskih podstav), voj. nofne (barke), mojtni (zholni), lahki (kojniki), upr. odperto (pifmo) (tudi: patent); sestavljal in zlagal: upr.-polit. naprej Jednik (tudi: president, predjednik), sraven Jednik 'podpredsednik', voj. kervamozhnik 'terorist'.
1.2.1.3 Pri »metonimičnem« postopku gre največkrat za zamenjavo strokovnih pojmov oz. njihovih pomenov z medsebojno povezavo (polisemija terminov je nastala zaradi poimenovalnih zadreg in hkrati povzročala nove), npr. povele: voj. 'ukaz' in 'poveljstvo';gofpofka: upr. 'oblast', 'predstavniki oblasti' in 'upravnaenota'; fodba: upr. 'sodni proces' in 'odločitev sodišča na koncu sodnega procesa'; upr. deshelan: 'član deželnih stanov' in 'državljan', lahko tudi z izrazom iz vsakdanjega besedišča (npr. ti Jtarijhi, ti mlajjhi (predstavniki organov oblasti - starostna struktura); tih pet, tih 250, tih 500, ti dejeteri (zakonodajni in izvršilni organi oblasti - število predstavnikov)), ki jih je pojasnjeval s sopomenkami ali definicijami (npr. Senat = (sbiralijhe, hi/ha) tih Jtari/hih = sgorna hijha Parlamenta; Central-Gubernium = ti dejçteri (moshje), komejsia dejçtih mosh).
1.2.2 Besedotvorni tvorbeni načini
Po zastopanosti besedotvornih vzorcev in frekvenci pri Vodniku prevladujejo besedotvorni tvorbeni načini; ti so omogočali regularno prenovo in potrebni razmah besedišča. Bili so prepoznavani in zavestno izkoriščani in prav z njimi se je prvenstveno zagotavljala sistemska tvorjenost terminov (z zmožnostjo ustvarjanja besednih družin so se novotvorjenke naravno vključevale v sistemsko celoto). Kot najbolj frekventna sta izpričana izpeljava (največ pri samostalniku) in sestavljanje (večinoma pri glagolu), ki sta bila enotna za splošno in specializirano besedje 18. stoletja (posebna terminološka besedotvorna obrazila za poimenovanje pojmov in sistemov še niso nastala).
1.2.2.1 Pri Vodniku je za samostalnik značilen manjši delež tujejezičnih (nemških in latinskih) priponskih obrazil: -on: appelazion, -a; -um: Direktorium, -a; -or: Adminiftrator; -ist: artillerift; -us: Nunzius; -ant: komandant; adaptiranih priponskih obrazil: -er > -ar: republikanar, Jakobinar, Patriziar, Banrihtar; Jhtrafinga (nem. Streifung), prim, še: lizitirenga, glihenga, Jhtiftunga.
1.2.2.2 Iz obsežnega korpusa upravno-političnih in vojaških terminov je za posamezne besedotvorne pomenske kategorije pri samostalniku izpričana naslednja
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških .
^ tipologija domačih priponskih obrazil (število navedenih primerov niha glede na ^    pogostnost rabe):
^ a) za imena delujočih oseb (m. sp.): -ec: ladavez, terjovez, fvetvalez, ftrejez,
sajtavlenec 'talec', vhajalez 'dezerter', novinez, fhpçgavez 'vohun', pqfhez, napelavez ^ 'poveljnik', premag(uv)avez, vftavlavez 'predstavnik opozicije'; -ik: Doftojnik, O öjkerbnik, befçdnik 'pravnik', dvornik (tudi: dvorni graf, Palatin), opravilnik, fodnik, pojlanik, fovrashnik, -ar (tudi adaptacije iz nemščine): glavar, tekar 'sel, kurir', trobentar, pifar; Rabinar,franzifkanar, Jhribar, komifsar,purgar; -ak: novak, deshelak, O semlat, -er: Gesandter 'poslanik' (nem. Gesandte), kanoner, kavaler voj. 'konjenik' ^ in upr. 'plemič'; -(j)an: mçftnan, deshelan; -nik: predfednik; -ska (posam. prid.): 2    gofpofka;
^ b) za nosilce povezave (ž. sp.): -in(j)a: joldatina, vajvodina, Knesina, grafina,
prinzejina, Zfarina; -(i)ca: Zfariza, kraliza, Zejariza, Hofmasterza; za imena
N    delujočih oseb (ž. sp.): -ka: pomagavka voj. in polit.'zaveznica' ;
> c) za imena glagolskih dejanj in stanj (tvorba glagolnika je bila najpogosteje
^ izrabljena tvorbena možnost): -nje: kralovanje/kraluvanje, lizitiranje, oklizuvanje, povikfhanje, preijkanje, Jçdenje 'zasedanje', vurenje, napelovanje, jtrelanje,
^    JkuJhuvanje, bojovanje, mar/hiranje, perpujhenje, pooblaftenje, poterjenje, oglçdanje
Ti     'izvidnica'; glagolniki-zloženke: mir dejanje,..:,
^ č) za abstraktnost: -nje: nasnanje, opominanje,perporozhenje,pertoshenje,
pervolenje, vladanje (tudi: Direktorium, ladanje, oblaftovanje, vishanje, vse: 'upravni ^ svet, v Franciji tedaj vrhovna uprava'); -ina: domovina, foldafhina, shovnqrjhina, * zqftina, mertvafhina 'poseben davek', moftnina, Verbjhina 'dediščina'; -ost: edino/t, projtojt, enako/t, frajojt, {(v)ojbodnojt, saftopnojt 'sporazum', podloshnojt; -i(j)a: mornaria, puntaria, prekuzia, advokazia, komifsia; -0: odpif, nagovor, okliz, odlok, ^ -ilo: osnanilo, vkasilo; -a: vkasa, oblega; -ba: Jodba, flushba; -ada: naklada,perklada ^ 'davek'; -ica:praviza; -stvo: visharftvo, Doktarftvo, sholnqrftvo; -eš: delefh 'dedič' ^    (tudi: çrb);
d) za krajevnost: -stvo: zefarftvo, kralçftvo, J(v)ojbodJtvo, vajvodftvo, visharftvo, oblaftvo, poflaniftvo; -iš(č)e: felifhe, Jvetvalijhe, sbiralijhe, bolnijhe, fe_dal(i){he, oroshifhe 'orožarna'; -i(j)a: Knesia, oppatia, Kolonia, Provinzia, Jhkofia, poll ama:
e) za konkretne samostalnike: -(i)ca: drobisharza, verjtniza (tudi: verjtna barka, prim, zloženki iz prilastkovne zveze: pervo verjtniza, drugo verjtniza), sajli-fhavniza.
Večpomenskost obrazila v zvezi z netipično podstavo je izhajala iz neodkritih besedotvornih zakonitosti po posameznih pomenskih kategorijah. Tako se je zabrisovala pomenska jasnost tvorjenke, njen pomen je bil razviden le še iz sobesedila (npr. -nje za glagolsko dejanje in abstraktnost, -ica za imena nosilcev povezave (ž. sp.), abstraktnost in konkretnost, -stvo za krajevnost in abstraktnost, -i(j)a za krajevnost in abstraktnost).
Besedotvorne variante znotraj upravno-političnega in vojaškega izrazja so bile nasledek neustaljene rabe domačih in adaptiranih besedotvornih obrazil (npr.
30
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških ...
republikanar - republikanez), kratkih in daljših oblik glagolnikov (npr. fklep -jklenenje, Jpif- fpifanje), narečne rabe (npr. isvolenje - svolenje).
Glagolski termini so nastali s sestavljanjem in deloma z izpeljavo. Z menjavo glagolske pripone so iz dovršnikov nastali nedovršni glagoli (pogosto se hkrati premenjuje tudi korenski del), npr. perjqzhi -perfqgati, sapovqdati - sapovqduvati/ sapovqdovati,povikfhati-povikfhuvati, (pre)narediti- (pre)narejati (prim, delati, Jturiti), prepovedati - pr epov qdovati/pr epov qduvati, saflifhati - sajlijhevati, perporozhiti -perporozhati, popa/ti 'napasti' - popadati, premagati - premagovati/premaguvati, menati - menovati, pomakniti -pomikuvati. Z dodajanjem predponskih obrazil so iz nedovršnikov nastali dovršni glagoli (pomen se navadno spremeni v smislu predponskega obrazila), npr. terjati - ister jati, poterjati, Jvetovati - pojvetovati, dreti 'vojaški premik' - podreti, predreti, perdreti, ftrqlati - u/vjtrqliti, oftrqliti, rasftrqliti, odjtreliti, pojtr-eliti, preftr-eliti, voliti - (i)svoliti, toshiti (tudi: toshuvati) - istoshiti.
1.2.3 Skladenjski tvorbeni načini
1.2.3.1 Tvorba t. i. besednozveznih ali sintagmatskih terminov (strokovnih besednih zvez) je bila bolj izraz Vodnikovih prevajalskih iskanj, spretnosti v odkrivanju izvirnih skladenjskih ustreznikov, pa tudi izkoriščanja v knjižnem jeziku ustaljenih skladenjskih vzorcev (nominalne zveze so bile pogosto izrabljena tvorbena možnost) kot pa zavestna novotvorba. Za predstavitev tvorbe samostalniških in glagolskih strokovnih besednih zvez se zdi najprimernejša razvrstitev na troje tipov (primer zrasleka ni potrjen), in sicer glede na število in vrste korenskih morfemov, ki se v okviru pomenskih sestavin tudi izrazno ponovijo (število navedenih primerov je odvisno od pogostnosti rabe): sestavo (1.2.3.1.1), skup (1.2.3.1.2) in sklop (1.2.3.1.3).8
8 Razlaga strokovnih besednih zvez po omenjenih tipih je povzeta po razpravi Ade Vidovič Muhe Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez (1988a). Delitev strokovnih besednih zvez z vidika pomenskosestavinskih lastnosti (na temelju teorije t. i. pomenskih sestavin: uvrščevalna pomenska sestavina, razločevalne pomenske sestavine) na besedne zveze z lastnostjo sestave, skupa, sklopa in zrasleka avtorica razlaga in predstavi na izbranem gradivu. Valerija Petro vna Danilenko (1977) deli večbesedne (besednozvezne) termine na dva osnovna tipa: na razstavljive in nerazstavljive. Razstavljive zveze so lahko proste strokovne besedne zveze, v katerih je vsaka beseda termin in lahko vstopa v nove strokovne zveze (ta tip se ujema s strokovno besedno zvezo z lastnostjo sestave), in ustaljene strokovne besedne zveze, katerih posamezne besede (izolirane sestavine besedne zveze) same zase niso nujno termini (ta tip lahko primerjamo s strokovnimi besednimi zvezami, ki jih uvrščamo med skupe). Pri nerazstavljivih strokovnih besednih zvezah (dva tipa) se njihov pomen ne da izluščiti iz pomena posameznih besed, kar pomeni, da imajo izolirane besede iz besedne zveze drugačne pomenske sestavine, kot jih imajo v strokovni zvezi (poimenovanja so lahko nastala z metaforičnimi in metonimičnimi pomenskimi prenosi). Prvi tip nerazstavljive zveze lahko primerjamo z besedno zvezo z lastnostjo sklopa, drugi tip z zraslekom: prvi ohranja pomenskosestavinsko povezavo, pri drugem pomenske sestavine strokovne besedne zveze niso asociativno povezane s pomenskimi sestavinami posameznih besed.
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških .
1.2.3.1.1 Za besedno zvezo, kije nastala s sestavo, so značilne iste pomenske sestavine kot za korenske morfeme posameznih besed iz besedne zveze. Prevladujejo levoprilastkovne zveze (npr. dvomi opravilnik, sholnerfka Jodba 'sodišče', (republi-kanfke, Jodne, mqftne, rudne)poftave, ftrqlnaperprava (tudi: perprava sa JtreJ, kanoni, artilleria, jhtuki), vojjkne barke), izstopa pa tudi delež kalkiranih predložnih desnoprilastkovnih zvez, značilnih za besedila iz 18. stoletja. Vodnik seje trudil za večjo jezikovno izčiščenost in jo je v primerjavi z drugimi prerodnimi delavci tudi dosegel, ni pa popolnoma spremenil tedanje knjižne norme (npr. nasnanje od miru, ponudba na/sa mir, davek k'vojjki (tudi: davek sa vojjko, vojjkni davek), admiral zhes mornario; nekateri delujejo kot opisi: boj v'verSto, patrulla na kojnih, kojniki s 'shelesnimi oklepi, patent sa podloshne, predfednik mej tirni peterimi), pogostejše kot danes so brezpredložne desnoprilastkovne zveze (npr. batallion (kojnikov, deshelneh /trash), ejkadron, kompania, rasdelek, truma (kojnikov, pqfhzov,...), fvetvalifhe tih Jtarijhih). Od glagolskih zvez prevladujejo tiste s podrednim razmerjem , npr. svoliti (poflanika, miniftra, mqftno gofpofko), /oditi + osebno ime, perpravlati je na vojfko/k 'voj/ki.
1.2.3.1.2 V besedni zvezi z lastnostjo skupa je jedro pomenskosestavinsko predvidljivo (v skupu ohrani pomenske sestavine svojega osnovnega pomena), določilo oz. levi ali desni prilastek dobi nove metaforične ali metonimične pomenske sestavine (1.2.3.1.2.1) in obratno (1.2.3.1.2.2).
1.2.3.1.2.1 Tudi tuje izpričanih največ levoprilastkovnih zvez (uveljavljale so se kot prevodna ustreznica k številnim nemškim zloženkam in so bile v duhu slovenske norme), npr. vik/hi (vojvoda, vajvodina, gofpod, gofpofka, oblaft, graf, Knqs, Admiral, general, offizir, komendant, (pre)vodnik, povele), veliki Kanzlir, odpertopifmo, morfki (vojvod, boj, Jvet, shold), notrajnavojfka 'državljanskavojna'.
1.2.3.1.2.2 Frekventni so tudi primeri, ko prilastek samostalniške ali dopolnilo glagolske strokovne zveze ohrani pomenske sestavine osnovnega pomena, jedro pa dobi nove metaforične pomenske sestavine (npr. ftrqlniprah 'strelivo', (leva, dqfna) roka vojfke,prelomlenje zhes poftavo, dati (perporozhenje,perpufhenje, odlog, vkaso, sapoved), delati (perfqgo, pojvqtvanje), dobiti pravdo, poftaviti deshelno vishanje, prelomiti glihengo 'sporazum', dershati (pogovor, sapoved, (dvorno) pojvetvanje), flifhatik'/h'+ ime države (dop. v daj.), svqsati se s '//' + ime zaveznika (dop. v orod.), naftaviti generale, saplejti fe v '(pravdo, vojfko), {topiti (v 'batallion, pod zefarfki regiment).
1.2.3.1.3 V strokovnih besednih zvezah z lastnostjo sklopa so poimenovanja nastala z metaforičnimi ali metonimičnimi prenosi (posamezne besede iz besedne zveze imajo drugačne pomenske sestavine, kot jih imajo v sklopu), toda z ohranitvijo pomenskosestavinske povezave, npr. sapufheno blago 'zapuščina', (sgorna, spodna) hifha Parlamenta, (dati, vpelati) be Jedo, pojtavlati nove obla/ti ' oblastnike', poftaviti Krala na thron 'vpeljati kraljevino', pa/ti pod krono, priti pod Zefarja.
1.2.3.2 Zloženke. Zlaganje je bilo za izpeljavo najobičajnejši tvorbeni način pri oblikovanju enobesednih terminov - samostalnikov, kar pripisujemo nemškemu zgledu, saj je ta tvorbena možnost v nemščini prevladujoča. Največkrat so potrjena kalkirana poimenovanja za upravne organe in njihove nosilce (državni aparat) in
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških ...
9 Ada Vidovič Muha (1988: 83) s stališča strokovnih besednih zvez iz okvira tvorjenk izloča zloženke; to pojasnjuje z dejstvom, da ohranitev korenskih morfemov besed iz skladenjske podstave in slovničnega razmerja med njimi upravičuje obravnavanje le-teh med globinskimi besednimi zvezami. V. P. Danilenko (1977: 37) je glede na izrazno podobo enobesedne termine delila na netvorjenke, tvorjenke, zloženke in krajšave (abreviature), s čimer je zloženke prav tako izločila kot posebno enoto.
vojaške čine (npr. upr.finanzminijter, Banrihtar, Purgermajter, poj(h)tmaJter, polizaj ilushabnik, Central-Gubernium', voj. Feldmarfhal, generalmajor, Staboffizir, polizaj Joldai). Od glagolskih je najpogostejša zveza glagola s smernim prislovom v položaju neposredno pred glagolom, kjer kalkiranje spet kaže na neuzaveščeno možnost upoštevati besedotvorne možnosti slovenskega jezika (npr. upr.-polit: vendati 'uzakoniti', vendajanje; zhes-dati 'izročiti', zhes-dajanje; naprej /tati 'biti nadrejen'; doli vdariti, doli poloshiti, doli djati, doli p er prav iti 'preklicati'; gori vsçti, gori vsdigniti, goripoftaviti 'sprejeti', noter dati 'predložiti'). Pri zapisovanju zloženk je opaziti največjo nedoslednost: pri samostalniku in pridevniku Vodnik večinoma piše predmetnopomenske sestavine skupaj, pri glagolu narazen, sporadična je pisava z vezajem. Poglejmo si nekaj primerov, razvrščenih glede na lastnost besedne zveze v skladenjski podstavi.9
1.2.3.2.1 Sestava (v skladenjski podstavi je besedna zveza z lastnostjo sestave): polizaj mini/ter, politi/h kanzlia, Central-Gubernium, novo izvoleni, polizaj Joldat, o Jem liber/ki fhtuk.
1.2.3.2.2 Skup (v skladenjski podstavi je glagolska besedna zveza z lastnostjo skupa: določilo je pomenskosestavinsko predvidljivo, jedrni glagol dobi metaforične pomenske sestavine): vojjkopelanje, vojjkopelajozhi, mir delanje, perfçge-prelom, poftave (delovzi, narejavzi) (prim, pojtave dejanje, pojtavodajavna gojpojka), (noter dati, naprej poloshiti) pifanje, (gori vsdigniti, gorivseti, vendajati, doli djati) pojtave.
1.2.3.2.3 Sklop (glagolska besedna zveza z lastnostjo sklopa): kervamozhnik, gori pojtaviti, naprej-nefenje, naprej vsetje, naprej jednik, sraven Jednik, (noter vsete, prozh vsete) deshele, (vikjhi) naprejpojtavleni.
1.3 Glede na poimenovalni primanjkljaj, saj seje (poljudni) strokovni jezik šele oblikoval, in prevajalsko prakso, je razumljivo, daje bilo prevzemanje iz tujih jezikov pričakovana rešitev, zlasti če določena predmetna ali pojmovna strokovna vsebina ni bila znana ali pa je izraz obstajal le v jeziku okolja, kjer je nastal. V slovenskem kulturnem prostoru je imela največji vpliv nemščina (vojaško izrazje), deloma latinščina, s spremembami v družbeni ureditvi, državni upravi in politiki v evropskem merilu pa je prodrla francoščina; Vodnik je prevzeto izrazje večinoma prevzemal preko nemščine. Variantna pisava kaže na nedoslednosti pri stopnji prilagoditve slovenski knjižni normi. Približno enak delež prevzetih terminov, kot je popolnoma podomačil: glasovno, oblikoslovno, besedotvorno, pravopisno in v skladenjski rabi (1.3.1), je le deloma poslovenil: govorno in/ali oblikoslovno (1.3.2). Polprevzeti termini so nastali z izpeljavo (redko s sestavljanjem, npr. polbrigada, raskvarterati) iz prevzetih terminov ali njihovih delov z domačimi besedotvornimi obrazili; lahko so postali sestavni deli strokovnih besednih zvez ali predmetno-
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških ..
^ pomenske sestavine zloženk ( 1.3.3). Citatni termini niso del terminološkega besedišča ^    slovenskega jezika (1.3.4).
N 1.3.1 Izposojenke: upr. zol,purgar, fhribar, Jhtibra, voj. oberftar, (hjavbiza,
^ generalmajor (izvorno nemški); upr. komitat 'županija', rektor, mini/ter, Senator, ^ voj. adjutant, general (iz latinščine preko nemščine); upr.-polit. republika, republics kanar, komun(a), voj. bomba, garnison, grenater, ejkadron, korporal, brigada, kvarter «2 (iz francoščine posredno preko nemščine); voj. granata, Joldat, bandero, barka, fregata, brigantina, tartana 'vrste bojnih ladij' (iz italijanščine ponavadi preko O    nemščine).
^ 1.3.2 Tujke: upr. (V)erb, Krajsia, Kanzlia, Zjarina, voj. Feldzeigmafter,
^ auptman, kürafser 'oklopnik, jezdec', Artillerijt (izvorno nemške); upr.-polit. ^    gouverner, Jakobinar, Controlla, Controlor, Komifsar, Hugenot, voj. batallion,flotta,
kompania, division, Dragonar, Kurier, patrulla (iz francoščine preko nemščine); N upr.-polit. oppojition, Akademia, Rabinar, Cenfor, Palatin 'kraljevi namestnik na > Ogrskem ', Patriziar, Prefect, Prelat, Kolonia, Direktorium, Inquisition, actuari ' sodni hö pisar', Pater, voj. offizir, Major (iz latinščine preko nemščine); upr. marchese, Dosh, ^ Monsignor, Dazia, voj. Karabinar, Galeota 'vrsta ladje' (iz italijanščine). ^ 1.3.3 Polprevzeti termini: voj. husarjki (offizir), divisionfki (general), kanoner,
^ fhpqgavez 'vohun', upr. landjhaftne (bukve), žolni (Jlujhabnik), infpectorfka (kome->-*    Jsia), republikanfke (pojtave), poerbano (premoshenje), kameralni (rasdelik tiga
Central-Gubernia), inquisitor, {(o)vetvalez, (po)l(o)vetvanje, j(o)vetvalifhe, fhkofia. ^ 1.3.4 Citatne termine je Vodnik pojasnil bodisi z definicijo (npr. inquisition:
^      l.je taifta duhovna gofpofka, katera ima kriv ovo oblaft zhes krivoverne v 'rokah', 2.
jepreifkanje: je ena fodba, katero imajo Dominikanarji, al tudi drugi minihi v 'rokah,
depreifhejo, al ludjepravo vero imajo, inu ludi savol njih vere fodio), t. i. terminolo-^ giziranim opisom (npr. inquisition: 1. krivavapravizazhes krivoverne, 2. duhovna ^    pravizazhes krivoverze) ali poskusno novotvorjenko (največkrat prilastkovno zvezo,
npr. nem. Admiralität - morfki fvet, nem. Flügeladjutant - rozhni adjutant, nem.
Landrecht- deshelna gofpofka praviza), lahko gaje zapisal za nedvoumno pojasnitev
že znanega, a neustaljenega termina (npr. domovina, ozhina (deshela), nem.
Vaterland). Kasneje jih je raba izločila (npr. Landgraf, Landtag, Oberamt) ali sprejela
adaptirane (glasovne prilagoditve, sklanjanje, poslovenjeno besedotvorno obrazilo,
npr. administrator, ultimat).
1.4 Terminologizirani opisi (termin je kar sam njegov opis, s čimer je nomi-nativna funkcija izvzeta) predstavljajo v fazi oblikovanja nacionalnih terminologij posameznih strok pričakovano zasilno rešitev. Pri Vodniku se pojavljajo v treh vlogah: kot nadomestilo za termin (1.4.1); kot različica oz. razlaga k enemu ali več poskusnim terminom, kar je bila posledica neustaljenosti rabe (1.4.2); redkeje kot variantni opis k citatnemu terminu (1.4.3):
1.4.1 voliti na nobeno ftran 'vzdržati se'; s'nobenim dershat, fe na nobeno ftran ne mefhati, s'nobenim dersheozhe barke 'biti nevtralen, nevtralne'; vojfki nesapopadena oblaft 'civilna'; oblaft, katera je pod oroshjam 'vojaška uprava'; noter vsetiproftor 'zasedeno ozemlje';
34
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških ...
1.4.2 zholni sa mo ft naredit- moJtni zholni; sa desheljko vishanje pojtavlena 10. gojpoda, Komefsia dejetih mosh, ti dejeteri (moshje) - Central-Gubernium; obla/t per vfimu ludjtvu, obla/t, katera vjimu ludftvu Jlijhi - ludjka obla/t, ludjko oblaftuvanje, oblaftuvanje ludjtva;
1.4.3 ultimatum - glihanje na en sadni konez, na en sadni konez poglihati, glihanje na mir k'sadnim konzi, sadna ponudba na en konez, na en sadni konez ponuditi, na en sadni konez v Je dognano biti, natanko noter do konza doglihati.
2 Določenega izrazja ne moremo prištevati k strokovnemu ali le pogojno: povsod tam, kjer ni bilo jasne meje med pravim strokovnim in splošnim izrazom (ekspresivna raba, dodatni konotativni pomeni), kar kaže na začetništvo in s tem povezano neustaljeno rabo. Ti t. i. poltermini (strokovno obarvani izrazi) so nastali s terminologizacijo splošnopoimenovalnega besedja (zveze kot frazeologemi iz praktičnosporazumevalnega jezika), a so ostali na pol poti, ker niso ustrezali važnejšim kriterijem ustreznosti termina: načelu doslednosti in ustaljenosti rabe (prim, sopomenska variantnost terminov), težnji po enopomenskosti in stilni nezaznamo-vanosti (nevtralnosti). Pri glagolskih zvezah je izpričanih največ sinonimičnih možnosti v izboru jedrnega glagola, npr. voj. 'umakniti se': nasaj Je potegniti/ potegovati, nasaj j iti/hoditi, odtegniti Je is + dop. v rod., dalej Je odtegniti, nasaj Je pomakniti/pomikuvati, nasaj Je odmakniti, nasaj Je umakniti/umikati, nasaj Je poverniti, nasaj Je vlezhi, prozh Je podati, pobegniti, oberniti Je, (nasaj) Je pobrati; upr. 'obsoditi': objoditi + osebno ime, Jturiti Jodbo, Jkleniti Jodbo,podpijati Jodbo, naprej nejti Jodbo, Jodba je Jtekla zhes + dop. v tož.
3 »Vodnikov« terminološki delež pri oblikovanju slovenskega upravnega, političnega in vojaškega strokovnega izrazja je doživljal različno usodo: del se je ohranil v isti izrazni podobi ali s spremenjenim besedotvornim obrazilom (glasoslovne in oblikoslovne značilnosti knjižne norme iz 18. stoletja in posamezne poteze gorenjščine so bile opuščene), del je spremenil pomen, prešel v drugo strokovno področje ali se umaknil v splošno leksiko, nekatere je praktična neraba preprosto izločila iz jezika (spremenjene družbene in sociolingvistične razmere v 19. in 20. stoletju).
4 Raziskava upravno-političnega in vojaškega strokovnega izrazja je pokazala, da seje Valentin Vodnik na podlagi teoretičnih izhodišč, po katerih so nastajale tudi terminologije posameznih strok v 19. stoletju in vzdržijo sodoben kritični pretres, s pomočjo jezikoslovnega znanja in izjemnega jezikovnega posluha za svoj čas in razmere uspešno spopadel s problematiko slovenjenja in oblikovanja strokovnega izrazja v začetni fazi njenega normiranja. Njegov tovrstni delež je kljub kasnejšim jezikovnim normativnim spremembam (Kopitarjeva slovnica iz 1. 1808), kljub vsebinskim spremembam, ki so jih k razvoju strok in znanosti prispevale družbene in politične razmere (po 1. 1848) in jim podlega tudi terminološko besedje, vgrajen v temelje, na katerih seje prenavljala in sistematično dograjevala slovenska terminologija humanističnih in naravoslovnih strok od srede 19. stoletja (ustalitev enotne
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških
slovenske knjižne norme) do konca 19. stoletja (od Miklošičevega in Cigaletovega prevoda Občedržavljanskega zakonika iz 1. 1849/50 do izida Cigaletove Znanstvene terminologije iz 1. 1880).
Kratice in okrajšave
BABNIK, J. 1894, Nemško-slovenskapravna terminologija, Dunaj.
BEZLAJ, F. 1976, 1982, 1995, Etimološki slovar slovenskega jezika (A-J), (K-O),
(P-S, dop. in ur. Marko Snoj in Metka Furlan), Ljubljana. CIGALE, M. 1880, Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča,
Ljubljana, Matica slovenska. HIPOLIT, J. A. Gaiger 1711/12, Dictionarium trilingue (rokopis), Kartoteka gesel v
Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana
Ramovša.
JURIČ, Š. 1971, Kajkavski vojni »obučevnik« iz 18. stolječa, Stoletni kaj kolendar, Kaj (Časopis za kulturu iprosvjetu), Zagreb, 46-56.
JURIČ, Š. 1972, Kajkavski vojni »obučevnik« iz 18. stolječa, Kaj (Časopis za kulturu i prosvjetu), Zagreb, 63-81.
Juridisch-politische Terminologie für die slawischen Sprachen Österreich, Deutschkroatische, serbische und slowenische S eparat-Aus gäbe, 1853, Dunaj, Cesarska kraljeva dvorna in državna tiskarna.
KOMEL, A. 1880, Službovnik nemško-slovenski za cesarsko in kraljevsko vojsko po vprašanjih in odgovorih, Peštvo in lovska četa.
KOMEL, A. 1887, Službovnik slovensko-nemški za cesarsko in kraljevsko vojsko po vprašanjih in odgovorih, Bojna služba.
KOMEL, A. 1889, Prisega in vojni členi, Celovec.
PLETERŠNIK, M. 1894-95, Slovensko-nemški s lovar (A-O, P-Ž), Ljubljana, Knezoškofijstvo.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994, Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
LN polit.
posam. prid. upr. (cerk.) upr.-polit. voj.
>
dop.
im., rod.,...
dopolnilo imena sklonov
Lublanske novice od vsih krajov celiga sveta politično
posamostaljeni pridevnik
upravno (cerkvena uprava)
upravno in politično
vojaško
se spremeni v
Viri
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških .,
Uporedni rečnik vojnih pojmova srpskohrvatski, makedonski, slovenački, albanski,
madjarski, 1982, Beograd, Vojnoizdavački zavod. VODNIK, V. 1797, Lublanske novice od vsih krajov celiga sveta (1. letnik, 103
številke), Ljubljana.
VODNIK, V. 1806, Slovensko-nemški slovar (rokopis), Kartoteka gesel v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Vojaški slovar, 1977, ur.: T. Korošec, S. Petelin, S. Suhadolnik, P. Štukelj, J. Švigelj, Ljubljana, Partizanska knjiga.
Vojskini sklepi al Soldas ki artikelni.
Vojskini sklepi za cesarsko kralevo armado, 1807, Ljubljana.
Literatura
AVERBUH, K. JA. 1986, Terminologičeskaja variantnost'; teoretičeskij i prikladnoj
aspekty, Voprosy jazikoznanija 6, Moskva, 38-49. DANILENKO, V P. 1977, Russkaja terminologija, Moskva.
DULAR, J. 1975, Zvrstna pripadnost prvin v publicističnih besedilih, Slavistična
revija 23/2, 197-222. DULAR, J. 1977, Kakovostna, kolikostna in hierarhična razmerja med izraznimi
prvinami v publicističnih besedilih, Slavistična revija 25/1, 55-67. DULAR, J. 1979, O jeziku prvega slovenskega časnika, Obdobje razsvetljenstva v
slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, ur. B. Paternu s sodelavci, Ljubljana,
183-194.
OROŽEN, M. 1979, Uradovalna slovenščina v 2. polovici 18. Stoletja, Obdobje
razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, ur. B. Paternu s
sodelavci, Ljubljana, 155-177. OROŽEN, M. 1986, Oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja (Ob Cigaletovem
Nemško-slovenskem terminološkem slovarju), Slovenski jezik v znanosti 1,
Ljubljana, 133-149.
OROŽEN, M. 199la, Odmevi francoske revolucije v Vodnikovih Novicah (1191-1800), Obdobje slovenskega narodnega preroda (Ob 70-letnici ljubljanske slavistike), Ljubljana, 195-208.
OROŽEN, M. 1991b: Vodnikove »Lublanske novice« in Francozi, Kopitarjevi študijski dnevi 1, Ljubljana. 5-6.
OROŽEN, M. 1992, Uradovalno in pravno izrazje v Miklošičevem prevodu »Občedržavljanskega zakonika«, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 2, Zborovanje slavistov ob 100-letnici smrti Frana Miklošiča, Maribor-Ljutomer 1991, Ljubljana, 37-58.
OROŽEN, M. 1993,0 oblikovanju strokovnega izrazja v kmetijskem tisku, Slavistična revija 41/4, 509-518.
PEDICEK, F. 1990, Prispevki za teorijo terminologije v znanosti - tudi pedagoški, Ljubljana, Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani.
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških .
*"* PIRNAT, M. 1984, Anatomsko izrazje v prvih slovenskih babiških priročnikih ^ (Slovenska medicinska beseda. XV. jubilejni memorialni sestanek prof. Janeza
N Plečnika), Medicinski razgledi, ur. D. Fliser in D. Meh, Ljubljana, 137-149.
PIRNAT, M. 1986, Znanstveni jezik v Vodnikovi slovnici, Slovenski jezik v znanosti t* 1, ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana, 101-103.
O POGORELEC, B. 1974, Razvoj slovenskega knjižnega jezika, Dodatek k Informa-m tivnemu zborniku Slovenski jezik, literatura in kultura, ur. T. Logar s sodelavci,
r Ljubljana, 24 str.
O POŠTOLKOVA, B, ROUDNY, M., TEJNOR, A. 1983, O češke terminologu, Praga, ^ Academia.
^    Slovenski jezik v znanosti 1, 1986, Zbornik razprav, ur. A. Vidovič Muha, Ljubljana. ^    Slovenski jezik v znanosti 2, 1989, Zbornik razprav, ur. A. Vidovič Muha, N. Šumi, Ljubljana.
N     Terminologija v znanosti, 1984, Zbornik razprav, ur. F. Pediček, Ljubljana.
>    TOPORIŠIČ, J. 1973/74, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, Jezik in
hö slovstvo, 273-279.
^ TOPORIŠIČ, J. 1981, Prvi slovenski slovar vojaškega izrazja, Slavistična revija 291 & 1, 112-114.
S*    VATOVEC, F. 1961, Slovenski časnik 1557-1843, Maribor.
VIDOVIČ MUHA, A. 1986, Tipološki pregled nekaterih vplivov na slovenski znanstveni jezik, Slovenski j ezikv znanosti 1, ur. A. Vidovič Muha, Ljubljana, w 23-42.
# VIDOVIČ MUHA, A. 1988a, Jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez, XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ur. B. Pogorelec, Ljubljana, 83-91.
^ VIDOVIČ MUHA, A. 1988b, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih ^° zloženk, Ljubljana, Partizanska knjiga.
^    VODNIK, V. 1981, Kuharske bukve 1799, Faksimile, Ljubljana, Cankarjeva založba. VODNIK, V. 1988, Zbrano delo, ur. Janko Kos, Ljubljana.
WIESTHALER, F. 1890, Valentina Vodnika Izbrani spisi, Ljubljana, Matica slovenska.
Formation of Administrative, Political and Military Terms in Vodnik's 1797 Ljubljana Gazette (Lublanske Novice)
Valentin Vodnik was the first in Slovenia to adopt a systematic approach to developing Slovene terminology in specific areas. His main terminological efforts were in the administrative, political and military domains, but he contributed also to banking, commercial, agricultural, grammatical, and anatomical terminologies.
Results of a structural analysis of the terminological material (complete text) of the first year of Lublanske novice (1797) give us an insight into the procedures used in creating administrative, political and military terms in the initial (normative)
38
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških .,
stage, when the most important question was which principles should be taken into consideration in their formation. Vodnik favoured original Slovene technical terminology (on the basis of common vocabulary, various dialects), which should be understandable (he avoided expressions known only in small local dialects), transparent (a term should be motivated), should have a derivative capacity (potential for creating a word family) to provide for systemic creations, and a fixed status (as few synonyms as possible). When he could not find an appropriate candidate in the Slovene stock, he resorted to borrowing from other languages, first of all from contemporary Slavic languages (Russian), only then from others (German, Latin, Italian, French).
Vodnik took or created technical terms from various sources and using various word-forming procedures:
a. he borrowed from earlier technical terminology (written sources: sporadically from liturgical texts and manuscript dictionaries; in the second half of the 18th century he was in a position, as the official translator of patents, to play an important role in the creation of the language of administration, when Slovene became the auxiliary language in official public communication);
b. he created new terms using semantic, derivational and semantic word-forming procedures. One of the earliest processes was semantic transformation of existing words: terms were formed by narrowing down and exactly specifying the semantic scope of a common term; they couldfunction in different specialisedfields simultaneously while preserving the original position in the general vocabulary (e.g. novinez: mil. la recruit ' and adm. (eccl) 'a novice in a monastery '. Some terms were metaphorical (a similar general term was transferred to a specialised concept), e.g. mil. (leva, defna) roka vojfke /(left, right) arm of an army/; subsequently, they became bases for derivations, e.g. mil. rozhni adjutant /arm-of adjutant/ 'wing/side adjutant'; pol.fvojbodftvo/fvojbodnoft/freedomship/ 'republic', adm.-pol. naprejfednik/front sitter, pre-sider/ 'president '. In métonymie transformations he shifted around technical terms or their meanings that were mutually related (e.g. adm. gofpofka, 'political power ', 'representatives of administration' and 'administrative unit'), or replaced them with a general term (e.g. adm. t i defeter i /these ten/= Central-Gubernium, the central governing body, where the name of an administrative body was replaced by the number of its members). The most frequent among his word-forming patterns were those with which a regular renovation and creative growth of technical lexis became possible. Prevailing among them are derivation (the commonest in nouns) and compounding (mostly with verbs), which were in those days undifferentiated in terms of general and technical lexis. In individual semantic categories of the noun the following typology of native derivational suffixes is found: for names of agents or carriers of relations, properties -masc: -ec (mil. ftrelez), -ik (adm. opravilnih), -ar (mil. tekar), -ak (adm. deshelak), -er (mil. kanonqr), -Q)an (adm. meftnan), -ska (adm. gofpofka); fern.: -in(j)a (mil. foldatina), -(i)ca (adm. Zfariza), -ka (mil. and pol. pomagavka); for names of verbal actions and states: -nje (adm.-pol. pooblaftenje); abstractness: -nje (adm. opominanje), -ina (mil. shovnqrfhina), -ost (pol. enakoft), -i(j)a (adm. advokazia) -0 (adm. okliz), -ilo (adm. osnanilo), -a (mil.
Andreja Legan-Ravnikar: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških
*"* oblqgà), -ba (adm. fodba), -ada (adm. perklada), -ica (adm. praviza), -i(j)a (adm. & Knesia); concrete names: -(i)ca (mil. verftniza). The polysemy of some suffixes N    resulting in their use in atypical patterns can be ascribed to covert word-forming
regularities in certain semantic categories Vodnik was not aware of. Verbal terms ^ were created by compounding and partly by derivation: by changing the verbal suffix, O perfective verbs were made into imperfective (e.g. adm.-pol. and mil. povikfhati -c« povikfhuvati), by adding prefixes, imperfectives were turned into perfectives (e.g. r* adm. toshiti (also: toshuvati) - istoshiti). Creation of technical phrases was more an q expression of Vodnik's translation efforts and application of established syntactic ^ patterns than an intentional neologism. Noun and verb phrasal terms can be divided 2? into three types, depending on the number and type of root morphemes, which may ^    repeat within semantic components: closely tied (adm. fodnepoftave, mil. batallion
kojnikov, adm.-pol. svolitipoflanika), medium tied (adm. vikfhi gofpofka, dershati N pofvetvanje; mil. ftrelniprah, adm.-pol. datiperporozhenje) and loosely tied (adm. >    zapufheno blago, priti pod Zefarja). Compounding was the second most frequent
(after derivation) word-forming procedure in the case of one-word noun terms; in h* terms of the property of the NP in the syntactic underlying structure they can be v> divided into those formed with a close tie (adm. polizaj minifster), those with a medim p%    tie (mil. vojfskopelanje), ,and those with a loose tie (adm. sraven fednik, naprej-
nefenje).
c. he borrowed from other languages, mainly from German or through ^    German (originally Latin, French, Italian expressions) with different degrees of #     adaptation. Some were completely adapted, approximately the same proportion were partly adapted, while non-adapted transfers ('citation forms ') do not feature in the ^    terminological lexis of the Slovene language.
^ Terminologised descriptions (where a term is its own description) are an
^    expected temporary solution at a stage when technical terminology for specific ^    domains was being created. In Vodnik 's texts they feature in three roles: as a substitute for a term proper, as an alternative to or explanation for one or more tentative terms; and rarely as an alternative description added to a citation term.
Half-terms (expressions with some features of technical terminology) came about with terminologisation of general lexis (usually verbal phrases that are idioms in general everyday language) that remained half-way: they did not meet the criteria of fixed and consistent use (low frequency, synonymity), stylistic unmarkedness (expressive use), monosemy (additional connotative meanings).
The analysis of his administrative, political and military terminology shows that Vodnik was relatively successful for his time and circumstances in solving the problem of creating technical terminology in the initial period when its norms were being established. Despite later changes in norms and content that control also terminological lexis, his contribution is part of the foundations on which Slovene terminology of humanistic and natural sciences was renovated and systematically expanded in the second half of the 19th century.
40