štev. 36. Cinto ramnte en la pista Trst — Gorica, «ine 9. septembra 1926. Posamezna štev. stane 25stotink. letnik lil. I Lzhaja «sak četrtek zvečer. • Ured- f Conto corrente con la posta, Rodela Josip SAN SERGIO MOVICE za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm) : za trgovske in obrtne oglase 50 slot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L; 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi : 30 stot. za besedo, najmanj L 5'—_ Kriza demokracije Odkar obstoja svet, so se vedno spreminjale oblike vladavine. V državah prihaja do veljave gotova oseba, ki potegne na sebe in svojo družino vladarsko moč. To imenujemo avtokratijo, ki vlada v ■deželi daljšo dobo, dokler državljani iz razlogov, ki so bili v različnih časih in krajih drugačni, ne uveljavijo svoje votje po drugačni vladavini, sloneči -na bolj široki podlagi, na taki namreč, da vlada narod po izbranih svojih zastopnikih. To je princip demokracije: Na demokratičnem principu torej stojijo oni narodi, one države, v katerih je oblast v rokah parlamenta, to je zastopnikov naroda. r Dokler je narodi bolj v začetku svojega razvoja in njegovi široki sloji niso v stanu sami urejevati svojih zadev, pride do* veljave av-tokratizem ; bolj pa,* ko se narod razvija in* postaja zrelejši, bolj si utrja pot demokratična misel. V zadnjih desetletjih so 'arodi dosegli velike naprqdke . ? zato se - je povsod vedilo bolj udoiuačevala demokratična ideja. Zavel je duh svobode, pri vseh narodih, ki so' še živeli v sponah, in zato ni goli slučaj, da je s koncem vojne bil tudi konec največjih avtokratov na svetu: cesarjev ruskega, nemškega in avstrijskega. Na strani •Entente so — razen Rusije — v vojni bile večinoma države, v katerih ni bilo onega omejevanja svobode, kakor pri centralnih vla-steh, Nemčiji in Avstriji, tako, da ci 4ie T?tinte .appi*9.1«,. .m«1 d -»v-aio vojne cilje tudi: boj protiavtokra-tizmu in za'demokracijo. Ententa je zmagala in zrušila, kakor rečeno, tri najmočnejše av-tokrate z njih prestolov in naravna, posledica bi pravžaprav morala biti ta, da bi povsod za vladala prava demokratična svoboda. Vendar temu ni tako Mi vidimo, da v premnogih državah — v nekaterih v ostrejši, v drugih , v milejši obliki — mesto demokracije in svobode vlada reakcija in diktatura. V Španiji, na Poljskem, na Grškem So generali vzeli vso moč v svoje roke in vodijo državne posle. Na Angleškem, tej zemlji klasičnega demokratizma, so prišli liberalni demokrati ob moč, in državo imajo v rokah re-akcijonarni konservativci. Tudi na Nemškem vlada takozvani cen-. trum, med tem ko so liberalne in demokratične stranke potisnjene bolj ob stran. V Italiji je Mussolini z zmagovito fašistovsko revolucijo napravil kraj demokratičnim strankam in uvedel strogi red in disciplino v državi. Eako se toj razlaga? > Stvari se le navidezno razvijajo drugače, nego je bilo pričakovati, v resnici so pa le logična posledica historičnih dogodkov zadnjega desetletja. Prva država, ki je v svetovnem boju omagala in položila orožje, je bila Rusija. Od vseh držav je bil narod morda v Rusiji najbolj pritiskan od vladajočih. Ko je ta zatirani narod prišel do svobode, se ni ustavil pri ,oni meri svoboščin, ki bi mu bile zagotovile miren in uspešen razvoj, temveč je v svoji pijanosti radi svoje zmage nad avtokratiz-mom, nad diktaturo, šel v izrabljanju svobode daleč, predaleč. Uvedel je diktaturo proletarijata. Posledice so, žal, znane: uničenje blagostanja in neizmernega bogastva velike Rusije, padec javne morale, velika lakota, ki je razsa- jala in . čila smrt mnogo h e kapitalizem v modernem gospo- milijono" •< bojkot skoro ce-Varstvu in v današnji obliki raz- lega sveuJ orem ,e usiji itd. • ivoja pokazal kot preveč krivičen, Dih neorttni tru<£ bode, ki je!neS° da ^ mogel Se, dalje obvla-prihajal iz ;P5oije, '' v prvi povojni dobi omamil p* 1 u tari jat o-stalega sveta, ki je hotel uvelja dovati svet v tej obliki. Po vojni so sicer ravno vsled razmer, ki mo jih gori omenili, kapitalizmu toda ti bodo razmere viti tudi po drugih državah Wu-1 ;^eteli lepši ča^ tod, nistične ideje, ki so se i^alo ^^o ^ teoriji tako lepe, a v praksi tako ^^ ^ffifa k&kor je bU * ^m™--«J 7 a spremeni newe svoje njfetode, : tmpak sploh celo podlago /držav- dobljene dobrine, da se ne bi uničile in izgubile, kakor se je to zgodilo v Rusiji. katastrofalne. Evropa, ki se ivpdpn t.lkni zbala posledic take revolucije , »m r,r in Rusi i a ii ie nokazala^te nosle- i e Je Pokazal kot stinktivno Zapria vrata takim ifc jam, ponekod, kjer je bilo po- ™ * ^ ' trebno, tudi s silo. Demokratični Slfin ff^sJ reStóSir^ ^ sigurni znaki ozadje in dali mesta ieakcijonai-ll žej da ge Rusija spreittinja v nejsim elementom a drugod so si ; J državo, v nov lep moderen diktatorji izbojevali svoje .mesto* ' demokratični obojni v svrho, da ohranijo pri- j ^^ vz'cvete iz krvi in razVa. in Velike Revolucije iz 1. 1917. In ako se pokazuje zopet enkrat v zgodovini velika in vzvišena res-Bil je to torej naraven m lo- nica> da ijudskaj kri, da ljudske gičen razvoj dogodkov. Sploh gre-rtve; pa gc so bile ge tako strar narava svojo logično in neomajno in še tako obsojane od tretjih pot, ,katere eventuelno mi, ki jo )judi; ako g(> le bile doprinešene hocfimo in doživljanj, niti ne ra- r,a vigoki ideal rodijo konečno zumemo; a v poznejših časih, ko blaženi gad Ni dvoma> da bo pre_ bomo mogli to pot v perspektivi novljena Rusija v doglednem Času nazaj premotriti, bomo spoznali zopet zav2emala med velikimi na-nje^o utemeljenost, njen logični ,odi tega gveta ono veliRo, častno razvoj. jn odločilno mesto, ki ji gre' Kako se bodo razmere razvijale v ostali Evropi pa prenehajo s v bodočnosti? tem razlogi, radi katerih je prišla Gospodarski red, ki je pred voj- demokracija v krizo in prava delio v glavnem slonel na kapita- mokracija pride gotovo zopet do lizmu, se mora spremeniti, ker še,.svoje časti in veljave. Novica M :imm sveta NOVO ODKRITI KRALJEVSKI GROBOVI NA OTOKU ARGOLIS. Švedski starinoslovec prof. Pers son, ki že dalje časa vodi izkopavanja v Grčiji, je odkril na otoku Argoiis tri kraljevske grobove, ki po njego* vem mišljenju izvirajo iz časa 1601. pred Kristovim rojstvom. V grobovih je našel več zlatih skodelic v premeru 15 do 18 cm, potem zlat pas, pet bogato okrašenih mečev, celo množino brušenih plemenitih kamnov, srebrne vaze in drugo. To je eno najbogatejših starinskih odkritij zadnjega časa. VELIK POTRES NA LIPARSKEM OTOČJU. Te dni so občutili na Liparskem otočju več potresnih sunkov, ki so povzročili precej škode. V kraju Polare je bilo poškodovanih 60 hiš, od katerih je bilo 30 porušenih. V Malfi je bilo poškodovanih 400 poslopij, od akterih se je nekaj porušilo. Prebivalstvo prenočuje na prostem. RAKI MODRE BARVE. V reki Hudsonu v Ameriki so se v zadnjem času precej razmnožili raki modre barve, ki so bili doslej zelo redek pojav. Te dni je prejel new-yorski akvarij štiri preko 30 cm velike rake temnomodre barve. Doslej so poznali sploh samo en komad te redke živalske vrste. Prejel ga je pred več desetletji newyorški akvarij; dotični rak pa je živel samo nekaj tednov. SKUPIL JO JE Nemški maršal Moltkc se je nekoč iz svojega gradu Kreislau podal v bližnje mesto, da bi tam kupil majhen kip svojega bojnega tovariša Bismarcka. Ponudil je staremu maršalu kipe vsake velikosti, a Moltke je bil silno varčen in so mu bile cene previsoke. Ker mu tudi cena ene marke ni ugajala, je prodajalec postal nevoljen ter za-renčal nad njim: «Pa vzemite Moltkeja, ta stane samo petdeset pfenigov». CEL TOVORNI VLAK — HRANA ENEGA ČLOVEKA Za preživljanje človeka je potreba (s potrebno pijačo vred) na dan okoli tri kg in 20 dkg hrane, na leto torej 1168 kg; to se pravi: sedemdeset let star človek je v svojem življenju použil 81.760 kg raznih «dobrot». Kratek tovorni vlak pelje osemdeset ton, tako da 70-letni človek porabi več kot pa tak vlak enkrat prepelje. Delavec pri tež kera delu, ki mora več jesti, pa bi to količino porabil že pri 60 letih. BOJEČI POROČENCI Neki anglikanski župnik opisuje dogodbe v župniji, v kateri je dolgo let župnikoval. Med drugim tudi omenja mnoge neizvršene poroke radi raznih vzrokov. Trdi, da je na Angleškem vsako leto okoli 7500 taftih parov, ki v zadnjem trenotku premislijo in se «ne dobe». Iz svoje župnije navaia le-le slučaje ter jih zaznamuje z zaporednimi številkami. Št. 1. Neveste ni. Čakali smo eno uro in — povedali so mi, da je nevesta doma ter ne mara v cerkev, povedati pa noče, zakaj. Vsedel sem se na kolo, piše župnik, da osebno poizvem za vzrok. «Ga ne vzamem», prične nevesta jokaje. «Danes zgodaj zjutraj mi je poslal velik zavoj. Mislila sem, da je kako darilo. Toda pomislite, v culi je bilo samo umazano perilo, nogavice, srajce, ovratniki in kaj vem, kaj še vse. Najmanj od štirih tednov. In vse to pripravljeno zame, da naj bi takoj jutri pričela prati. Ne, ne maram ga, ne vzamem ga!» Št. 2. Ženina ni. Po polurnem čakanju cerkvi je prišel policaj, katerega je poslal komisar s poročilom, da ženina ne bo, ker so ga ravnokar zaprli radi bigamije. Bil je že dvakrat poročen. Št. 3. Brez neveste. Ona je služila pri neki visoki gospodi v sosednji župniji. Ravno, ko se je vsa svatovščina v cerkvi zbrala, je prispelo pismo, ki ga je poslala nevesta s poročilom, da ji je gospa podvojila plačo ter še 100 funtov podarila, ako še ostane pri njej in se ne poroči. Zato... Št. 4. Nevesta manjka. Njena mati je prišla v cerkev ter povedala, da ne more hčere pregovoriti, da bi se oblekla za poroko, češ da se je «premislila». Ženin je tekel k nji ter jo pregovoril, da se je zopet «premislila». Poroka se je vršila naslednji dan. (Na Angleškem zaročenca ne gresta skupaj v cerkev, ampak se šele pred oltarjem snideta.) Št. 5. Tu pa ženina ni bilo, ker se je on «premislil». Št. 6. Neveste ni. Prišlo je med tem, ko smo čakali, poročilo, da se je isto jutro s prvim vlakom odpeljala z «drugim». Št. 7. Ta je pa žalostna številka. Ženin je bil na potu k poroki povožen na železnici. Seveda smo ga zaman pričakovali. Št. 8. Bila je vojna vdova. Ker ni bilo več let znaka življenja o možu, je bil proglašen za mrtvega. Ko se je torej hotela v drugič omožiti, smo čakali in čakali, toda nje od nikoder. Končno je šel eden povab ljencev poizvedovat. Vrnil se je z novico, da neveste ne bo, ker se je baš ono jutro vrnil njen za mrtvega proglašeni mož. NAJSTAREJŠA VRTNICA NA SVETU V Hildesheimu na Nemškem je baje najstarejše drevo vrtnice na svetu/ Zasajeno je na vzhodni strani cerkve. V-cerkvenih zapiskih je že pred tisoč leti v'éckrat navedena, torej mora biti stara nad tisoč let. Korenine je videti v kripti cerkve, drevo pa pokriva skoraj vso stran cerkve. ŠTIRISTOLETNICA BITKE PRI MOHAČU L. 1526. 29. avgusta je pai pri Mohaču v boju proti Turkom Ludovik II., kralj češki, ogrski in hrvatski. Za njegovo dedščino sta se borila vojvoda erdeljski Ivan Zapolja in avstrijski vladar Ferdinand I. Čehi so takoj priznali Ferdinanda za svojega kralja, Ogri so se pa razcepijijjiVečina v.slikašev je krogla. v Stolnem Befertfgrad"!? Zapoljo za kralja, manjšina pa se v Požunu izrekla za Ferdinanda. Prav tako needini so bili Hrvatje. Nastali so hudi boji, ki so škodovali posebno Zagrebu, središču boja. Ferdinandovim četam je v Zagrebu načeloval Nikolaj grof Thurn. Na pomoč mu je prihitel tudi ljubljanski škof Krištof Ravbar. Zapolja se je zvezal s Turki, ki so prišli leta 1529. ceio do Dunaja in ga oblegali. Tedenski pregled Italija. Vlada nadaljuje borbo za gospodarsko osamosvojitev države z nezmanjšano marljivostjo in skuša zanesti smisel za to borbo med vse plasti prebivalstva. Minister za državno gospodarstvo je 'dbja-vil nekatera pravila za zadržanje "dobrih državljanov, ki želijo da se gospodarstvo Italije postavi na trdne noge. Po teh pravilih mora vsak državljan paziti, da rabi za svoje potrebe italijanske izdelke. S tem se na eni strani omeji uvoz blaga iz inozemstva, katero je treba plačevati z zlato valuto, na drugi strani pa se pomaga italijanski industriji do boljše organizacije in se istočasno pobija brezposelnost v državi. Isto velja tudi za po-ljjèoelca, ki naj kupuje kmetijske ja^oje in umetna gnojila italijanskega izvora, ker bo s tem pomogel, da se bo izdelovanje teli strojev izpopolnijo, P" tudi, za , ijirtn.stnifilca ir> trgovca predpisujejo pratila ministra Beluzzo, da se pri proizvajanju poslužujeta domačih surovin in da razvijata trgovino italijanskih proizvodov. Ako bi se vsi držali teh pravil, bi gospodarska bitka uspela popolnoma. Jugoslavija. V Jugoslaviji se pričakujejo s povratkom Nikole Pašića novi dogodki na političnem polju. V ostalem ni zaznamovati v zadnjih dneh nobenih posebnejših dogodkov, ako izvzamemo sejo ministrskega sveta, ki je med drugim sklenil, da se bo vršila 30. septembra slovesna proslava desete obletnice bitke pri Kajmagčala-nu. Narodna skupščina se bo sestala 3. oktobra. Na ta dan bo prispelo v Beograd 90 čehoslovaških poslancev in senatorjev, da povrnejo obisk ju-goslovenskih poslancev v Pragi. Radi tega je ministrski svet sklenil, da se 4. oktobra skliče narodna skupščina k svečani seji, kateri bodo prisostvovali tudi čehoslovaški gostje. Naslednjega dne pa bo narodna skupščina začela razpravljati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu tega njenega zasedanja. Dražba narodov V torek se je otvorilo v Ženevi zborovanje Družbe narodov. Za predsednika tega zborovanja je bil izvof Ijen jugoslovenski minister za zunanje stvari Ninčič, ki je imel po izvolitvi pozdravni govor na navzočne zastopnike držav članic Družbe narodov. Zborovanje Družbe narodov bo trajalo par dni. Na včerajšnji seji se je razpravljalo o vstopu Nemčije v Družbo. Nemčija je bila tu soglasno sprejeta v Dijužbo in se je s tem ugodno rešilo vprašanje, ki je v zadnjem času tako razburjalo glavne strebre Družbe. Istočasno je bilo zvišano število nestalnih sedežev v Svetu Družbe od 6 na 9, Španija. V Španiji se je v zadnjem času opazilo, da nasprotujejo artilerijski častniki politiki diktatorja De Rive, re. Ta poslednji pa je pravočasno opazil pretečo mu nevarnost in je dal vse častnike artilerije odstaviti. Radi tega je prišlo tu pa tam do nemirov, vendar se je vladi že posrečilo vzpostaviti mir in red. mk » DNEVNE NOVICE ZBOLJŠANJE LIRSKEGA TEČAJA. V svoji borbi za zboljšanje lir-skega tečaja je vlada na zadnji seji ministrskega sveta sprejela nekatere ukrepe velike važnosti za državno gospodarstvo, o katerih smo že poročali našim čitateljem v «Novicah» od minolega četrtka in ki bi bili: Znižanje obtoka papirnatega denarja in izročitev banki d'Italia vsega iznosa Morga-novega posojila v znesku 90 milijonov dolarjev. Proti izročitvi .te svote je banka d'Italia zbrisala svojo terjatev napram državi v znesku 2 milijard in 200 milijonov, katera je izhajala iz bančnega obtoka na račun države, ter določila omenjeni iznos ameriškega posojila za zvišanje lastnih rezerv. Na ta» način se je bančni obtok na račun države, kateri je iznašal 6 milijard, 729 milijonov in 500.000 lir, skrčil na 4 milijarde, 229 milijonov in 500.000 lir, medtem ko so se zlate rezerve banke d'Italia1 zvišale za kakih 455 milijonov lir v zlatu ter iznašajo tedaj v celoti 2400 milijonov lir v zlatu. Poleg tega1 je bilo sklenjeno, da se bo v državni proračun vpisalo vsako leto 500 milijonov lir za postopno skrčevanje bančnega obtoka na račun države. Končno je bilo ukrenjeno vse potrebno za takojšnje skrčenje obtoka papirnatega denarja za 500 milijonov lir. Radi teh ukrepov, ki so vzbudili tudi v inozemstvu splošno zanimanje, se je tečaj lire proti koncu prejšnjega tedna znatno dvignil. V zvezi s tem ne bo odveč, ako povemo kaj o kupni moči lire, katera je za zasebno gospodarsko življenje v notranjosti tudi velikega pomena. V mesecu avgustu tega leta, torej v času največjega padanja lire, se je znižala nje kupna moč od 14.74 na 14.46. To pomeni, da si koncem avgusta moral dati 100 lir za količino blaga, ki te je leta 1913 pred svetovno vojno stalo le 14 lir in 46 stotink. Tako se je ta kupna moč lire spreminjala v povojnih letih od časa do časa. Leta 1922 je n. pr. iznašala 18.84 to pomeni, da si takrat zapravil 100 lir za količino blaga, ki je stala v zadnjem predvojnem letu le 18 lir in 84 stot. Leta 1923 je ta kupna moč lire iznašala 18.67, leta 1924 18.08, leta 1925 15.50 in danes iznaša komaj 14.45. Drugače povedano moraš dati danes 692 lir in 20 stot. za količino blaga, ki si je leta 1913. dobil za le 100 lir. Izvrševanje dekreta o enotnem kruhu. V torek je imela na tržaški prefekturi pokrajinska komisija za živila sejo, na kateri so se obravnavala vprašanja, ki so v zvezi z izvrševanjem dekreta v enotnem kruhu. Predvsem je bila tu določena cena moke za tržaško pokrajino na 265 lir za kvintal brez vreče, franko v mlinu in proti takojšnjemu plačilu. Ta cenai bo veljala za moko mleto iz žita, ki se prideluje v tržaški pokrajini. Z ozirom na to, da so dne 6. septembra 1926 ugotovljene in v tržaški pokrajini obstoječe zaloge bele moke iznašale 228 vagonov ali 22.800 kvintalov in da znaša za .pokrajino dnevna potreba bele moke 700 kvintalov, je komisija sklenila, da se bo smel še do 25. septembra peči bel kruh. Od tega dne naprej bo dovoljeno izdelovanje kruha samo iz enotne mešane moke. Prodaja biškotov iz bele moke, kateri so bili v zalogi 31. avgusta, se sme vršiti do 30. septembra. Takoimenovani biško tasti kruh «Karlsbad» iz bele moke se sme izdelovati do 25. septembra. Komisija je še sklenila zaprositi ministrtsvo za dovoljenje, da bi se I smelo izdelovati kruh s primesjo j mleka, mlečnega praška, olja ali masti, toda brez sladkorja, jajc in masla. Končno je bilo še ugotovljeno, da velja določba dekreta, po kateri se sme peči kruh v komadih po največ 200 gr, le za kruh iz enotne mešane moke, ne pa tudi za kruh iz drugih mok (ržene itd.) PRODAJA SLAŠČIC. S 1. septembrom je prepovedano izdelovanje in prodajanje slaščic. Ker pa so v zalogi še slaščice, ki so j bile izdelane pred tem dnem, je ministrstvo dovolilo, da se smejo prodajati te zaloge samo bolnišnicam in zdraviliščem. Slaščičarne morajo dati ugotoviti take ostanke. Enotno mešan kruh. 1 Pokrajinske tržne komisije so do-: bite nalog, da nemudoma ugotovijo vse zaloge bele moke v mlinih, peka-rijah in slaščičarnah. Ako ugotovijo! ,v enem ali drugem podjetju preveli-1 ke množine moke odredijo komisije,1 j da mora dotični lastnik oddati del j ! bele moke onim obratom, ki pogre- j j šajo potrebne zaloge moke za izdelo- j I vanje mešanega kruha. PREPOVEDAN DOSTOP. Tržaška prefektura naznanja, dal je prepovedano se približati naj j manj kot 200 metrov, ako nimaš posebnega dovoljenja od divizij-^skega poveljništva v Trstu, sle-jdečim krajem: vojaško skladišče i v Bazovici, vojaško skladišče na i Katinari, vojaško skladišče na Op-jčinah (Briščiki), vojaško skladišče j v S. Pantaleone in vojaško skladišče v Sežani. Prepovedano je rav-notako risati in fotografirati omenjena skladišča in zbirati kakrš-j nekoli podatke o njih. j Nadzorovanje je poverjeno vojaškim oddelkom, ki stražijo in kr. karabinerjem, v katerih področje spadajo skladišča. VPISOVANJE otrok v zasebno šolo pri Sv. Jakobu pri Trstu se bo vršilo od prihodnje sobote, 11. t. m., do srede, 15. t. m. vsak dan od 9. do 11. ure. ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA. Na tehničnih zavodih, učitelj-ščih in na komplementarni šoli prične pouk dne 6. oktobra. Izpiti pa začno z dnem 21. septembra. Vojne pokojnine bivših avstro-ogrskih državljanov zvišane S kr. ukazom od 27. maja štev. 928 so bili — kakor znano — določeni razni poviški za nekatere kategorije vojnik upokojencev. Poviški bi se imeli računati od 1. julija t. 1., ali to izračunanje in s tem tudi izplačevanje zastankov kolikor tudi izplačevanje zastankov kolikor tudi novih poviškov se je zakasnilo, ker so finančne inten-dance novih pokrajin preobložene z delom, S pokojninami se ima zvišati tudi doklada za zdravljenje, katera je predvidena v 17. členu krf odloka 1491. Ta doklada se zviša za jetične od 2. do 5. kategorije od 540 na 840 lir. To tudi v slučaju, da je bil prizadetemu dovoljen še kak drug dodaten znesek. Dekret o javnih prireditvah objavljen. V Uradnem listu je bil objavljen dekret, ki uvaja nove predpise za izdajanje dovoljenj za javne prireditve in o- katerem so «Novice» že pred nedavnim časom obširno poročale. Kakor je bilo že takrat javljeno, bodo morala v bodoče društva ulagati prošnje za dovoljenje javnih prireditev na prefekturo, kjer bo posebna komisija odločala o izdanju dovoljenja. Prošnje se bodo morale vlagati vsaj mesec dni pred dnem, ki je bil določen za prireditev. Dotične prošnje bodo morale vsebovati imena organizatorjev prireditve, nje finančni načrt in spored. Ukrep prefekta glede dovoljenja ali prepovedi prireditve bo končnovelja. ven. Tradicijonalnih.prireditev, t. j. tistih, ki se prirejajo redno že več let in ki so v posameznih krajih prišle v navado, se ta dekret ne tiče. Vendar bo treba tudi te vsaj mesec dni prej kr • bodo imele vršiti naznaniti f 'tu i. Slovenski prof 1 francosko od: Francoska vlada j. odlikovala profesorja dr.ja Janka Pretnarja ženske gimnazije v Ljubljani z redom akademskih palm ter mu podelila naslov akademskega oficirja. Slovenski romarji na Sv. Gori. V soboto je prispelo v Trst nekaj nad 1000 romarjev iz Slovenije, ki so se proti večeru odpeljali s posebnim vlakom državne železnice v Gorico, od koder so se v nedeljo zjutraj podali na Sv. Goro. Popoldne v nedelo so romarji nadaljevali svoje potovanje proti Podbrdu in od tam čez Jesenice zopet domu. Na Sv. Gori je med mašo, ki je bila darovana za te romarje, prepeval pevski zbor iz Vrhnike pri Ljubljani. Med romarji jih je bilo nekoliko, ki so si v Trstu kaj nakupili, pa si lahko- v soboto slišal, kako dobro znajo govoriti slovensko uslužbenci v trgovinah na Korzu, ako kaže biti to vspešno za zaslužek njihovih gospodarjev. Pozdrav slovenskega vojaka. Jereb Matija pri Bistrici pozdravlja čitatelje «Novic» ter dekleta in fante. Upa, da se bo kmalu povrnil v «civilni stan» v svojo domačo vas. Vojaški pozdravi iz mesta Cuneo. Še prej, ko zapustimo strino «gaveto» in strica «tascapana», pošiljamo srčne pozdrave vsem v naši domovini — pa tudi tistim, ki so pozabili na nas: to so po večini punce. K. Udovič, Jelšane; I. Špacapan, Renče; F. Požrl, Gorice (Divača); A. Sitar, Lukovec (Štanjel); B. Turčinovič, Sv. Petar v Šumi. Drobne novice z dežele IDRIJA PRI BAČI. Izlet, ki ga je hotelo naše «Prosvetno društvo» prirediti dne 8. t. m., se je moral radi nenadnih zaprek prenesti na nedoločen čas. IZ JELŠAN. (Iz popotne torbice). V nedeljo, dne 29. avgusta, me je slučajno privedla pot v Jelšane, kjer je društvo «Sloga» ravno praznovalo 60 letnico svoje ustanovitve. Prav nič mi ni bilo žal radi tega slučaja, ker se mi je tu nudila redka prilika, da sem se mogel prepričati, kaj da zmore naše društvo «Sloga». Na veselici, ki jo je imenovano društvo priredilo za svojo šestdesetlet-nico, je najprej nastopila mala deklica z italijansko deklamacijo ter jo prav dobro izpeljala. Kot druga točka veselice je bil nastop starih pevcev, ki so prvi začeli delati na prosvetnem polju. Njihovo petje je človeka ganilo prav do srca. Pevci so prav dobro zapeli pesmi «V dolini tifai» in «Složno bratje». Tudi tretja točka , Ganglov «Sin», je bila podana prav dobro, le malo več mimike ne bi škodovalo in da bi se igralci, posebno Marija malo bolj uživeli v svoje vloge. Na mestu sta bila Slemenec in njegova gospa in Ciril je odigral svojo vlogo v splošno zadoščenje poslušalcev. Splošno se mora reči, da je prireditev v celoti izpadla prav dobro. Na žalost pa moram še omeniti nekatere razgrajače, ki so skušali iz neposredne bližine motiti svečanost prireditve. S tem svojim dejanjem niso prav nič škodili društvu «Sloga», ampak so se samo izdali, da so neotesanci brez olike. — Popotnik. IZ SV. ANTONA. Iz naše vasi prihajajo le preredko-krat glasovi v «Novice», akoravno se pri nas redno kaj dogodi, o čemer bi se moralo razpravljati v javnosti. Pa sem se zato odločil, da napišem par vrstic. Na naši občini je bil kakor po drugih krajih postavljen «vigile rurale», t. j. neka vrsta varnostnega organa, ki mora paziti, da se gostilne zapirajo točno ob določeni uri, da ima vsak voz, ki je namenjen prometu, predpisano tablico in luč, da so psi prive- zani itd. Istočasno vrši ta «vigile rurale» službo poljskega in lovskega čuvaja. Tako mora voznik, ki vozi brez tablice ali luči, plačati 10 lir, ako ga zasači vigile rurale, prav tako kakor poljski tat, ki ubere na tujem figo ali breskev. Do tu je vse prav, ali naš vigile rurale se najbolj izkazuje v zatiranju slovenske pesmi. Če le sliši kje peti kako slovensko pesem, že priteče zraven in petja mora biti takoj konec. Občinarjem, ki morajo plačevati visoke davke za plačo temu «vigile», se seveda zelo čudno zdi, da si je prilastil pristojnost tudi za zatiranje naše slovenske pesmi, ko se pridno udejstvujejo na tem po-'lju že mnogi drugi, ki se držijo za precej višje od njega. Pa tudi drugače ne postopa naš «vigile» prav nfč nepristransko pri vršenju svoje tako važne službe, kar gotovo ne pospešuje njegovega ugleda med občinarji. Z našim učiteljem g. M. je tudi večen križ. Odkar je dobil iz Kopra nalogo, da zvabi vse zlepa ali zgrda na svoje limanice, si kar ne more dati miru. Tisti, ki nočejo trobiti v njegov rog, jih neprenehoma nadleguje. Pred dnevi je organiziral povorko pred hišo moža, ki ne mara zanj, ter mu pozno po noči prepeval celo uro. Med pevci so bili tudi naši «vigili rurali», ki so mirno poslušali, kako so letele iz ust poclokničarjev psovke na račun dotičnega hišnega gospodarja, ki ni storil nobenemu nič zalega. Po mnenju vseh vaščanov ne delajo take demonstracije proti mirnemu vašča-nu nobene časti. IZ KOZINE. (Prireditev). Čudim se vztrajnosti in požrtvovalnosti društev in pevskih zborov. Nedeljo za nedeljo veselice s petjem in igrami sedaj v eni, potem v drugi vasi. Občinstvo, videč pri društvih skrb in trud za kulturno stvar, jim je začelo slediti in jih vzpodbujali z obilno vdeležbo pri prireditvah. V gručah so prihajali ljudje dne 5. t. m. na Kozino, kjer se je vršila ob 4. uri veselica z bogatim programom: deklamacijo, petjem in burko «Bucek v strahu». Spočetka je plašil ljudi strah pred dežjem, a potem je posijalo solnce na obilno družbo, zbrano v ograjenem prostoru za Počkajevo gostilno. — Za italijansko deklamacijo «L'edera» je nastopil kozinski «Venec» z Lajovičevo pesmijo «Pastirčki». Pesem je tehnično skoro enostavna; slišal sem že dva zbora, ki sta jo vzela prelahko, pa sta se oba uštela in kritika je pisala: «pesem je obvisela nekje v zraku». Ni pri «Vencu» talco, "S'pesmTjo so* dosegli Tep uspeh. — Drugi zbor je zapel Lajevičev «Ples kralja Matjaža». Tu se pozna železna volja mladega pevovodje, zato je bila pesem jako dobro zapeta. — Malce slabše je bila zapeta istega skladatelja «Kiša». Želeti bi, da bi bilo petje bolj vezano in da bi se bolj vpoštevala dinamika. Lepo pavanje «Slavnika» ^em slišal v klanski župni cerkvi in reči moram, da tam res dobro pojejo. Glasovi so izpiljeni: ne pozna se jim dresura, ampak so nežni in mehki. Zapeli so Damjanovičeva «Jabuka». Pesem je bila dobro naštudirana in tudi izvajana skoraj brezhibno. Le škoda, da ni bilo mogoče razumeti vsega teksta. «Zvezda» je zapela po Adamiču harmonizirano narodno «Kaj pa delajo ptički?» Zbor ima dobra grla in dobil sem dober utis. Le to naj omenim, da bi pesem dosegla gotovo večji uspeh, ako bi ne bil tempo tako hiter, kajti že tekst sam zahteva počasnejšo mero. — «Cvetoči Slavnik» je zapel pesem «Prelepo je ravno polje» od dr. Kimovca. Več nismo mogli zahtevati kot to, kar je bilo, kajti zbor cvete malo časa, vendar obljublja mnogo sadu. — Tudi «Lilija» obljublja dosti. Zbor bo v do-glednem času pokazal s ponosom na svoje uspehe. Pazijo naj na pravilno razmerje glasov, lalti so! namreč nekoliko (premočni. Peli so «Ptičice vprašam vas.» —. Meni neznan zbor je nastopil s pesmijo, ki je ni bilo v programu. Motilo nas je, da je pevovodja šumel z ustmi za «piano». Po mojem mnenju pokaži pevovodja z gesto, zbor ubogaj z glasom. — Ocvirkove «Ledene rože» isoi se jako lepo glasile iz grl «Skale». Le basov solo je bil prešibak napram zboru, četudi je pel ta «pianissimo». — Še neki zbor je zapel Sattnerjevo (na programu pomota: Nedvédovo) «Pozimi iz šole». Nočem pesmi preveč ocenjevati, da ne vzamem zboru poguma, le to priporočam, da se -vpelje v zbor v prvi vrsti disciplina, šele potem petje. — Za zborom, ki je zapel pesem «Pri potoku roža rase», je zaključila pevsko partijo Kozina z Lajovičevo pesmijo «Zeleni uri». Pesem je jako težka, zato se ni čuditi, ako ni harmoniral končni akord. Vendar je pesem jako učinkovala na občinstvo zlasti solistke. Zbor je častno rešil svojo nalogo. Opaziti je bilo tudi jako čisto voka-lizacijo. «Bucek v strahu» je povzročil dosti smeha, Zlasti v začetku, konec pa ni bil tako učinkujoč. Zelo me je ščegetal v ušesa Bu-cekov domači dialekt in predavanju podobno govorjenje mladega častilca «grofice Ane». V ostalem je igra zelo dobro izpadla. Prirediteljem hočem nekaj svetovati: ne prirejajte več veselic pri voznih cestah in spodite proč mlade piskače, ker jako razburjajo pevce in poslušalce. A. R. Širite Novice ! «NOVICE. Stran V. Gospodarstvo KAKŠNO BODI PŠENIČNO SEME? Naše žitno polje je še v marsikaterem pogledu zaostalo. Tudi pri nas moramo delati na to, da se iznebimo plevela med žitom in da dvignemo dosedanje pridelke. Pridelano pšenično zrnje bodi kolikor mogoče enotne vrednosti, namreč enakovrstne in dobre kakovosti. V tem pogledu nas čaka še mnogo dela, kajti današnji pridelki so po večini neenakomerni, pšenica sama pa smetna od raznega plevela. Po drugih krajih imajo bolj čiste njive in sploh bolj zenačen pridelek, zenačen po debelosti in teži zrnja. Tudi pri nas moramo priti tako daleč. Če »hočemo pšenične pridelke na to stran izboljšati, je treba, da sejemo vseskozi, očiščeno in skrbno odbrano seme. Pšenično seme bodi popolnoma čisto, to je prosto vseh drugih semenskih primesi, drugič bodi pa skrbno odbrano ali sortirano. Čisto mora biti od plevela, sicer pa izenačeno po zrnju, kar dosežemo le s sortiranjem ali prebiranjem semena. Vse to pa zahteva dobrih priprav. Nobeno seme bi ne smelo v zemljo, dokler ni očiščeno od plevela in sortirano. Šele ko pridemo tako daleč, da bomo očistili od leta do leta naša semena in skrbeli, da se vzame za setev sploh le najlepše zrnje, šele potem bo prišel čas, da se bodo tudi naši žitni pridelki zboljšali, in sicer trajno zboljšali in ne bo treba iskati tujega semena po drugih krajih. PRVA SLOVENSKA PRATIKA Pri nas pridelujemo primeroma veliko in raznih okopavin, kakor krompir, turščico, peso, repo, korenje, zelje, fižol itd. Vse te rastline potrebujejo čistih in dobro obdelanih njiv. Če pa pogledamo med Šmarnima mašama po teh njivah, je vse v plevelu. Namesto pa da bi nam sadeži krepko uspevali, vidimo, kako se bojujejo z raznovrstnim plevelom. Te zapleveljene okopavine opazujemo vsako leto, pa naj bo sušno ali pa vlažno. Plevel stiska in zajeda naše okopavine! Pri nas ga premalo sovražimo in premalo preganjamo! Preveč ravnodušno gledamo, ko nam dela škodo med okopavi-nami, preveč odlašamo s pletvijo in okopavanjem. Ne le, da nas to delo, ki ga pozneje opravljamo, dosti več stane, se tudi ves razvoj naših okopavin zadržuje in zavira. Koliko več bi se dalo pridelati in ob manjših stroških, če bi okopavine dosti zgodaj okopavali in pleli. Pozno okopavanje ima pa še neko drugo slabo posledico, namreč to, da nam pozno oplet plevel dozori in da se njegovo seme otresa in znova za-seje. Naša njivska zemlja je polna takega plevela, ki se od leta do leta naravnim potom zaseje. Okopavinam škoduje zlasti pozni ali jesenski plevel, kakor n. pr. muhvič, kostrela, rogovilček, _dresenj, ikrbtnka itd Samo nadležen plevel! Navadno ga pri nas tako pozno preganjamo, da nam že seme odleti ali ga pa sploh pustimo na miru. Imejmo vendar naše plevelne okopavine bolj v mislih in dajmo jih varovati pred plevelnimi rastlinami! Ko spravljamo okopavine, bi morale biti njive čiste, ne pa da so tako poraščene s plevelom, kakor to pri nas opazujemo. Pri tolikem številu okopavin, kakor jih pri nas pridelujemo, bi morale biti njive vse bolj čiste kakor so danes, in naj se to tiče krom-piršča ali pa drugih njiv. Med krompirjem vidimo marsikod toliko plevela, da se krompirjevi grmi v pravem pomenu besede med plevelom skrijejo. To ni pravo obdelovanje! Res nas včasih vreme zadržuje, da ne pridemo do okopavanja, ali pa tudi druga nujnejša dela, toda tako plevelnih okopavin bi ne smeli leto za letom gledati! Plevel preveč znižuje naše letine! POMANJKLJIVA MOLŽA Molža nima samo tega namena, da iz-praznemo vime od mleka, ki se je nabralo v vimenu od ene molže do druge. Ta misel je pri nas splošno razširjena, pa je pogrešna. Zato tudi ne polagamo na molžo tiste vrednosti kakor po drugih krajih. Dejansko tiči v molži veliko večji pomen, ki ga moramo tudi pri nas bolj uvaževati kakor do sedaj. Med molžo in molžo je velika razlika, in ! če imajo po drugih krajih večje uspehe pri molzni živini, če so vimena ondotnih krav bolj razvita in je tudi mleko bolj zdravo in bolj sposobno za mlečne izdelke, se imajo zahvaliti tudi ondotni pravilnejši molži. Sicer je tudi pri nas znano, da se vime vsled slabe molže kvari, mlečnost sama pa znižuje, toda na zboljšanje molže polagamo pri nas še zmeraj premalo važnosti. Vse obdelovanje vimena se mora pravilno izvajati. Posebno važen je tudi zadnji del r molže, ko je treba vime do zadnje kaplje ■ iztisniti. Na čisto izmolzavanje mleka bi morali obračati največjo skrb, in sicer od vsega početka, ko pričnemo pri prvesnici z molžo. S pravilno in temeljito molžo bi se vime vse bolj razvilo in dvignila bi se s ' tem tudi vsa delavnost in sposobnost vimena za proizvajanje mleka. Saj ie navsezadnje tudi mlečnost sad vaje. Dobro in prav obdelana vimena bi ostala tudi bolj zdrava, kar ima ugodne posledice tudi za mleko in njega končne izdelke. Pešanje mlečnosti, razne mlečne napake in bolezni na vimenu so češče posledica slabe in pomanjkljive molže. Molža potrebuje skrbnih in vajenih rok. Molsti je treba s potrebnim umevanjem in zanimanjem, da bo več uspeha. Dobro je, da poznamo no- j tranji ustroj vimena in njega delovanje. Po j naprednih živinorejskih krajih imajo danes celo šole, v katerih se vežbajo mlekarji in i živinorejci v pravilni molži. Pri nas bi se | morali prirejati saj taki tečaji, da dobimo tudi pri nas potrebne pojme o važnosti pravilne molže. Vsaka površna, pomanjkljiva in polovičarska molža bi morala tudi pri nas prenehati, kajti taka molža je največ kriva, ako nam krave manj molzejo in ne dajejo tako zdravega mleka. Vse to se tudi močno pozna pri uporabi takega mleka za izdelovanje masla in sira. PRED TRGATVIJO Čas trgatve je bil za vinogradnika najsrečnejši čas v letu, poln upov in nade, v katerem je pričakoval za ves svoj dolgoletni trud, skrbi in troške težko zasluženo plačilo. Tako je bilo nekdaj, ko so mu prizanašale vremenske nezgode in rastlinski škodljivci. Takrat ga tudi niso trle druge težke dolžnosti. In mu tudi ni bilo težko oddati svoj vinski pridelek. Tudi sedaj se bliža čas trgatve, a ni videti onih vedrih, veselih obrazov našega vinogradnika, ki s hrepenenjem pričakuje plačila za svoj dolgotrajni trud. Radi deževnega vremena se je peronospora in trtna plesnoba močno pojavila in je oskrbovanje proti napadom teh bolezni povzročilo našim vinogradnikom veliko truda, dela in izredno velike troške. Kdor se je zbal ali ni mogel izdati denarja za sredstva proti tem boleznim, je skoro popolnoma izgubil letošnji pridelek. Edino oni, kateri so se od početka borili, ne glede na izdatke za pokon-čevanje trtnih bolezni, lahko pričakujejo plačilo za svoj trud. Od več strani se čujejo tudi pritožbe, da je grozdje neenakomerno razvito, kar je vzrok nestanovitno, sedaj premrzlo in zopet toplo vreme. Ako bo jesensko vreme do trgatve ugodno, bo pospešilo dozoritev grozdja in s tem vinski pridelek popravilo. Posebno ako bodeta meseca september in oktober količkaj suha in solnčna, se bo ta neenakomerni razvoj grozdja mnogo popravil. Od polovice septembra naprej pridobiva grozdje dan za dnevom na sladkorju, dočim se preobilna kislina vedno manjša. Ta sprememba se pojavlja, dokler ne počne grozdje na trti veneti. Zlasti svarimo vinogradnike pred prezgodnjo trgatvijo, ker si s tem vsak neizmerno škoduje. Mnenje, da izgubi grozdje v slučaju pozne trgatve na teži, je napačni). Do popolne dozoritve ohrani grozdje vso svojo težo. Izjema je seveda pri prav zgodnjem grozdju. Kakor že v začetku omenjeno ne bo letošnja trgatev prinesla zaželje-nega in zasluženega plačila, zato pa se bomo morali tem temeljitejše pripraviti za trgatev, skrbno odbirati zdravo grozdje od bolnega in gnilega grozdja in na pravilno ter skrbno pripravljenje vin, da zboljšamo njihovo kakovos,t in da dvignemo njih vrednost. V prihodnjih številkah hočemo o predmetu priobčevati podučne članke. R. G. Sleparji z umetnimi gnojili pod ključem. Vladal je izdala poseben zakon, ki grozi s kaznijo vsem onim, ki bi nepošteno ravnali pri prodaji umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin. Z ozirom na ugotovljeno Veliko brezvestnost trgovcev in dobaviteljev je bil tak zakon v državi skrajno potreben, ker le na ta način je mogoče hraniti poljedelca pred veliko škodo. Ugodne posledice novih ukrepov se že kažejo Državno pravdništvo v Mantovi je zaprlo nekaj takih sleparjev, ki so prodajali kmetom ponarejena umetna gnojila ter jih že osleparili za visoke svote za katere so jim dajali neko umetno gnojilo, ki ni imelo najmanjše gnojilne vrednosti v sebi, kakor je to dognala kemična analiza. Zaplenili so v zalogah teh trgovcev velike množine ponarejenega blaga. Na ta slučaj opozarjamo naše kmete, ki naj pazijo pri nakupovanju umetnih gnojil, da ne, bodo osleparjeni. Gospodarska vojna. V zvezi z .«žitno vojno» je vlada izdala celo vrsto ukrepov, ki stremijo vsi za tem, da se izboljša gospodarsko stanje v državi. Napovedala je splošno «gospodarsko vojno.» Med drugimi odredbami, ki naj pospešijo zmagoviti konec vojne je tudi ta, da se zniža uvoz gradbenega materijala iz tujine. V prvi vrsti pride v poštev omejitev uvoza tujega lesa, ki ga bo treba pri gradnjah nadomestiti z drugim gradivom. ŽIVALI KOT VREMENSKI PREROKI Kdor je prijatelj narave in ljubi živalstvo, je gotovo že opazoval, da vreme močno, vpliva na živali, ki zaradi tega veljajo med ljudmi pogosto kot vremenski preroki. Ako greš lovit ribe ob ugodnem vremenu j in ne ujameš ničesar, bo gotovo kmalu nastopilo slabo vreme. Dobri vremenski preroki med živalmi so ptice. Zelena žolna se v mnogih krajih imenuje «Deževna ptica», ker se njeno smehu podobno kričanje čuje zlasti pred nastopom ' nevihte. Drozeg je dobil svoje ime «hudo-1 urna ptica», ker silno glasno prepeva pred bližanjem viharja in dežja. Na drugi strani pa je ponočno skovikanje sove dobro vremensko znamenje, kajti baje napoveduje lep solnčen dan. Prav tako napoveduje taščica s svojim večernim prepevanjem dobro vreme za naslednji dan. Natančni opazovalci znajo tudi iz obnašanja močvirnih kokoši zelo zanesljivo sklepati na vreme. Baje se lahko iz načina, kako zgrade svoja gnezda, prerokuje vreme za več tednov naprej. Njihov nagon jih uči, da grade svoja gnezda prav tako visoko nad vodo, da jih ne dosežejo poplave; če torej napravijo dom za svoje mladiče tik nad vodno gladino, je to precej zanesljiv znak, da ne bo velikih poplav ob času valenja in da bo torej nekaj časa suho vreme. Tudi mrčes čuti, kakšno vreme se bliža. Čebele ne lete daleč, kadar se bliža vihar. Mravlje se zakopljejo globoko v zemljo, ako sei