CELOVEC ČETRTEK 30. JAN. 1997
Letnik 52 Štev. 4 (2895)
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Verlagspostamt t 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
VESTNIK
Klima v vladni izjavi pozabil na manjšine!
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
vabi na
spominsko svečanost
na pokopališču v Svečah v nedeljo, 2. februarja 1997, ob 11. uri
v spomin narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in tovarišev
3. obletnica smrti dr. Francija Zwittra
Kar na osmih mestih je sedanja avstrijska zvezna vlada, ali prvi Klimin kabinet, bila spremenjena. Od tega je pet vladnih članov novih, trije, in sicer zvezni kancler Klima ter ministra Einem in Schlögl, pa so bili.že člani zadnje Vranitz-kijeve vlade.
Novi v vladi so: ministrica za ženska vprašanja, okolje in zaščito konzumentov dr. Barbara Prammerjeva, ministrica za socialne zadeve Eleonore Hostascheva, minister za finance Rudolf Edlinger in državna sekretarja Wittmann in Rut-tensdorfer.
Nova prva žena v državi Prammerjeva prihaja iz Zgornje Avstrije, kjer je doslej bila deželna svetnica za zaščito okolja in socialno gradnjo, poprej pa je bila druga predsednica deželnega zbora. V stranki je bila deželna predsednica socialdemokratskih žena. Prammerjeva si je ugled in spoštovanje pridobila predvsem s svojim strokovnim delom in s svojim angažmajem za okolje. Sem sodi njen tudi mednarodno odmevni odločni upor proti gradnji hidrocentrale v Lamba-chu, zaradi česar ji je deželni glavar Piihringer odvzel vse pristojnosti. Prammerjeva je poročena in mati dveh otrok, po izobrazbi je sociologinja.
Eleonore Hostasch: ministrica za socialne zadeve ni neznanka v avstrijski politiki. Svoje prve politične izkušnje si je nabrala predvsem v okviru avstrijske zveze sindikatov, kjer je dolga leta predsedovala eni od sekcij. Koje pred leti Dela-
i Je#
;orai /He&o<E
■ Sobota, 1. 2. 1997, 20.00
PLES DANICE
PUST S KOČNO IN PLES PRI ADAMU
PLES IN PUSTOVANJE SLOVENSKEGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV
PUSTNI PLES
PLES SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA
vska zbornica zašla v večje težave, je Hostascheva kot njena prva predsednica dokazala, da ji ne manjka kriznega menedžmenta in da se zna zadev lotiti odločno in na pravilnem koncu.
Državni sekretar v finančnem ministrstvu je Wolfgang Rutten-dorfer. S kanclerjem Klimo ga povezuje dolgoletno prijateljstvo, ki izvira še iz skupnih časov pri OMV. Ruttendorfer velja za kompetentnega finančnega strokovnjaka.
Žal pa je novi kancler Viktor Klima v vladni izjavi včeraj dopoldne povsem prezrl problem avstrijskih manjšin in jih sploh ni omenil.
Tudi njegov predstojnik v finančnem ministrstvu je nov: Rudolf Edlinger, ki pa mu materija sama po sebi sploh ni tuja. Kajti do trenutka, ko gaje Klima poklical v svojo vlado, je izučeni tiskar in priznani finančni strokovnjak bil odgovoren za budget občine Dunaj in s tem politično izjemno vplivna
osebnost. Edlinger je velekoali-cionar in zagovornik političnega konsenza, ki ga odločitev ni strah. Podobno velja tudi za zveznega kanclerja.
Zadnji član zvezne vlade je tudi najmlajši: Peter Wittmann, župan Dunajskega Novega mesta in med drugim pristojen za kulturo. Njegovo imenovanje za poznavalce notranjega kroga avstrijske socialne demokracije ni bilo docela nenavadno. Wittmann se je izkazal kot komunalni politik, ki odloča rad in tudi mimo običajnih navadnih okvirov. Med drugim je pred leti kot župan organiziral velik koncert svetovnoznane rock-skupine Pink Floyd v Dunajskem Novem mestu, lani pa je z umetniško inštalacijo, s katero je japonski umetnik Kavarnah pokril glavni trg mesta, opozoril nase. Očitno so neobičajnosti zaščitna znamka novega državnega sekretarja: kot eden od redkih Avstrijcev je študiral kitajščino in dve leti živel v Pekingu, z malo več kot tridesetimi leti pa je že postal župan Dunajskega Novega mesta.	Franc Wakounig
zahtevkah za pravice slovenske narodne skupnosti. Zveza slovenskih organizacij bo ob obletnici položila venec na Zwittrov grob na pokopališču v Celovcu in se poklonila njego-. vemu spominu.
Tri leta je minilo, odkar je (1. febrauarja 1994) umrl advokat dr. Franci Zwitter, eden najvidnejših slovenskih koroških politikov in kulturnih delavcev.
Dolga leta je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze, kasneje pa Zveze slovenskih organizacij.
Dr. Zwitter je bil rojen 10. oktobra 1913 v Zahomcu v zavedni Abujevi družini. Med vojno se je pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po osvoboditvi pa je odločujoče prispeval k oblikovanju manjšinske politike v Avstriji. Nesebično je tudi pomagal bivšim izgnancem, ko je šlo za vračanje premoženja, ki so jim ga zaplenili nacionalsocialisti. Bil je eden od tvorcev slovenske spomenice, ki je še danes podlaga pri zakonskih osnutkih in
■	Društvo slovenskih pisateljev/pisateljic, publicistov/publicistk in prevajalcev/prevajalk v Avstriji ■ Krščanska kulturna zveza
■	Slovenska prosvetna zveza
slavnostna prireditev ob
slovenskem kulturnem prazniku
v sredo, 5. februarja 1997, ob 19.00 uri v velikem javnem studiu koroškega radia, ORF-Theater, Celovec.
SPORED Tone Pavček:	slavnostni govor
Janez Menart:	Balade
Uprizoritev gledališkega recitala Izvaja gledališka skupina SPD »Radiše«
■LIENADNO,
lili
ne-
pričakovano, kot strela z jasnega nas je dosegla tragična vest: v torek zvečer je prminila Milena Gröblacher. Poznala jo je velika večina pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem in mnogi od pripadnikov večine, poznali so jo v Sloveniji, poznali sojo politiki in kulturniki. Tu, na teh področjih je delovala vse svoje življenje, praktično do smrti.
Milena Gröblacher je bila dolgoletna predsednica Zveze slovenskih žena na Koroškem, šele lani je predala to funkcijo v mlajše roke. Organizacijo je vodila z navdušenjem, dajala ženskam poguma v vsakdanjem in tudi političnem življenju, vselej je poudarjala potrebo po izobraževanju žena, v prepričanju, daje znanje tisto, kar vodi iz zapostavljenosti, v večjo samozavest, bodisi kot pripadnica manjšine ali pa ženskega spola.
Bila je članica nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij, nekaj časa celo pred-
Umrla je Milena Gröblacher
sednica tega odbora, bila je članica nadzornega odbora Slovenskega 'šolskega društva ter članica odbora Zveze koroških partizanov. Velike zasluge ji gredo ob ustanavljanju otroškega vrtca v Šentprimožu, katerega delovanje je budno spremljala do svoje smrti. Delovala je v okviru Slovenskega prosvetnega društva “Vinko Poljanec” v domačem kraju.
Rodila se je 13. februarja 1921 v Skocijanu pri Holepu, kakor se je reklo po domače. Med drugo svetovno vojno se je priključila partizanskemu gibanju, po vojni pa je marljivo organizirala razne tečaje, seminarje, letovanja otrok na morju, praznovanja 8. marca in organizirala politično delo.
Njena smrt je zapustila veliko vrzel med slovensko manjšino na Koroškem. Njenima otrokoma Janku in Mileni ter drugim sorodnikom izrekamo skreno sožalje.
Slava ji!
OBČINSKI VOLILNI RED
Slabo spričevalo demokratične zrelosti
|&J| ESECA marca Ivi tega leta bodo na Koroškem občani izvolili svoje občinske zastopnike in župane. Te volitve so tudi iz vidika slovenske narodne skupnosti izredno pomembne, saj imajo edinole na tem nivoju (poleg volitev v kmetijsko zbornico) tudi slovenske liste možnosti za uspeh. Na drugi strani pa bodo te volitve tudi pokazale, ali je proces odpiranja koroške družbe, ki se na eni strani zrcali v tem, da tudi politične stranke v deželi upoštevajo dvojezičnost oziroma dvojezične kandidate, ki si prizadevajo za konstruktivno sožitje in narodnostno enakopravnost, na drugi strani pa v tem, da tudi slovenske liste pri izbiri kandidatov in kandidatk upoštevajo, da so znotraj večine tudi ljudje, ki se prav tako kot pripadniki manjšine prizadevajo za novo kvaliteto sožitja in to želijo tudi udejaniti s kandidaturo na občinskih volitvah. Priprave na občinske volitve že kažejo določene premike. Nekatere slovenske občinske liste nastopajo z odprtim programom in pri izbiri kandidatov iščejo tudi ljudi iz večine. Večinske stranke, predvsem SPÖ, a tudi druge, na svojih listah upoštevajo tudi pripadnike manjšine. Torej bodo letošnje občinske volitve tudi iz vidika manjšine potekale v znamenju pluralizma.
Vsekakor bodo imeli glavno besedo volilci, ki se bodo povsem iz občinskega vidika in iz vidika posameznih
strank in kandidatov odločali ob volitvah. Seveda nobena stranka oziroma lista ni homogena. Tako kot so npr. pri nekaterih Enotnih listah ljudje na kandidatnih listah, ki so v preteklem mandatnem obdobju zapustili platformo "enotnosti" in se pustili instrumentalizirati za politiko deželne EL ali za NSKS, tako imamo seveda tudi pri večinskih strankah na kandidatnih listah take, ki si pošteno prizadevajo za sožitje in narodnostno enakopravnost, kot tudi take, ki tega ne storijo. Volilec ne bo imel lahkega položaja. Pozitivno je, da ima letos volilec dejansko izbiro.
Vsekakor pa mislim, da se vzdušje v deželi popravlja,
tako da volilni boj ne bo potekal na hrbtu manjšine. To je izredno pomembno, kajti le tako bo mogoče napredovati tudi v tistih vprašanjih narodnostne enakopravnosti, ki so še odprta. Da pa za to potrebujemo poleg naše volje tudi še voljo večinskih strank, je jasno.
Naloga Slovenskega vestnika bo, da bo v naslednjih tednih poročal o široki paleti slovenskih in dvojezičnih kandidatov in kandidatk na različnih listah in strankah. Morda bomo s tem marsikateremu volilcu olajšali odločitev. Odločal/a bo namreč volilec/volilka..
Koroški volilni red za občinske in županske volitve je prav pred občinskimi volitvami vse bolj tarča ostrih kritik in očitkov. Predvsem majhne stranke in občinske volilne skupine tožijo nad nedemokratično usmeritvijo zakona, saj jim domala onemogoča kandidaturo pri občinskih volitvah in s tem soodločanje na pomembni komunalni ravni. Zato ta zakon, tako upravičena kritika zelenih, liberalcev, slovenskih samostojnih list in številnih majhnih in lokalnih občinskih volilnih skupin, ogroža vse oblike širokega demokratičnega razvoja v družbi. Koroški volilni red za občinske in županske volitve ni sporen samo v deželi, ampak je s svojimi restriktivnimi določili edinstven tudi v avstrijskem merilu, kar dodatno spodkopava ugled dežele.
Tischlerjevo nagrado, ki jo vsako. leto podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza posameznikom ali skupinam za prizadevnost v narodnostnih zadevah, je letos dobila Micka Mischkulnig iz Velike vasi pri
Še en tristrankarski pakt
Zakonodajalec, to so tri dežel-nozborske stranke SPÖ, FPÖ in ÖVP, si mora dopustiti kritiko, da je načrtno, in sicer iz čisto sebičnih razlogov, zaostril pogoje za druge politične konkurente; ker si tako hoče zagotoviti oblast in vpliv nad odločitvami občinskega sveta in se dokončno znebiti kritičnih in dodatnih tekmecev za sedeže in vpliv v komunalnem parlamentu.
Že doslej je veljal predpis, daje vsaka stranka in skupina, ki je hotela kandidirati za občinski svet, morala zbrati podpornih izjav za dvojno število občinskih odbornikov in jih do določenega roka morala oddati pri občinski volilni oblasti, ali pa predložiti podpise določenega števila (dva oz. tri) občinskih odbornikov. Ker pa
Šentjakobu v Rožu. Govornika Janko Zerzer in Nanti Olip sta poudarila njeno nesebično angažiranost za slovenski jezik in delovanje v okviru društva upokojencev ter pri urejanju priloge za upokojence v glasilu Naš tednik.	Čestitamo!
po mnenju strategov treh dežel-nozborskih strank to zbiranje ni zadosti otežkočalo kandidature dodatnih frakcij, so si zmislili novo šikano in jo tudi uzakonili: vsakdor, ki s podporno izjavo hoče podpreti eno od kandidatnih strank, mora to odslej storiti na občinskm uradu pred pristojnim uradnikom. To pa je prav tista psihološka in tudi politična ovira, ki bega ljudi in jih straši, da bi podpisali morebitno podporno izjavo za manjšo ali opozicijsko stranko oz. frakcije. Seveda pa je možnost s podpisi dveh oz. treh občinskih odbornikov ostala.
Podpis proti podpisom
To možnost so ponekod izrabile manjše stranke in frakcije, ki želijo v občinski svet. Najbolj znan je primer kandidata Die Beste Partei Eberharda, ki je v Celovcu dobil podpise treh svobodnjaških občinskih odbornikov. Nasprotno pa morajo Zeleni in Liberalni forum, ki še niso v občinskem svetu, ter Reinhold Gaspar, ki je že vrsto let občinski odbornik VGÖ, na trdo pot po glasove. Če jim bo uspelo zbrati zadostno število podpornih izjav, bo znano v naslednjih dneh.
Slovenske samostojne liste, kot so to EL, Volilne skupnosti, Skupne in Gospodarske liste, so se od občine do občine različno odločile. Nekatere, kot na Djekšah, zbirajo podporne izjave, v Globasnici, Pliberku in Selah pa imajo zadostno število lastnih mandatarjev, drugod pa so si zagotovili podpise mandatarjev drugih strank. Pri tem je zanimivo, da odborniki SPÖ ne dajejo oz. ne smejo dajati podpore manjšim frakcijam, dočim običajno ni težav pri ljudski stranki ali svobodnjakih.
Mnenja strankinih central
V deželnih centralah SPÖ, FPÖ in ÖVP so nam k temu rekli sledeče.
Na deželnem tajništvu SPÖ je za občinske volitve pristojen Günter Leykam. Osebno da si le težko predstavlja, da bi SPÖ podprla kandidaturo drugih strank, ker je to kontraproduk-tivno, če odbornik SPÖ podpira kandidaturo drugih strank. Vrhu tega pa je to tudi smešno, kar da potrjuje primer Eberhard. Leykam je potrdil, da doslej noben odbornik SPÖ s svojim podpisom ni omogočil kandidature katerekoli druge stranke.
Manj dogmatični so v tem vprašanju pri FPÖ in ÖVP. Pri svobodnjakih so rekli, da je podpora drugim strankam možna, saj so že pomagali Eberhar-du, klubski predsednik ÖVP Sablatnig pa je dejal, da deželna stranka ni sprejela nobenih tozadevnih smernic in direktiv, ampak da odločitev prepuščajo vesti in presoji posameznih občinskih odbornikov.
Franc Wakounig
SmESAR so se mnogi člani in simpatizerji socialdemokratov bali in kar je marsikateri od političnih opazovalcev napovedal, se je uresničilo prej, kakor je bilo pričakovati: odpiranje socialdemokratske stranke ter novega vladnega in strankinega vodstva svobodnjaški stranki. Nova sestava članov socialdemokratske frakcije v koalicijski vladi, posebno pa odhod dosedanjih, je jasen signal: v nedeljo po odstopu Vranitzkega in desi-gniranju Klime na vrhu vlade in stranke je Haiderjev govornik Peter Westenthaler v televizijski oddaji »Zur Sache« dejal, da Klima lahko računa z dobrohotnostjo opozicije, če odpusti ministre Scholtna, Einema, Humsa in Konradovo. Ne preseneča, da so bili prav ti ministri vzrok za svobodnjaško nejevoljo: Schölten je bil dosleden zagovornik liberalne kulturne politike, poleg tega pa tudi tarča antisemitskih predsodkov v avstrijski rjavi kuhinji. Einem se je kot minister vsaj potrudil za popravo škode, ki jo je napravil njegov predhodnik Löschnak. Zavzel se je za bolj humano in
človeško politiko do inozemcev in včasih tudi brzdal zagnanost eksekutive. Hums, ki se sicer ni posebno izkazal kot socialni minister, je svobodnjakom pač tm v peti že zaradi svoje sindikal-
Dr. Franci Zwitter
osebno dobro razume. Ministrstvo za kulturo pa je sploh razpustil in kulturne potrebe degradiral v kompetenco državnega tajništva pri zveznem kancler-stvu. In prvi poraz je
vedeti, da je »še kar« pripravljen zapustiti Vranitzkijevo politično linijo doslednega izključevanja političnega sodelovanja s svobodnjaki.
Politika te vrste se resda samo začenja, a bo neogibno privedla do hudih razprtij in sporov, ki pretijo, da bodo
Novo vodstvo socialdemokratov na kolenih pred svobodnjaki?
ne preteklosti. Podobno velja za ministrico za ženska vprašanja Konradovo, ki sicer ni dosegla nivoja Dohnalove, a je svobodnjakom sumljiva že zato, ker ministrstvo za ženska vprašanja sploh obstaja. Tolilco o Westen-thalerjevih izjavah.
Kaj jim je sledilo?
Viktor Klima se ni izkazal kot prodoren in odločen strankarski predsednik in šef vlade, ampak kot priden izvrševalec Haiderjevih zahtev. Zamenjal je Scholtna, Humsa, Konradovo ter jih nadomestil z novimi osebami, s katerimi - vsaj tako je mogoče brati in čuti - se
Klimi - še preden se je začelo obdobje njegovega vladanja -pripravil tretjerazredni deželni politik z Gradiščanskega, tamkajšnji predsednik ljudske stranke Jellasitz, ki je s svojo trmo preprečil, da bi Stix postal finančni minister.
Ob politični agoniji ljudske stranke postajajo svobodnjaki očitno vedno bolj zaželen zaveznik socialdemokratov. Mogočni dunajski župan in predsednik dunajskih socialdemokratov Michael Häupl se je že jasno izrekel za »strokovno sodelovanje« (karkoli to že pomeni) s svobodnjaki. In Klima je dal
postali zametek politične cepitve v stranki. Tabor poštenih antifašistov in socialdemokratov v SPÖ je namreč prav tako močan kot tabor, ki se še z zadnjimi močmi in tudi s pomočjo Haiderja trudi, da bi se obdržal na oblasti.
Ali bo simpatično smehljanje Viktorja Klime zadostovalo za sporazum med obema taboroma v stranki, ki se še vedno pojmuje kot socialistična, bodo verjetno dokazali že prihodnji tedni in meseci, najkasneje pa strankin kongres, ki je napovedan za letošnjo pomlad.
Dr. Marjan Sturm
Občinske volitve v znamenju pluralizma
Tischlerjeva nagrada Micki Mischkulnig
SLOVENSKI VESTNIK ____________Kronika_____________________30. januar 1997 3
Pretresla nas je smrt Milene Gröblacher
KORAJ bo eno leto, kar Jsmo proslavili Mileninih 75 let. Optimistična, dobre volje, skromna, delavna je bila do zadnjega. Kljub pezi let in občasnim zdravstvenim težavam. Nikoli ni jadikovala, nikoli ni obupavala, vselej je premagovala težave z njej lastnim humorjem. Besede čestitk je sprejemala vesela, a včasih je zamrmljala: saj ne bi bilo treba...
Umrla je nedaleč od rojstne hiše, ko je hotela prečkati cesto. Pridrvel je avto in njeno življenje je ugasnilo. Ni trpela, so rekli očividci, smrt se je zgodila praktično v trenutku. Umrla je v svojem ljubljenem Škocjanu, kjer je zagledala luč sveta in kjer se je oblikovala v močno osebnost, ki ji je borba za narodni obstoj pomenila mnogo, največ. Po vojni se je poročila z Jankom Gröblacherjem in imela dva otroka, ki sta oba maturirala na slovenski gimnaziji. Sin
Janko je zdravnik v Welsu, hči Milena, učiteljica, pa živi z družino v Borovljah.
Pred letom dni sem bila pri njej, da sem napravila z njo intervju ob jubileju. Živela je skromno, a vsak se je pri njej dobro počutil. Ves čas je nosila na mizo pijačo in jedačo, se zraven neprisiljeno pomenkovala in pripovedovala iz svojega življenja. Ne bom pozabila njenih oči, ki so se orosile ob spominu na goreče knjige, ki so jih zažgali nacionalsocialisti. Svoje velike tihe želje ni mogla uresničiti nikoli: šole, izobrazba. Koliko so ji pomenile knjige! Na zadnje vprašanje, kakšen nasvet bi dala na pot mladim ženam, je rekla: Vsaka naj se posluži izobraževalnih ponudb, po svojih interesih, ne po klišejih. Milena je bila ženska, ki se je vse življenje izobraževala, se
zanimala za politično in kulturno dogajanje in tudi aktivno sodelovala, kjerkoli in kadarkoli ji je bilo mogoče.
Kot dolgoletna predsednica Zveze slovenskih žena je bila priljubljena posebno med ženami. Bila je ena od njih, nič boljša in nič slabša, tovarišica. Ta naziv je bil zanjo odlikovanje, vedela je, kaj pomeni, tudi v najtežjih trenutkih, ko so slovenskim ljudem na Koroškem stregli po življenju, jih pošiljali v pregnanstvo, ko je bila slovenska beseda prepovedana, razžaljena in ponižana.
Ne bomo je pozabili. Kot članica nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij, katerega predsednica je tudi bila nekaj časa, je vplivala na njeno usmeritev in politiko. Kot članica nadzornega odbora Slovenskega šolskega društva
se je dosledno zavzemala za slovenske vzgojne ustanove, njen najljubši »otrok« pa je bil otroški vrtec v Šentprimožu. Rada je zahajala tja, kadar so imeli otroci svoje majhne praznike. »Naš vrtec«, je govorila s ponosom.
V častnem spominu jo bodo ohranili koroški partizani. Bila jim je tovarišica, tako kot v najhujših dneh, ko je ta naziv pomenil največ. Tovarišica vsem, ki so jih pošiljali v pregnanstvo, jim stregli po življenju, ko je bila slovenska beseda preganjana, ponižana in razžaljena.
Skrbela je za stike Zveze slovenskih žena z ženami iz Slovenije, skupno z njimi je uresničila mnogo projektov na vzgojnem in izobraževalnem področju. Prav gotovo pa ne nazadnje je sodelovala v domačem prosvetnem društvu »Vinko Poljanec«; kultura ji je pomenila izredno mnogo in med njene najljubše spomine je štela tiste, ko so še uprizarjali igre po raznih odrih Podjune.
Milena, pogrešali te bomo!
Arhitektka Schütte-Lihotzky je morala dočakati 100 let, da se je je pretekli teden končno spomnila tudi uradna Avstrija in ji priznala njeno pionirsko delo na področju arhitekture. Grete Schütte pa ni bila samo arhitektka, ampak je bila predvsem politična osebnost, sodelovala je v odporniškem gibanju v dobi nacifašizma in kot članica komunistične stranke Avstrije še danes budno spremlja družbeno politično dogajanje. V središču njene pozornosti in načrtovanja je bil vedno in je še človek kot socialno bitje.
Dunaj na pragu novega stoletja
Margarete Lihotzky se je rodila 23. januarja 1897 kot hčerka avstrijsko-černovskega državnega uradnika na Dunaju. Že v mladosti se je zanimala za gradnjo in s tem povezanimi vprašanji in se kot edina ženska leta 1915 vpisala na Dunajsko obrtno šolo (sedaj Visoka šola za upodabljajočo umetnost) v razred profesorja Oskarja Strnada (1879-1935) in Heinricha Tessenowa (1876-1950). Margarete Lihotzky so navduševale spremembe in tako se je leta 1917 odločila, da sodeluje na natečaju za delavska stanovanja. Njen učitelj Strnad ji je svetoval, naj si najprej ogleda delavske okraje in dejansko življenje tega sloja na Dunaju. Šele potem naj bi začela z načrtovanjem. In resje ta mlada in ambiciozna arhitektka za ta projekt prejela dve nagradi. Ta nevsakdanji pogled na življenjske razmere in okoliščine, v kateri je moralo živeti stotisoče ljudi, je postal osnova in temelj njene arhitekture in gradnje.
Gradnja socialnih stanovanj
Po razpadu avstro-ogrske monarhije in po programu predvsem socialnodemokratskih politikov za gradnjo socialnih stanovanj na Duanju se je tudi Grete navdušila za to koncepci-
100 LET GRETE SCHÜTTE-LIHOTZKY
Pogumna kot ženska in arhitektka
jo. Začela je študirati probleme masovne stanovanjske gradnje in stanovanjske bede in tako vnesla impulze za reformo nastajajočega rdečega Dunaja v dvajsetih letih.
Od leta 1920 je sodelovala z znanim arhitektom Adolfom Loosom (1870-1933) in izdelovala načrte za razna naselja. Smisel njenenega prizadevanja je bilo vprašanje, kako izboljšati stanovanjski položaj delavcev in širokih mas. Sodelovala je v tako imenovanem stanovanjskem gibanju, ki je bilo zadružno organizirano, kot neke vrste samopomoč. Leta 1926 je zapustila Dunaj in na povabilo mestnega svetnika za stanovanjska vprašanja Ernsta Maya odšla v Frankfurt na oddelek za visoko gradnjo. Frankfurt je tedaj predstavljal nek eksperiment modernega urbanizma, podobno kot socialna stanovanjska gradnja v rdečem Dunaju. Tam je tudi spoznala svojega moža. Po njenih načrtih
Grete Schütte-Lihotzky
je postala znana tako imenovana “frankfurtska kuhinja” (podobno kot po drugi svetovni vojni ameriška kuhinja) Ta je bila funkcionalna in poceni, proizvajali pa so jo serijsko. Kuhinja je bila tedaj kot tudi še danes sestavni del stanovanja oziroma njegove opreme. Nadalje je projektirala in tipizirala otroške vrtce, pralnice, mala stanovanja in stanovanja za ženske v
cu. Leta 1930 je šla s možem Wilhelmom Schüttejem in teamom Ernsta Maya v Moskvo, kjer je sodelovala pri raznih mestnih projektih v nastajajočih industrijskih conah tedaj še mlade Sovjetske zveze. V prvi vrsti je načrtovala jaslice, otroške vrtce, šole in klubske prostore. Potovala je tudi na Japonsko in Kitajsko.
Eksil, odpor in kaznilnica
Leta 1938 je odšla v Turčijo, v Carigrad, kjer je tedaj že delovala cela vrsta emigrantov, med njimi arhitekta Herbert Eichholzer in Clemens Holzmeister. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je pristopila k ilegalni komunistični stranki Avstrije in bila leta 1940 ob tajnem srečanju na Dunaju izdana. Obsojena je bila na 15 let zapora in le za las ušla smrtni kazni. Skupno je v raznih zaporih preživela 4 leta, med drugim je bila zaprta v Aichbachu na Bavarskem. O svojem odporniškem delovanju piše v knjigi “Er-

1	1
J	J
Ljudska hiša - sedež dež. vodstva KP, gledališča »klagenfurter ensemble« in drughih organizacij
innerungen aus dem Widerstand” (Spomini na odpor).
Dunaj po letu 1945
Ob koncu leta 1946 se je iz Sofije vrnila spet na Dunaj, kjer je sodelovala pri gradnji dveh otroških vrtcev. Zaradi njenega članstva v KP, delovala je tudi v Zvezi demokratičnih žena, dunajska mestna vlada ni hotela upoštevati njenih konceptualnih arhitekturnih rešitev in tako je Grete Schütte-Lihotzky ostala skoraj brez možnosti pri sodelovanju v komunalni gradnji (Wiederaufbau). V petdesetih letih je skupaj s svojim možem in prof. Webrom načrtovala gradnjo nekdanje KP založbe Globus na Dunaju (1953-1956) ter Ljudske hiše ob celovškem kolodvoru.
Pozna priznanja in odlikovanja
Zelo pozno so jubilantko šele v zadnjih letih, še posebej pa v tem mesecu ob njenem 100. rojstnem dnevu odlikovali z raznimi priznanji, nagradami in častnimi članstvi. Leta 1980 je prejela nagrado za arhitekturo mesta Dunaja, pretekli teden pa od države iz rok kanclerja Vra-nitzkega veliki zlati častni znak z zvezdo Republike Avstrije in častni prstan mesta Dunaja itd. Sam kanclerje obžaloval, ”da se je Avstrija po drugi svetovni vojni premalo zanimala za tako znamenito in pomembno arhitektko”. Danes stoletna in še čila jubilantka živi v 5. dunajskem okraju. Se vedno je polna načrtov, sanja o zelenih “stanovanjskih gričih” in je celo prevzela predsedstvo žirije za ženski stanovanjski projekt v 22. okraju.
Mirko Štukelj
KNJIGE O JUBILANTKI:
■	»Erinnerungen aus dem Widerstand. Das kämpferische Leben einer Architektin von 1938-1945«. Založba Pro Media, Dunaj 1994
■	Charles S. Chiu, Frauen im Schatten, Založba J & V
■	Peter Noever: Margarete Schütte-Lihotzky, Soziale Architektur, Zeitzeugin eines Jahrhunderts, Böhlau
l/ettkikot/i telqmi
Za veliko zmago študentov v Beogradu bi lahko označi-I li umik policijskih kordonov v noči z nedelje na ponedeljek. Potem ko so si s študentskimi protikordoni stali nasproti neprekinjeno skoraj teden dni, jih je ministrstvo za notranje zadeve umaknilo in tako spet omogočilo svobodno gibanje po Beogradu. V ponedeljek že zjutraj pa je bila na sporedu nova preizkušnja. Na največji srbski pravoslavni praznik sv. Save je bila v Beogradu velika procesija, ki jo je vodil sam patriarh srbske cerkve Pavle in katere se je po nekaterih podatkih udeležilo kar pol milijona ljudi. S to procesijo se je v val protestov proti nedemokratični razveljavitvi volilne zmage opozicije vključila tudi cerkev. Nočni umik policijskih kordonov tesno povezujejo tudi s tem verskim obredom, kajti Miloševičeva oblast se ne bi rada še bolj zamerila cerkvi, ki se je v obrambo svobode pred nedavnim že javno postavila na stran opozicije. Demonstracije pa se bodo očitno nadaljevale, saj je v ponedeljek sodišče na zahtevo vladajočih socialistov spet razveljavilo zmago opozicije v Beogradu.
11 Socialdemokratska stranka Slovenije je bila prejšnji te-■ den izključena iz Socialistične internacionale. Na kongresu v Rimu sojo delegati vseh vključenih socialističnih in socialdemokratskih strank izključili soglasno, v utemeljitvi, ki jo je podal vodja italijanske volilne zveze Oljka in vladni predsednik Romano Prodi, pa je rečeno, daje Janševa SDSS desno-nacionalna stranka, ki neupravičeno nosi ime socialdemokratska. Nadalje soji očitali, da se ločeno povezuje z nekaterimi nacionalnimi strankami iz držav nekdanjega vzhodnoevropskega bloka. Predsednik slovenskih socialdemokratov Janez Janša je ob izključitvi dejal, da SDSS sploh nikoli ni bila članica SI, temveč le opazovalka, da se res povezuje s strankami z vzhoda in da bo spomladi širši sestanek njihovih predstavnikov v Ljubljani. Iz Slovenije je polnopravna članica Socialistične internacionale le Združena lista socialdemokratov, v članstvo pa je bila sprejeta jeseni na kongresu v New Yorku.
J| Slovencem v Italiji se vendar kaže nekaj obetov. Po čr- •
H nini, ki jo je sprožila predvsem afera in ukinitev Tržaške j kreditne banke, je bil pretekli petek nekoliko svetlejši dan. j Državni podsedkretar v zunanjem ministrstvu Piero Fassino je : namreč na razgovoru s predstavniki slovenskih organizacij v Tr- • stu izjavil, daje vlada začela izpolnjevati nekaj temeljnjih zah- \ tev slovenske narodne skupnosti v Italiji. Med zgodovinsko : sporočilo Pietra Fassina je šteti izjavo, da bo vlada v bližnji : prihodnosti v poslanski zbornici vložila osnutek globalnega • zaščitnega zakona, in sicer prav tistega, ki ga je oblikovalo j skupno predstavništvo Slovencev, ta pa zavrača delitev in zašči- : to Slovencev po kategorijah. Nadalje je dejal, da bo v bližnji : prihodnosti podpisan odlok o državnem priznanju dvojezične • šole v Špetru, zelo pomembne pa so tudi njegove obljube, da bo • Rim letos slovenskim ustanovam in organizacijam spet namenil : 8 milijard lir podpore in ne milijardo manj, kakor v preteklem : letu, da bo RAI omogočila vidljivost slovenskega tv programa * povsod tam, kjer živijo Slovenci, ter da bo Primorski dnevnik • prejel preostali del sredstev za leto 1995(1).
Zagrebški Radio 101 ostaja v etru. To je sklep Hrvaške- j ga sveta za komunikacijo, ki je temu edinemu neodvisne- • mu radiu končno podelil koncesijo. Oblasti so temu radiu ob j koncu preteklega leta odvzele frekvenco in s tem povzročile v : Zagrebu množične demonstracije (120.000 ljudi). Tudjman je j radio 101 po vrnitvi z zdravljenja v ZDA označil za element, ki • ruši demokratično Hrvaško. Proti odvzemu frekvence je prote- j stiral Svet Evrope in številne zahodne države. Ogorčenje do- : mače in tuje javnosti je tokrat rodilo sadove, telekomunikacijski j svet je sklenil natečaj za pridobitev frekvenc ponoviti in jo zdaj \ Radiu 101 končno tudi dodelil. Kljub nejevolji Tudjmana in : nepripravljenosti v hadezejevskem vrhu, je vsemogočna oblast : morala popustiti pod pritiski javnosti.	J. K. •
Draukraft zadovoljna z letom 1996
Natanko 4.769.273.111 kilovatnih ur (kwh) tokaje lani proizvedla Draukraft (Avstrijske dravske elektrarne) in s tem dosegla peti najboljši rezultat v svoji petdesetletni zgodovini. V primerjavi z letom 1995 je to porast v višini 9 milijonov kilovatnih ur. Rekordni rezultat je Draukraft dosegla leta 1985, ko je skorajda 5,6 milijarde kilovatnih ur toka oddala v zvezno in deželno energetsko omrežje.
Draukraft je za Donaukraftom druga največja energetska družba v zveznem omrežju, z 2.174 MW inštaliranih vodov pa je najzmogljivejši proizvajalec električnega toka v Avstriji.
Za dobro letino odločilno je bilo delovanje parnih elektrarn v Šentandražu in v Zeltwegu, zaradi časovno pogojenih nihanj pa so vodne elektrarne pridelale 200 milijonov kilovatnih ur toka manj.
POLITIČNI ZAPLETI V SLOVENIJI
Bo parlament potrdil Drnovškovo vlado?
IK pred rokom oddaje pred-I loga za sestavo nove slovenske vlade predsedniku parlamenta dr. Janezu Podobniku je mandatar dr. Janez Drnovšek iz rokava potegnil rezervno varianto, ki jo je vseskozi pripravljal za primer, da z vlado narodne enotnosti ne bo nič. Treba mu je priznati, da se je do zadnjega trenutka prizadeval, da bi v vladno koalicijo vstopila vsaj ena od trojčka t. i. pomladnih strank, vendar mu to ni uspelo. Največ razumevanja
za tako širšo vlado je kazala Slovenska ljudska stranka Marjana Podobnika, vendar je njena opozicijska povezanost z Janševo sociademokratsko stranko in Peterletovimi krščanskimi demokrati pretrdna. Tako Drnovšku ni preostalo drugega, kot da je predlog za ministre sestavil iz strank, ki so v državnem zboru z minimalno večino 46 poslancev podprle njegovo kandidaturo. Predlog za sedanjo levosredinsko vlado se sestoji iz 16 ministrov, od
tega jih je devet iz Liberalne demokracije Slovenije, pet iz Združene liste socialdemokratov, ena iz Slovenske nacionalne stranke in en iz Demokratične stranke upokojencev. Ob predložitvi kandidatne liste je Drnovšek pustil dva vladna resorja še nezasedena, in sicer ministrstvo za kmetijstvo in pravosodje, kateri je že pred tem ponudil Slovenski ljudski stranki, kolikor bi vstopila v vlado.
Vsi imenovani kandidati za ministre pa morajo pred izvolitvijo ali zavrnitvijo, ki jo bo prihodnji teden opravil državni zbor, še skozi proceduro predstavitve svojega programa oz zaslišanja pred odbori oz. komisijami državnega zbora. Ti pa lahko o kandidatu dajo pozitivno ali negativno mnenje. Glede na sestav teh teles je pričakovati precej zapletov, saj imajo v kar osmih večino poslanci opozicijskega pomladnega trojčka.Ti so že prvi dan, v torek od štirih kandidatov zavrnili kar tri, med temi tudi dosedanjega finančnega ministra in kandidata za naprej Mitjo Gasparija. Zelo zamotano proceduro poslovnika in seveda potrditev predlagane vlade lahko rešijo samo poslanci, če se jih 46, tako kot za mandatarja, na tajnih volitvah odloči za Drnovškov vladni predlog.
J.R.
Mandatar Janez Drnovšek (desno) s predsednikom Slovenske ljudske stranke, stranke zamujenih priložnosti, Marjanom Podobnikom
Pretresla nas je vest, daje v svojem 76. letu, v torek, 28. januarja 1997, na posledicah prometne nesreče nepričakovano umrla
Milena Gröblacher, roj. Mohar
častna predsednica Zveze slovenskih žena, članica nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij, članica odbora Zveze koroških partizanov, članica nadzornega odbora Slovenskega šolskega društva in članica Slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« v Škocjanu.
Bila je velika osebnost in nesebična politična in prosvetna delavka v prid slovenske narodne skupnosti. Njena izredna priljubljenost je pričala o njenem odprtem in pokončnem značaju Zaslužno rojakinjo bomo ohranili v častnem spominu!
Žalna seja za pokojnico bo v soboto, L februarja 1997, ob 12.30 v društveni sobi Posojilnice-Bank Škocjan. Pogreb bo v soboto, L februarja, ob 14. uri, na pokopališču v Škocjanu.
Zveza slovenskih žena Zveza slovenskih organizacij Zveza koroških partizanov Slovensko šolsko društvo SPD »Vinko Poljanec«
Celovec, Škocjan, 29. januarja 1997
RAZSTAVA V ŠENTJANŽU
Denar - danaro - Geld
Pod tem naslovom razstavljata svoja slikarska dela v k & k centru v Šentjanžu dva mlada umetnika: Niko Sturm in Oliver Marčeta. Nenavaden naslov, kakršnega se v umetnosti običajno izogibajo, je za oba umetnika izziv, saj je denar po njunem mnenju tudi samo del okolja, predmetov, med katerimi poteka človeško življenje.
Niko Sturm je doma v Svinči vasi pri Celovcu in že tri leta študira slikarstvo na Dunaju pri prof. Atterseeju. Skupaj s klubom slovenskih študentk in študentov na Dunaju so organi-
zirali razstavo (na pomoč pa je priskočila tudi Slovenska prosvetna zveza), ki bo na ogled tudi na Dunaju, v Ljubljani, Mariboru, v Trstu in Gorici. Obiskovalcem je na voljo tudi izredno lep in kar dragocen katalog.
Oliver Marčeta prihaja iz Slovenije, iz Oneka pri Kočevju. Kot karikaturist in ilustrator je že delal za slovenske revije in časopise (Delo, Pionirski list, Tribuna itd.). Začel je študirati na ljubljanski likovni akademiji, potem pa odšel študirat na Dunaj. Razstavljal je že v Ljubljani, Litiji, Kočevju, nekajkrat v Celovcu ter na Dunaju.	S. vv.
SPD »DANICA« vabi na predstave
ödön von J^prvath
sem pa tja
Mn undhffr
Miri jan Hifltirmir
PriBi««/»:
07.02.97,	20.00 OB. 02.97, 19.30
18.02.97,	14.00
HulturjO*. n*ntca Ser.tprinai/St, P vi «us
RAZSTAVA IN KONCERT NA RADIŠAH
Dva umetnika, enovit kulturni večer
Glasbenik in slikar Franci Ogris
Kantavtor Jani Kovačič
Prav prijetno kulturno prireditev je v svojem kulturnem domu v soboto zvečer pripravilo Slovensko prosvetno društvo Radiše. Po svoji vsebini je združila dve umetniški zvrsti -likovno in pesmarsko, vendar sta se lepo dopolnili. V svojem drugem udomačenem društvu je postavil na ogled svoje slike Bilčovščan, sicer glasbeni učitelj na Radišah, Franci Ogris. Doslej manj znani likovni umetnik je presenetil z veliko-formatnimi slikami, na katerih, kot sam pravi, združuje abstraktnost likovne in glasbene umetnosti. V predstavitvenem
razgovoru s predsednikom društva Tomažem Ogrisom je orisal svojo študijsko pot v Ljubljani, ob umetniškem delu pa se ukvarja tudi s kmetijstvom. Uporablja tehniko olja, kombinirano z zelo staro tehniko, imenovano enkavstika. To je v bistvu slikanje z raztopljenim čebeljim voskom in v določenih razmerjih mešanim z laki. Tako nastajajo motne re-ljefne slike, ki s svojimi strukturami v kombinaciji z bleščečimi laki dajejo poseben ekspresionističen vtis. Franci Ogris svojih slik še ne prodaja.
' Drugi del prireditve je za-
polnil znani kantavtor iz Ljubljane Jani Kovačič, letošnji dobitnik nagrade Frana Milčin-skega-Ježka, ki ga za humor in satiro podeljuje slovenska radiotelevizija. Njegov radiški nastop je bil ubran predvsem na vsebinsko lažje zabavne pesmi z vključevanjem poslušalcev, ki so se kar pridno odzivali. Mednje pa je vključil tudi nekaj socialnokritičnih kot npr. Delam kot zamorc in Desetnica Alenčica. Poslušalci so Kovačičevo sicer nekoliko neobičajno kantavtorsko interpretacijo sprejeli zelo toplo.
Jože Rovšek
AKO hitro se IV leto obrne, občutimo, ko nas prehitevajo pomembni datumi oz. prazniki. Skoraj vsako leto nas kar nekako neprijetno preseneti 8. februar, slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan, kakor ga pogosto imenujemo. Vsaj mene nekako zaboli, da se ob njem, razen dveh proslav, ne dogaja nič ali skoraj nič. Spomnim se, da sva se nekdaj, menda je tega že deset let, s tedaj na Koroškem močno razprodanim režiserjem Petrom Militarovom pogovarjala, kako slovenski kulturni praznik vnesti in zasidrati tudi v koroških slovenskih prosvetnih in kulturnih društvih. Predlogov in načrtov je bilo kar nekaj, danes pa Militarova skoraj ni več med nami in tudi praznovanje kulturnega praznika je prav tako kilavo kot nekdaj. Težko pripravljena skupna prireditev v ORF-teatru in pa društvena prireditev kapelske Zarje nas res ne bi smeli zadovoljiti. Kje je preostalih 35 in še več društev, katerih se kulturni praznik niti ne dotakne?
Resda nas od osrednjega slovenskega kulturnega prostora ločijo visoke Karavanke. Bolj kot geografska ovira pa nas ločujejo duhovne pregrade. Slovenski kulturni praznik nikoli ni bil v naši splošni kulturni zavesti, nikdar se nismo zavedli, da je vse prizadevanje
za narodnostno enakopravnost, za jezik in pesem pravzaprav kulturni boj. Tega očitno v naše ljudstvo ni uspel vsaditi niti narodnoosvobodilni boj. Zavest je ostala zasidrana v nekaj posameznikih, ki še poznajo velik smisel Prešernovega poziva »Žive naj vsi narodi, ...«, ki še razumejo Cankarjevo vizijo »Jaz bratje pa vem za domovino« in tisti prečudovit esej o beli krizantemi.
In vendar smo Slovenci, gledano v celoti, srečen narod. Kot edini imamo svoj kulturni dan, spodaj v matici celo kot državni praznik. Srečen narod tudi zato, ker ta praznik izvira iz najtežjih časov, iz narod-
noosvobodilnega boja, ko smo se kot drevo v viharju zavedli svojih korenin, ko so nam vizionarske, skorajda preroške besede Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Otona Zupančiča, Karla Destovnika-Kajuha, Franceta Bevka ter mnogih drugih ustvarjalcev kazale pot v prihodnost, ko so jih kulturniki -skladatelji, slikarji, dramski igralci in pevci - znali osmisliti in jih umestiti v smisel svobode in enakopravnosti.
Se bomo tudi mi, v naših društvih, kulturnih centralah, v naši vsakdanji kulturi zavedli, da je vse, kar počnemo, v svojem bistvu kulturni boj?
KOMENTAR
Jože Rovšek
Spet kulturni praznik
KNJIŽNA NOVOST
A. P. Pittler: Bruno Kreisky
Dr. Bruno Kreisky na razgovoru o manjšinskih vprašanjih z jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom Titom
Bruno Kreisky je bil prav gotovo kancler, ki je drugi republiki dal svoj nezamenljiv pečat. »Era Kreisky« je pomenila velike spremembe v avstrijskem družbenem življenju, v svetu pa je stalo njegovo ime za posredovanje v kriznih žariščih.
Dunajčan Andreas P. Pittler, zgodovinar, germanist in politolog, je raziskal pot te markantne osebnosti od otroštva (rojen je bil leta 1911) in mladostne dobe, ko se je priključil združenju socialističnih srednješolcev, preko medvojnega eksila na Švedskem in povojne diplomatske poti in seveda časa njegovega kanclerstva pa do smrti 29. julija 1990. Bogato življenje Kreiskega je prikaza-
no v kontekstu s političnim in socialnim položajem Avstrije in Evrope.
Danes se sicer marsikaj ve povedati o tedanjem gospodarskem razcvetu in relativni blaginji, a dejstvo je, daje v tistem času vladal optimizem in zagon. Pittler se zaveda tedanje evforije in je tudi dovolj kritičen, da osvetli tudi kanclerjeve temnejše plati.
Knjiga v žepni izdaji (160 strani) je zelo priročna, predvsem pa informativna. Bogato je opremljena s fotodokumentacijo, z njo pa ne spoznamo pob-liže samo lik Bruna Kreiskega, pač pa avstrijsko politiko v njegovi dobi v odlično analiziranih vzročnih zvezah. S. VV.
LJUBLJANA
Umrl
dr. Ivan Sedej
V Ljublani je mnogo prerano umrl znani slovenski umetnostni zgodovinar in etnolog dr. Ivan Sedej. Rodil se je leta 1934 v znani družini slikarja Maksima Sedeja. Študiral je na ljubljanski filozofski fakulteti in po diplomi leta 1966 doktoriral. Deloval je kot priznani konzervator in kritik. Bil je zelo ploden tudi v svojem znanstvenem delu. Napisal je številne razprave izdal nekaj knjig iz etnološkega področja, zadnje njegovo delo pa je bilo Sto naj-lepših cerkva na Slovenskem.
Dr. Sedej pa je bil zelo znan tudi med koroškimi Slovenci. Kot vpliven slovenski etnolog in direktor Etnografskega muzeja v Ljubljani je imel velike zasluge za ureditev etnografske zbirke Slovenske prosvetne zveze, saj se je zelo zavzel za pridobitev finančnih sredstev in zbral krog sodelavcev, ki so predmete strokovno restavrirali in jih pravilno umestili v etnografsko dediščino na Koroškem in vsem slovenskem prostoru. Kot kritik in analitik je predstavil številne likovne razstave in njihove avtorje in s svojimi strokovnimi prispevki sodeloval tudi v koroškem periodičnem tisku. J. R.
DRUŠTVO "KULTURNI DOM PLIBERK "
obvešča, da daje v najem sledeče prostore:
■	kavarno v skupni površini 112 m2
■	pisarniške prostore oz. prostore za trgovino v 1. nadstropju v skupni površini 202,5 m2.
Kulturni dom Pliberk je v zidavi med Posojilnico-Bank Pliberk in Zadrugo-Market Pliberk ob Velikovški cesti. V njem bo športna dvorana, kulturna dvorana, trgovini in omenjena prostora. Zgotovitev in otvoritev projekta je predvidena v septembru 1998. Zaenkrat je še možnost sooblikovanja notranje ureditve prostorov. Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov: Društvo »Kulturni dom Pliberk«, Velikovška cesta 10, 9150 Pliberk
Tradicionalni Hodiški ples, ki so ga preteklo sobodo zvečer pri Svetiju na Plešerki izvedli prizadevni prosvetarji domačega društva »Zvezda«, je privabil številne obiskovalce iz skoraj vseh krajev Gur. Najštevilčnejši poleg domačinov so bili Ško-fičani in Bilčovščani, opaziti pa je bilo celo Kotmirčane. Domači oktet jih je ob začetku pozdravil z glasbenim prispevkom, ansambel Tonija Hervola pa jih je odlično zabaval, tako da so se veselo vrteli. Na voljo je bil tudi srečolov z bogatimi in koristnimi dobitki. Po nekaj manj uspešnih in slabše obiskanih plesih so organizatorji letos lahko res zadovoljni.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 30. 1.
TINJE, v domu
9.00	Puberteta - napeti čas za otroke
9.00	»Sodobno kmetijstvo ob izzivu EU« - za mlade kmetice in kmete
CELOVEC, v Modestovem domu - Pevski zbor »Gallus«
19.00	Občni zbor »Jakob Petelin Gallus«
PETEK, 31. 1.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
10.00	»Zaklad kapitana Ahaca«, igra domača otroška skupina
TINJE, v domu
18.00	Seminar »Ne reci da, če hočeš reči ne« (do sobote ob 18. uri)
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja« in »V. Polanšek«
19.30	Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pod geslom »Vse je pesem«
PLIBERK, v farni dvorani - MoPZ »Kralj Matjaž«
19.30	»Domača pesem jim bo vedno pela« - nast. MePZ Podjuna, ansambel Korenika, pevska skupina Lira iz Maribora in MoPZ »Kralj Matjaž«. Koncert je v čast Milki Hartman in pionirjem MoPZ »Kralj Matjaž«
SELE, v farnem domu - DSG Sele/Zell
19.30	Redni občni zbor športnega društva DSG Sele in predavanje Peter »Paco« in Jožko Wrolich »O problemih avstrijskega športa«. Pred obč. zborom ob 19. uri maša za športnike v cerkvi
ŠENTJANŽ, v k & k - SPD »Šentjanž«
20.00	Prvo zasedanje pustnih norcev; karte samo v predprodaji ali rezervacije po telefonu 04228/3033!
SOBOTA, 1. 2.
TINJE, v domu
9.00	Seminar »Samozavestno nastopati«, vodi Rosalie Stornik
GLOBASNICA, v farni dvorani - SKD Globasnica
14.30	Veseloigra »Lažnivka«, nast. mladinska igralska skupina iz Kotmare vasi
BILČOVS, v avli ljudske šole - SPD »Bilka«
19.30	Janez Menart: Balade; nastopa gledališka skupina z Radiš
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD »Danica«
20.00	Ples Danice, igra ansambel »Alpe Adria Sekstet«
SVEČE, pri Adamu - SPD »Kočna«
20.00	Pust s Kočno; za ples igrajo »Briefelsdorfer Musikanten« in družina Goritschnig. Maske zaželene. Vstopnina 40 šil.
NEDELJA, 2. 1.
SVEČE, na pokopališču - Zveza koroških partizanov
11.00	Spominska svečanost ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža
ŠMIHEL, v farni dvorani - KD Šmihel
11.00	»Zaklad kapitana Ahaca«; gostuje otroška igralska skupina iz Borovelj
OBIRSKO, pri Hirsovi kajži - Alpski klub Obir
11.00	16. sankaška tekma
RADIŠE, na Zgornjih Rutah - SPD »Radiše«
14.00	Smučarska tekma v veleslalomu
GLOBASNICA, pri Šoštarju - Društvo upokojencev Pliberk
14.00	Veseli pust; na sporedu petje, šaljivi prizor, ples pa še kaj... Maske zaželene, za prigrizek in osvežilo bo poskrbljeno
LOČILO, nad Posojilnico-Bank - SPD »Dobrač« in SPD »Žila«
16.00	»Zaklad kapitana Ahaca«; gostuje otroška igralska skupina iz Borovelj
TINJE, v domu
19.00	Spominska slovesnost v čast prof. Milki Hartmann ob njenem 95. rojstnem dnevu
20.00	Odprtje razstave slik-freskalk Jožeta Vodlana iz ZDA
TOREK, 4. 2.
ŠENTJANŽ, v k & k - SPD »Šentjanž«
20.00	Ponovitev prvega pustnega zasedanja
SREDA, 5. 2.
ŠKOFIČE, nad Posojilnico-SPD »Edinost«
10.30	»Zaklad kapitana Ahaca«; gostuje otroška igralska skupina iz Borovelj
CELOVEC, v ORF teatru, Sponheimerstr. 13 - SPZ, KKZ
19.00	Prešernova proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Spored bodo oblikovali igralci SPD »Radiše« z Baladami Janeza Menarta
ČETRTEK, 6. 2.
CELOVEC, v Modestovem domu - KKZ, MePZ »Gallus«
19.30	Koncert Luke Debevca
ŽITARA VAS, v kulturnem domu KUMST - KUMST
20.00	Glasbeni variete Die Niederträchtigen »Frauen - Morde -Lustbarkeiten«
PETEK, 7. 2.
ŠENTJANŽ, v k & k - Slovenska prosvetna zveza
19.30	Die Niederträchtigen: »Frauen - Morde - Lustbarkeiten«; glasbeni variete
VOGRČE, pri Florjanu - KKD Vogrče
20.00	Pustnija
SOBOTA, 8. 2.
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD »Valentin Polanšek«
20.00	Pustni ples; igra »Trio Pavlič«. Vse šeme bodo nagrajene!
Vronova Mici
Slavljenka Marija Benko
Pred dnevi je pri svoji hčeri v Kotmari vasi praznovala svoj 85. rojstni dan Marija Benko -Vronova Mici. Domačija slavljenke stoji na koncu kotmirske vasi. Pred nekaj desetletji so še po vsej vasi stali in mleli domači mlini, saj je bila voda edino bogastvo naselja in mlini so
Slovensko društvo upokojencev Pliberk
vabi na
dopust v Izoli
od nedelje, 16. marca do sobote, 22. marca 1997
Cena za 6-dnevni paket na osebo 2000 šilingov. Doplačilo za enoposteljno sobo 70 šil. na dan. Prijave prejema Helena Močnik, 9143 Šmihel 42, tel. 0423513040.
- 85 let
bili prednikom edini vir dohodkov, kajti njihova zemlja je bila precej daleč od doma, tako da so pol časa pustili na poti. Prišel je čas industrializacije, mlini ob potoku so utihnili, ljudje pa so odšli s trebuhom za kruhom. Naša slavljenka pa kljub temu ni obupala in je ostala na domu, večer življenja pa zdrava uživa pri svoji hčeri v Kotmari vasi. Za njeno narodno pokončnost in vesel značaj se ji zahvaljujejo znanci in člani društva »Gorjanci« ter ji želijo še mnogo zdravja in izpolnitev vseh njenih želja.
SPD »ZARJA«
SPD »VALENTIN POLANŠEK«
vabita na
prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pod geslom
»Vse je pesem«
v petek,
31. januarja 1997, ob 19.30
v farni dvorani v Železni Kapli
Slavnostni govor:
Miha Travnik, ravnatelj Ij. šole
Slovenska študijska knjižnica
Ob slovenskem kulturnem prazniku so na voljo knjige o Prešernu
Joža Glonar:
Delo Franceta Prešerna France Prešeren:
Gedichte, Krst pri Savici, Pesnitve in pisma, Poems (angl.), Poezije doktorja Franceta Prešerna, nemški prevodi njegovih pesmi, Prešernova Zdravljica (faksimile), Prešernovi nemški soneti, zvočni posnetek Pusti
pevcu peti, Sonettenkranz, Sonette des Unglücks, Prešeren v upodobitvah, Prešernova bibliografija
Janko Kos:
Prešeren in njegova doba Janez Kušič: Sodobniki o pesniku dr. Francetu Prešernu in še mnogo drugega!
Knjižnica je odprta ob ponedeljkih in torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih pa od 8. do 16. ure.
Veselimo se vašega obiska!
Marija VVicher iz Miklavčevega - 60-letnico; Paula Nočnik iz Deščic pri Šentilju - 65-letni-co; Lonca Igerc z Ziljske Bistrice - 40-letnico; Tini in Willi Janesch - 65 let skupnega življenja; Franc Dolinšek z Bele pri Železni Kapli - 75. rojstni dan; Dora Blažej z Letine, Marija Piko iz Vidre vasi, Katarina Marketz iz Globasnice, Foltej Žagar iz Večne vasi -osebne praznike; Marija Lipnik iz Prible vasi - 70. rojstni dan; Paula Zalesnik iz Šmar-jete - rojstni dan; Antonija Podgornik z Apač - rojstni dan; Marija Maurer - 70. rojstni dan; Marija Witternig iz Globasnice - 80. rojstni dan; Marija Hanin iz Vidre vasi -
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJA
ČETRTEK, 30. 1.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja.
PETEK, 31. 1.
18.10 Kulturna obzorja.
SOBOTA, 1. 2.
18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca.
NEDEUA, 2. 2.
6.08 Dobro jutro, Koroška -Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel (mag. Mirko Isopp). 18.00 6x6
PONEDELJEK, 3. 2.
18.10 Kratek stik TOREK, 4. 2.
18.10 Otroška oddaja.
SREDA, 5. 2.
18.10 Glasbena mavrica.
21.04 do 22.00
Slovenski kulturni praznik. (Osrednja proslava KKZ+SPZ v ORF-teatru)
PRAZNUJEJO
dvojni praznik; Nežka Tomazin iz Vidre vasi - osebni praznik; Manfred Skubel s Suhe -osebni praznik; Metka Borot-schnig iz Podkraja pri Pliberku - dvojni praznik; Johi in Joži Ošina iz Koprivne pri Železni Kapli - 33. rojstni dan; Marija Rožman iz Kota pri Pliberku -80. rojstni dan; Paula Auprich iz Globasnice - dvojni praznik; Neži Čekon iz Vinogradov pri Žitari vasi - dvojni praznik; Marija Čertov iz Sel - 60. rojstni dan; Nani Mak, Moni Užnik in Pepca Mak - osebne praznike; Agnes Neubersch iz Kono-vec - dvojni praznik; Doroteja Komar z Metlove, Marija Ku-
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 2. 2.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 3. 2.
01.45 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Dvojezičnost v javnosti: Nekatere občine se je še otepajo.
I Kitajska se zanima za Koroško nacionalno partnerstvo.
I »Vse je pesem«!: Slovenski kulturni praznik v Železni Kapli.
I Kmetijstvo na poti v tretje tisočletje: izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje sta poglavitna pogoja za prihodnost kmečkega stanu.
I Niko Sturm in Oliver Marčeta: Mlada umetnika v k&k centru v Šentjanžu.
I Košarka: Slovenski juniorji na poti v finale koroške lige - kmalu pod novim imenom?
chling z Dobrove, Marija Mo-kina iz Vjasc in Jurij Pečnik iz Podjune - osebne praznike; Sarah Rogavnik - 8. rojstni dan; Franc Notsch s Čemernice pri Šentjakobu - rojstni dan; Jožef Perdacher iz Holbič - rojstni dan; Franc Rozman z Bele pri Železni Kapli - 70. rojstni dan; Tomi Ogris iz Tue pri Radišah - rojstni dan; Heinrich Li-pusch iz Remšenika - dvojni praznik; Johanna Ulbing in Tone Schellander iz Šentjakoba - osebna praznika; Vinzenz Paulitsch in Tili Smrtnik z Obirskega - osebna praznika; Paula Lorberk iz Remšenika -75. rojstni dan; Jože in Marija Kofler iz Šentjakoba - 65-letni-co skupnega življenja.
SLOVENSKI
VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30, 33.34 in 40 faks 046 3/51 43 (K) 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00. faks 0 46 3/5143 (K) 71
Tisk
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 (X) 71
^*PETsmo tik pred ^semestralnimi počitnicami in kdor ima otroke v šoli, ve, kaj to pomeni. Pri marsikom - pri starših in otrocih -raste tiha bojazen: bo naredil/a? In če gre zadeva mimo (beri cvek v šoli), potem ne manjka dobrih sklepov za v bodoče (s strani otrok), ne manjka tudi ne očitkov (s strani staršev), pa tudi ne sa-moočitkov (s strani obojih).
Starši stresajo svojo slabo voljo nad otroki, na tihem si očitajo, da so se premalo kontrolirali, se brigali ali pomagali otrokom. Otroci na tihem sklenejo, da »bo odslej drugače«. Včasih vse to pomaga, včasih ne. Poznamo to.
Najvažnejše je, da se zavedamo, da je »cvek«,
»flek«, »šus«, posebno ob semestru, opozorilo. Skoraj ga ni otroka, ki bi v resnici ne zmogel šolske snovi, nekateri slabše, drugi bolje. A nekateri potrebujejo pomoč. Starši obupujejo: kako sem se pa moral/a jaz učiti, meni ni nihče nikoli pomagal. Zase se učiš, ne za starše ali za šolo. Tudi to poznamo.
Vendar se je treba zavedati: nezadostna ocena ni katastrofa, ni življenjski poraz in ne ocena osebne vrednosti. »Cvek« je spodrsljaj in v življenju se je treba naučiti, da se spet poberemo, če nam spodrsne. Malo
KOMENTAR
Sonja Wakounig
zaboli, a gremo dalje. Če močno boli, je treba priskočiti na pomoč. Najbolj grozno je, če je kdo na tleh, potem ga pa kdo zaradi tega še natepe! Pa naj se potem še kdo čudi, če se ubožec ne pobere!
Vsako leto je nekaj samomorov med mladino, ko delijo spričevala. Slaba volja staršev je razumljiva, a otroka ne sme pripeljati v tako strašen obup, da ne vidi drugega izhoda kot smrt! Vzroki za neuspeh so različni, tako kot so si različni ljudje. Enotnega recepta ni, češ: uči se. Jasno, da brez tega ne bo šlo, a morda bi pomagal pogovor z otrokom: Kaj misliš ti, na kakšen način bi se dalo popraviti oceno ali ocene?
ZA NAŠE PLANINCE
Uspela odprava na Antarktiko
Spričevala, spričevala
Včasih smo starši presenečeni, da otroci kar dobro vedo, kako bi šlo in kaj je bilo napak. Prav tu bi jih bilo treba podpreti, ko po nekaj tednih splahnijo dobri nameni ali pa se delo odlaga »na jutri«. Očitki, grožnje, odklonilen odnos staršev do otroka, včasih celo fizično nasilje od klofute dalje so izraz nemoči, a z nemočjo ne bodo otroci popravili nobene ocene in šole gotovo ne vzljubili. Morebiti pa vendarle z ljubeznijo in podporo. Zato smo starši navsezadnje tu. ■
Trije slovenski alpinisti, Viki Grošelj, Stane Klemenc in Rafko Vodišek, ter dolgoletni Grošljev soplezalec Stipe Božič iz Splita s svojim snemalcem so 30. decembra odpotovali proti Antaktiki, da bi na tem kontinentu osvojili najvišji zaledeneli vrh, 5140 metrov visoki Mt. Vinson.
Na Antarktiki, na naši južni zemeljski polobli, je sedaj poletje in zato ves dan svetlo. Ker
sonce ne zatone, je to za alpiniste zelo ugodno, ker jih ni treba skrbeti, da bi jih prehitela noč. Resne težave pa jim je povzročal hud mraz, saj se sedaj temperatura na Antarktiki giblje med -10 in -40 stopinjami Celzija, proti vrhu gore pa je še bolj mrzlo. Po poročilih je slovenska odprava uspela, poleg Mt. Vinsona pa se je povzpela še na pet doslej neosvoje-
nih vrhov. Vodja odprave Grošelj se je z vrha Mt. Vinsona odsmučal v dolino.
Z osvojitvijo Mt. Vinsona so slovenski alpinisti izpolnili serijo naj višjih osvojenih vrhov vseh kontinentov - Denalija v Severni Ameriki, Aconcague v Južni Ameriki, Elbrusa v evropskem Kavkazu, Mt. Ever-esta v Aziji in Mt. Kousisca v Avstraliji	■
PISMO BRALCA
Misli o kulturi in gospodarstvu
Glavnopoklicni tajnik Slovenske prosvetne zveze v zadnji številki Slovenskega vestnika (SV št. 3, 2894, str. 4) v svojem komentarju trdi - po našem mnenju brez vsake osnove - da prihajajo od gospodarstvenikov zahteve oziroma želje, da bi Avstrija oziroma Slovenija zmanjšali podpore ali dotacije našim društvom in kulturnim organizacijam.
Izjavljamo, da to nikakor ne drži. Kulturne organizacije naj dobivajo subvencije, ki si jih izborijo. Tudi gospodarstveniki smo obiskovalci kulturnih prireditev in sodelujemo (ali smo sodelovali) v raznih društvih, zborih, igrah itd. Edino vprašanje, ki po našem
VODORAVNO: 1. nekdanji drobiž v Avstroogrski 6. podzemni kop premoga ali rudnin 11. reka v Angliji 12. znamka francoskega avtomobila, tudi franc, »prijatelj« 14. del imena največjega diamanta na svetu (»Ko-i-...) 15. kratica nogometnega moštva iz Gradca 16. volovska antilopa, elen 18. glavni števnik 19. »ljudska republika« 20. majhen plod iglavcev 22. rimsko štiri 23. večje mesto v zgornjem Rožu 25. krama, šara 27. večja površina zemljišča 29. slovenski pisatelj (Janko) 30. češka pritrdilnica 32. nekdanja merska enota za delo 33. cerkvena pesem (gregorijanski...) 35. napad na politično osebnost 38. latinsko ime za janež 40. oblika ženskega imena Ana 41. "Republika Slovenija" 43. ženske, ki kaj iščejo 45. kemijski znak za klor 46. pojav na vodi 48. grška muza gledališča 49. reka v Angliji 50. ime pisatelja Cankarja 52. industrijska rastlina (blago) 53. nekdanje glavno mesto Nemčije 54. nakana 55. dišavni dodatek k jedem NAVPIČNO: I. način šivanja rokavov pri plaščih 2. Ober, Oger 3. vekanje, plakanje 4. okrajšava za neznanca 5. vrsta drobne čebule 6. manjša reka v Sloveniji 7. okrajšava za »dne« 8. biblijski očak z barko 9. naelektreni delci atoma 10. trušč, ropot 13. slovenska operna pevka (Lipovšek) 16. vulkan na Siciliji 17. krajša beseda za 10 gramov 20. prebivalci Selc 21. zelenjava z oranžnimi, podolgovatimi plodovi pod zemljo 23. slovenski dirigent (Danilo) 24. ime mladinske pisateljice Golob
26. če, ali 28. nekdanji turški poglavar 31. kar se otaja 33. ogrski kralj (Matjaž, Mathias Corvinus) 34. del knjige ali drevesa 36. eni-ca 37. nadarjenost 39. potegnjena koža z glave, mučenje, ki so ga uvedli francozi v severni Ameriki 42. največja slovenska reka 44. krilo rimske konjenice 45. v denarju izražena vrednost predmeta 47. loščilo, prevleka 49. domačija 51. kratica za "na levo" 53. ime filmske igralke Derek
Rešitev št. 60
VODORAVNO: 1. SLINAR 6. KIKLOP 11. PECA 12. HUR 13. DEAR 14. ODA 15. PONEV 17. AZE 18. MA
19. SL 20. OTEP 22. AN 23. STOL 25. AZOV 27. NAPOTEK 30. ALEKS 32. VON 33. KOP 35. IRA 36. NANOS 38. LOKVANJ 41. AGAR 43. MAKS 44. SK 46. APOTEKA 48. AŽ 49. TLA 51. ATENE 52. ATI 53. OERE 55. ONE 56. ZVON 57. PRIPOR 58. KANELA
NAVPIČNO: 1. SPOMIN 2. LEDA 3. ICA 4. NA 5. RHO 6. KREJA 7. KD 8. LEA 9. OAZA 10. PRENOS 15. PLOT 16. VEZA 19. STONOGA 21. POLIVKA 23. SPONA 24. LEK 26. VERAS 28. AVA 29. KOL 31. KAN 34. POMENEK 36. NASTOP 37. SAPA 39. KAKE 40. JUŽINA 42. ROTOR 45. KLER 47. TEN 48. ATOL 50. ARI 52. AVE 54. EP 56. ZN
KRIŽANKA
Sonja Wakounig
mnenju pri tem sploh nastaja, je gospodarno poslovanje naših obeh kulturnih central. Ali sta dve centrali ob naši majhnosti sploh potrebni? Tu vidimo potencial za racionalizacijo, pa ne v to smer, da bi kultura potem dobivala manj denarja, ampak v smer racionalnejše porabe tega denarja v dodatne kulturne namene, ki pa ga zdaj deloma porabijo samo za vzdrževanje dvojnih struktur.
Slovensko gospodarstvo na Koroškem pa upravičeno zahteva, da se ga tudi pospešuje podobno kot kulturne organizacije. Kdor je v zadnjem času zasledoval pisanje koroških časopisov, je mogel tam izvedeti, da KWF (Kärntner Wirtschaftsförderung) namenja gospodarstvu letno okoli 220
milijonov šilingov pospeševalnih sredstev, kulturni referat dr. Ausserwinklerja pa ima letno za deželno pospeševanje kulture na razpolago okoli 400 milijonov. Razmerje 2:1 v korist kulture. Nekateri so to kritizirali, drugi pa odobravali.
Tako ali nekoliko manjše razmerje bi si želeli tudi med našim gospodarstvom in kulturnimi ustanovami. Naši ljudje tudi vedno iščejo zaposlitev, da si lahko zagotovijo osnovne življenjske potrebščine. Brez tega tudi kultura ne bi uspevala. Zato je važno, da se najde tudi večje razumevanje za gospodarstvo pri vodilnih v narodnih in kulturnih organizacijah.
Slovenska gospodarska zveza mag. Joži Picej
ODGOVOR
Pregovor pravi: vsak berač svojo malho hvali. Kulturne organizacije smo pač zato tu, da se brigamo za kulturo, gospodarske pa imajo spet drugačne poglede in naloge. Vsaka družba funkcionira šele, kadar različne veje dopolnjujejo druga drugo. Uspešnost raznih vej pa je odvisna od ljudi in seveda od financ. Gospodarstvo običajno ustvarja materialno podlago družbe, kultura je njena nadgradnja in v nasprotju z gospodarstvom le redkokdaj dobičkarska.
Kot kulturniki se ne nameravamo ukvarjati s špekulacijami, ali je Slovenska gospodarska zveza potrebna ali ne. O tem naj odločajo člani te zveze, ki morajo pretehtati njeno gospodarsko potrebo in upravičenost. Naj spomnim le na to, da bi kultura lahko kar precej let lahko živela od denarja, ki je šel v izgubo pri gospodarstvu (IPH, Posojilnica Borovlje, Posojilnica Celovec, pa še kaj bi se našlo).
Prav tako pa želimo, da o upravičenosti in potrebi kulturnih
central odločajo kulturniki. Vsaka od organizacij ima svoje odbore, ki nadzorujejo delovanje in so vse prej kot negospodarni pri namenjanju oz. uporabi sredstev v kulturne namene. Ob »naši majhnosti« imamo - obe organizaciji - kar lepe uspehe in posebno ponosni smo na dejstvo, da dosegamo iz leta v leto boljše uspehe tudi na ravni kvalitete. Za Slovensko prosvetno zvezo lahko trdim, da bi potrebovali za »vzdrževanje struktur« še enkrat toliko denarja, da bi mogli uresničiti vse projekte, ki si jih želimo, a žal smo že zdaj zracionalizirani. Domnevam, da tudi pri KKZ ni drugače. Tudi o racionalnosti ali neracionalnosti organizacij imamo dovolj kompetentnih v lastnih vrstah, ki imajo tudi vpogled v dejansko stanje in ne govorijo o teh stvareh na pamet.
O pomenu kulture za »našo majhnost« sem pisal že v prejšnji številki. Rad pa bi mimogrede omenil, da so nameščenci kulturnih central tudi »naši ljudje«, ki si zagotavljajo pri nas »svoje življenjske potrebščine«.
Dr. Janko Malte, tajnik SPZ
ZVEZA BANK reg. z. z o. j.,
Bank und Revisionsverband, reg. Gen. m. b. H.
V Celovcu oddaja v najem stanovanje (10.-Oktober-Straße 19, 3. nadstropje) s tremi sobami, eno kuhinjo, dvema straniščema in z enim dodatnim prostorom.
Obrnite se na: Zveza Bank v Celovcu Pavličeva ulica 5-7 v. r. mag. Uranku 0 46 3/51 23 65-66
Tudihajmlajši so se korajžno spustili po tehnično zahtevni progi
SANKANJE V LEPENI
|^RETEKLO soboto in nede-■ ^ ljoje bil za Slovensko športno društvo Obir velik dogodek. Prvič v svoji zgodovini je organiziralo zvezno prvenstvo ASKÖ z mednarodno udeležbo. Udeležili so se ga sankaši iz skoraj vseh zveznih dežel, Slovenije in celo iz daljnje Poljske. Naravno progo v Lepeni-Koprivni so organizatorji SSK Obir odlično pripravili, kar je zahtevalo na tisoče delovnih ur. Tudi vreme je bilo za konec tedna tekmi zares naklonjeno in primerno. Proga je bila dolga 820 metrov, višinska razlika je znašala 120 m, poprečna strmina 14 odstotkov, največja hitrost pa 90 km na uro. Na startu je bilo skupno 70 tekmovalk in tekmovalcev v različnih starostnih skupinah. Na sobotnem tekmovanju (vozili so prvi tek) je večina sankašev vozila še nekoliko previdno, tudi proga je bila nekoliko mehkejša zaradi višjih temperatur. Ponoči pa se je vendar ohladilo, proga je bila v nedeljo trda in gladka in skoraj vsi so v drugem teku izboljšali čas vožnje. Nov rekord na progi pa je v nedeljo postavil novi zvezni prvak in najhitrejši dneva Korošec Guido Hilgartner s časom 50,26 sekunde.
Kogoj zvezni prvak ASKÖ!
Ob progi so se zbrali tudi številni navdušeni obiskovalci in navijači, ki so še posebej domače tekmovalce glasno podpirali. Domačin Toni Kogoj je v drugem teku progo odlično speljal brez napak (»V prvem teku sem naredil samo eno, vendar veliko napako«, je dejal nadvse srečni prvak) in postal v skupini juniorji zvezni prvak ASKÖ, Harald Sadovnik pa odlični tretji (»Malo sem poškodovan, tako da nisem mogel dati vsega od sebe.«) Trener SŠK Obir Hanzi Smrtnik je bil z lepim uspehom izredno zadovoljen.
Po uspešnem tekmovanju, ki pa žal ni bilo brez nesreče, ranila sta se dva sankaša, je predsednik SŠK Obir Jožko Ma-loveršnik v gostilni Podobnik
ASKÖ prvak Toni Kogoj (levo) s trenerjem Han-zijem Smrtnikom in Haraldom Sadovnikom
razglasil rezultate in podelil nagrade in medalje športnikom. Tudi župan občine Železna Kapla dr. Peter Haderlapp je pozdravil goste in športnike od blizu in daleč. Predstavniki ASKÖ pa so izrazili veliko zadovoljstvo nad brezhibnim potekom prvenstva in se zahvalili za izredno gostoljubnost, katero so jim v teh dneh izkazali Kapelčani. Odlikovan pa je bil tudi Franc Štern, ki že dolgo let vztrajno meri sekunde in metre. Glasbeno so nadvse prijetno športno srečanje popestrili kvartet bratov Smrtnik in Obir-ski fantje. Prav tako je treba omeniti, da so bili vsi udeleženci postreženi s toplim čajem in kranjskimi klobasami, tako da so se vsi dobro počutili. Tudi Miha Travnik je svojo nalogo pri mikrofonu v cilju izvrstno opravil, prav tako pa tudi šef proge Fridi Osojnik. Predsednik SŠK Obir Jožko Ma-loveršnik se je zahvalil Rdečemu križu in zdravnikoma, domači požarni brambi, sponzorjem, županu in vsem številnim pomagačem, ki so pripomogli k uspešnemu poteku zveznega prvenstva.
Mirko Štukelj
PORAZ SŠZ/CARIMPEX I, - SŠK »OBIR« 1 NEODLOČENO
Začetek drugega dela prvenstvene sezone
RUGI del koroškega ekip-mJ nega prvenstva se je za ša-histe Slovenske športne zve-ze/Carimpex 1 in SŠK Obir I iz Železne Kaple začel s porazom oz. z neodločenim rezultatom.
Prvo moštvo SŠZ, ki se je uvrstilo v play-off-tekmovanje za vstop v podligo, je v prvi tekmi končnice podleglo ekipi BSG Bad Bleiberg tesno s 3,5:4,5. Točke za SŠZ so osvojili: Silvo Kovač (1), Arnold Hat-tenberger, dr. Joži Amrusch, mag. Franc Rulitz, Robert He-denik in Borut Živkovič (vsi remi). Naslednji nasprotnik SŠZ je v soboto Rapid Feffemitz.
SŠK Obir (1. razred vzhod) je gostoval v Weitensfeldu in iztržil neodločen rezultat 4:4. Točke za Kapelčane so osvojili Dušan Jokovič, Wolfgang Moser ter ravnatelja Josef Han-schou in Johann Stoßier (vsi po 1). Naslednjo tekmo Kapelčani
igrajo v soboto proti vodečemu na lestvici VST Velikovec II.
Bolj uspešna sta bila nastopa obeh drugih moštev: SŽZ/Po-sojilnica Borovlje II je na Bistrici premagala drugo ekipo iz Sveč s 3:2 (zmagali so Rupert Reichmann, Ivko Ferm in Borut Živkovič), SŠK Obir II
pa je WAC III odpravil kar s 3,5:1,5. Za točke so poskrbeli ravnatelj Johann Stoßier, Peter Jammer, Manfred Topar (vsi po 1) ter Thomas Soukup (remi). Ker je WAC napačno zasedel deske, pa je pričakovati, da se bo zmaga SSK Obir II zvišala celo na 4,5:0,5.	I. L.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 61	Silvo Kovač
Alatorcev - Kan (Moskva 1949)
Ali lahko bela skakača ob pomoči dame obračunata s črnini kraljem, se sprašujemo v nastali poziciji. Skoki skakačev so pogosto nepredvidljivi in nasprotnik težko preračuna vse posledice. Tako je tudi v našem primeru, ko je beli, ki je na potezi, s presenetljivimi skoki obeh »lipicancev« dose-a b c d e f g h gel odočilno prednost.
REZULTATI:
Šolarji 1:1.Thomas Schopf, 2:23,21; 2. Christof Scharf, 3:07,44; 3. Manuel Baumgartner, 3:37,97;
Šolarke 1:1. Melanie Unterberger, 2:27,59 Šolarji II: 1. Staš Kos, 2:14,48 (Tržič);
2. Marko Seebacher, 2:18,45; 3. Miha Meglič, 2:32,40 (Jesenice);
Mladinke 1:1. Verena Weingant, 2:02,34;
2.	Tanja Hueter, 2:10,82 (obe ASKÖ Koroška); 3. Chantal Spreitzer, 2:14,82 Mladinci 1:1. Jure Pohleven, 1:51,78 (Železniki); 2. Philipp Wagner, 1:57,35;
3.	Roman Aschgan, 2:00,23;
Mladinke II: 1. Marlies Wagner, 1:53,03; 2. Katrin Weingant, 1:54,83; 3. Nina Schretter, 1:55,99
(2. in 3. ASKÖ Koroška);
Mladinci II: 1. Wolfgang Schopf, 1:48,76;
2.	Dieter Käfer, 1:50,61; 3. Georg Haas, 1:51,73; 9. Rene Knez, 2:01,95 (SŠK Obir); Juniorke 1:1. Magdalena Hula, 1:50,63 (Polska)
Juniorji I (ASKÖ): 1. Anton Kogoj, 1:49,72 (SŠK Obir); 2. Stefan Käfer, 1:52,12,
3.	Harald Sadovnik, 1:52,58 (ŠŠK Obir) Moški: 1. Guido Hilgartner, 1:41,16; 2. Roland Kallan, 1:42,03; 3. Gerhard Mühlbacher, 1:43,78; 5. Paul Ošina, 1:46,57 (SŠK Obir); 6. Karl Haderlap, 2:04,31 (SŠK Obir); St. moški: 1. Florian Hribernik, 1:46,30 (Sele); 2. Ferdi Weitgasser, 1:56,24;
3. Ewald Marceli, 2:04,58;
SMUČANJE
Užnik deseti!
Na superveleslalomski tekmi v Val d' Isere, ki je štela za evropski pokal, je Šentjanščan Danijel Užnik 9 desetink za prvim Koblarjem (SUO) dosegel 10. mesto. Vodeči v evropskem pokalu, Eberharter, je bil tretji. Na smuku v Sestrieru pa Danijel zaradi slabega vremena ni star-tal. V skupnem seštevku je trenutno po treh tekmah na šestem mestu. Ta teden pa so na vrsti tekmovanja v Kaunertalu, kjer bo tudi Danijel nastopil.
Pokal industrije
Brigite Esel (ŠD Šentjanž) je na tekmovanju na Osojščici preteklo nedeljo, v superveleslalomu osvojila odlično tretje mesto (1:39,05).
Pokal za otroke in šolaije
V Podnu je boroveljski smučarski klub preteklo nedeljo vabil smučarje iz Roža na slalomsko tekmovanje. Na progi je bilo postavljenih 42 vrat.
REZULTATI:
Dekleta II: 1. Michaela Mautz, 1:32,82 (DSG Sele); 2. Bianca Gentilini, 1:33,91 (Šentjanž); 3. Julia Weiss, 1:42,83 (SC Rož) Dečki II: 1. Markus Steiner, 1:18,66 (SK Borovlje); 2. Michael Sablatnik, 1:22,61;
3. Peter Stangl, 1:33,41 (oba Šentjanž) Šolarke 1:1. Kerstin Staffa, 1:21,89 (SV Bače); 2. Christina Scheriau, 1:26,89 (SK Borovlje); 3. Isabel Sablatnik, 1:29,33 (Šentjanž)
Šolarji 1:2. Markus Maierhofer, 1:26,21 (Šentjanž)
Deželni cup za starejše
Šentjanščan Toni Oraže je v skupnem seštevku drugi s 85 točkami.
Bilčovs - smučarski dan
Preteklo soboto so se pomerili na Ogijevem bregu šolarke in šolarji v smučarski disciplini. Na dobro pripravljeni progi se je udeležilo tekmovanja 60 otrok v petih starostnih skupinah. Zmagali/e so: Tatjana Hafner (dekleta I), Martin Linder (dečki I), Sarah Ogris in Patric Gasser (otroci I), Christiane Schaunig (dekleta II) in Peter Stangl (dečki II).
DEŽELNI NORDIJSKI CENTER ZAHOMC SPOROČA
Sulzenbacher Austria-Cup
TEKMOVANJE nedelja, 2. 2., ob 9.30 smučarski skoki
ob 13.00 kombinacijski tek TRENINGI sobota, 1.2., od 9.30-14.00 OGLED TEKALNE STEZE od 14. do 16. ure Pravico nastopa imajo šolarji I in II ter mladina I in II Prijave sprejema do 31.1.: Franc Wiegele, Zahomc 17, A-9613 Bistrica na Zilji. Tel./faks: 04256/3302 ali 0663/046287 Prisrčno vabljeni!
KOŠARKA
Zmagi in poraz
V petek, 10. januarja, so se pomerili igralci moštva SUK in košarkarji SAK. Tekma je bila še kar napeta, kajti naši igralci so vedno vodili le za 6 točk. Končen rezultat tekme je bil 58:52 za SAK. Najboljši strelci so bili: Nejc Jager (24), Tomaž Jager (12), Denis Mikulica (8) in Rok Mišvelj (6 točk).
Juniorji pa so imeli 18. januarja še eno tekmo proti BBC Wolfsberg. Ker je bila tekma v soboto popoldne, so se na igro odpeljali samo Celovčani. Drugi igralci so zaradi neugodnih voznih redov morali ostati doma. Igralo je samo pet igralcev, kar je pomenilo, da ni bilo menjav. Igralci so se hitro utrudili. Ob polčasu so naši košarkarji vodili za 15 točk, nasprotniki pa so se v sedmi minuti približali za 10 točk razlike. Toda zadnje štiri minute smo
zaigrali zelo močno in nasprotnika premagali z 98:59. Najboljši metalci na koš so bili: Nejc Jager (34), Denis Mikulica (20), Luka Korošec (19), Tomaž Jager (14) in Filip Ereiz (11 točk).
Po prvi polovici prvenstva pa je vrstni red po točkah sledeč: Nejc Jager (136), Martin Majhen (113), Rok Mišvelj (62), Tomaž Jager (46), Denis Mikulica (34), Filip Ereiz (32) in Luka Korošec (19). Zadnji dve tekmi še nista všteti.
SUK-SAK 16:14
Žal pa so najmlajši košarkarji izgubili proti SUK Celovec, in to samo za dve točki, ob polčasu pa je bil rezultat izenačen -10:10. Toda naši najmlajši košarkarji so odigrali šele eno tekmo. Najboljši strelci so bili: Jasmin Tufunovič (8), Jan Brumnik (4) in Arne Schiemann (2).
Nejc Jager