LETO III.
dec. 1977
glasilo szdl občine logatec
Komunisti prilagajajo svojo dejavnost
Izredno razgibano družbeno življenje, ki ga spodbujajo številna prizadevanja za uveljavitev določil nove ustave, še zlasti tistih, ki so podrobneje obdelana v zakonu o združenem delu, kajpak,terja, da tudi komunisti prilagodijo svojo organizacijsko dejavnost zahtevam sedanjega časa. V logaški občini so komunisti že razpravljali o tem vprašanju, še posebno o svojem delu v razmerah življenja temeljne organizacije združenega dela in v krajevnih skupnostih. Res, v sedanjih statutarnih določilih ni ustreznih organizacijskih oblik in delovnih metod za nastale spremenjene razmere. Komunisti pa menijo, da bi bilo nesmiselno čakati na kongres zveze komunistov, da uvede nove organizacijske oblike v njihov statut, ker zahteve stalih sprememb terjajo prila-ditev že v sedanjem obdobju.
O teh vprašanjih so logaški komunisti že govorili, in sklenili, da v KLI iz dosedanje osnovne organizacije naredijo toliko takšnih organizacij, kolikor je TOZD-ov, skupno
Pomoč RK
Rdeči križ je ob fluorografi-ranju zbiral prostovoljne prispevke. Občani so darovali po vseh krajevnih skupnostih 10.290 dinarjev. Rdeči križ bo porabil ta denar tako: za Novo leto bomo obiskali in skromno obdarili vse starejše fjudi v občini, ki žive doma ati v domovih izven občine.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov za pomoč. Zavedati se moramo, da bomo tudi mi nekoč, nekateri prej, drugi pozneje, stari in bolni in še kako bomo veseli, če se nas bo nekdo spomnil vsaj dvakrat na leto in z nečim skromno obdarili.
Phvla Juršič
dejavnost pa bi določala konferenca, katere sklepe pa bi izvajal komite. Nadaljnja nova oblika organiziranosti bo krajevna organizacija zveze komunistov v krajevni skupnosti. V največji krajevni skupnosti Naklo pa so se dogovorili, da bodo imeli po zaselkih aktive, medtem ko bi imeli za določanje svoje politične dejavnosti tudi konferenco; seveda izvrševalec njenih sklepov naj bi bil komite.
V takšni organiziranosti bo občutno porasla politična dejavnost komunistov, ki se bodo pojavljali kot politični aktivisti hkrati v TOZD-ih, kjer delajo, in v krajevnih skupnostih, kjer žive. Omogočala bo lažje razumevanje številnih perečih vprašanj socialističnega samoupravljanja V temeljnih oblikah našega družbenega življenja, zlasti pa odpirala spoznanja o naravni povezanosti življenjskih razmer doma in v delovnem okolju.
—vr.
Več učiteljskih stanovanj
Če hočemo dvigati učno-vzgojno dejavnost v naših vzgojnih ustanovah, je nujno začeti z odločno družbeno skrbjo za pridbbivanje stanovanj. Sedanje razmere kažejo na prepočasno reševanje tega perečega vprašaja. Doslej je bila politika stanovanjske gradnje prepuščena le ustanovam in solidarnostni enoti stanovanjske skupnosti, kar pa ni bilo dovolj. Kaže pa, da bo bolje, in sicer po nedavno podpisanem sporazumu o stanovanjski gradnji, ki med drugim predvideva tudi nakup kadrovskih stanovanj. Upajmo, da bo ta pomembna poteza začetek ugodnejšega načrtovanja novih stanovanj tudi za prosvetne delavce, pri čemer mislim tudi na nakup stanovanj pri podružničnih šolah.	ps
z---------------------------------------S
Volitve so blizu
Prve priprave na volitve delegatov in delegacij, ki bodo v naslednjem letu, so stekle aprila letos, ko smo se dogovorili, da je potrebno imenovati koordinacijske odbore za volitve.
Kot prva naloga je bila doslej opravljena ocena 3-letnega delovanja vsega delegatskega sistema; osnovni namen je bil oceniti in ugotoviti, kakšno je bilo delo delegacij. Naredili smo še skupno oceno za občino, ki jo je nazadnje pretresla OK SZDL in sprejela določene zaključke.
Naslednja naloga, ki je zelo pomembna v pripravah na volitve je evidentiranje možnih kandidatov za delegate in za druge ■ samoupravne in družbenopolitične funkcije v TOZD-ih, krajevnih skupnostih in družbenopolitični skupnosti
Z izvedbo te naloge ponekod kasnijo. Gotovo jih skrbi naloga, da z dobro in skrbno izbiro možnih kandidatov zagotovijo uspešno delovanje delegacij v skupščinah samoupravnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti
Pri tem imajo posebno pomembno vlogo organizacije socialistične zveze, organizacije sindikata, ki morajo izvesti evidentiranje in kandidiranje. Njihova skrb je, da bodo evidentirani sposobni in pripravljeni zastopati interese delavcev in jih hkrati usklajevati s širšimi družbenimi interesu Doslej je bilo v krajevnih skupnostih in združenem delu evidentiranih okrog 700 možnih kandidatov za delegate in druge družbene funkcije.
Med evidentiranimi so dobro zastopane ženske (28 %>), nekoliko slabše pa mladina (20 %>). Pri tem si moramo vsi skupaj prizadevati, da tako sestavo zadržimo, kajti delegacije morajo predstavljati okolje, ki jih izbere.
Slabost, ki se kaže v dosedanjem delu, je vsekakor še prevelika zaprtost postopkov evidentiranja v koordinacijskih odborih ali sejah skupščine, kar pa ni v skladu z našimi volilnimi načelu Po njih ima namreč pravico dati pobudo za evidentiranje možnega kandidata sleherni delavec, oziroma delavna samoupravna skupina, družbenopolitična organizacija in samoupravni organ. Zato je potrebno vse evidentirane oceniti najpreje v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, ter se o njih izreči na osnovi oblikovanih načel in meril kadrovske politike na kandidacijskih konferencah delovnih ljudi in občanov.
V predvolilnem obdobju ostaja pred nami še precej odprtih vprašanj, na katera bomo morali poiskati odgovor.
Predvsem pa so to:
-	vprašanje bodoče organhiranosti in oblik delovanja delegacij. V vseh večjih TOZD-ih in krajevnih skupnostih bo treba razmisliti o posebnih delegacijah za posamezno SIS ali več njih, ker dosedanje izkušnje opozarjajo na preveliko obremenjenost splošnih delegacij;
-	temu primerno bomo morali sprejeti oz. dopolniti statute v samoupravnih skupnostih in SIS, volilni pravilnik in volilni kodeks;
- pripraviti celotno gradivo za izpeljavo predkandhdacijskih in kandidacijskih postopkov.
Niko Glavatovič •
Ali gospodarimo z novo vrednostjo tako, kot smo se dogovorili?
V lanskem letu, ko smo sprejemali srednjeročne načrte na vseh ravneh, smo hote ali nehote morali izhajati iz splošno obvezujočega izhodišča, da moramo želje, potrebe, ambicije, v razvoju podrediti dohodku, oziroma družbenemu proizvodu, ki smo ga sposobni ustvariti. Želeli smo napraviti celo korak dalje, kontrolirati namreč strukturo delitev, ki naj bi se v srednjeročnem obdobju spremenila v korist širjenja materialne osnove, materialne proizvodnje. AH drugače rečeno: Dogovorili smo se, da bo tisti del družbenega proizvoda, Id gre v porabo (osebno, skupno in splošno) naraščal počasneje kot celotni DP. Tako odločitev je terjala nekontrolirana poraba v preteklih letih, kije imela za posledico osiromašenje sredstev v materialni proizvodnji za lastni razvoj in za povečevanje presežne vrednosti, od katere je pravzaprav odvisen tudi prej omenjeni del porabe.
Žal ugotavljamo, da se nam ta osnovna razmerja delitve v republiki ne gibljejo po začrtani smeri.
Ob tem je potrebno še dodati, da tudi družbeni proizvod v Sloveniji za leto 1976 in 1977 ne bo dosežen s poprečno rastjo srednjeročnega načrta (načrt 76-80 = 6,4 %, ocena realizacije 76-80 = 4,5 %). Če torej velja ta ugotovitev o neugodni strukturi delitve za Slovenijo, pa poglejmo, kakšna je delitev v občini (podatki so za 1. pol. leta 1977 glede na leto 1976). Delitev je prikazana po metodologiji Zavoda SRS za družbeno planiranje.
1. »Doseženi11 družbeni proizvod oz.
podatek, ki začasno nadomešča
»doseženi11 družbeni proizvod	116,8
2.	»Razdeljeni11 družbeni proizvod oz. podatek, ki začasno nadomešča
»razdeljeni11 družbeni proizvod	116,8
3.	Neto osebni dohodki	110
4.	Skupna poraba	120,2
od tegp:
5.	-	republika	147,4
6.	-	občine	108,8
7.	-	nadomestilo	za SDK	102,8
8.	Splošna poraba	106
od tega:
9.	—	republika	110,8
10.	—	občine	87,9
11.	Skupaj poraba: osebna,
splošna, skupna	111,4
od tega:
12.	—	osebni dohodki	110
13.	-	republika	122,8
14.	—	občine	103,2
— v % z 1 decimalko
leto obdobje od 1976 I.-VI. 1977
15. Delež porabe v »Doseženem11 družbenem proizvodu oz. v podatku, ki začasno
nadomešča »doseženi11 družbeni proizvod v %	723	68,9
16. — osebni dohodki	47,6	44,8
17. — zveza	—	—
18. - republika	11,0	11,6
19. — občine	13,4	11,8
20. — nadomestilo SDK	0,3	03
21. - nerazporejeno	—	03
Iz prikaza je razvidno, da so procentualne rasti porabe na ravni občine izpod rasti bruto dohodka, odstopa pa skupna poraba, ki se zbira na nivoju republike.
Tudi deleži porabe v družbenem proizvodu se zmanjšujejo — razen republiške v korist deleža, ki ostaja gospodarstvu.
Odgovor je torej, da in ne
inž. Jože Rupnik
Naš dedek Mraz
Niti nova niti neznana niso že stara prizadevanja, da bi vse otroke v naši občini obiskal dedek Mraz (ne samo nekaterih!), da bi bili vsi naši otroci deležni njegove pozornosti in naklonjenosti, da bi njegova novoletna jelka razveseljevala v enaki meri otroke neglede na to, kje otrok živi ali kje je kdo od staršev zaposlen. Zakaj kakor je bil doslejšnjih let dedek Mraz raznoliko bogat, je bil tudi krivičen, najmanj pa izkrivljen, kar bi se za starega, dobrega dedka Mraza ne spodobilo (če se spomnimo tistih bonov, ki so se po delovnih organizacijah delili in s katerimi je bilo moč kupiti tudi „flašo sadjevca", ipd.).
Društvu prijateljev mladine uspeva letos organizacija novoletnega praznovanja z združenim denarjem vseh delovnih organizacij, obrtnikov in kmetov. Prispevki bi veljali delovne organizacije in obrtnike 50 din od zaposlenega, prav toliko bi prispevali tudi kmetje od kmetije Tak je načrt zbiranja denarja, ki bi se ga tako nabralo za 120.000 din.
Za ta denar pa DPM ponuja: - dedka Mraza v spremstvu
vile, medveda, zajčka, 3 godcev (z vsemi spremljajočimi materialnimi stroški) 22.500 din
-	lutkovni program (z ustreznimi materialnimi stroški)
5.000	din
-	posamične obdaritve otrok do 10. leta starosti (darila po 50 din za 800 otrok)
40.000	din
-	skupne obdaritve za vrtec in 5 šol
40.000	din
-	drugi nepredvideni izdatki
12.000	din
Skupaj:	120.000 din
Tako bo dedek Mraz s svojim košem daril, radosti in prazničnega razpoloženja obiskal vse naše otroke.
Do tod torej brez zadreg.
Na potezi pa je resnična pripravljenost vseh, ki naj prispevajo denar - spet za skupne cilje, ki so naši in samo naši In tako bodo naši najmlajši resnično radostnih lic lahko navdušeno zapeli:
Joj, že prišel je med nas dobri stari dedek Mraz!
Program IS občine
V juniju mesecu letošnjega leta se je IS spet menjal. To pot ne zaradi neuglašenosti z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v občini, kot se je to godilo prvič, temveč le zaradi tega, ker je dotedanji predsednik ing. Samo Oblak odšel na novo delovno dolžnost. Ob tej priliki se je IS povečal od 7 na 9 članov, tako da pokriva z zadolžitvami posameznih članov vsa področja izvajanja politike skupščine in njenih zborov.
Dosedanje izkušnje v delovanju IS so med drugim pokazale:
-	da je področje gospodarstva potrebno deliti po sektorjih (industrija, obrt, kmetijstvo in gozdarstvo, terciarne dejavnosti);
-	da je področje, )ci je zaupano članu IS čimbolj blizu profesionalnemu udejstvovanju;
-	da mora imeti vsak član IS določene zadolžitve in pregled nad celotnim področjem, ki ga zastopa, kar pa pomeni, da je neposredno odgovoren za razvoj področja;
-	vsi člani IS morajo v bistvu poznati naloge DPS, posebno pa IS glede na družbeni načrt, zakon o združenem delu, potrebe in zahteve občanov in materialne možnosti družbenopolitične skupnosti.
Le takšna sestava IS in tako zastavljeno njegovo delo lahko učinkovito zboljša delovanje IS.
Upoštevajoč ta osnovna izhodišča, se je IS odločil, da bo sprejel program do konca mandatne dobe,
Id ne bo zgolj zamisel predsednika, ampak delo, mnenje m prispevek vsega IS.
Vsak član bo pripravil program iz svojega področja. Vsi programi bodo med seboj usklajeni glede na družbeni načrt občine, na oceno izvajanja le-tega, na usmeritve, kijih moramo začrtati v smernicah (za leto 1978) itd.
Osnovna izhodišča za program IS, s tem pa tudi na njegovo delo do konca mandatne dobe izvirajo iz ocene izvajanja srednjeročnega načrta družbenopolitične skupnosti.
In kakšna je ta ocena, ki sicer še ni bila potrjena v skupščini?
-	DP, začrtan po stopnji 11,5 %, se približno giblje v predvidenih okvrih (na to največ vpliva industrija s povečanim obsegom proizvodnje v VALKARTONU, KLI, KONFEKCIJI);
-	delitev DP, oziroma bruto dohodka. na ravni občine je v skladu z načrtom; osebna, skupna in splošna poraba rastejo počasneje od bruto dohodka (v L 1977 BD 17 %, poraba 11 %);
-	OD se gibljejo v okviru SS in resolucije, to se pravi, da so odvisni od rasti dohodka in produktivnosti dela, pri tem pa osebni standard narašča;
-	družbeni standard, zlasti investicije v objekte (šole, otroški vrtci), se s pričetima gradnjama otroškega vrtca v KS Naklo in podružnične šole v KS Hotedršici ter s projektiranjem adaptacijskih na-
(Nadalievanie na 3. strani)
LOGAŠKE NOVICE____________DECEMBER 1977_______________ STRAN 3
Uspešna konfekcija
Delovni kolektiv Konfekcije zagotovo sodi med tiste redke kolektive, ki si je zares sam s svojimi velikimi prizadevanji in odpovedovanji ustvaril vse tisto, kar danes ima. Tega pa ni tako malo, kar nam pove že bežen pogled na njihovo proizvodno poslopje. Ta zunanja podoba pa ni le fasada dobrega gospodarjenja, temveč je tudi resničnost in odraz polnokrvnega življenja 141 članskega kolektiva, ki si je znal letos zagotoviti občutno zboljšanje svojega ekonomskega stanja. Da pa ne bi le na splošno o tem govorili, zapišimo nekaj stvarnih uspehov.
V primerjavi z lanskim prvim polletjem so v enakem letošnjem obdobju povečali dohodek na enega zaposlenega od
27.000	din na 51.000 din, kar
PROGRAM IS OBČINE
(Nadaljevanje z 2. strani)
Črtov za objekte v Rovtah, Tratah in v Lazah realizirajo v okviru programa, sprejetega z referendumom;
-	v družbenih dejavnostih je zagotovljena pravica občanov na področju šolstva, itd., ldje opredeljena z zakoni ter razširjena dejavnost z dodatnimi programi;
-	v izdelavi so projekti za investicije v komunalne naprave z delno že zagotovljenimi sredstvi.
In kje ne gre tako, kot smo si zamislih? Zaposlujemo več delovne sile, kot jo imamo na razpolago; nova delovna sila je v glavnem nizke kvalifikacijske strukture. S težavo se prebijamo skozi bitko za realizacijo ustavnih načel in njihove konkretizacije - zakona o združenem delu.
In zakaj ne gre tako? V glavnem, poleg objektivnih vzrokov, zaradi površnih, nerealnih načrtov in premajhne zavzetosti pri načrtovanju.
Kam moramo predvsem obrniti pozornost v prihodnjih letih? Predvsem:
-	KS izven Logatca (ceste, elektrika, telefon, obnova družbenih objektov, razvijanju gospodarskih dejavnosti);
-	racionalno zaposlovati in upoštevati drugačno strukturo delovne sile, ki jo bomo imeli na razpolago v naslednjih letih (več delovne sile s srednjo, višjo in visoko izobrazbo), sploh pa pričeti z načrtovanjem kadrovskih potreb;
-	smeleje pristopiti k uveljavljanju novih družbenih odnosov, kijih načrtige zakon o združenem delu; - organizirano pristopiti k zadostitvi .potreb, ki jih imajo občani v raznih storitvah in reševanju vseh problemov, Id so s tem povezani;
-	vključevanje razvoja družbenopolitičnih skupnosti v razvoj regije;
-	pričeti s prostorskim urejanjem kot enakopravno komponento kompleksnega razvoja, pri tem pa upoštevati humanejši odnos do okolja.
-obdržati trenutno ugodno delitev DP na ravni občine
inž. Jože Rupnik
pomeni v odstotkih za 96 % povečanje. In še: v enaki časovni primerjavi med lanskim in letošnjim letom je bil povprečni osebni dohodek lani 2150 din, letos pa 3110 din. Ob vsem tem pa pričakujejo, da bodo imeli ob koncu leta okoli tri milijone din ostanka od dohodka, lani pa ga je bilo le 2,2 milijona din.
Kajpak, delovni kolektiv je nenavadno mlad in zato ga spremljajo tudi povsem razumljive težave; povprečna starost delavk — moških je komaj kaj več kot je prstov na eni roki — je okoli 27 let. V tej starosti je ženska po eni strani šele na začetku polnega življenja, vendar pa že s kopico perečih skrbi. Med temi sta zlasti žgoči materinstvo in varstvo otroka.
Glede prvega moramo najprej ugotoviti naslednje: s plačanim porodniškim dopustom je širša družbena skupnost prevzela breme obnavljanja človeškega rodu. Ta resnica pa je nepopolna, kajti izpad proizvodne delavke na porodniškem dopustu pa je v breme le delovnega kolektiva, se pravi, v tem
primeru predvsem samih žensk. To je nedvomno precejšnja krivica, ki bi jo mogli šele zdaj, po uveljavljanju načel združenega dela, urediti tako, da bi bolj enakomerno obremenili celotno združeno delo tudi za celotno obnavljanje človeškega rodu. O tem se bomo morah pogovarjati in se tudi ustrezno odločiti.
Varstvo otroka je naslednja pereča skrb delavk Konfekcije. Je pa enako pereča tudi za vse delavke, ki delajo v drugih logaških delovnih organizacijah. S tem, da je otrok rojen, se pravzaprav šele začne družbena skrb za vzgojo naslednjega rodu. Ker sta ponavadi oba starša zaposlena, se moramo vprašati, kako je poskrbljeno za varstvo njunih otrok. V Konfekciji je videti ta problem takole: ob tem zapisu so imele delavke 83 predšolskih otrok, šolskih otrok med 7 in 15 letom pa 43. Toda le za 14 otrok so dobili prostora v vzgojno varstvenem zavodu, za vse ostale pa so si zagotavljale varstvo z različnim delovnim časom obeh staršev ali pa z varstvom
starih staršev in starejših sestric ah bratcev.
Ko smo nedavno obiskali ta delovni kolektiv, so tedaj že začeh z razpravami o urejanju medsebojnih odnosov v proizvodnji in delitvi dohodka. Med vprašanji, ki so se zdela pomembna in zanimiva, je bilo tudi vprašanje o drugačnih merilih, ki bodo zamenjala nekatere sedanje oblike, kot so denimo, norme in kaj naj bi bilo v katalogu delovnih nalog. Kot vsakega človeka vznemiija vse, kar je novo, še zlasti tedaj, ko gre za njegova temeljna življenjska vprašanja, tudi žene in dekleta v Konfekciji živo zanima uveljavljanje načel o združenem delu.
O tem našem izredno uspešnem delovnem kolektivu, ki si vselej sam poišče izhod iz težav in zagat, bi lahko še marsikaj zapisah. Že sam podatek o njegovi mladosti nas sili k mnogoteremu razmišljanju.
Prav gotovo bomo v Novicah o delavki samoupravljalki v Konfekciji kaj kmalu še brali.
Rudi Vogrič
Prizadevni Gornjelogačani
25. septembra 1977 je bito v Cerknici tekmovanje članskih gasilskih desetin za prvenstvo Notranjske. Tekmovanje v tovarni BREST je organizirala cerkniška gasilska zveza.
Trinajst desetin, med njimi devet iz prostovoljnih društev in četvero industrijskih, se je pomerilo v tro-delnem napadu, vezanju vozlov in polaganju cevovoda.
Med desetinami prostovofinih društev je zmagala begunjska, gor-njetogaška je bila zelo dobra tretja in dolnjetogaška, zadovoljiva, šesta. Med industrijskimi je zmagala Brestova pred Klijevo.
Tretje mesto Gornjetogačanov je pomemben uspeh, ne toliko zaradi uvrstitve, pač pa zato, ker je bila ta uvrstitev dosežena pravzaprav na njenem prvem tekmovalnem nastopu v zadnjih letih. Tekmovalcem je očitno manjkalo rutine in utrjenega poznavanja pravil tekmovanja. Tako se pač dogaja slehernemu začetniku. Z malo več pozornosti bi fantje brez težav zasedli še kakšno višje mesto.
Sicer pa uspeh ni nenadejan: GD Gor. Logatec si s prizadevnim in vztrajnim delom krepi pomembno mesto v prizadevanjih za varovanje naše skupne in zasebne imovine. Predvsem skrbi za urjenje aktivnih članov, za njihovo izobraževanje, opremljenost, in za vzgojo podmladka. Načrtuje osvojitev novih načinov gašenja glede na sodobni ; način gradnje zgradb. Mimo tega na črt ide nakup novega, bo {je j opremljenega vozila, saj je sedanje že v svojem devetem letu in je po-' trebno zamenjave.
Mimogrede pa lahko omenimo še i nekatere uspehe: obnova gasilskega
doma, ki je po nekajletnem obnav-tianju lani dobil sedanjo podobo in, ne nazadnje, prizadevanja za kulturniško poživitev v kraju (spomnimo se lanskoletne akademije ob proslavljanju osemdesetletnice društva, pa slikarske razstave v domu).
K takšnim dosežkom pripomorejo vsi člani društva, seveda pa tudi krajani v KS in širša družbena skupnost, ki pomaga pri razreševanju finančnih zagat. Pale vendarle tako, da morajo za uspešnost in učinkovitost (tudi) gasilske dejavnosti Uti
zagnani fludje, ki jim ni škoda žrtvovati časa m naporov, odrekanja tistim vsakdanjim drobnim ali obilnejšim udobnostim, ki marsikoga odtegnejo od ljubiteljskega udejstvovanja.
Z dobro organizirano gasilsko dejavnostjo smo tudi korak bliže uspešnemu uresničevanju načrtovane družbene zaščite, samozaščite i in vsesplošnega odpora v primeru | morebitne potrebe. Za svoja uspešna prizadevanja so gornjelogaški gasilci | letos dobili srebrni znak OF.
a .... c
. - m

- :s" 'm JU/
m lJP * i
V' '	|	:
f • / f *;
:=-r	1
m
	


Na fotografiji so tiari tekmovalne desetine GD Gor. Logatec stoje: desetar Zvone čuk, sel Stane Slabe, drugi napadalec Marko Tomazin, drugi vodar Franci Nagode, drugi cevar Srečo Brus, poleg njega predsednik društva Alojz Molk,
čepe: strojnik Peter Fortuna, prvi napadalec Anton čuk, prvi vodar Anton Nagode in prvi cevar Lado Dodič.
Jago
Kam s presežkom denarja?
V začetku novembra je zasedal koordinacijski odbor za spremljanje, dela samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) občine Logatec in ugotovil, da je dotok denarja za posamezne SIS presegajoč glede-na dogovorjene zneske iz srednjeročnega načrta oz. aneksov k temu načrtu. Glede na priporočila republiških forumov naj bi se presežki ali zadrževali na računih skupnosti in se prenašali v naslednje leto, za kar bi se morala prispevna stopnja v naslednjem letu ustrezno zmanjšati, ali pa naj se presežki vrnejo organizacijam združenega dela (OZD). Vprašanje je torej dvojno — obe alternativi pa sta dokaj zbirokratizirani.
Najprej vprašanje: čemu se dogovarjamo za višino prispevnih stopenj med SIS in OZD? Če smo se dogovorili za določeno prispevno stopnjo, potem ta velja vsaj za obdobje enega leta. Navsezadnje, če se nateče od celotnega združenega dela nekaj milijonov — starih, seveda — več kot to določajo vnaprej postavljeni republiški indeksi, lahko pomeni teh nekaj milijonov samo normalnejše financiranje dejavnosti posameznih SIS (če upoštevamo samo ne-planirana inflacijska vrenja).
Nasprotno temu razmišljanju
seveda prihajajo vsako leto republiški indeksi, ki pravijo in predpisujejo: samo toliko in toliko % glede na cene iz leta 1975 se lahko sredstva SIS povečajo za določeno leto. Torej:
kaj sedaj? Zbiranje indeksov ali tistega denarja, ki je potreben za pokrivanje stvarnih potreb skupne porabe. Zato se tudi dogaja, da so tako sredstva za SIS aprioristično, da ne rečemo proračunsko določena s takim in takim % revalorizacije, ne da bi pri tem upoštevali resnične potrebe posameznih SIS. Spet primer iz kulture:	kulturni
skupnosti so indeksi namenili v tem letu 590.000 din; ker pa je bilo 69.000 lanskih presežkov že lani porabljenih, prenešenih pa le letošnjim sredstvom, je bilo treba torej lanske presežke odšteti od 590.000 din pa je tako kulturna skupnost lahko razpolagala le z 521.000 din. V resnici pa bi logaška kultura brez investicij potrebovala letos
850.000	din. Kako zdaj to? Kako lahko društva potem ost-varijo svoje letne programe? Seveda tako, kot pred obdobjem SIS, ko so posamezna društva „fehtala“ denar za svojo osnovno dejavnost kakorkoli že, tudi prek organizacije veselic itn.
Dati jim več veljave
V zadnjem času se vse boli povečuje vloga in značaj družbenih organizacij in združevanje občanov, in sicer predvsem zaradi svojega prispevka k osvobajanju človeške osebnosti, podružbjjanju politike ter urejanju pomembne^ dela demokratičnih odnosov.
Družbene organizacije in društva so v našem sistemu sestavni del socialističnega samoupravljanja in političnega sistema, delegatskih odnosov in osvoboditve človeka. Te organizacije pomembno prispevajo k podružbjjanju mnogih družbenih del In osvoboditvi dela.
Osnova za njihovo uspešno dejavnost je v tem, da se delovni ljudje in občani, predvsem mladina, združujejo na osnovi osebnih interesov, ki pa največkrat niso samo klasičen nobi, ampak se svobodno združujejo zato, da bi v pogojih samoupravljanja zadovoljili svoje in s tem tudi družbene interese. Tako združevanje je del socialistične samoupravne demokracije in istočasno del organiziranih socialističnih sil, združenih v socialistični zvezi.
Za sedanji trenutek je značilno, da se le s težavo uveljavljajo osnovne idejnopolitične opredelitve o vlogi in položaju družbenih organizacijm društev ter združenj občanov v naši tkužbi.
Za tako stanje sta dva glavna vzroka: prvi je v tem, da se še vedno podcenjuje vlogo družbenih organizacij In društev v delegatskih od no-
je to še cena in vrednost samoupravnega sporazumevanja?
In vendar: če bi dogovorjene stopnje iz programov in aneksov obveljale in bi realizirali denarne zneske po teh prispevnih stopnjah, bi se znatno približali resničnim potrebam. OZD pri tem ne bi bile nič bolj »obremenjene”, skupnosti bi pa normalnejše živele.
Alternativa je tako lahko premagana: presežki naj bi veljali za redna natečena sredstva, id jih naj skupnosti z rebalansi uporabijo v tekočem letu.
-maš
Priznanja
krvodajalcem
Rdeči križ občine Logatec bo 10. decembra 1977 proslavljal Dan krvodajalcev. Poleg kulturnega programa bo podelil 125 krvodajalcem značke za oddano kri. Za 25-krat oddano kri prejmeta dva, za 20-krat štirje, za 15-krat osem, za 10-krat 31, za 5-krat 80 krvodajalcev.
Poleg proslave in podelitve značk, bomo pripravili odlikovancem malo zakusko.
Pavla Juršič
sih in v socialistični zvezi; drugi razlog pa so pojavi privatizacije m zaprtosti v nekaterih družbenih organizacijah. Zanemarili so skrb za članstvo, družbena vsebina ni prežeta s samoupravnimi odnosi, notranjost organiziranja ni zasnovana na delegatskih odnosih in ni potrebno posebej dokazovati, da taka aktivnost vodi k izolaciji.
Družbene organizacije in društva so del organiziranih socialističnih sil, ki se združujejo v socialistični zvezi kot fronti pod idejnim vodstvom zveze Komunistov. Vsaka od teh oiganizdtjj deluje samostojno, na osnovi lastnih programov dela, a v socialistični zvezi se povezujejo, dogo valjajo in usklajujejo svoje skupne aktivnosti, izboljšujejo vsebino svojega delovanja in na svoj način izražajo, povezujejo in izvajajo interese svojih članov.
V socialistični zvezi so vse družbene organizacije enakopravne, samostojnost je osnova skupnih aktivnosti, njihovi delegati delujejo v sekcijah in drugih oblikah delovanja. Ni sprejemljivo, da se družbene organizacije in društva pretvarjajo v nekakšna pomožna delovna telesa vodstev socialistične zveze.
Družbene organizacije in društva, ki povezujejo mladino, so kolektivni člani zveze socialistične mladine Slovenije, kar pa ni v nasprotju s tem, da so hkrati združeni v socialistični zvezi
Janez Turk
Televizijski pretvornik bo
Nič novega, seveda, saj so Logaške novice o tem pisale že lani in letos. Organizacijski odbor je resda imel zaresno željo, da bi TV pretvornik stal na Sekirici že ob letošnjem občinskem prazniku. Vendar kakor človek kdaj kaj najbolj hoče, se stvari prezasučejo, in nameni se morajo podrejati nenačrtovanim okoliščinam. Organizacijski odbor za postavitev pretvornika je vodil sočasno dve akciji:
— pridobivanje lokacijske in gradbene dokumentacije,
— zbiranje denarnih prispevkov za plačilo del, opreme in aparatur TV pretvornika.
Dokumentacija je bila dokončno urejena in zbrana konec oktobra; precej ni šlo, saj je bilo treba poleg občinskih lokacijskih soglasij pridobiti še posebna republiška soglasja, in celo armadno soglasje, kar je bilo najzamudnejše opravilo.
Zbiranje prispevkov je naletelo na nerazumevanje pri dobršnem številu občanov—lastnikov TV sprejemnikov v Dol. Logatcu. Izgovori in ugovori so se kar vrstili: bomo prispevali, ko bo pretvornik stal; bomo prispevali, ko bomo videli učinek pretvornika; kdo pa garantira, da bo kaj narejeno; kje so zagotovila, da bo z novim pretvornikom res bo^ša slika; pa še veliko takih kdo, kje, zakaj, kako (na vse to pa naj bi odgovarjal celo sam samcat pobiralec prispevkov!?), čeprav so na taka in podobna vprašanja Logaške novice že objavile ustrezna strokovna pojasnila. In: izgovarjali so se ter ugovarjali so tudi tisti občani, ki jim tega sploh ne bi bilo treba! (Kako se to čudno bere.).
Teče, seveda, ponovno zbiranje prispevkov; rezultati so obetavnejši od prvega poskusa.
Ob vsem tem pa povejmo, da so krajani Gornjega Logatca, Kalc in Blekove vasi izkazali svojo pripravljenost za skupno akcijo, sledeč dragocenemu prepričanju, da v skupnih prizadevanjih ljudje pač nesebično sodelujemo.
Kajpak, možno je tudi drugačno prepričanje.
Vendar in kljub vsemu pretvornik bo; poleg pridobljene lokacijske in gradbene dokumentacije, je bil v začetku novembra zgrajen električni kabelski priključek od transformatorja do vrha Sekirice, izgradnja hišice in temeljev za pre-tvorniški stolp sta planirana do konca novembra (če bo le vreme dopuščalo, upajmo, da bo!), nato bo na vrsti montaža opreme in aparatur, kar pa je po prednostnem redu RTV Ljubljana zagotovljeno za koledarsko leto 1977.
Razlogov za malovernost in malodušnost skoraj ne bi bilo treba, mar ne?
maš
yVWWVWWWWVVVAA/VV^AA/'AA/V'A/VWWWVVWWVWVWWV
Monterji na obisku v svojem tozdu
Poslej še tozd »Pomožne dejavnosti«
Na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in skladno z voljo delavcev se je po daljših pripravah organizirala nova temeljna organizacija združenega dela, ki se začasno imenuje »Pomožne dejavnosti". Do zdaj so bile pomožne dejavnosti organizacijsko vtkane v delovno skupnost skupnih služb KLI Logatec, kjer so bile obračunsko sicer povsem ločene, na podlagi študij in analiz ter sledeč zakonu o združenem delu pa se je pokazalo, da so podani vsi pogoji za ustanovitev nove temeljne organizacije. V novi TOZD so se vključile mehanična in elektrodelavnica, brusilni ca, galvana, avtopark, kotlovnica, kompresorska postaja, sušilnica, režijska skupina, kuhinja toplih obrokov in priprava dela.
Sklep o organiziranju so delavci sprejeli na zboru in ga z referendumom potrdili 29. avgusta 1977. Ostale tri temeljne organizacije (žaga, drobno in stavbno pohištvo) ter delovna skupnost skupnih služb k temu organiziranju niso sprožile spora, zato je sklep o organiziranju postal 2. oktobra 1977 veljaven.
Nova temeljna organizacija se bo združila z ostalimi tremi v delovno organizacijo KLI Logatec, tako da bo le-ta imela poslej štiri temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb.
Glavna dejavnost bo remont strojev in tekoče vzdrževanje ter proizvodnja nekaterih tipov lesno obdelovalnih strojev s pripadajočimi načrti, stranska pa prevozniške in galvanizacijske storitve.
Prepričani smo, da je bil z
DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE!
V
organiziranjem nove temeljne organizacije storjen nadaljnji korak pri uresničevanju zakona o združenem delu, hkrati pa pomeni preusmeritev dela pomožnih dejavnosti iz nekdanjih predvsem vzdrževalnih delavnic tudi v proizvodno dejavnost, ki bo svoje izdelke lahko samostojno prodajala na tržišče. Da bo temu lahko tako, kažejo že dosedanji uspehi pri izdelavi strojne opreme. Obenem je to tudi prva temeljna organizacija v naši občini, ki bo temeljila na kovinarski dejavnosti.
Želimo, da bi se že ob letu seznanili z uspešnimi delovnimi dosežki nove temeljne organizacije.
Jago
V soboto, 5. novembra 1977 je bil sestanek delavcev — monterjev iz SR Srbije z vodstvom TOZD-a Stavbno pohištvo, v kateri ti delavci združujejo svoje delo. Udeležilo se gaje 23 monterjev, vodja TOZD-a Stavbno pohištvo, Anton Nartnik, vodja montaže Janez Rupnik in delavec iz priprave dela Franc Meze
Na sestanku so se monterji seznanili s spremembami in novostmi v organiziranju samoupravnega sodelovanja v procesu soodločanja. Monterji bodo odslej tesneje povezani kot posebna delovna skupina, kar bomo še posebej opredelili v novih notranjih predpisih, ki jih pripravljamo. Delavci so bili zadovoljni, da je prišlo do tega sestanka, saj so bili doslej nekako odmaknjeni od notranjega dogajanja v KLI Logatec. Narava del na montaži je takšna, da so monterji razdeljeni po gradbiščih (Novi Sad, Beograd, Niš) zato so se nekateri šele prvič srečali med seboj in se seznanili.
Predstavniki vodstva TOZD-a so monterje seznanili z gospodarskim položajem delov-
ne organizacije, z uresničevanjem plana in drugih gospodarskih nalog, s predvidevanji o gospodarskem položaju v prihodnjem letu. Hkrati so jih seznanili še z najpomembnejšimi podatki o organiziranosti delovne organizacije, obsegom dela DO in o preskrbljenosti s surovino.
Delavci so izrazili željo, da bi se na tak način srečali vsaj enkrat letno in da bi si ob primerni priložnosti lahko ogledali svoj TOZD in delovno organizacijo ter se udeležili pomembnejšega zbora delavcev. Tudi to so želeli, da bi jim posamezne strokovne službe (za varstvo pri delu, prodajna, samoupravna) ob tej priložnosti posredovale svoje strokovne poglede in jih primerno poučile o zadevah iz njihovega delovnega področja.
Z novimi predpisi bomo poskusili zagotoviti uresničitev tudi teh potreb. Tako bomo prispevali k boljšim in jasnejšim ter pristnejšim odnosom med delavci v vseh delih delovnega procesa, prvi korak na tej poti smo že naredili.
Jago
Pravočasno do novih predpisov
V aprilu in maju letos smo v delovni organizaciji sprejeli program za uresničevanje zakona o združenem delu. Pa poglejmo, koliko smo ga do sredine novembra uresničili.
Izdelali smo tele osnutke samoupravnih sporazumov in pravilnikov:
Samoupravni sporazum o združevanju delavcev v temeljno organizacijo (osnutek je oblikovala dipl. iur. Ivanka KOBASIČ), o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo (iur. Remigij JERMAN), o združevanju dela delavcev v delovno skupnost, statut delovne skupnosti (Drago DEBELJAK), o vodenju knjigovodstva, o enotnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, o enotnih osnovah in merilih za razporejanje skupnega prihodka, o urejanju medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega dohodka (Rudi LIPOVEC) ter o enotnih izhodiščih za oblikovanje kataloga del in nalog (inž. Albin ČUK).
Pripravljamo osnutke statutov temeljnih organizacij in
delovne organizacije (Maks ŠORN), katalog del in nalog, samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo (inž. Albin ČUK), o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti (vodje TO), in pravilnik o delovnih razmerjih (Ivan OŠTIR), ki je že pripravljen. Vzporedno s tem smo že sprejeli pravilnik o izvedbi referenduma, ki bo služil tehnični izpeljavi sprejemanja temeljnih aktov.
Do zdaj opravljeno delo je dokaj obsežno, vendar pa še ne pomeni, da smo s tem že vsebinsko prešli na nove odnose. Pri delu se pojavlja obilica vzporednih vprašanj, ki jih je treba rešiti prej, preden pripravimo osnutek posameznega predpisa. Tako razpravljamo o ocenjevanju oz. o novem vrednotenju del in nalog, o razmejitvi sredstev in obveznosti med TOZD-i, o oblikovanju dohodkovnih odnosov med DOZD-i, ki bodo opredeljeni v samoupravnem sporazumu o razporeditvi sredstev, pravic in obvez-
nosti med TOZD-i ter v samoupravnem sporazumu o razporejanju prihodka, dohodka in čistega dohodka.
Navzven se dohodkovno povezujemo s SOZD-om Slovenijales, z dobavitelji lesa in drugih surovin.
Prav sredi dela smo ostali brez štirih nosilcev nalog pri oblikovanju samoupravnih sporazumov. Nastalo vrzel skušamo zapolniti z dodatnim angažiranjem naših strokovnih delavcev in upamo, da bomo naloge kljub temu neljubemu stanju pravočasno uresničili. Zavedamo pa se, da bodo zaradi pomanjkanja ustreznih delavcev nastale določene nevsklajenosti pri prepletanju posameznih predpisov. Delavcem, ki so sprejeli dodatne naloge bomo skušali po najboljših močeh pomagati, da bi na koncu le dosegli to, kar smo dolžni storiti: pravočasno pripraviti nove predpise, ki bodo postali temeljni kamni za vsebinsko uresničevanje zakona o združenem delu.
Jago
Strelstvo - obrambna Sestavni deli civilne priprava ______________________zaščite_______
V počastitev 29. novembra j
—	Dneva republike in 22. decembra — Dneva Jugoslovanske ljudske armade je bilo v dneh 23., 29. in 30. oktobra 197.7 tekmovanje za VIII. odprto j prvenstvo ljubljanskega armadnega območja v streljanju. Množičnega tekmovanja se je udele- ’ žilo veliko število ekip in po- j sameznikov. Iz logaške občine | je tekmovala tudi ekipa terito- ! rialne obrambe v sestavi: Jože j Brus, Franc Bolčina, Franc [ Kogovšek, Bojan Jazbec, : Gašper Logar in Pavel Loštrek
-	mlajši. Uspeh tekmovanja še ni znan.
Razen izbirnega tekmovanja pred nastopom ha armadnem tekmovanju se ekipa ni pripravljala, ker za pripravo ni bilo pogojev. Ob tem je pomembno pripomniti, da obstaja na Lo-
gaškem problem strelstva nasploh: v občini ni strelskih objektov, logaška občina je ena od redkih občin v SR Sloveniji, ki nimajo strelskih organizacij.
Organizirano strelstvo lahko postane zanimiva in privlačna dejavnost mnogih občanov, zlasti mladine, sodi pa tudi med temeljne elemente obrambnih priprav v smislu splošnega ljudskega odpora. V občini Logatec so obrambni dejavniki, katerih naloge so priprava ljudi na oborožen odpor in boj, formirani in organizirani, zato se bodo morali le-ti lotiti tudi vprašanja strelstva. Gre zlasti za: teritorialno obrambo, milico, JLA, narodno zaščito, ZRVS, lovske družine, ki so med prvimi dolžne strelstvo organizirati, ga strokovno in gmotno podpirati. \Viktor ŠEN
(NadaJjevanje s prejšnje številke)	g. PRVA MEDICINSKA POMOČ
7.	PRESKRBOVANJE OGROŽENEGA PREBIVALSTVA
Preskrbo vanje ogroženega in prizadetega prebivalstva v primeru vojnih akcij in elementarnih nesreč je ena osnovnih nalog civilne zaščite. Zato se s tem ukrepom načrtuje in usposablja ustrezne organe in organizacije za nujen sprejem in preskrbo relativno velikega števila ljudi, ki v takih primerih v zelo kratkem času ostanejo brez osnovnih sredstev za življenje.
Poleg tega, da so pri tem ljudje praviloma tudi psihično pretreseni, se tudi preskrba izvaja v zelo težkih razmerah. Prav zato jo je treba pravočasno načrtovati in sistemsko pripraviti.
Preskrbo vanje je ukrep civilne zaščite, samo v času zadovoljevanja osnovnih potreb večjega števila ljudi. V tem obdobju se zagotavljajo: zasilna nastanitev, posteljnina, obleka in hrana. Ko se stanje toliko popravi, da nadaljno skrb za prebivalstvo prevzamejo obstoječe službe, tedaj preneha skrb civilne zaščite.
Naloge interesne skupnosti
Vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti v izvrševanje pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je zelo pomembno, saj opravljajo zelo odgovorne družbene naloge, in sicer na področjih za katera delovni ljudje združujejo namensko tudi velika materialna sredstva.
Poglejmo, kaj jim nalaga ustava in naša zamisel splošnega ljudskega odpora.
Osnova naše obrambne zamisli je ravno v tem, da ie tudi obramba del sistema, del življenja, ki ga v spletu raznih dejavnosti živimo, je torej sestavni del ostalih nalog tudi vsake samoupravne interesne skupnosti.
Po nekaterih podatkih je danes v Sloveniji že 496 občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljajo pa še vedno nove, predvsem na področju materialne proizvodnje in storitve. V njih je zajeta skoraj »armada" ljudi, - delegatov, ki s svojo udeležbo in aktivnostjo krepijo in razširijo naše obrambne sposobnosti.
Naloge posameznih samoupravnih interesnih skupnosti v miru, neposredni vojni nevarnosti ali vojni
‘ - interesna skupnost s področja vzgoje in izobraževanja bi morala skrbeti pri oblikovamu politike in sprejemanja razvojnih programov vzgojnoizobraževalnih dejavnosti, vključevati obrambno vzgojo na vseh stopnjah, organizirati obrambne krožke,I obrambne dneve, itd.;! J
- zdravstvena skupnost mora glede na visoko stopnjo strokovnosti nuditi pomoč vsem obrambnim
strukturam, predvsem CZ, odborom za LO in DSZ v KS, kjer je nujno potrebna usklajenost nalog, itd.;
-	kulturna skupnost je s svojo pestro dejavnostjo izredno pomembna. Zgodovina nas lepo uči, da so v najtežjih trenutkih igrale razne kulturne skupnosti, zbori, godbe in druge aktivnosti v določenih primerih važnejšo vlogo kot puška. Že danes, v miru, se moramo pripraviti, da bodo občani v takih trenutkih imeli ne samo možnost sproščanja napetosti in težav ampak tudi moramo moč, ki jo dvigajo prav kulturne dejavnosti;
-	skupnost otroškega varstva ima osnovno nalogo rešiti področje, kije v neki vojni nevarnosti velikega pomena za vsako družino, ki ima nepreskrbljene otroke. Kako si naj zamištiamo občana, ki je na obrambni dolžnosti, če nima zagotovljeno varstvo svojih otrok;
-	skupnost socialnega varstva in skrbstva skrbi v povezavi s KS in DPO, da se zagotovi socialna varnost oseb, ki so iz različnih vzrokov odvisni od pomoči (starčki, invalidi, stari borci, spomeničaiji, znanstveniki itd.);
-	telesno kulturna skupnost ima naloge predvsem v mirnem času. Programi in dejavnosti morajo vsebovati elemente izboljšanja telesne vzdržljivosti, preciznosti, spretnosti;
-	stanovanjska skupnost mora pri oblikovanju politike in programov graditve stanovanjskih naselij sodelovati s KS, s štabi za CZ. Osnovne naloge so naloge na področju zaklanjapja, ustanavljanja enot CZ po stanovanjskih naseljih,
blokih itd.
Se in še bi se dalo naštevati naloge za vsako SIS, vendar to je že stvar obrambnih načrtov in odborov za LO in DSZ, ki morajo biti v vsaki SIS.
Andrej Logar
To je ukrep, ki naj zagotovi, da bi s prvo in neodložljivo medicinsko pomočjo na kraju samem in nato s transportom obolelih in poškodovanih v ustrezno zdravstveno ustanovo, ohranili zdravje prebivalstva na ogroženem področju.
9.	REŠEVANJE OGROŽENIH OSEB
V vojnih akcjjah in različnih elementarnih nesrečah so življenja občanov ogrožena z različnimi nevarnostni: zasuti so v ruševinah, blokirani so v objektih, Id jih je zajci požar ali poplava. V takih situacijah je potrebno strokovno reševanje, ki zahteva tudi specialno reševalno opremo. Prav strokovno usposabljanje in opremljanje enot in občanov za reševapje so osnovne naloge, če hočemo v primeru potrebe uspešno ukrepati.
10.	PROTIPOŽARNA ZAŠČITA
V sodobnih vojnih akcijah bodo uporabljena pol« rušilnih tudi razna vnetljiva sredstva. Pred požari so tako ogrožena vsa tehnično-ma-terialna sredstva, naselja, na odprtem prostoru pa tudi posevki, gozdovi in druga vegetacija
Protipožarna preventiva je prvi pogoj za uspešno zaščito pred požari, zato nekaj nasvetov o teh preventivnih ukrepih v eni izmed prihodnjih številk.
Janez Podjed
»Naša obramba« povsod
Uspešno izvajanje zamisli o splošnem ljudskem odporu v primeru sovražnega napada na našo domovino ali v primeru naravnih in drugih nesreč je odvisno od pripravljenosti in usposobljenosti slehernega občana in delovnega človeka Pri obrambnem izobraževa nju je zlasti pomemben strokov ni tisk: strokovne knjige, ča sopisi in revije. Ena od najpo membnejših vojaško-strokovnih revij je »NAŠA OBRAMBA". Ta objavlja in prinaša snov iz rednega programa usposabljanja pripadnikov teritorialne obrambe, spremlja dosežke na področju obrambnih priprav pri nas in na tujem, osvetljuje izkušnje iz narodnoosvobodilnega
boja naših narodov in narod-, nosti ter kasnejših osvobodilnih bojev drugih narodov, obvešča o raznih pomembnih dogajanjih doma in drugod po svetu.
Zaradi navedenih odlik je „NAŠA OBRAMBA" eden od osnovnih učbenikov za obrambno usposabljanje vseh občanov, zlasti rezervnih vojaških starešin in	pripadnikov	teritorialne
obrambe.
Naročanje je možno preko rednih pobiralcev naročnine, preko organizacije zveze rezervnih vojaških starešin, občinskega	štaba za	teritorialno
obrambo ali direktno na uredništvo revije. Celoletna naročnina znaša 100 dinarjev.
Viktor ŠEN
Ali bo izvršni svet dobil posnemalce?
morna.	še k produktivnosti dela, ki je
Ne nazadnje, če bomo ka- marsikje precej bolehna, ali ne? dilci z vzdržnostjo prispevali k Kjer koli se boste za to odlo-racionalni izrabi časa, potem čali, objavite v Logaških novi-bomo s tem ukrepom prispevali cah!	j inž. Jože Rupnik
hlastali po svežem zraku. In če ugotavljamo, da razpolagamo z večino takih prostorov, kjer se zbirajo ljudje in sestankujejo včasih koristno, včasih tudi ne, v delovnih organizacijah, v družbenopolitičnih organizacijah potem mislim, da ta ukrep zasluži pozornost vseh, ki jim je kaj do zdravja, to pa, kot vemo, nima prave cene, dokler ga imamo.
Ne mislim ponavljati, kar je bilo že neštetokrat izrečenega proti kajenju, o temu naj presodi vsak kadilec sam, ne moremo pa prav iz preprosto človeškega vidika dovoliti, da kadilec z zastrupljanjem sebe ali z uživanjem, kakor pač to jemlje, ogroža zdravje drugih.
Torej kadilci morajo spoznati, da je kajenje njihova osebna stvar (da ne bo pomote, mišljeni so le odrasli ljudje); le če se ne vsiljuje drugim, oziroma upoštevajo pravico drugih, da nočejo kaditi.
Razmislimo o tem, kadilci! Dokažimo, da smo sicer slabe navade sposobni korigirati v korist vseh, tudi sebe, pa čeprav je za to potrebno delček samo-premago vanja.
Dogovorimo se samoupravno o čuvanju zdravja, brez katerega bi bila tudi vizija družbe,
ki jo gradimo, meglena in tu-
vabimo vas
V današnji številki pričenjamo z novo stalno rubriko. V njej vas mo, dragi bralci, ki ste tudi obiskovalci kina v Loi
bomo,
vnaprej opozoriti na Datumi posameznih pr< rubriki. V novi rubriki posamezne filme, za katere smatramo, no st.
nekatere filme redstav so že
itcu, poskušali : v sporedu tekočega meseca, dalj časa objavljeni v posebni ras radi op
mo pozor-
VABIMO VAS pa bi vas radi opozorili na zaslužijo posebn
V mesecu decembru si velja še posebej ogledati naslednje filme:
NAD KUKAVIČJIM GNEZDoETfihn,2kHe'poželmj^čjamed^-rodna priznanja publike in kritike, med drugim je prejel tudi Oskarja za najboljši film v celoti. Film se odlikuje z odličnimi igralskimi kreacijami, še posebej glavnega junaka, ki ga igra Jack Nicholson. Film govori 'o življenju v umobolnici in slika odnose med bolniki in med osebjem te ustanove, ki v prenesenem pomenu predstavlja svet. - Pozornost ve$a tudi filmu GROF MONTE CHRISTO. Ta sicer pustolovski film, posnet po motivih romana znamenitega francoskega pisatelja A. Dumasa, nosi v sebi poslanstvo čustvom plemenitosti, poštenja in grenkemu sovraštvu. Film bo gotovo pritegnil staro in mlado, morda tudi zato, ker bodo nekoliko starejši igralci spoznali v
D	/'■'l-i-1-1~ --1-i--------1	^	y
iniavc
starše, s svojo duhovitostjo in domiselnostjo, bo gotovo navdušil. V dvojni vlogi dvojčic nastopa nadarjena mlada igralka Hayley Mills. -Na vsa usta se bomo nasmejali tudi francoski komediji SPET SEDMA ČETA, ki hudomušno govori o vojaškem življenju. Film za vse starosti. - Posebej za mladino pa priporočamo slovenski film SREČA NA VRVICI, ki bo na sporedu tik pred Silvestrovim. Veliki problemi nastajajo v stanovanjskem bloku, kjer je premalo prostora včasih še za ljudi, zdaj pa dobi neki fantič za darilo velikega psa. Toplo priporočamo staršem, da popeljejo na ogled svoje malčke.
Gotovo je, da bo v mesecu decembru na sporedu dovolj kvalitetnih filmov, vrednih ogleda, danes smo opozorili samo na tiste, za katere smatramo, da jih nikakor ne bi smeli pozabiti uvrstiti v svoj delovni dan. Ob tem tudi upamo,-da vam bo tak način, dragi bralci in obiskovalci, všeč in da boste še naprej živeli z logaškim kinom tako kot doslej.
Primož Sark
IS SO Logatec je med drugim sprejel na 84. seji tudi naslednji sklep:
»Na sejah v sejnih sobah občinske zgradbe ni dovoljeno kaditi! “ IS ta sklep ni sprejel samo pod vtisom širše družbene akcije za zdravo okolje, temveč je izhajal iz dejanskih razmer, v katerih preživi skoraj vsak dan večje število ljudi na sejah nekaj ur v prostorih, ki nimajo prezračevalnih naprav in je z odpiranjem oken zaradi prometnega trušča praktično onemogočeno normalno delo. V takih razme-rah, v zaprtih neprezračenih prostorih, so kadilci praktično preparirali nekadilce z nikotinom, oziroma jih prisilili, kot temu pravimo, k »pasivnemu kajenju.41 Prav čudno je, da nekadilci niso odločno protestirali, ko so se jim pljuča in oči brezupno upirala gostemu dimu. Tudi kadilci so večkrat
Mladi na Griču
Osnovna organizacija ZSM Naklo se je dalj časa ubadala s prostorskimi težavami. Prostore za svoje sestanke smo iskali vsepovsod, včasih tudi zaman in smo se zato sestajali kar na prostem. Zdaj, po dolgotrajnem iskanju, smo vendarle dobili prostor v stari telovadnici na Griču. Res, da je to stara in dotrajana stavba, toda nam Pomeni zelo veliko. Z velikim poletom smo se lotili dela za ureditev pridobljenega prostora. Vecej naših mladincev se je lotilo raznih opravil, zavedajoč se. da je to zdaj naš prostor, v katerem bomo lahko koristno Preživeli svoj prosti čas, se oddahnili in se zabavali. Tudi interesne dejavnosti bodo lahko zaživele, naša dejavnost pa dobila svoj pomen.
To bo za mladino Logatca »memben korak naprej, saj se X)ftK) imeli mladi vsaj kje sha-ati. Verjetno bodo to »občuti-1 ‘ tudi gostinski lokali v Logat-?u> kjer se sedaj mladina zbira In preživlja popoldneve in večere. Hkrati pozivam vse mladinke in mladince, ki se še niso vključili v delo naše organiza-J?je. da se nam pridružijo pri delu in po svojin močeh prispevajo pri obnovitvi prostora.
DekliSld pevski zbor že dalj časa sodeluje i pripadnici JLA. VeHro je bik skupnih nastopov, vse od Logatca, Vrhnike pa do Zemuna na zaključni prireditvi mladine in pripadnikov JLA. Potreb rito je bilo mnogo vaj in skupnih prizadevanj, veliko sobot in nedelj namenjenih pevskim pripravam. Bili smo tudi v PuB, kjer smo nastopE zelo uspešno. Sodelovali smo tudi pri odkritju spominske plošče pisatelju i Francetu Bevku. V Logatcu pa se bomo spet predstavili poslušalcem ob Dnevu JLA, 22. decembra, ko i bomo pokazali kaj smo se naučE v preteklem obdobju sodelovanja z JLA.
Branka Kum
Branka Kum
KULTURNA
KRONIKA
NOVI UPRAVNIK KINA. Konec oktobra letos je upravni odbor Kina Narodni dom Logatec razrešil ka Marc
fUnkciie upravnika Čiča, ki
v 1. svetovni rojni, od tod pokopališče k grobišču pz osvobodilni vojni. V komemoracij-
moški
od pa padli!
na lih v
skem programu so sodelovali: pevski zbor iz Dol. Logatca, Pihalni orkester, govornika m recitatorji osnovne šole.
V Gor. Logatcu je bila komemoracija ob spomeniku padlih v NOB z nastopom Pihalnega orkestra, govornika, gomjelogaškega pevskega zbora in recitatorjev osnovne šole.
PRISPEVEK ZA PRETVORNIK. Izvršni odbor kulturne. skupnosti Logatec je na oktobrski seji namenil
20.000	din lastne udeležbe pri postavljanju TV pretvornika aa Sekirici v prepričanju, da bo taro omogočalo boljše spremljanje kulturnih dogajanj, ln jih posredne lahko tele-
DBNOVITEV DOMA NA GRIČU. Tudi abm na Griču v Dol. Logatcu, ki že skoraj stoletje sprejema pod svoj krov fiz kulturne in kulturne skupine (pevci in godbeniki im^o tu stalne, sicer preskromne prostore), je dočakal obnovo štrene, ki je že djje časa mestoma močno popustila in je dež že precej uničujoče načenjal ostrešje in strope. Obnovitvena dela je organizirala občinska zveza za telesno kulturo Logatec, kulturna skupnost pa je za popravila prispevala
18.000	din.
(
Logaške novice - glasilo SZDLij • Logatec." Ureja uredniški I odbor: Albin Cul, delegat KLI, j Franc Korenč, delegat OK ZKS,j Marcel Stefančič, delegat KSP. j Tutjana Sten, delegat KLI, in j Rudi Vogrič, odgovorni urednik, j Družbeni organ je izdajateljski 'j svet, ki ga tvorita 20-članska de-; legaeya družbenih organizacij in organizacij Združenega dela ter delegacija uredniškega odbora, "lisk tiskarne ljudska pravica v Ljubljani- Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije ' št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.

Mladinci spet na pohodu
cela Štefan* je" to nalogo opravljal dve mandatni dobi (8 let). Za novega upravnika kina je bil na isti seji imenovan profesor Primož Sark.
OBNOVLJENI SPOMENIK. Plav lepo je ozreti se po obnovljenem spomeniku padlih v 1. svetovni roj ni. Res je bik) treba popravila čakati silno dolgo, toliko, da se je spomenik začel grozeče podirati. Letošnja komemorativna prireditev ob dnevu mrtvih je bila kar slovesnejša ob zares lepo obnovljeni vnanjosti tega kulturnega in spominskega obeleaa. Usoda uničenih fresk čaka nadaflnjih ukrepov.
OB DNEVU MRTVIH. Navzlic slabemu vremenu - deževalo je cel dan - sta bili v Logatcu dve komemoraciji v počastitev spomina umrlih in padlih v naši NOB. V Dol. Logatcu se je žalna slovesnost začeto pred spomenikom NOB, nato je sprevod krenil k spomeniku padlim
Kje ste bili m pohode? Zakrile izobraževanji. Eno, selo kratko prebil pohod? Kako ste se imeti?	da vanje pri TV-17 ter še eno v vo-
Takšna in podobna vprašanja so se	jašnici je odločno premalo. Ce nas
glasila, ko smo prišli s pohoda,	pa je „lovil“ čas, bi bik) treba skraj-
Pohod ie bil 11. in 12. septembra. sati pohod.
Pripravljen je bil v sklopu proslav za Zato se ne bi smelo reči, da je bil 3. zbor borcev in aktivistov NOB	to pohod po tradicijah NOB, kakor
Notranjske. Brigada ie šteto 4 čete,	se je govorilo. Borci in aktivisti so
skupaj je bilo 224 pohodnikov.	imeli več predavanj med NOB kot
Vsako četo je tvorila po ena občina	pa mi v mirnem času. Za nada^njo
(Ljubljana Vič-Rudmk, Vrhnika,	pripravo, bi bilo treba bolje pripra
Cerknica, Logatec) in pripadniki	viti in premisliti o trasi pohoda,
JLA. Glavni nosilec pohoda je bito Vrhnika. Pohod je potekal iz Logat-TV-17 do Podpeška v en'
B„!
. .	„ spanje, k .
smo se ustavili na Vrhniki v vojašnici Ivana Cankarja. Tu smo imeli loosik), ter predavanje o orožju.
Med pohodom je bilo premalo
ca, preko Podimo. V jo, taborni
'. V Podlipi smo imen večerim ogenj s kulturnim programom, po njem spanje. Med potjo
pripravo, bi bik) treba bolje pripraviti in premisliti o trasi pohoda. Raje naj bo več predavanj iz NOB,
iz sairfoupravljanja, itd___kot pa
tako dolg pohod. Veijetno ne bi bik) slabo, če bi imeli med pohodom kakšen napad (pod vodstvom borcev).
Tudi na športna tekmovanja ne bi smeli pozabiti.
Janez ARHAR
ljubljanska banka
AA7NAA/NAiN/WWSAAAAAAAAA/W^yWV4AAAr\/WWWWWWWVVW'
Razpisna komisija Gradnika Logatec, podjetja za gradbene in komunalne dejavnosti objavlja
Licitacijo
prodajo zgradbe in funkcionalnega zemljišča na pare. 117 pod vložno št. 741 k. o. Bičkova vas v skupni izmeri 16 m2
za št.
1746 m:
Na mestu obstoječe zgradbe je moč zgraditi novo obrtno delavnico s stanovanjsko nišo.	<
Izklicne cena zgradbe in zemljišča je 230.000,00 din. i Prednost nakupa imajo pravne ati fizične osebe, ki bodo na tem zemljišču organizirale gradbeno kleparsko dejavnost.
Interesenti n ved en naslov v
ti pošljejo pismene ponudbe na zgoraj na-15 dneh od objave. Ponudnik se mora do lidtadjskegp dne izkazati z vplačano varščino v višini 10 % od izklicne cene. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelemu ponudniku pa vrne.
Smučarska
izkaznica
V prizadevanju za čimbotjšo organiziranost smučarstva in pridobivanja članstva je Smučarska zveza Slovenije izdala za smučarsko sezono tri vrste izkaznic po naslednjih cenah:
1.	za člane nad 15 let 150,00 din
2.	za pionirje stare do 15 let
(rojene do 30. 6.1962) 60,00 din
3.	za podporne člane (ne glede
na starost)	50,00 din
Navedeni člani pod točkol in 2 imajo 10 % popusta pri nabavi smučarske opreme, pri vseh vlečnicah in 10 % popusta po raznih hotelih ob morju izven glavne turistične sezone, to zadnje pa imajo tudi podporni člani.
Vsi ljubitelji smučanja lahko nabavijo smučarske izkaznice pri tovarišici Nedi ČERNE, in sicer vsako sredo od 16.-17. ure meseca decembra in januam, v prostorih skupnih služb SIS, čevica 20.
Janez Turk
Filmski
program
2.	-4. 12. francoska barvna kriminalka, MAČEK IN MIŠ
3.	-4. 12. angleški barvni pustolovski, GROF MONTE CHRI-STO
6. 12. ameriška ljubezenska drama, BUSTER IN BILLIE
9.	-11.12. ameriška komedija, PAST ZA STARŠE
10.	—11.12. ameriška barvna kriminalka, UMAZANA MARY IN NORI LARRY
13.12.	zah. nemški barvni glasbeni, MOJ PRIJATELJ HEINTJE
16.	-18. 12. barvni hongkonški pustolovski, NAJBOLJ NORA DIRKA
17.	-18. 12. ameriška barvna tragikomedija, LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM
20.12.	zah. nemška barvna glasbena komedjja, POČITNICE BREZ DEKLET
23.	-25. 12. ameriška barvna zgodovinska drama, VETER IN LEV
24.	-25. 12.	FRANCOSKA
BARVNA KOMEDIJA, SPET SEDMA ČETA
27.12.	ameriška barvna kriminalka, PODVIG DETEKTIVA NEWMANA
29.12.	japonska barvna risanka, MAČEK V ŠKORNJIH
30.12.	-1.1. slovenski barvni mladinski, SREČA NA VRVICI 30.12.-1.1. ameriški barvni
akcjjild, (DESET SEKUND ZA 31.12. NI PREDSTAVE
Osnutek novega statuta občine Logatec
Skupščina občine Logatec
Izhajajoč iz zgodovinskih dejstev,
da so delavci in kmetje skupaj z vsemi naprednimi Judnu občine Logatec
narodi in narodnostmi Jugoslavije v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji, zrušili stari družbeni red, kije temeljil na socialnem in gospodarskem zatiranju, neenakopravnosti in izkoriščanju, pregnali okupatorja in zaživeli svoj veliki dan, vključeni v svojo svobodno socialistično domovino;	.	.
da je nenehen boj za svobodo in enakopravnost, za mir, družbeni napredek in socblistične samoupravne odnose, dosegel najpomembnejši izraz v
novi ustavni ureditvi;
-daje občina Logatec iz velike zaostalosti ob osvoboditvi že doslej dosegla velik družbeni m gospodarski razvoj in se uvrstila med srednje razite komune v SR Sloveniji;
-	da so v občini izredni naravni pogoji za nadaljnji razvoj, ki ga omogočajo vlaganja v industrijo, kmetijstvo in trgovino;
-	da se delovni ljudje in občani, organizirani in povezani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah ter skupnostih s pripravo, sprejemom in uresničevanjem novega statuta občine, aktivno vključujejo v celotno preobrazbo samoupravnega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema, ki izhaja iz revolucionarnih izhodišč nove ustave in zakona o združenem delu;
- in da bi zagotovili in usmerjali nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v občini in osvoboditev dela, je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije kot
skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v občini dne..................
sprejela
STATUT občine Logatec
I. TEMELJNA NAČELA
Družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Logatec temeljijo na načelih socialistične samoupravne družbe, ki jo izražajo temeljna načela ustave SR Slovenije.
Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in družbeni reprodukciji v celoti in tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine, ki je namenjena za zadovoljevanje človekovih potreb in interesov.
Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in podlaga za upravljanje z družbenimi sredstvi.
Osnova vseh oblik združenega dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela, kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu in o rezultatih svojega dela.
Delovni ljudje in občani zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega procesa družbenega dela tako, da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela (v nadaljnjem OZD) na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni Judje neposredno, prek OZD ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti (v nadaljnjem SIS), in prek njih.
S takimi odnosi
upravljanja drugih družbenih zadev.
Samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih OZD, Krajevnih skupnostih (v nadaljnjem KS) SIS in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih Judi.
samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti in v drugih družbenopolitičnih skupnostih, s povezovanjem svojih OZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij (v nadaljnjem DPO) s samoupravnim sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in delovanjem skupščine občine kot skupnega organa vseh delovnih
Judi.
SZDL kot najširša DPO delovnih Judi in občanov v občini, ki se aktivno
opredeljuje za socialistično samoupravjanje in neuvrščenost in kot enotna fronta vseh socialističnih sil v občini, na čelu z zvezo komunistov, omogoča delovnim ljudem in občanom, da na enotni idejnopolitični podlagi usmerjajo družbeni razvoj občine ter zavzemajo politična stališča in oblikujejo pobude glede reševanja posameznih vprašanj, tako v občini kot v širših družbenopolitičnih skupnostih.
SZDL je skupaj z ostalimi DPO in socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temej in kohezivni dejavnik občinskega družbenopolitičnega sistema in enakopravni sestavni del delegatskega skupščinskega sistema v občini. Z aktivnim delovanjem v socialistični zvezi delovni Judje in občani preprečujejo odtujevanje samoupravnega in oblastnega odločanja, birokratizacijo in druge negativne pojave in zagotavljajo vse bolj samoupravno uresničevanje jasno opredejenih socialističnih samoupravnih interesov delavskega razreda in vseh delovnih Judi in občanov.
V	skladu s te meji sistema obrambe SFRJ in konceptom splošnega ljudskega odpora ter obrambnim načrtom SR Slovenje občina Logatec ureja in organizira obrambne priprave, v vojni pa vodi splošni Judski odpor na svojem ozemju.
V	ta namen določa obrambni načrt občine in v skladu z njim usmerja obrambne priprave prebivalstva, gospodarstva in družbenih dejavnosti m njihovo delo. V vojnih razmerah, ustanavlja in vodi enote in službe teritorialne obrambe, usmeria obrambne priprave krajevnih skupnosti, organizira in vodi civilno zaščito ter opravja druge naloge, pomembne za ljudsko obrambo.
’ Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogjivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca in vsakogar, kdor bi ogrožal varnost in neodvisnost države ter nemoten socialistični razvoj naše družbe.
n. OBČINA LOGATEC
1.	člen
Občina Logatec je samoupravna in te mejna družbenopolitična skupnost, ki temeji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih Judi. V občini delovni Judje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje živjenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovojujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcje oblasti m upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločijo delovni Judje in občani, organizram v temeljnih in drugih orga-nizacjah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih
organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v Dto, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah, oziroma konferencah delegacij prek delegatov v skupščini občine m v skupščinah SIS ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih pravic in dolžnosti, kijih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
V občini delovni 8udje in občani zlasti:
-	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljiliejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter zadev splošnega družbenega pomena; v ta namen ustanavjajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti debvnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov, ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo m organizirajo ljudsko obrambo ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
-	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbjo za varnost človekovega okolja, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
-	z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na tem področju;
-	zagotavljajo varstvo matere, otrok in družine, skrbjo za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, debvnih in drugih invalidov, borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja, skrbjo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo debvnih judi;
-	po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni osnovi urejajo medsebojna razmerja pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji;
-	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževarje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev, skrbjo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležj; '
-	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
-	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi,
3.	člen
Občina Logatec je pravna oseba, sedež občine je v Logatcu, Tržaška c. 15. Občina Logatec ima svoj pečat, kije okrogle oblike; na pečatu sta grb in ime Socialistične republike Slovenije ter ime občine.
4.	člen
Praznik občine Logatec je 12. september, obletnica množičnega odhoda Logačanov v partizane v letu 1943.
Krajevne skupnosti v občini lahko za svoje območje ali pa tudi za posamezno nase je določijo v svojih statutih krajevne praznike.
5.	člen
Občani občine Logatec so tisti, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče.
6.	člen
Občina Logatec lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in orga-nizacijam podeljuje priznanja. Pogoje in pristojnost za podejevanje priznanj, njihovo obliko določbe o pravicah in evidenci oseb, ki so priznanje prejele ter druge določbe, vsebuje poseben odlok Skupščine občine Logatec.
7.	člen
Območje občine Logatec določa zakon. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo območja ali za združitev z drugo občino.
HI. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
8.	člen
Delovni judje in občani vobčini se svobodno združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacje zato, da lahko neposredno prek svojih delegatov izražajo politične pobude in predloge ter se dogovarjajo"za enotna stališča ob reševanju skupnih vprašanj življenja in razvoja občine ter širše družbenopolitične skupnosti.
9.	člen
Družbenopolitične organizacje občine na čelu z zvezo komunistov kot vodilno idejno in politično sik) delavskega razreda in vseh delovnih judi, kot sestavni del družbenopolitičnega sistema v občini, uresničujejo z ustavo to njihovimi statuti opredeljene naloge pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoju samoupravnih odnosov v občini.
razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti ter za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je idejno usmerjevalni dejavnik novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih Hudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov to institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu občine.
11.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini je kot prosto vojna, demokratična in enotna fronta delovnih ljudi to občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, z Zvezo komunistov na čelu najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu občine.
SZDL občine, delovni Hudje in občani ter njihove organizrane socialistične sile, dosegajo to zagotavljajo politično to akcijsko enotnost ter usklajujejo stališča o vseh skupnih družbenih vprašanjih življenja in razvoja občine.
Delovni ljudje in občani v SZDL uresničujejo zlasti naslednje družbenopolitične naloge:
-	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja,
-	usklajujejo mnenja in sprejemajo stališča glede reševanja družbenih vprašanj v skladu z interesi, ki jih izražajo ob uresničevanju svojega samoupravnega to demokratičnega položaja,
-	določajo osnove programov politične aktivnosti to skupna merila za volitve delegacij to delegatov v temeljnih samoupravnih skupnostih to drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
-	zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate, za javne samoupravne in druge družbene funkcije,
-	skrbijo za usklajeno oblikovanje splošnih načel kadrovske politike,
-	spremljajo in obravnavajo delo samoupravnih organov in organov oblasti, nosilcev samoupravnih in drugih družbenih pooblastil, dajejo mišljenja, kritične ocene glede zagotavljanja družbenega nadzora to javnosti dela samoupravnih organov in organov oblasti,
-	soustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladih in njihovih organizacij v celotnem družbenem in političnem življenju, za vzgojo mlade generacije v duhu tradicij NOV in socializma, zasnovanega na "zgodovinski vlogi delavskega razreda in znanstvenih osnovah marksizma,
-	soustvarjajo pogoje za vsestransko to objektivno informiranje, zagotavljanje socialistične usmeritve in uresničevanje družbenih interesov v sredstvih informiranja,
-	usmerjajo in sodelujejo pri organizaciji referenduma kot najboH neposredne oblike odločanja delovnih ljudi in občanov ter pri javnih razpravah kot organizirani možnosti njihovega sodelovanja pri sprejemanju odločitev, jiomembnih za delo to živHenje vseh delovnih ljudi in občanov,
-	oblikujejo to usklajujejo politične osnove dogovarjanja, odločanja to spremljanja uresničevanja sprejetih stališč o vseh tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane.
Delovni Hudje in občani se pri svojem delu v organizaciji SZDL borijo za medsebojno humane odnose, za razvijanje socialistične demokratične in patriotične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja, kot tudi za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih, samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim na drug način škodujejo.
12.	člen
Delavci v organizaegah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, prostovoljno organizirani v sindikat, kot najširšo organizacHo delavskega razreda, se borijo:
-	za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava: za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odtočili«) vlogo delavcev pri upravHanju družbene reprodukcije: za uresničevanje interesov, samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in živHenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka to pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe to za večjo produktivnost dela; za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo to usposab-janje delavcev za opravjjanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združene^ dela ter drugih samoupravnih organizacij to skupnosti to kandidatov za delegacge teh organizacij in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev piri izvrševanju funkcij oblasti to pri upravljanju drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti to razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje to krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest to odgovornost samo-upravHavcev.
Sindikati dajejo pobude to predloge skupščini občine in ustreznim samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim organ izaegam vobčini, za reševanje posameznih vprašanj.
13.	člen
Organizacija zveze socialistične mladine s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje mlade ljudi v celotno družbenopolitično avHenje občine to zagotavHa njihov vpliv za sprejemanje družbenopolitičnih odftočitev o temejjnih vprašanjih družbenega razvoja občine ter na reševanje tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni to politični položaj mladine v združenem delu in občini.
14.	člen
10.	člen
Organizacija zveze komunistov v občini kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda to vseh delovnih Hudi je glavni pobudnik to nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju to nadaHnjem
komunistov in socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradiege NOV to jih prenašajo na mlade generacije. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih m drugih vprašanj udeležencev NOV to njihovih
družinskih članov ter dajejo pobude in predloge skupščini občine in samoupravnim interesnim skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
načelu enakopravnosti med seboj ali" s TOZD ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
15. člen
26. člen
Delovni j udje in občani se združujejo tudi v drugih družbenopolitičnih, družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih, glede na svoje interese in potrebe ter delujejo po svojih statutih in programih organizacije SZDL in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje.
16.	člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, v pripravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri volitvah delegacij, organiziranju Konferenc delegacij, pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih ptavic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
17.	člen
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti.
IV. SAMOUPRAVLJANJE IN NJEGOVE OBLIKE V OBČINI
Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
18.	člen
Socialistični družbenoekonomski odnosi v občini temeljijo na socialističnem samoupravnem združenem delu, to je na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in v družbi odločajo:
-	o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela;
-	o družbeni lastnini produkcijskih sredstev;
-	o pravici dela z družbenimi sredstvi;
-	o družbenem značaju dela;
-	o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih ljudi.
Udeleženci so lahko tudi kmetje, obrtniki in druge osebe, ki samostojno opravjjajo poklicno dejavnost, če združujejo svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji oziroma če združujejo svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev.
27.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacg in skupnosti ali prek sindikata, druge družbenopolitične organizacije, skupščine občine ali gospodarske zbornice.
28.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu drugače določeno.
29.	člen
Z družbenim dogovorom delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. Družbeni dogovor sklenejo skupščina občine in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, splošne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
30.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Udeleženci družbenega dogovora sporazumno dotočijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
31.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
32.	člen
19.	člen
Delovni 5udje in občani v občini ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje, da se na samoupravnih osnovah čim skladneje in stabilneje razvijajo odnosi pri pridobivanju dohodka v združenem delu, da se čim popolneje uskladijo posebni interesi ter samostojno delovanje temeljnih in drugih OZD, v katerih so združene, z njihovimi skupnimi interesi, izraženimi v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov in v družbenih dogovorih, ter tudi z razvojnimi cilji, določenimi v teh planih.
Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da so pravočasno in popolno obveščeni o vseh vprašanjih, ki se tičejo pridobivanja dohodka in njegove delitve, ne glede na to, na katerem nivoju se o teh vprašanjih razpravlja. Temejne in druge OZD, samoupravne organizacije in skupnosti v občini so dolžne o vseh vprašanjih organizirati javne razprave, na podlagi katerih nato delovni ljudje in občani odločajo.
20.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ko ga soglasno določijo vsi udeleženci.
33. člen
O predlogu samoupravnega sporazuma, oziroma družbenega dogovora morajo razpravljati delovni ljudje v temeljnih oziroma drugih organizacijah združenega dela, v samoupravno interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja, na katerem se sprejema.
Javna razprava se opravi na način in po postopku, kije določen s statutom teh organizacij in skupnosti.
34.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
35.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi, ki so v lastnini občanov, imao na osnovi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in enake pravice in obveznosti kot delovni ljudje v OZD.
Sprejeti samoupravni sporazumi oziroma družbeni dogovori, kjer je udeleženec skupščina občine ali njen organ, se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije.
21.	člen
Kmetje, ki uživajo z ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti.
Občina Logatec podpira kmete pri razvijanju produktivnosti njihovega dela in pri svobodnem združevanju v zadruge m druge oblike združevanja zaradi izboljševanja pogojev njihovega dela in življenjskih razmer.
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori
22.	člen
S samoupravnim sporazumom se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacg in skupnosti.
/	23. člen
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v TOZD, oziroma delovni skupnosti, OZD, banke m druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti m druge samoupravne organizacije in skupnosti, zbornice in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
24.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge DPO, kadar kot udeleženci sporazuma prevzamejo materialne obveznosti.
25.	člen
Skupščina občine, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po
36.	člen
Evidenco vseh sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov vodi sekretariat skupščine občine, kijih po en izvod tudi deponira.
37.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ima pravico vpogleda v vse samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki so jih sklenili udeleženci na območju občine. Pristojni organ, ki vodi evidenco samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, je dolžan na zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja izročiti po en izvod samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora zaradi pregleda.	•
38.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne predložiti skupščini občine po en izvod statuta in samoupravnega sporazuma o združevanju dela zaradi uresničevanja družbenega nadzorstva nad njihovim izvajanjem.
. Družbeno planiranje
39.	člen
Delovni ljudje in občani občine, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih I in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim plani-: ranjem zagotavljajo:
- skupno razvojno politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z ljubljansko regijo in širšo družbenopolitično skupnostjo ter pospešuje m usklajuje razvoj posameznih dejavnosti,
-	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto dru&ene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dem,
-	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka,
-	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
40.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
41.	člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, Tei s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z materialnimi možnostmi temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje.
42.	člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let. Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
43.	člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega programa določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, katere je treba uresničevati v prihodnjem letu.
44.	člen
«l1
Plan samoupravne organizacije oziroma skupnosti se sprejme na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne organizacije, oziroma skupnosti, srednjeročni družbeni plan občine pa na podlagi dogovora o osnovah družbenega plana občine.
45.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
46.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku skupščine občine določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepno samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
47.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana'samoupravne interesne skup nosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
48.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti oziroma zadeve, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom skupščine občine določeno, da so posebnega družbenega pomena.
da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka, oziroma predloga družbenega plana.
51.	člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij, oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
52.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, izvršni svet skupščine občine v imenu občine ter pristojnimi organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
53.	člen
, ,v Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih budi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini, ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Občina usklajuje plane z drugimi občinami za območje regije.
Družbeni plan občine vsebuje zlasti:
-	temelje razvojne politike občine
-	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti,
-	temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
-	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih budi in občanov,
-	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih
. in življenjskih pogojev delovnih budi in občanov,
-	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarskega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
-	možnosti In ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okoba,
-	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti flf družbene samozaščite v občini,
-	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za živbenje in delo delovnih budi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge .samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih z ustavo določenih pravic in dolžnosti sprejela skupščina občine.
54.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži skupščini občine v sprejem. Če do roka, kije bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dbsežen dogovor, predlaga izvršni svet skupščini občme, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
55.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega piana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet skupščini občine smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbnega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
49.	člen
Samoupravne sporazume o temejih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih planov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
50.	člen
Družbeni plan občine sprejme skupščina občine na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Skupščina občine sprejme na predlog izvršnega sveta odloka o pripravi družbenega plana občine.	"
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren,
Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
55.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drogi delovni j udje v krajevnih, interesnih in drugih organizacijah in skupnostih, v društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb.
Za zadovoljevanje svojih skupnih potreb delavci in drogi delovni ljudje združujejo svoje dek) in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem, referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja določajo način porabe teh sredstev.
56.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizaege združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani
pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
57.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi teme^nih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v širših družbenopolitičnih skupnostih.
58.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Delovni ljudje in občani v občini usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
59.	člen
Skupščina občine lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
60.	člen
Skupščina občine s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
61.	člen
Da bi se delavci, delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljnih organizacijah in 'x občanom v krajevnih skupnostih na voljo najmanj trideset dni.
62.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini občine predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so občinski skupščini dolžni poročati o porabi v proračunu zagotovljenih sredstev.
Kadrovska politika in zaposlovanje
63.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
64.	člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
-	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
-	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
-	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
-	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
-	določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za odgovorne delovne naloge,
-	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moral-noetičnimi kvalitetami,
-	sprejemajo uresničevanje kadrovske politike.
65.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih Mudi na odgovorna delovna , mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
66.	člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela in cilje kadrovske politike tudi z družbenimi plani.
67.	člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravjajot družbena sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo.
68.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja, delovni ljudje in občani posebno skrb posvečajo zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
69.	člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnostih osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje je samoupravna interesna skupnost delavce, v kateri si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
Združevanje delovnih ljudi v samoupravne interesne skupnosti
70.	člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih ter za uresničevanje skupnih interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, skupaj z delavci organizacije združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti. Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te. dejavnosti pa si tako uresničujejo enoten družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
71.	člen
Na načelih iz prejšnjega člena se lahko ustanavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti na drugih področjih družbenih dejavnosti, komunalnih ter drugih gospodarskih dejavnosti v občini, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov.
72.	člen
Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravnih interesnih skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom skupščine občine na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravno interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in delovanje, načeto za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področij ter način financiranja dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z ekonomsko močjo zavezancev.
73.	člen
V samoupravno interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje se združijo s samoupravnim sporazumom, ki temelji na zakonu , delovni ljudje in občani skupaj z delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij z namenom, da prek njih zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja. V izobraževalni skupnosti čtoni enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju vzgoje m izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti, skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja.
74.	člen
V	samoupravni interesni skupnosti za kulturo se združijo s samoupravnim sporazumom delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij m skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti z namenom, da združujejo sredstva m dela za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje delovnih ljudi, za oblikovanje kulturne politike ter kulturnih programov, za pospeševanje kulturnih dejavnosti ter za uresničevanje drugih osebnih in skupnih potreb na področju kulture.
75.	člen
V	samoupravno interesni skupnosti za zdravstvo se združujejo delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstvene dejavnosti z namenom, da si po načelih solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje zdravstvene dejavnosti.
76.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo socialno varnost v samoupravno interesni skupnosti za socialno varstvo, ki združuje samoupravno interesne
skupnosti na področju otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva ip stanovanjskega gospodarstva.
77.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravno interesnih skupnosti, pravico, da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost za določeno območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za uresničevanje določenih skupnih interesov s področja dela samoupravno interesnih | skupnosti.
78.	člen
Skupščine samoupravno interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva skupno razpravljajo in enakopravno odločbo s pristojnimi zbori skupščine občine v tistih primerih, ko to zahteva ustava, zakon au na njegovi podlagi izdani predpisi, statut občine, občinski odloki oziroma drugi ustrezni akti.
79.	člen
Zaradi lažje^ vključevanja samoupravno interesnih skupnosti v skupščin-, ski sistem, so dolžne skupščine teh skupnosti uskladiti in sprejeti skupne ; programe dela z zbori skupščine občine.
80.	člefi
Delegat samoupravne interesne skupnosti uživa imuniteto, ko skupščina ter samoupravne interesne skupnostienakc pravno sodelujejo v zboru skupščine občine.
81.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ugotovijo na seji skupščine, da so srednjeročni plani sprejeti s strani večine delovnih ljudi na zborih delavcev.
in stanovanjskih skupnosti, z referendumom, s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, prek delegatov v organizacijah združenega dela, ki opravjajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, prek delegacij : in delegatov v samoupravno interesnih skupnostih, prek delegacij in dele-> gatov v skupščini občine.
87.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni konferenci SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave, ki ne sme biti krajša kot 30 dni, svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, določi predlog statuta krajevne skupnosti.
Statut sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti.
88.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo: o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju; pravice in dolžnosti krajevne skupnosti, o območjih, organizaciji in organih krajevne skupnosti, o nalogah in načinu dela teh organov, o načinu urejanja odnosov z organizacijo združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; o urejanju naselij in drugega prostora, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanje, kulture in prosvete, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, o upravljanju s stanovanji in o prebivanju; o komunalnih in drugih dejavnostih za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, o varstvu interesov potrošnikov in uporabnikov, o organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite; o varstvu naravnega okolja, o upravljanju družbenega premoženja; o javnem obveščanju ter o drugih področjih skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, samoupravno organiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti, opredeljujejo delovni 9udje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
Samoupravni položaj delovnih ljudi v krajevnih skupnostih
82.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in splošne potrebe in interese.
83.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu naselja ali v več naseljih, pri tem se upošteva geografska zaokroženost, ekonomska razvitost, možnost oblikovanja družbenega in kulturnega središča, možnost organiziranosti ljudske obrambe in družbene samozaščite in število prebivalcev in zaposlenih.
Delovni ljudje in občani se lahko združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti.
84.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
-	najmanj 2/3 zborov delovnih ljudi in občanov posameznega naselja, dela naselja ali več naselij,
-	zborov delegatov krajevnih skupnosti
lela s tega območja,
Krajevna konferenca SZDL mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo. ■
85.	člen
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog se delovni 8udje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi oiganizac8ami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni 8udje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah ter društvh, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
89.	člen
Delovni Judje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo programe in srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi do ločjo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
V tem obsegu letno spremljajo uresničevanje planov in programov.
90.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom krajevne skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva:
-	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci TOZD z območja krajevne skupnosti in TOZD, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
-	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih Judi in občanov v krajevni skupnosti,
-	z dopolnilnimi sredstvi proračuna občine, predvsem za funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti,
-	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacj, Združenj in društev v krajevni skupnosti,
-	s samoprispevkom in
-	drugimi sredstvi.
91.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom. Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila sredstva dana.
92.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v kateri na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Oblike družbenega samoupravljanja
93.	člen
Delovni ljudje in občani opravljajo funkcijo oblasti in samoupravljanja z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevni skupnosti ter v drugih te mejnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravno interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, prek delegacij in delegatov v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in prek delegatov v skupščini občine in njenih organov.
86.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni Judje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacjah in družbenih organizacjah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in
94.	člen
Skupščina občine, njen izvršni svet in drugi organi morajo delavce v združenem delu ter delovne Judi in občane v krajevni skupnosti obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in
upravnih organizacijah in Skupnostih, mjevnin skupno sim m v uuunn.
95.	člen
Delavci, samoupravno organizirali v organizacijah združenja dela oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
-	na zborih delavcev z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjav-tianja,
-	na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
-	prek delegatov v organih upržMjanja in na drug način, določen s statutom m samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije ali skupnosti,
-	prek delegacij in delegatov v delavskih svetih, prek organov krajevne skupnosti, prek delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
-	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
-	prek SZDL, sindikatov in dru&enopolitičnih organizacij,
-	v drugih oblikah na način, ki ga določa ustava, zakon in ta statut.
Referendum
96.	člen
Delovni j udje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravno interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ter v občini z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo splošen pomen za delavce ter delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
, S statuti organizabij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravno interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma v skladu z zakonom.
97.	člen
Skupščina občine obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v , primerih, ki jih določa zakon. Referendum se lahko razpiše tudi kadar tako sklene skupščina občine, da se delavci v združenem delu oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, pdtrdijo že sprejet odlok ali drug akt ah da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen za delavce, delovne ljudi in občane. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezujoča.
pusiup&U pupiav m aptvjoiiiauj« uun/vuvi v ipiuvunju., M u.Mjv
splošen pomen.
104.	člen
V javni razpravi sodelujejo: delavci, detovni ljudje in občani, organizirani v TOZD, drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravno interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, skupščina občine in njeni organi.
105.	člen
Skupščina občine mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
-	sprememb in dopolnitev statuta občine,
-	družbenih planov,
-	urbanističnih zadev in zazidalnih načrtov,
-	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti
-	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere tako določa zakon.
106.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev, zborih delovnih hudi in občanov, v samoupravnih organih, delegacijah in konferencah delegacij, zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih Skupščine občine ter na druge načine, predvidene s statuti orgamzacfl združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravno interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
107.	člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
-	osnutek, akte ali gradiva javno objaviti, oziroma zagotoviti, da se delovni j udje in občani z njim pravočasno seznanijo,
-	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
-	določiti primeren rok za javno razpravo,
-	zagotoviti zbirarje vseh mnenj iz javne razprave,
-	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
-	skrbeti, da se akt pred koncem javne razprave ne začne spreminjati,
-	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
-	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
V. SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČINI Temelji skupščinskega sistema
98.	člen
Skupščina občine obvezno razpiše referendum, kadar to za odločitev v določenih vprašanjih zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali organizacije sindikatov občine oziroma SZDL v občini.
99.	člen
Krajevna skupnost mora razpisati referendum o posameznem vprašanju, kadar to zahtevajo vsi zbori delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti ali SZDL v krajevni skupnosti.
Krajevna skupnost oziroma krajevne skupnosti morajo razpisati referendum v primeru, če je dana pobuda za ustanovitev, združitev ah izdvojitev
krajevne skupnosti, kadar je pobuda dana v zvezi z.........členom tega
statuta.
100.	člen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko dajo:
- temeljne ali druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti,
družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in
družbene organizacije,
Zbor skupščine občine, v katerega delovno področje spada vprašanje, za katero je dana pobuda za razpis referenduma, mora v roku tridesetih dni obravnavati pobudo, o njej odločiti ter o svojem sklepuebvestiti pobudnika.
101.	člen
Skupščina občine razpiše referendum s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu SR Slovenije. V sklepu se določijo predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Odločitev delovnih ljudi in občanov na referendumu je za skupščjno občine obvezujoča.
Eno leto po izvedenem referendumu skupščina Občine ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. Izid referenduma se objavi enako kot razpis referenduma.
'	108. člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije skupščine občine.
109.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v TOZD in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3.	detovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, ki ga določa ustava in zakon;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu TOZD, ki ni nd območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V TOZD oziroma delovni skupnosti z manj kot 30 zaposlenih opravljajo funkcijo delegacije vsi delavci.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ lahko v skladu z zakonom oziroma odtokom skupščine občine oblikujejo skupno delegacijo.
102.	člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje skupščina občine.
Javna razprava
103.	člen
Z javno razpravo O najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socklni razvoj se zagotavfla neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem delu, delovnih hudi in občanov v
110.	člen
Če se med mandatnim obdobjem skupščine občine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine občine v skladu z zakonom in z odlokom skupščine občine.
111.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega
skupila samca za ueiegare, m zaraui uresničevanja orugrn svojin pravic m dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcije skupščine občine.
112.	člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije to skupnosti v skladu z določbami tega statuta in odlokom skupščine občine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
113.	člen
Število delegatov, ki jih delegacija oziroma konferenca delegacij zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo, se določi z odlokom skupščine občine tako, daje zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela oziroma posameznih področij.
114.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavno v skupščini občine ali njenih organih, svoje delegate.
Delegacija, oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora skupščine občine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora skupščine občine.
115.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij, oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
116.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine občine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti v svojih splošnih samoupravnih aktih podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, delegacij ter konferenc delegacij, razmerja med delegati, delegacijami in konferencami delegacij in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se žago tacajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
117.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vprašanje z delovnega področja zbora ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
118.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
119.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini občine.
120.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne biti priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, ali v skupščini in njenih organih.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno imunitetna komisija pristojnega zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti, oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Odločitev mandatno imunitetne komisije mora potrditi pristojni zbor.
Kadar skupščina samoupravnih interesnih skupnosti soodloča s skupščino občine, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
• 121. člen
Skupščina občine izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave,
zakonov tega statuta in poslovnika za delo skupščine občine.
122.	člen
Skupščina občine v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in
odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko,
socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občme.
Skupščina občine:
-	sprejema in spreminja statut občine;
-	določa splošna načela, cilje in smeri politike razvoja občine;
-	sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
-	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago;
-	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun preračuna;
-	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov;
-	sprejema urbanistične načrte in urbanistične rede;
-	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese,
-	razpisuje občinski referendum,
-	določa politiko izvrševanja predpisov ter skrbi za njihovo izvajanje,
-	voli sodnike temeljnega sodišča,
-	voli sodnike združenega dela;
-	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite;
-	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini;
določa organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila,
-	opravlja nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih m drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov;
-	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
-	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni odnosi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
-	ustanavlja delovne organizacije;
-	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine;
-	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ter člane izvršnega sveta ter predsednike družbenih svetov;
-	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov in predsednike kolegijskih in upravnih organov;
-	imenuje in razrešuje sekretarja skupščine;
-	imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe, kadar tako določa zakon;
-	imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca;
-	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, kadar tako določa zakon,
-	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in po drugih predpisih in s tem statutom.
Sestava skupščine občine
123.	člen
Skupščino občine sestavljajo:
-	zbor združenega dela,
-	zbor krajevnih skupnosti in
-	družbenopolitični zbor.
124.	člen
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ima 28 delegatskih mest.
Sestavljajo ga delegati iz naslednjih področij:
-	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
-	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture,
-	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti,
-	delegati delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, delegati samostojnih poklicnih, obrtnih in drugih dejavnosti ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
-	delegati delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacijin društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot te melj re organizacije združenega dela, ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ima 20 delegatskih mest, s tem da ima vsaka krajevna skupnost najmanj eno delegatsko mesto. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ima 20 delegatskih mest.
125.	člen
Porazdelitev delegatskih mest v posameznem zboru skupščine se določi z odlokom.
126.	člen
Zbor združenega dela odloča, oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materialne in samoupravne odnose delavcev v združenem delu.
Zbor" krajevnih skupnosti odloča, oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma v občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
127.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine enakopravno, oziroma na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti skupščine občine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravno interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori skupščine občine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
128.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:	'
odločajo:
-	o uvedbi postopka za spremembo statuta občine,
-	o razpisu referenduma,
-	o razni
-	o pode
elitvi domicila
-	o pobratenju z drugimi občinami; sprejemajo:
-	spremembe in dopolnitve statuta občine,
-	poslovnik skupščine občine,
-	družbeni plan občine,
-	zazidalne načrte in urbanistične rede.
družbeni plan razvoja ljubljanske regije. Sprejemajo odloke m druge splošne akte
-	ljudsko obrambo, varnost in
-	druf
ige splošne akte, ki se nanašajo na: t in družbeno samozaščito v občini,
užbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
-	občinski referendum,
-	priznanja in nagrade občine,
-	ustanavljanje delovnih teles vseh zborov skupščine,
Dajejo soglasje k imenovanju:
- tajnika samoupravno interesnih skupnosti,
posebnega družbenega
pomena, (šole, VVZ — -----	-
Določajo delegate:
-	za zbor občin skupščine SRS
-	za skupščino skupnosti občin ljub Janške regije.
129.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
-	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna;
-	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in ■ obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor;
-	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini;
-	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin
-	odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja;
-	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
-	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
-	opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
-	odločata o združevanju sredstev občin z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov organizacij in služb;
-	odpravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi;
-	uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic m družbene lastnine;
-	odločata o vprašanjih, ki so pomerrtbna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora;
-	potrjujeta samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravno interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon;
-	sprejemata predpise o ugotavljanju družbenega interesa pri opravljanju
tveno kupnosti o
teh vprašanjih ne odločajo sami;
odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
opravljata druge zadeve iz pristojnosti skupščine občine, ki jih po tem
-	odločata o zadevah, ki se nanašajo na vprašanja borcev NOV in vojnih invalidov.
130.	člen
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA sprejema odloke in druge splošne akte ter
ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
-	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
-	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja,
-	varstvo pri delu,
-	samoupravneidružbenoekonomske odnose, pridobivanje in delitev dohodka v TOZD ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
-	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela m drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
-	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih,
-	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so v lasti občanov,
-	sprejema začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela,
-	začasno vzdrževanje nezakonitih aktov organizacij združenega dela,
-	volitve in razreševanje predsednika zbora in organov zbora,
-	volitve komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov,
-	druge zadeve s področja' samoupravnih pravic delavcev in njihove dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbota.
131.	člen
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
-	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
-	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
-	določa kriterije za delitev sredstev iz proračuna občine za krajevno skupnost ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravno interesnih skupnosti glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini;
-	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporo čila za razvoj in delovanje teh oblik;
-	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki se nanašajo na podtona delovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem sprejema stališča, daje mnenja in predloge;
-	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov in poti na območju občine;
-	obravnava vprašanja uporabljanja in vzdrževanja občinskih cest in ureja promet na njih;
-	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnejšega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih;
-	usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja;
jevmh skupnostih m jih Obvešča o svojih ukrepih m sklepih; zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta;
-	voli in razrešuje predsednika in organe zbora;
-	voli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov;
-	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
132.	člen
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, v
kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju, in se nanašajo na:
-	temeljne cilje in razmaja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini, predvsem na:
-	samoupravne odnose v združenem delu,
-	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
-	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ta družbene lastnine,
-	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov,
-	združevanje občanov in pravni položaj vaških skupnosti,
-	splošna vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje javnega obve-ščanja,
-	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ta akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
-	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka,
-	zaposlovanja in socialno varnost delovnih ljudi in občanov,
-	skrb za udeležence NOV,
-	pristojnost in delo izvršnega sveta skupščine občine,
-	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti,
-	varstvo svoboščin in pravic,človeka in občana,
-	volitve in razreševanje predsednika in organov zbora,
-	volitve komisjje za vaifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov,
-	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ta varstvo svoboščin in pravic človeka in občana.
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejel?., če je ne sprejme zbor združenega dela.
134.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva m socialnega varstva sodelujejo kot enakopravni zbori z zbori združenega dela in zbori krajevne skupnosti, kadar skupščina občine odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravno interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravno interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
-	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, la se nanašajo na dejavnosti, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena;
-	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravno interesne skupnosti;
-	sprejemajo plane in programe iz njegove dejavnosti;
-	odločajo o ustanavljanju, ozroma ukinjanju dejavnosti iz njihovega področja dela;
-	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
135.	člen
Zbejr združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
-	volijo in odpokličejo delegate za zbor občin skupščine SRS;
-	volijo predsednika in člane predsedstva SRS;
-	opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon, ta statut ali poslovnik skupščine.
136.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, imai pravico razpravljati o tem vprašanju, sprejeti stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih zbora.
137.	člen
Predsedniki zborov pomagajo predsedniku skupščine pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne nadeve iz njegove^ delovnega področja.
Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine.	,
145.	člen
Vsak zbor skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora na predlog občinske konference SZDL.
Vsak zbor lahko izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
146.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, kijih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in drugimi predpisi.
147.	člen	<
Predsednik skupščine, podpredsednik in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva sodelujmo predsedniki skupščin samoupravno interesnih, skupnosti za območja občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Pri delu predsedstva skupščme sodeluje tudi predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine.
148.	člen -
Predsedstvo skupščine:
-	obravnava vprašanja usklajevanja in programirarija delo zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravno interesnih skupnosti;
-	skrbi za sodelovanje s skupnostjo občin ljubljanske regije in skupnostjo
slovenskih občin;	,
-	skrbi za sodelovanje s skupščino SRS;
-	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine občine.
Sekretar skupščine
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta skupščine občine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov upravnih organov.
138.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
139.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov vseh delegatov, razen če se z zakoni ali s tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno, če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
140.	člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopke za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preveijanja stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, način soodločanja skupščin samoupravno interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo skupščine občine in njih zboruv pomembne zadeve.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov
141.	člen
Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika.
Skupščina občine izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov skupščine, na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidata sta izvoljena, če sta dobila večino glasov v vsakem zboru.
Predsednik in podpredsednik se izvolita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zapored izvoljena na to dolžnost.
142.	člen
Predsednik skupščine občine: - predstavlja skupščino občine;
-	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine;
-	daje pobudo za obravnavanje vprašanj s samostojnega, oziroma enakopravnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela;
-	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine občine;
-	skrbi za javnost dela Skupščine občine m za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcjje v skupščini;
-	podpisuje odloke m druge akte, ki jih sprejme skupščin;« občine oziroma dva ali več zborov;
-	opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom ali drugimi predpisi.
143.	člen
Predsednik skupščme lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena
za zbore.
149.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima skupščina občine sekretarja.
Sekretarja skupščine imenuje skupščina občine in je za svoje dek) odgovoren skupščini občine.
Delovna telesa skupščine občine in njenih zborov
150.	člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo svete, komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine in njeni zbori ter za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti skupščine občine.
151.	člen
Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
-	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
-	svet za vzgojo in varnost v cestnem prometu,
-	komisijo za družbeno nadzorstvo,
-	komisijo za prošnje in pritožbe,
-	komisijo za vprašanja borcev NOV in vojaških invaUdov,
-	komisijo za razvoj krajevnih skupnosti,
-	komisijo za volitve in imenovanja,
-	komisijo za odlikovanja,
-	komisijo za pregled samoupravnih aktov.
152.	člen
Sestavo, naloge in način dela svetov in komisij določi skupščina občine z odtokom.
153.	člen
Z odlokom ati drugim splošnim aktom lahko skupščina občine ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in dotočita njihdvo delovno področje in sestavo.
154.	člen
Sveti skupščine občine štejejo od 9 do 17 članov.
Komisije skupščine občine štejejo od 3 do 9 članov.
Predsednika in večino članov svetov in komisij imenuje skupščina, oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične organizacije in druge organizacije v občini.
155.	člen
Vsak zbor skupščine občine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane, ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbozg.
Sestavo, naloge in način deli komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja določa poslovnik za cieto skupščine občine oziroma zborov.
Družbeni sveti
156.	člen
.. Za čim boljšo povezavo in sodelovanje z družbenopolitičnimi organiza-ciami (OK ZKS, OK SZDL, občinski svet ZSS) v občini se pri skupščini občine ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede odločanja ter izvajanja politike in izvajanja družbenega nadzorstva nad izvršnim svetom in upravnimi organi.
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom skupščine občine v skladu z družbenim dogovorom. V odloku se dotoči delovno področje, sestava in način dela družbenih svetov.
VI. IZVRŠNI SVET
157. člen
I
zakonov,
občine,
Politike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine občinskih upravnih organov in organizacij.
158.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov ki jih voli skupščina občine.
število članov izvršnega sveta dotoči skupščina občine.
Občinska konferenca SZDL predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveto po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidata za podpredsednika in člane izvršnega sveta predlaga predsednik izvršnega sveto po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL.
Skupščina občine voli predsednika, podpredsednika in ostale člane izvršnega sveta za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
Člani izvršnega sveta so lahko tudi nredstojniki upravnih organov.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati tudi član delegacije, kakor tudi De individualni poslovodni organ v TOZD ali OZD.
159.	člen
Predsednik izvršnega sveto lahko predlaga skupščini občine razrešitev Posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsed-mka sveto ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
*Ce izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji vlogi do izvolitve novega sveta.
160.	člen
Izvršni svet skupščine občine zlasti:
~ skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov skupščine občine; predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine;
~ daje skupščini občine mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
~ predlaga družbeni plan občine, zazidalne načrte in urbanistične rede;
~ predlaga proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna in izvršuje občinski proračun;
~ predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov, ki jih po statutu ali odloku ustanovi skupščina občine ter predlaga ukrepe za Izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov in strokovnih
~ izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in splošnih aktov skupščine občine;
~ daje skupščini občine mnenja, stališča in predloge za določanje politike •n sprejemanje splošnih aktov in ukrepov;
~ daje mnenja k predlogom aktov, ki jih predlaga sam ali drugi predlagatelji; ~ ustanavlja občinske mote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
~ usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb; ~ usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, skrbi, da izvajajo
161.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z ustreznimi organi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in njihovimi združenji, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
Ce izvršni svet skupščine občine obravnava zadeve, kijih predlože samoupravne interesne skupnosti v občini za sejo skupščine občine, povabi na sejo predsednike izvršnih organov teh skupnosti
162.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet odloča z večino g kisov navzočih članov.
163.	člen
Predsednik izvršnega sveta sklicuje in vodi seje sveto ter skrbi za izvajanje sklepov sveta.
164.	člen
Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino občme o svojem delu.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine občine, da se
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine občine, da se čine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje	odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine
•itike ter za izvrševanje odlokov m drugih aktov skupščine, ter za delo	občine. Izvršni svet je dolžan, da zborom skupščine občine na njihovo
aktom.
Izvršni svet skupščine občine opravlja v mejah pravic in dolžnosti naslednje zadeve s področja ljudske obrambe:
~ sbbi za izvijanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini;
~ usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov in organizacij na področju jjudske obrambe, zagotavlja, da ti organi izvajajo politiko skupščin in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo organov m organizacij Pri obrambnih pripravah;
~ določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta občine in skrbi za organizirano in načrtno pripravljanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov upravnih organov za delo v vojni;
" predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu, in za zagotovitev blagovnih rezerv ter sredstev za financirarje priprav in dejavnosti, ki so posebnepi pomena za ljudsko obrambo;
*■*» tlrvkl ~~ 2—.
samoupravnih organizacij ir Posredne vojne nevarnosti;
in skupnosti občinskega pomena za primer ne-
~~ obravnava varnostno problematiko in daje mnenje k varnostni oceni;
~ opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter tem statutom,
odloča o sporih v pristojnosti med občinskimi upravnimi organi.
zahtevo poroča o izvajanju politike in o izvajanju odtokov in drugih splošnih aktov skupščine občine.
165.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike, izvrševanja odlokov ali drugega akta skupščine občine, ki je predlagan za izdajo, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje iunkcjje, če ne bo sprejet predloženi odlok ali drugi akt, ki je predlagan za izdajo, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina občine obravnavati. Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je to dolžan odstopiti.
166.	člen
Najmanj pet delegatov kateregakoli zbora skupščine občine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveto.
167.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti sveto, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih izdaja sam, ter predlagati izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Člani izvršne^ sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem izvršnega sveto predstavljajo izvršni svet v skupščini občine.
Člani izvršnega sveto so dolžni izvajati sklepe skupščine občine in izvršnega sveta in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
168.	člen
Izvršni svet ima pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja.
Organizacija združenega dela mora poslati organu, ki opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo njenega deb, na njegovo zahtevo obvestib in podatke, ki jih potrebne za nadzorstvo.
169.	člen
Čtoni izvršnega sveto uživajo enako imuniteto kot delegati skupščine občine.
O imuniteti članov izvršnega sveto odloča svet.
170.	člen
Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do skupščine občine in rženih zborov, do organov samoupravnih interesnih skupnosti v občini in do občinskih upravnih organov se dotočjjo z odlokom skupščine občine.
VII. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
170.	člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo samostojni in drugi občinski upravni organi ter službe.
171.	člen
Z odlokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega deb in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posameznih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastih.
Z odlokom skupščine občine, ki temeiji na zakonu, se bhko določi način izvrševanja javnih poobhstil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim In opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih poobhstil.
172.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja:
-	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odtoke, druge splošne
predpise in splošne akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta;
-	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni;
-	spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo pobudo za
reševarje vprašanj s teh področg,
-	predlagajo 'izvršnemu svetu skupščine občine sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge splošne akte,
-	odločajo o upravnih stvareh;
-	opravljajo zadeve inšpekcije;	,,,
-	opravljajo druga strokovna dela za skupščino občine ih njen izvršni svet,
-	opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, drugimi predpisi, statutom in odloki skupščine občine, ter druge strokovne zadeve za skupščino občine in za izvršni svet.
173.	člen
Občinski upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za starce na področjih, za katera so ustanovljeni, posebno pa za:
-	izvajanje politike, izvrševanja zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
-	pravočasno spremljanje stanja in obveščanja skupščine občine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih,
-	ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih,
-	za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter, danih predlogov na teh področjih, ter za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo.
174.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil m za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
175.	člen
Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti posebnega družbenega pomena, kjer te organizacije in skupnosti samostojno odločajo in spremljajo družbena dogajanja, sodelujejo s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, skupno pripravljajo predloge, ukrepe, poročila, informacije in por dobno, še posebej o zadevah, o katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo s skupščino občine.
176.	člen
Občinski upravni organi se lahko ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi se ustanovijo na področjih, na katerih je izvrševanje politike, zakonov, drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov v znatnem obsegu ali v izključni pristojnosti skupščine občine.
Kolegijski organi se ustanovijo za področja, na katerih je potrebno pri spremljanju upravnih nalog zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje nalog skupnega pomena za ožje in širše družbenopolitične skupnosti za zagotavljanje enotnosti v izvajanju sprejete politike in v izvrševanju zakonov in drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov v okviru pristojnosti občine.
177.	člen
Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za naslednja področja dela:
1.	ljudska obramba, 3. notranje zadeve,
2.	davčne zadeve, 4. geodetske zadeve.
182.	člen
Občinski upravni organi so dolžni pošiljati izvršnemu svetu poročila o svojem delu, o stanju na posameznem področju uprave, obveščati in pojasnjevati vprašanja iz svojega delovnega področja, posredovati podatke, spise in drugo dokumentacijo, kije potrebna za delo izvršnega sveta.
183.	člen
Upravni organi so dolžni na zahtevo izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju, preučiti določena vprašanja in v določenem roku izvršiti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja ter o tem poročati.
184.	člen
Upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da zavzame načelno stališče po posameznem vprašanju izvajanja politike in izvrševanja zakona in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, ter predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan sprejeti stališča na zahtevo upravnega organa iz prvega odstavka m o tem obvestiti upravni organ.
185.	člen
Upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravi poročil, informacij, osnutkov predpisov in drugih gadiv za skupščino občine in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščina
Upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samoupravnih interesnih ! gradiv:
samoupravne interesne, skupnosti enakopravno odloča z ustreznim zborom skupščine občine ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravno interesno skupnost ali pa- so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine.
186.	člen
Upravni organi preučujejo pobude, mnenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o sprejetih ukrepih in o rezultatih teh ukrepov.
V okviru svojih pravic in dolžnosti upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije, navedene v ustavi, o stanju, pojavih in trendih v občini, oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
187.	člen
Upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in združenji občanov o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združevanja in za delo teh organov ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih ljudi in občanov v zaupane tem organizacijam in združenjem.
188.	člen
Upravni organi so dolžni, da zadeve občanov rešujejo v predpisanih rokih. Upravni organi so dolžni, da preučijo pobude in predloge, kijih pošiljajo občani in na njih odgovarjajo.
189.	člen
Občinske upravne organe vodijo predstojniki.
Predstojnike imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
178.	člen
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za naslednja področja dela:
1.	gospodarstvo in splošna poraba, družbeno planiranje, urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okofla, komunalno gospodarstvo, ceste in promet, kmetijstvo, gozdarstvo in preskrba,
2.	družbene dejavnosti in skupno porabo.
179.	člen
Z odlokom skupščine občine se individualno vodeni oziroma kolegijski upravni organi organizirajo kot sekretariat, oddelki, uprave, komiteji in
Kolegijske organe sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestavo kolegijskega organa se določi z odlokom skupščine občine na predlog izvršnega sveta.
Predsednik kolegijskega upravnega organa je predstojnik službe.
Občinski upravni organi so odgovorni skupščini občine za zakonito, celovito in pravočasno izvrševanje nalog in opravil s svojega področja. Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost, da zborom skupščine predlagajo v preučitev posamezna važnejša vprašanja iz svojega področja in dajejo pobude ter predlagajo ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov, ter zaradi uresničevanja odgovornosti za stanje na določenem področju.
181. člen
Občinski upravni organi so dolžni obveščati skupščino občine o svojem delu in starju na določenem področju, o izvrševanju oziroma o sprejetih ukrepih za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov in o izvajanju sprejete politike.
Upravni organi dajejo podatke, obveščajo in odgovaijajo delegacflam in delegatom v zborih skupščine na vprašanja iz svojega področja dela ter dajejo podatke in drugo dokumentacijo, ki je skupščini potrebna za njeno delo.
Na zahtevo skupščine upravni organi raziščejo zadevo na določenem področju iz svojega področja dela in o tem pripravijo poročilo, ter v skladu s programom dela skupščine .občine oziroma po njenem naročilu pripravljajo odloke in druge splošne akte ter druga gradiva in dokumentacijo.
Vprašanja in pobude iz drugega odstavka tega člena upravni organi postavijo na zborih skupščine občine, o čemer so predhodno dobili mnenje ali načelno stališče izvršnega sveta. O sprejemanju oziroma izvrševanju nalog do skupščine občine upravni organi obveščajo izvršni svet.
190.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren, je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti določene z zakoni in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom skupščine občine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zborov skupščine občine ali izvršne^ sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delegatov v zborih skupščine občine so dolžni dati odgovor.
191.	člen
Predstojniki, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, lahko izdajo navodila in odredbe za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine.
192.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
Samo z zakonom ali s splošnim Atom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, je lahko določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, ali da se ne smejo objaviti.
193.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnih organov, sestavljajo delovne skupnosti.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovnih skupnosti upravnih organov so urejene s samoupravnimi akti teh skupnosti v skladu z ustavo in zakonom.
Delavci pridobivajo v okviru dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu s programom dela. S samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom je lahko določeno, da pridobivajo tudi sredstva za razrešitev materialne osnove svojega dela.
194.	člen
Podrobnejša organizacija upravnih organov in služb, naloge upravnih organov in služb, odnos upravnih organov in služb do skupščine občine in izvršnega sveta, pravice, naloge in odgovornost delavcev, sredstva za delo upravnih organov, samoupravne pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih se določijo z odlokom skupščine občine.
VHI. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PkAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE
195.	člen
Delovni ljudje uresničujejo v občini družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih m samoupravno interesnih skupnostih ter prek organov.
1.	skupščina občine in njej odgovorni organi,
2.	temeljno sodišče, samoupravna sodišča in sodišče združenega dela,
3.	temeljno javno tožilstvo,
4.	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
5- javno pravobranilstvo,
6. organi javne varnosti,
'• organ za kaznovanje prekrškov.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava, zakon in samoupravni splošni akti.
Skupščina občine in njej odgovorni organi
196.	člen
V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava skupščina občine pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, ter glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Skupščina občine opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter vpliva na razvijanje« družbenimi sredstvi.
197.	člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom dolo-
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
~ odstavi poslovodni organ;
-	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
-	razpusti delavski svet;
-	razpusti izvršilni organ;
~ začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev;
~ imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela;
~ odreja še druge z zakonom določene ukrepe.
Preden odloči o začasnem ukrepu, lahko določi skupščina občine delavce v organizaciji združenega dela rok za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasni ukrep.
Temeljno sodišče, samoupravno sodišče in sodišče združenega dela,
203.	člen
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino občine v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
204.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan poročati skupščini občine o problemih in pojavih s svojega delovnega področja.
205.	člen
Družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje skupščina občine na način, pod pogoji in v postopku, kije določen z zakonom.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi skupščina občine družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
Javno pravobranilstvo
206.	člen
Javno pravobranilstvo je organ občine, ki je njen pravni zastopnik v premoženjsko pravnih zadevah in opravlja druge z zakonom določene naloge.
Javni pravobranilec o svojem delu obvešča skupščino občine.
Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravo-tara
ranilstvo.
207.	člen
198.	člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti ih6 samoupravna sodišča ter sodišče združenega dela kot samostojni družbeni organi varujejo svoboščine m pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samopuravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
199 člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proračunu skupščina občine v skladu z zakonom.
Organi javne varnosti
Postaja milice
208.	člen	t
Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu; postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju občine.
209.	člen
Postajo milice ustanovi in odpravi skupščina občine v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za ustanovitev in odpravo postaje milice lahko da skupščina občine ali republiški sekretar za notranje zideve.
210.	člen
Komandirja postaje milice imentrje brez razpisa in ga razreši skupščina občine v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandiraja postaje milice lahko da skupščina občine ali republiški sekretariat za notranje zadeve.
Samoupravna sodišča iij sodišča združenega dela rešujejo spore iz družbe-lekonnmelritVin rlrnoih eammmravnih nrinnsnv 1H $0 določeni Z ustavo in Z
ioekonomskih‘in drugih samoupravnih odnosov, ki so________________________
|akonom, ter spore, Ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih m drugih samoupravnih •Organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samo-st°jno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z sakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
. Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o prahah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali ®ugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Sodnike sodišč združenega dela voli skupščina občine.
212.	člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov se zagotovi v občinskem proračunu v skladu z določbami 154. in 155. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Uprava javne varnosti
201. člen
213.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, po-ravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih sodfeč.
Temeljno javno tožilstvo
202. člen
, Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce lažnivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, upo-Ja‘5lja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
, Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in za-"?na v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih skupščine
°bčine.
Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti.
214.	člen
Uprava javne varnosti je dolžna dajati skupščini občine letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na njenem območju.
Organ za kaznovanje prekrškov
215.	člen
Organ za kaznovanje prekrškov je samostojen organ skupščine občine in je za svoje delo odgovoren skupščini občine.
216.	člen
Sodnika za prekrške voH in razrešuje skupščina občine, ki tudi določi število sodnikov za prekrške.
Sodnika za prekrške se voh za dobo osmih let. Po preteku te dobe pa ime biti ponovno izvoljen.
217.	člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških.
Na zahtevo skupščine občine je dolžan poročati o svojem delu.
Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
218.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja komisija za družbeno nadzorstvo in drugi organi skupščine občine.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena zajema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom ter s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, kijih določa zakon.
219.	člen
Skupščina občine ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ah v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mera biti v skladu.
Skupščina občine z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
220.	člen
Če skupščina občine zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo ozaoma da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če skupščina občine zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
221.	člen
Če skupščina občine v osmih dneh od izdaje odločbe ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem, oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
222.	člen
Organizacija združenega delaje dolžna skupščini občine na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
223.	člen
Določbe členov.......in.......tega statuta o nadzorstvu nad zakoni-
tostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
zboru, izvršni svet, skupščine samoupravne interesne skupnosti, komisija skupščine občine, oziroma zbora in samoupravni organi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, in druge samoupravne organizacije ter skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ah splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
228.	člen
ftedlagatefl odlotovjn drugih splošnih aktov, kijih sprejema skupščina
če je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu dati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
229.	člen
Odloke sprejema skupščina občine v dvofaznem ah enofaznem postopku.
Skupščina občine sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih g udi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ah če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
230.	člen
Predpis ah splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh dele^tov tega zbora. Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo skupščina občine in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
231.	člen
Predpis ah drug akt, pri sprejemanju katerega enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ah zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu ter v skladu s stališči družbenopolitične^ zbora.
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ah če predlog predpisa oziroma drugega akta m bfl sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skunosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, izvolijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samo; upravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi {aedlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ah če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predira; se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ah skupščine samoupravne interesne skupnosti ah izvršnega sveta.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ah bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ah zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih ozkoma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih ozkoma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori ozkoma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepno o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih vejja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun od dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
IX. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
224.	člen
232.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov skupščine občine m njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
Skupščina občine in njeni organi sprejemajo predpise, splošne ter druge akte v ovkiru svojih pravic in dolžnosti.
Vrste aktov skupščine občine in njenih organov
Akti skupščine občine so:
-	odloki
-	družbeni plan,
-	proračun,
-	zaključni račun,
-	deklaracije,
225.	člen
-	resolucije,
-	stališča,
-	priporočila,
-	sklepi,
-	obvezne razlage. 226. člen
Akti izvršnega sveta so:
-	sklepi,	- navodila,
-	odredbe,	- smernice.
233.	člen
Rredpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SRS in „Logaških novicah" in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne veljati predpis prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in proračuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan, oziroma proračun.
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine ve|ja za območje občine, če ni v predpisu ah splošnem aktu določeno, da veja le za del območja občine.
X JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
234.	člen	V ,
Delo skupščine občine in njenih organov, organov upravljanja, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
Akti upravnih organov so:
—	odredbe,	— odločbe.
-	navodila,
227. člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem
235.	člen
Skupščina občine, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžne pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov in ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet druž-
tenih dogovorov ali samoupravnih s^>o .ažurno ter o predlogih odločitev, ki
* la, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o do-Spdkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
236.	člen
Skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in prek teugih sredstev obveščanja.
237.	člen
O delu skupščine občine obveščajo javnost predsednik skupščine občine, Predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne orga-
ue predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za
obveščanje javnosti.
238.	člen'
S področja dela občinske skupščine in njenih organov » tajni in <o ne
smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
-	podatki o organizaciji civilne zaščite,
~ podatki o strateških objektih,
~ podatki o opremi ljudske obrambe.
239.	člen
Seje skupščine občine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu
skupščine.
240.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, kijih določa zakon.
XI.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN JAVNIH FUNKCIJ
241.	čleh
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom, zato skupščina občine na način, določen v poslovniku, obravnava njihovo delo.
242.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v skupščini občine in njenih orgaAih, ki 6a voli ali imenuje skupščina občine, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Skupščini občine so kolektivno odgovorni izyršni svet in delovna telesa, kijih imenuje skupščina občine.
243.	člen
Funkcionarji skupščine občine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko skupščina občine funkcionarja do pokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, oceni njegovo delo ali mu
•zreče javniopomin;	j
Skupščina občine s komisijo za volitve in imenovanja redno spremlja delo funkcionarjev. Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcio-
Umjev podrobneje določa poslovnik.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in'delegati imajo pravico dati pobudo za Ugotovitev politične in delovne odgovornosti delegatov,. funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov.
Skupščina občine in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, Preučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter opraviti vse P°trebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
244.	člen
Izvoljeni ali imenovanj nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima
Pravico odstopiti in odstop pojasniti.
XII.	SODELOVANJE OBČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
,	245. člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanja skupnega pomena, •zmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z drugimi občina-•zti, v SRS ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem uto m, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo skupščina občine in Pleni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združevanja v okviru svojih pristojnosti oziroma
246.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in is m statutom skupščina občine sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi Skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
247.	člen
Občina Logatec sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi občinami na lastno pobudo ali na pobudo občine, s katero naj bi sodelovala.
Zaradi dobrega sodelovanja in drugih interesov se lahko s posebno listino proglasi posamezna občina v Jugoslaviji za bratsko občino.
O ponudi za trajno sodelovanje za vzpostavitev prijateljskih stikov in proglasitev druge občine za bratsko sklepa skupščina občine.
Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanju z drugo občino ali o pobratenju, je lahko navzoča tudi delegacija te občine.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo
248.	člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo s skupščino SRS in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo predloge in mnenja, stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Skupščina občin« sodeluje s skupščino SRS tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
Skupščina občine predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
Skupščina občine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij m skupnosti.
Če ima skupščina občine v zborih skupščine SRS skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
Medobčinsko sodelovanje
249.	člen
Občina Logatec sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja in medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
MI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
250.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljenimi ukrepi Socialistične republike Slovenije ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V	skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
251.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, prek delegacij in delegatov pa v zborih občinske skupščine.
252.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
-	občinska skupščina,
-	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
-	izvršni svet,
-	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
-	občinski štab za teritorialno obrambo,
-	občinski štab za civilno zaščito,
-	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
253.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom tfudske obrambe v , federaciji, republiki in pokrajinah sprejema odloke in druge akte s področja
I
ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito' delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
254.	čkav
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmeija in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti že v miru pripravljajo v okviru svoje realne dejavnosti na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za {judsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, kijih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skupščine.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
255.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za judsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
256.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
257.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v
zaščiti ustavne ureditve, samoupravnih pravic delovnih ljudi, drugih pravic in
svoboščin človeka in občana, o zaščiti varstva družben
, o
gega materiala.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z trio in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
Družbena samozaščita
260. člen
Družbena samozaščita kot najširši obrambni in varnostni sistem ie
zagotovitvi osebne varnosti in premoženjske varnosti delavnih ljudi ter občanov.
262.	člen
Družbena samozaščita je pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij.
263.	člen
Delovni ljudje in občani na podlagi ustavnih določil, v samoupravnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, uresničujejo dnižbeno samozaščito s tem:
-	da preprečujejo in odpravljajo vzroke ogrožanja socialistične samoupravne ustavne ureditve ter ustavnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;
-	da v svojih samoupravnih odločitvah, materialnih, kadrovskih, socialnih, poslovnih in drugih, skrbijo za varnostne interese ofle in širše družbenopolitične skupnosti, sistema kot celote, delovnega človeka in njegovega osebnega ter družbenega imetja;
-	da se borijo zoper gospodarski kriminal, zlorabe v gospodarstvu, korupcijo, nelegalno konkurenco, zlorabe poslovne morale, proti pravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu pestovanju;
-	da varujejo samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov ter se borijo proti zlorabam in izkoriščanju;
-	da s svojim obnašanjem utrjujejo javni red, splošno in prometno varnost ljudi in občanov ter odpravljajo vzroke, ki bi vnašali negotovost ali vznemirjenost;
-	sodelujejo pri izvajanju preventivnih ukrepov proti naravnim nesrečam, epidemijam in širjenju kužnih bolezni;
-	skrbijo za varstvo naravnega oko ja, komunalnega reda in urejenosti naselij ter se borijo proti onesnaževanju okolja;
-	v okviru narodne zaščite uresničujejo naloge, ki jim jih določa republiški zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
264.	člen
Občinski štab za civilno zaščito imenike izvršni svet.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom, in je za svoje delo odgovoren svetu za judsko obrambo, varstvo in družbeno samozaščito.
258.	člen
nostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter čujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akejah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog, tako kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni judški odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in dni Siene samozaščite se določijo v skladu z zakonom in s statutom krajevne skupnosti.
259.	člen
Temeljna in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu z svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine
organizacij in skupnosti v zvezi z družbeno samozaščito se določajo odlokom skupščine občine v skladu z ustavo in zakonom in družbenim dogovorom.
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne s svojimi splošnimi akti določiti organizacijo, oblike in način organiziranosti za čim bolj popolno izvajanje nalog družbene samozaščite.
265.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za organizacijo in razvoj zaščite človeka v prometu in za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive ter vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dotoči v skladu z zakonom skupščina občine z odtokom.
XIV.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
266.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo skupščina občine, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
267.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži skupščini občine.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča skupščina občine na seii vseh zborov.	...	J
268.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi komisija za pregled samoupravnih aktov osnutek sprememb statuta in ga predloži skupščini občine. Osnutek sprememb statuta da deupščina občine v javno razpravo.
Po končani javni razpravi da komisija za pregled samoupravnih aktov Skupščini občine predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora skupščine občine.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
269.	člen
Skupščina občine in njeni organi morajo svoje predpise uskladiti s tem statutom do 31.12.1978.
270. člen
261. člen
Osnovni namen družbene samozaščite je uresničevanje ustavnih dotočili
271. člen
a statut začne vejati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.