BILTEN Je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošne službe v sektorjih za razdelitev po sektorjih, na posameznih gradbiščih so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti, da prejmejo glasilo delavci in vajenci, na direkciji je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate pri direkciji (lesni in avtomehanski obrat ter SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem.
BILTEN mora biti razdeljen istega dne kot je dostavljen.
Februar - marec 1973
29. marca
Leto VII, —št. 2-3 (34-35)
proizvodnje do konca leta celo presegli za 9 odst., kar lahko brez dvoma smatramo za velik uspeh. K temu so v veliki meri pripomogli ukrepi, ki so jih samoupravni organi, kot smo že omenili, sprejali med letom. Tako smo se v vseh enotah zelo resno pogovarjali o izboljšanju organizacije dela, o povečanju discipline, o varčevanju z materialom in o povečevanju storilnosti. Da ne bi zmanjšanje del ob Jadranu, ki so nam v poprejšnjih letih veliko pripomogla k zasedenosti zmogljivosti čez vse leto, preveč vplivalo na proizvodnjo, smo z razširitvijo del v sosednje republike, kjer smo zlasti v Bosni in Hercegovini odprli več gradbišč, uspeli v veliki meri premostiti za-
stoj. Kljub temu pa je prav zato, ker pozimi nismo gradili ob Jadranu, lani prvič po daljšem času spet prišel do izraza sezonski značaj naše proizvodnje. To se je posebej odrazilo v pokritju direktnih in fiksnih stroškov proizvodnje, ki so bili v letu 1971, ko smo še gradili ob Jadranu, v celoti pokriti že v januaiju, lani pa je bilo to pokritje doseženo šele v marcu.
Po posameznih enotah je bil letos proizvodni plan letos izdelan ločeno za eksterni in ločeno za interni del za obrate, projektivni biro in SIP z avtoparkom, ker v teh enotah predstavlja interna proizvodnja precejšen delež v primerjavi z eksterno (plan celotne proizvodnje za pravkar naštete obrate je
znašal za lani 53,800.000 din, interna proizvodnja, to je tista, ki so jo opravili kot storitev znotraj podjetja, pa je bila planirana na 30,000.000 din).
Oglejmo si zdaj, kako so posamezne enote uresničile svoje naloge v okviru proizvodnega piana: razveseljiva je ugotovitev, da so prav vse enote plan presegle. Gradbena operativa je proizvodni plan skupno presegla za 8 odst: najboljši je bil pri tem sektor hitre ceste, ki je presegel plan za 16 odst., sledijo mu sektor Novo mesto, ki ga je presegel za 13 odst, sektor Ljubljana za 6 odst. in sektor Krško, ki ga je presegel za 3 odst.
Obrati: lesni obrat, žaga in me-hansko-kovinski obrat so proizvodni plan skupno presegli za kar 19 odst. Žaga je presegla proizvodni plan za 21 odst., mehansko-kovin-ski obrat za 21 odst. in lesni obrat za 18 odst.
Preostanejo nam še Projektivni biro, ki je presegel plan za 8 odst. in SIP, ki ga je presegel za 6 odst. ter avtopark, ki ga je presegel kar
Delo rok in napore človeških mišic nadomeščajo v sodobni proizvodnji stroji in razum
Ko tehtamo uspehe v 1972. letu
Popravljeni plan za 1972. je bil ob koncu leta presežen za 9 odst. — Kljub slabim obetom smo lani ustvarili za 28 odst. večji celotni dohodek kot v 1971. letu
Že v lanskem letu smo si ob sprejemanju proizvodnega plana na Delavskem svetu obetali težave in smo si zato proizvodne naloge zastavili kar se da oprezno. 23. februarja 1972. je odbor za ekonomsko družbeni razvoj podjetja, 25. februarja 1972 pa Delavski svetna svoji seji potrdil proizvodni plan za 1972. leto. Z njim smo prevzeli obveznost ustvariti v proizvodnji
279.350.000	din vrednosti, kar je bilo za skoraj 23 odst. manj kot leto poprej. K tako opreznemu planiranju so nas navedli predvsem obetajoči se stabilizacijski ukrepi skupaj z že dolgo napovedovanim zmanjšanjem investicij, ter znaki, ki so kazali, da se nam ob Jadranu ne obetajo več gradnje. V planskih zasnovah za lansko leto so bile poleg tega upoštevane tudi osnove razvojnega programa podjetja za obdobje od 1971. do 1975. leta.
Konec tretjega tromesečja, ko smo lani razgrnili rezultate 9 mesečnega poslovanja, smo ugotovili, da kljub slabim obetom iz začetka leta, stanje le ni tako slabo, kot smo pričakovali. Konec septembra smo imeli izpolnjenih že 92 odst. plana za 1972., (drugi poslovni rezultati v devetmesečju sicer res niso bili ustvarjeni najboljše,- kar velja zlasti za doseženi dobiček, ki je bil manjši kot leto poprej, vendar so na to v znatni meri vplivali osebni dohodki, ki so se po samoupravnih sporazumih povečali najbolj od vseh postavk) zato je DS na seji 8. decembra 1972. sprejal rebalans plana in ga povečal iz prvotnih 279,350.000 din na
360.500.000	din vrednosti, kar je bilo natančno toliko, kot smo ustvarili leto poprej v 1971. Skupaj s takšnim povečanjem pa sta odbor za ekonomsko družbeni razvoj in DS že na sejah v oktobru lani sprejela vrsto ukrepov, ki so pozivali k večji resnosti pri delu, k zmanjševanju stroškov in k povečevanju storilnosti.
Čeprav so bili tako tržni pogoji, kot tudi pogoji gospodarjenja lani precej težji, smo povečani plan
Ko tehtamo uspehe v 1972. letu
(prenos s prve str.)
za 16 odst. SIP in avtopark, ki imata največjo interno proizvodnjo, sta le-to presegla za 7 odst., eksterno pa za 24 odst. TOGREL v Krškem je presegel plan za 3 odst., Projekt 80 v Ljubljani pa je dosegel le 55 odst. plana.
Finančni uspeh, ki smo ga dosegli lani, je izražen v številkah takšen: po v decembru lani popravljenem planu, bi morali s proizvodnjo do konca leta, kot že rečeno, ustvariti za 360,500.000 din vrednosti, ustvarili pa smo
391.411.000	din vrednosti. S tem smo proizvodni plan celotnega podjetja presegli za 9 odst. Lani ustvarjeni celotni dohodek je po odpisu starih teijatev znesel
381.576.000	din in je bil za 26 odst. višji kot v letu 1971.
Poslovnih stroškov je bilo skupaj z izrednimi izdatki za
253.581.000	din in so bili za 28 odst. večji kot v letu 1971, zakonskih in pogodbenih obveznosti (družbene dajatve in obresti od posojil) je bilo za 10.519.000 din in so bile v primerjavi z letom 1971 večje za 40 odst.
Če oboje odštejemo od celotnega dohodka, dobimo dohodek podjetja, ki je lani znesel
117.475.000	din. kar je za 19 odst. več kot v letu 1971. Ko od dohodka odštejemo lanske vkalkulirane osebne dohodke v znesku
72.847.000	din (bili so za 29 odst. večji kot 1971.), ostane lani doseženi dobiček podjetja, ki je znesel
44.628.000	din in je bil za 7 odst. večji od dobička ustvarjenega v letu 1971.
Poslovni stroški so se skupaj z izrednimi izdatki, kot je razvidno iz pravkar nanizanih številk, lani povečali v enaki meri kot celotni dohodek. To pomeni, da smo dobro gospodarili. Znatno so se povečale zakonske in pogodbene obveznosti (to je izven naših moči, ker je oboje predpisano z zakonom), letos ustvarjeni dobiček pa je proti vsem pričakovanjem za 7 odst. večji od lanskega. Če ne upoštevamo odpisanih teijatev je znašala stopnja rentabilnosti, ki smo jo dosegli lani 13,10 odst. inje bila le za 0,68 odst. manjša kot v letu 1971.
Upoštevati moramo še to, da v lanskem dohodku ni upoštevana
Lani v gradnji 860 stanovanj
Lani smo gradili vsega 860 stanovanj, pretežno v gradnji za trg. Za to gradnjo smo najeli pri kreditnih bankah kredite v višini
98,707.000	din in v lanskem letu koristili za 90,613.000 din teh kreditov. Kupci so nam v letu 1972 plačali za stanovanja iz gradnje za trg skupaj 74,782.000 din, iz let 1971 in 1972 pa je bilo za stanovanjsko gradnjo za trg s strani kupcev za 27,234.000 din predplačil.
vrednost že opravljenih del na nedokončanih objektih gradnje za trg in na nedokončanih investicijskih objektih, ki jih gradimo „na ključ“, vrednost obojega pa je
77,355.000	din.
Lani dosežena stopnja dobička je le za malenkost manjša kot v 1971. in to predvsem zaradi znatno večjih zakonskih in pogodbenih obveznosti in zaradi višjih osebnih dohodkov. Ugotovimo lahko, da smo lani dobro gospodarili in da smo dosegli rezultate, na kakršne nismo upali, ko smo v začetku lanskega leta sprejemali proizvodni plan. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je prizadevno, disciplinirano in zavestno delo in odgovorno ravnanje vsakega posameznega člana kolektiva edino trdno zagotovilo za uspeh tudi v bodoče.
Tudi avtodvigalo Coles je ob pomanjkanju del v zimskem času imelo dopust in zimski počitek na parkirnem prostoru SIP v Novem mestu
Zakorakali smo v leto 1973
Stabilizacijski program, ki ga je sprejel Delavski svet na lanski decembrski seji temelji na uvajanju sodobne tehnologije, boljšem izkoriščanju zmogljivosti, decentralizaciji samoupravnih pristojnosti in na varčevanju
Uspehi, ki smo jih vsem pričakovanjem navkljub dosegli v lanskem letu, so nam lahko letos dobra spodbuda. Popolnoma narobe bi seveda bilo, če bi pričakovali, da se bodo letos zadeve reševale kar same od sebe in če bi bili preveč brezskrbni. Pogoji gospodarjenja se bodo letos zaostrovali še naprej, zato morajo biti prizadevanja slehernega člana kolektiva nenehno usmerjena v varčevanje z materijali in orodji, v zavestno, disciplinirano delo, v čimbolj razumno in racionalno gospodarjenje s sredstvi, ki so nam zaupana ter v prizadevanja, da bi bilo naše delo čimbolj produktivno.
Proizvodni plan za 1973 nam bo naložil kot je predvideno proizvodnjo v skupni vrednosti 400,000.000 din. Od tega bomo na domačem, jugoslovanskem tržišču ustvarili za 340,000.000 din vrednosti, na tujih tržiščih (na Poljskem) pa 60,000.000 din.
Naloge, ki jih bomo sprejeli s proizvodnim planom ne bodo ne majhne in ne lahke in bodo v resnici zahtevale od vsakega posameznega člana kolektiva resnično največjo prizadevnost pri delu.
V decembru lani so samoupravni organi sprejeli stabilizacijski program, s katerim se bomo kot velika delovna skupnost pridružili prizadevanjem vseh delovnih ljudi Jugoslavije za stabilizacijo gospodarstva. Naš stabilizacijski program temelji na štirih osnovnih sestavinah: prva je težnja, da bi z uporabljanjem sodobne tehnologije in vsega novega in naprednega, kar prinaša-
jo v gradbeništvo novi izumi, bilo naše delo kar najbolj učinkovito in produktivno. Tako bomo v stanovanjski gradnji in pri gradnji hotelskih objektov uvedli visokoproduk-tivno tehnologijo z uporabo prostorskih jeklenih opažev sistema OUTINORD. V klasični gradnji bomo uvedli sodobnejše, bolj produktivne tehnološke postopke, poleg tega pa bomo racionalizirali tudi gradnjo montažnih industrijskih dvoran, za katere že proizvajamo montažne elemente.
Druga osnova naših prizadevanj za stabilizacijo je skrb za to, da bi kar najbolj izrabili proizvodne zmogljivosti, ki jih imamo, ter hkrati vlagali razpoložljiva sredstva v nakup takšne tehnološke opreme, ki bo omogočala cenejšo in produktivnejšo gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov.
Tretja osnova je decentralizacija samoupravljanja znotraj TOZD SGP PIONIR. Na delovne enote bomo prenesli vse pravice v zvezi z gospodarjenjem s proizvodnimi sredstvi ter v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo dohodka. Prepričani smo, da bo takšna decentralizacija samoupravljanja v veliki meri pripomogla k razumnejšemu in bolj odgovornemu upravljanju in gospodarjenju.
Četrta in zadnja osnova našega stabilizacijskega programa je varčevanje na vseh ravneh in povsod. Stremeti moramo za tem, da bi odpravili vse nepotrebne izdatke ter zmanjšali vse poslovne, še zlasti pa neproduktivne izdatke.

Koliko novih stanovanj potrebujemo
Anketa opravljena med člani kolektiva o stanovanjskih potrebah, je dala takšen odgovor: v obdobju od 1972. (vključno!) do 1976. leta bi morali zgraditi za potrebe svojega kolektiva 273 družinskih stanovanj v skupni površini 14.385 m2 in v skupni vrednosti (cena za 1 m2 je 3.250 din)
46.751.000	din. Razen tega se je 188 članov kolektiva odločilo v obdobju 1972. do 1976. leta za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš. Za posojila le-tem iz sredstev podjetja bi potrebovali, če bi dali vsakemu, tako kot doslej povprečno po 40.000 din kredita, še dodatnih 7,520.000 din. Skupaj bi torej za izpolnitev vseh stanovanjskih potreb do konec 1976. leta podjetje potrebovalo
54.271.000	din, vendar ne smemo pozabiti, da moramo še naprej graditi samske domove, za kar bo treba nameniti znatna sredstva. Za gradnjo 358 samskih sob in garsonjer v samskih domovih v Novem mestu, Ljubljani, Krškem in Zagrebu, ki jih bomo zgradili do 1976. leta potrebujemo namreč kar
43.265.000	din.
LETNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK V SGP PIONIR
Dejavni na vseh področjih
Partijska organizacija in njeni člani so bili lani skozi vse leto v središču proizvodnih, političnih in samoupravnih dogajanj v podjetju — Veliko nalog v zvezi s TOZD in združevanjem v Združeno gradbeno podjetje GIPOSS
Organizacija ZK v podjetju je na letni konferenci, ki je bila v začetku marca, ocenila svoje dokaj plodno delo. Minulo leto je bilo kar se tiče političnih dogodkov in nalog ter družbenega dogajanja zelo pestro in razgibano in je od celotne organizacije ZK ter tudi od vseh posameznih članov ZK v podjetju, zahtevalo njihovo prisotnost v mnogih žariščih proizvodnega, političnega in samoupravnega življenja v podjetju.
V začetku lanskega leta je organizacija sprejela akcijski program dela, v katerem so bile v ospredju naloge, ki so terjale tvorno delo članov ZK v prizadevanjih za boljše delo sindikata v podjetju, mladinske organizacije in organizacije ZB NOV, sindikalnega športnega društva ter samoupravnih organov tja od DS, pa do svetov enot ter raznih odborov in komisij samoupravnih organov. Organizacija se je skozi vse leto zavzemala za uresničevanje sprejetega akcijskega programa in je na sestankih čez leto sproti preverjala v kolikšni meri ga izpolnjuje. Nekaterih nalog seveda ni bilo mogoče v celoti uresničiti.
Lani je bilo 9 sestankov organizacije, udeležba na sestankih pa je bila v povprečju 50-odst. K sorazmerno slabi udeležbi je v veliki meri pripomoglo dejstvo, da so člani ZK raztreseni po vseh gradbiščih širom po Jugoslaviji in so se tudi zato težko polnoštevilno zbrali na sestankih. Na letni konferenci pa so ugotovili, da so posamezni člani tudi neopravičeno izostajali in so ta pojav ostro obsodili.
Naprave družebnega standarda
Večini članov kolektiva je znano, da imamo v podjetju 4 lepo urejene počitniške domove: na Gorjancih, na otoku Hvaru, v Poreču in na Veliki Planini, začeli pa smo graditi še počitniški dom na Ukancu pri Bledu. K napravam družbenega standarda štejejo še delavska naselja pri gradbiščih. Oboje skupaj je bilo konec lanskega leta vredno 8,488.000 din, kar je bilo za 4,42 odst. več kot v letu 1971. Povečana vrednost naprav družbenega standarda v lanskem letu je posledica nekaterih manjših naložb in izboljšav v počitniška domova na Veliki Planini in v Poreču. V gori omenjeni vrednosti pa niso vštete še nedokončane naložbe v naprave družbenega standarda v skupni vrednosti 268.000 din.
Na sestankih organizacije ZK so razpravljali o nalogah, ki jih je organizacija prejela od Občinskega komiteja ZK Novo mesto in CK ZKS ter CK ZKJ ter o problematiki iz notranjega življenja podjetja.
Veliko truda, naporov in dela so vložili člani ZK v prizadevanja za uresničitev delavskih ustavnih dopolnil. Sodelovali so v komisiji za dopolnitev samoupravljanja v podjetju in za ustanavljanje TOZD, še posebej pa so veliko delovali pri usklajevanju stališč in mnenj v pripravljanju ustanovnih samoupravnih aktov za Združeno gradbeno podjetje GIPOSS. V javni razpravi o TOZD se je kolektiv odločil naj bo celotno podjetje ena sama TOZD. zdaj pa se bliža koncu tudi akcija za Združeno gradbeno podjetje GIPOSS. Odločitev za eno samo TOZD je bila s strani Občinskega komiteja ZK Novo mesto deležna kritike in ocene, da pomeni takšna odločitev političen neuspeh.
Na letni konferenci so komunisti takšno kritiko sicer sprejeli, dodali pa so, daje bil kolektiv sproti seznanjen o pripravah na TOZD v BILTENU in daje bilo za obveščanje kolektiva strnjenega veliko. Druga plat resnice pa je v tem, da je bil s strani CK ZKS določen rok za združitev 8 slovenskih gradbenih podjetij v Združeno gradbeno podjetje GIPOSS in daje bilo treba odločanje ‘o TOZD znotraj dosedanjih podjetij opraviti pred združevanjem v GIPOSS. Zavoljo tega smo pri PIONIRJU s TOZD res zelo hiteli. Na nedavnem posvetu v Kranju smo lahko ugotovili, da smo v pripravah na TOZD storili največ in da drugod s tem še začeli niso. Z našo akcijo, čeprav ni uspela, pa smo delavce le pripravili do razmišljanja o TOZD, s prvo odločitvijo o tem pa še ni vse končano. Letna konferenca je sprejela sklep, naj od DS izvoljena komisija za dopolnjevanje delavskega samoupravljanja še naprej proučuje možnosti za ustanavljanje TOZD v podjetju.
Konec lanskega leta je organizacija ZK opravila zelo pomembno in obsežno nalogo, ki jo je prejela od Občinskega komiteja ZK Novo mesto v zvezi z nalogami iz pisma tov. Tita in Izvršnega biroja CK ZKJ ter iz nalog, ki izhajajo iz stališč CK ZKS. Pripravila je razpravo o politični oceni ekonomskega stanja, ki se obeta v podjetju v zvezi z novimi stabilizacijskimi predpisi, ki so začeli veljati s 1. januarjem 1973, o oceni samoupravnega, stanovanjskega in kadrovskega stanja
v podjetju, o oceni trošenja sredstev za investicije, za posle z zasebniki in za vse vrste osebnih prejemkov zaposlenih. Potrebne podatke za te ocene so zbrale posebne komisije. Organizacija ZK je zbrano gradivo obravnavala na sestanku 27. decembra 1972 in je ocenila, da je potekalo poslovanje v podjetju v celoti v skladu s pravilniki in v okviru samoupravnih sporazumov. Na sestanku je bil sprejet sklep, da se vse gradivo, ki je bilo zbrano za te ocene, posreduje predsednikom sindikalnih podružnic, predsednikom svetov enot, aktivom ZMS in vodstvom ZK na sektoijih. Omenjenim je bilo s posebnim obvestilom naročeno, naj gradivo pregledajo v svojih odborih. Na osnovi moralno-politične ocene, kije zajela 241 vodstvenih in vodilnih delavcev v podjetju, je sekretarijat sprejal sklep, da je treba opraviti razgovore za sprejem v ZK z vsemi tistimi vodstvenimi in vodilnimi delavci, ki so bili dobro ocenjeni.
Na letni konferenci je stekla beseda tudi o delu mladine v podjetju. Ugotovljeno je bilo, da bi se ZK morala v podjetju z mladino več ukvarjati in ji nuditi več pomoči. Do maja letos je treba ustanoviti mladinske aktive po sektoijih in obratih. V tej akciji morajo sodelovati vsi vodilnih delavci v enotah in politične organizacije, ker imajo vodilne strukture pomembno vlogo pri reševanju mladinskih problemov. Koliko je mogoče doseči z usklajenim delovanjem političnih organizacij smo se lahko prepričali ob letošnji zelo uspeli prireditvi novoletne jelke v Novem mestu, kjer sta v prireditvi v Samskem domu sodelovala sindikat in mladinska organizacija. Zlasti komunisti se morajo zato nenehno zavzemati
za vključevanje mladih v delo ZMS, sindikata, v organe samoupravljanja in tudi v ZK.
V kadrovski oceni stanja v organizaciji ZK je bilo na letni konferenci med drugim ugotovljeno, da je med 72 člani le 32 delavcev iz neposredne proizvodnje in 40 članov iz ostalih dejavnosti in da so torej v primerjavi s socialnim sestavom celotnega kolektiva, med člani ZK premalo zastopani neposredni delavci. Iz tega izhaja naloga kadrovski komisiji organizacije in vsem komunistom v gradbeni operativi, naj predlagajo za sprejem v ZK čimveč neposrednih delavcev.
Posebej pozorno so na letni konferenci ZK ocenili delo za SLO v podjetju. Ugotovili so, da je bilo storjenega veliko, da je zlasti močno zavzemanje za izobraževanje pripadnikov Civilne zaščite, Pomožnih enot in Teritorialne enote, premalo pa za izobraževanje tehnične reševalne enote, kar je treba upoštevati pri izdelavi plana za leto 1973. Takoj je treba izdelati srednjeročni načrt razvoja SLO za obodbje 1973-1975 in zagotoviti večjo pomoč in sodelovanje družbenopolitičnih organizacij v podjetju v prizadevanjih za SLO. To je potrebno zlasti v primeru vaj, seminarjev in podobnega, saj so posamezni člani enot včasih nedisciplinirani.
Iz ocene štipendijske politike v podjetju, ki je bila posredovana na letni konferencije bilo izoblikovano stališče, da je treba v bodoče štipendije dodeljevati predvsem nadarjenim otrokom iz delavskih, socialno šibkih družin, ker je med 93 štipendiranci 30 takšnih, ki so iz družin s sorazmerno visokimi dohodki.
Glede delovanja sindikata v podjetju so na letni konferenci ZK menili, da je sindikalno delo v vseh sindikalnih organizacijah v podjetju, še zlasti pa v Centralnem sindikalnem odboru podjetja zadnje čase močno zaživelo.
Ob koncu so na letni konferenci slovesno sprejeli v članstvo ZK 6 novih članov: Antona Čebularja, inž. Karla Haceta, Ivana Vertuša, Marjana Ogulina, Martino Burgar Marka Svetino in Egida Skobeta.
Sektor Novo mesto: letos na širokem območju
Vodja sektorja Miha Jalovec o treh glavnih nevšečnostih: na domačem območju ni več dela, primanjkuje strokovnjakov s prakso, delo na odaljenih gradbiščih
prinaša nove zanke in težave
Sektor Novo mesto je po svojem deležu v celotni proizvodnji SGP PIONIR najmočnejša enota. Lani je sektor Novo mesto z gradnjami, ki jih je opravil, ustvaril
135,031.000	din vrednosti, kar je 34,6 odst. vsega, kar je SGP PIONIR ustvarilo lani po prodajnih cenah. Prodajna vrednost lanske proizvodnje sektorja Novo mesto je bila za 13 odst. večja kot jo je nalagal plan.
V sektorju je bilo lani zaposlenih povprečno 561 delavcev. Dela so se odvijala po gradbiščih na ožji in širši Dolenjski, ob Jadranski obali in v Bosni in Hercegovini.
Vodjo sektorja, tov. Miho Jalovca smo obiskali v želji, izvedeti kaj več o tem, kje gradi sektor Novo mesto letos, kakšne objekte gradi in s kakšnimi težavami se srečuje. Še zlasti vprašanje o težavah v letošnjem gospodarskem letu, ki seje začelo s tolikšnimi grožnjami in žuganji, kot že zlepa ne nobeno, je še posebej umestno. Tov. Miha Jalovec je na BILTENO-VO radovedenje odgovoril takole:
— Ker povprašujete po značilnostih letošnje proizvodnje, naj že kar v uvodu poudarim, da se je leto 1973 začelo s tremi bolj žalostnimi značilnostmi. Veljajo najbrž za sektor Novo mesto bolj, kot pa za kak drugi izmed naših sektorjev. Pa naštejva najprej te značilnosti.
Prva je v tem. da je letos v Novem mestu in v okolici, torej na območju na katerem je imel naš sektor doslej pretežni del svojih gradenj, letos za polovico manj dela, kot gaje bilo nekaj let nazaj. Da bi lahko pokrili fiksno režijo smo bili prisiljeni prevzemati večja dela tudi daleč od območja, na katerem smo gradili doslej. Tako smo že lani začeli z gradnjami v Bosni in Hercegovini, ter ob Jadranski obali v Poreču in Novigradu, letos pa razen tega še na Vinici. Na omenjenih lokacijah se odvija dobra polovica naše gradbene dejavnosti.
Druga nespodbudna značilnost je v tem, da je naš sektor kar se tehničnega kadra tiče zelo na kratkem, kot se reče. Zelo nam primanjkuje strokovnjakov s prakso. Imamo pač to smolo, da delujemo v neposredni bližini direkcije PIONIRJA, službe direkcije pa so vajene črpati svoje kadre iz sektorja. Na splošno vzeto je s kadrovske plati, da se črpajo kadri za gornje strukture iz baze, popolnoma prav in normalno, za nas pa je zelo neprijetno. Hočeš-nočeš se spreminjamo v nekaj podobnega, kot je vojaška kadetnica: mladi strokovnjak pride iz šol k nam na delo. Pri nas se šele dokončno strokovno izoblikuje in dozori v praksi, toda, ko je postal že dokončani kadet,
izgine ... Mi dobimo spet novega in pesem se začne iznova. Zato bi na sektorju Novo mesto zaman še tako skrbno iskali strokovnjaka s sivimi lasmi, saj nimamo povprečno več kot tri leta nobenega. Upam si reči, da so na drugih sektorjih glede tega precej na boljšem, ker so od direkcije pač bolj oddaljeni, v celoti pa najbrž tudi oni niso prikrajšani za to „sladkost4*. . . Strokovnjaki prebijejo na sektorju Novo mesto povprečno 2 do 3 leta. Zato smo letos poleg drugega v velikih težavah: kot vodja sektorja delam brez pomočnika, odgovorni na gradbiščih so brez pooblastil, ker so premladi in brez zahtevanega staža itd.
Preostane še tretja žalostna značilnost letošnjega leta. Velikih gradbišč, na katerih je delo laže organizirati ni več, prevladujejo pa manjša, ki so raztresena daleč naokoli. Večje število manjših gradbišč, ki so raztresena po velikem območju povzroča seveda kopico dodatnih težav.
Pereče vprašanje, ki bi ga bilo treba v Novem mestu vsekakor resno načeti je stanovanjska izgradnja. Srednjeročni program gradnje stanovanj občine Novo mesto so pretresle politične organizacije, sprejela ga je tudi občinska skupščina. Po temeljiti razpravi, ki seje začela o tem v vseh del. organizacijah in nato, ko smo z vso resnostjo ugotovili, da moramo zgraditi v občini 5000 stanovanj, da bi pokrili obstoječi stanovanjski primanjkljaj, ni za zdaj še nič zrelega za začetek gradnje. Čas pa seveda neusmiljeno beži. Že decembra lani bi morali začeti z gradnjo na novem stanovanjskem kompleksu v Novem mestu na Ragovski cesti. Tam je v načrtu gradnja 270 družbenih stanovanj v strnjeni gradnji. Upamo lahko, da bomo z deli za-
i
čeli vsaj aprila letos, kar pomeni 4-mesečno zamudo. Povprašujemo in dopisujemo na občino in na DOMINVEST, vendar zemljiške zadeve na Ragovski zaenkrat še niso rešene. Po svoje zelo značilna pa je druga plat te resnice: interesentov, ki bi kupili stanovanja je v Novem mestu dovolj in tudi denarja je zato dovolj na razpolago! Vse kaže, da je gradnja stanovanj v Novem mestu zapečatena!
Naj se dotaknem še tako imenovanih intervencijskih hiš. Lani je naša družba priznala, da smo gradili doslej stanovanja predvsem za premožnejše in da smo na delavce pozabljali. Ugotovili smo tudi to, da so bila dosedanja stanovanja v strnjeni gradnji za delavčev žep predraga. Kot stvaren odgovor na to vprašanje imamo našo intervencijsko hišo. Po javni ponudbi, ki vsebuje našo celotno kalkulacijo in je dostopna vsakomur v celoti, smo pripravljeni graditi takšno hišo za
160.000	din, vendar brez cene zemljišča, na katerem bi hiša stala in brez komunalnega prispevka. Mi smo našo potezo potegnili in smo pokazali popolno pripravljenost pomagati po svojih najboljših močeh do stanovanja tudi siromaku, ki je bil doslej za to prikrajšan. Zdaj so na vrsti za potezo občine: ceno zemljišča in višino komunalnega prispevka morajo prilagoditi plačilnim zmogljivostim tistega sloja, kateremu so te hiše namenjene. Če bo v Novem mestu komunalni prispevek skupaj s ceno zemljišča za intervencijsko hišo znesel 7 starih milijonov, potem kupcev za intervencijsko hišo ne bo! Ko bodo pristojni, ki so zdaj na vrsti za potezo, delali kalkulacijo, naj sledijo našemu zgledu in naj upoštevajo, da je pri gradnji stanovanja za graditelja iz revnejših slojev pomemben vsak dinar! Tudi s ceno komu-
nalnega prispevka in s ceno zemljišča za intervencijske hiše bi morali pristojni na dan z javno ponudbo! Graditelju-kupcu bi morali na ta način omogočiti, da bi lahko skal-kuliral ceno in se odločil za gradnjo!
Ko že govorim o intervencijskih hišah, naj dodam še to, da bomo te hiše lahko prodajali nato, ko bodo zgrajene vzorčne hiše. Kupci ne verjamejo prospektom, pri tako velikem nakupu kot je hiša, si želijo blago ogledati in ga otipati. Z gradnjo 8 vzorčnih intervencijskih hiš v soseski Irča vas-Brod smo začeli 10. marca, 15. maja letos pa bodo te hiše dograjene in sposobne za vselitev, oziroma za ogled. Že pri tej prvi „intervencijski44 gradnji je bilo preko glave težav z lokacijo in zemljiščem, čeprav je šlo v tem primeru veliko hitreje kot gre običajno.
Za konec moram vsaj na kratko našteti še naše letošnje gradnje. V Novem mestu je, kot se že rekel, glede tega letos slabo: na velikem gradbišču Tovarne zdravil KRKA v Ločni, kjer smo delali nekaj let, zdaj končujemo z deli. NOVOLES ne gradi letos nič, IMV nič, NO-VOTEKS nič, bolnišnica je dograjena, šol ne gradimo — v Novem mestu torej letos res ni dela, tako kot pravimo gradbinci, niti za eno samo lopato!
Prvo bližje, večje gradbišče je na Vinici v Beli krajini, kjer gradimo tovarno konfekcije za NOVO-TEKS. To je TOGREL proizvodna dvorana, z vsemi pripadajočimi tovarniškimi prostori.
Od Jadranske obale se še nismo poslovili v celoti, čeprav se je s turističnimi gradnjami tam nehalo. Zdaj gradimo tam stanovanja za trg. V Poreču gradimo 4 stanovanjske bloke, v Novigradu pa 3 poslovno stanovanjske stavbe.
V republiki Bosni in Hercegovini imamo 4 večja gradbišča: v Kulen Vakufu gradimo TOGREL proizvodno dvorano v površini 2600 m2 za tekstilno trikotažo, v Bosanskem Petrovcu gradimo TOGREL proizvodno dvorano v površini 10.000 m2 za tovarno stavbnega pohištva, v Živinicah gradimo TOGREL proizvodno dvorano v površini 12.200 m2 za tovarno miz in v Glamoču gradimo TOGREL proizvodno dvorano v površini 5800 m2 za tovarno ivernih plošč.
OJ URA BREZ KAZALCEV,
URA.
Vesela in lahkotna je melodija popevke, ki se začne z besedami napisanimi v naslovu. Delovna ura pa je kot časovno merilo za opravljeno delo nekaj povsem drugega kot ura brez kazalcev. Med delovno uro bi morali prizadevno in disciplinirano delati vsak na svojem delovnem mestu in se truditi za dobrobit podjetja in sebe.
In kako je z našimi delovnimi urami v resnici? 2200 zaposlenih, kolikor nas je bilo lani povprečno čez vse leto pri PIONIRJU, je opravilo skupaj v letu 1972 natančno 4,858,457 delovnih ur. To je kar lepa številka, še posebno lepa, dokler je ne začnemo malo podrobneje pregledovati.
Med opravljenimi urami se namreč skrivajo nadure, ure, ki so bile za proizvodno delo izgubljene zato, ker so bile izgubljene zaradi boleznin, zaradi slabih vremenskih razmer (deževne ure) in zaradi neupravičenih izostankov.
Vsega skupaj smo lani opravili za 6 odst. manj delovnih ur kot leta 1971. Nadur je bilo 750.089 ali 15,4 odst. in jih je bilo za dobro četrtino (za 28 odst.) manj kot leto poprej. Nadure so mnogim neprijetne, saj jih je treba opravljati v prostem času, čeprav so sicer boljše plačane kot navadne delovne ure. Marsikdaj se jim žal ni mogoče izogniti. Če je nadur preveč, je to opozorilo, ki kaže, da organizacija dela ni najboljša. Glede nadur smo se k sreči lani popravili.
Precej slabše je žal z urami, ki so bile izgubljene zaradi boleznin. Teh je bilo lani 452.794 ur ali 9,8 odstotka vseh opravljenih ur v podjetju. Bolezenskih ur je bilo za 17 odst. več kot leto prej. Podjetje je moralo plačati bolnim boleznine za 327.764 ur, Komunalni zavod za socialno zavarovanje pa za 125.030 ur. Nanizane številke kažejo, da smo veliko in preveč bolni. Postrezimo si s primerjavo: 452.794 bolezenskih ur v letu 1972 pomeni, daje bil ves kolektiv en mesec bolan in da smo torej praktično delali lani samo 11 mesecev!
Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo lani izgubljenih 35.811 ur, kar je 0,8 odst. vseh. Zaradi neupravičenih izostankov smo izgubili 19.198 ur ali 0,4 odst. vseh.
Zaposlitev za 22 odst. čez plan
Po planu bi moralo biti v podjetju čez vse leto 1972 povprečno zaposlenih 1810 delavcev. Dejansko je bilo lani čez leto zaposlenih povprečno 2200 delavcev, kar je za 22 odst. več kot je bilo planirano. Največ zaposlenih je bilo v sektorju Krško in sicer 649, sledi sektor Novo mesto s 561 zaposlenimi, sektor Ljubljana pa s 518 zaposlenimi.
Opravljene ure so torej, čeprav so videti sprva dokaj nedolžen in nepomemben podatek, svojevrstno, zelo stvarno spričevalo naše discipline in delovne privrženosti. Priznati moramo, da si to spričevalo lani nismo spisali najboljše. Zato bo prav, če se bomo v delovnih enotah o tem več pogovarjali in iskali pota in načine, da bi bilo čimveč ur, kijih prebijemo na delu res tiste vrste, ko delamo in ustvarjalno prispevamo podjetju in sebi.
OSEBNI DOHODKI POD LUPO
Lani smo v podjetju izplačali za
72,242.000	din osebnih dohodkov. V celotnem dohodku, ki smo ga ustvarili s proizvodnjo so bili osebni dohodki udeleženi z 18,5 odst. Osebni dohodki iz direktnih stroškov (torej tisti brez tako imenovanih režijskih) so predstavljali 14.5
Upniki in dolžniki
31. decembra lani smo imeli skupaj za 99,597.000 din dolžnikov. Podjetja in zasebniki so nam bili skupaj dolžni 70,073.000 din, iz naslova gradnje za trg pa smo imeli za 37,499.000 din dolžnikov. Od obojega moramo odšteti za
7.975.000	din predplačil in tako dobimo skupno stanje dolžnikov na dan 31. decembra 1972, ki je bilo kot že rečeno 99,597.000 din. Kupci in naročniki so nam konec lanskega leta dolgovali za 55 odst. več kot 1971., vendar moramo upoštevati, da smo konec decembra lani izstavili precej računov za opravljena dela, ker je bilo več velikih objektov, grajenih za trg končanih konec leta. Računi zanje še niso zapadli. Močno so se povečali tudi naši dolgovi dobaviteljem: 31. decembra 1972 so znašali
56.214.000	din in so bili za 116 odst. večji kot leto prej. Naši dolgovi so se povečali zaradi povečanja dejavnosti, vendar nobena naša obveznost ni zapadla.
Delež enot v planu
Lani smo v celotnem podjetju ustvarili za 391,411.000 din vrednosti. Največji delež v tem je prispeval sektor Novo mesto, ki je ustvaril 34,6 odst. vse lanske vrednosti v podjetju, sledi sektor Ljubljana z 29,9-odst., in sektor Krško s 26,4-odst. deležem. Tako je gradbena operativa ustvarila lani 91,8 odst. vse vrednosti v podjetju. Preostalih 8,2 odst. so ustvarile druge enote: 6,9 odst. lesni obrat, žaga in mehansko-kovinski obrat, 1 odst. projektivni oddelek, preostanek pa SIP.
odst. lani ustvarjenega celotnega dohodka.
V breme direktnih stroškov je bilo lani izplačanih za 56,512.000 din obračunanih osebnih dohodkov, v breme fiksnih stroškov pa
15.729.000	din obračunanih osebnih dohodkov.
Dejanskih osebnih dohodkov je bilo lani v celotnem podjetju izplačanih 71,284.000 din. V breme direktnih stroškov je bilo izplačanih
55.755.000	din teh dohodkov, v breme fiksnih stroškov 15.270.000 din in v breme pripravljalnih del
257.000	din dejanskih osebnih dohodkov.
Iz naslova stimulacije je bilo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov izplačanih lani organizatorjem proizvodnje in po uspehu podjetja vsem delavcem skupno 4,244.000 din.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se povečali lani v primerjavi z letom 1971 za 24 odst. Nai-
Namenili smo za izobrazbo
Za izobraževanje smo porabili lani 1,064.000 din. Štipendije, štipendijska posojila, nagrade vajencem in oskrbnine v dijaških domovih so znesle 929.000 din, za razne izobraževalne tečaje in seminarje v podjetju smo porabili 19.560 din, za udeležbo naših delavcev na raznih izobraževalnih tečajih in seminarjih, ki so potekali izven podjetja smo porabili 65.849 din, za šolski in tehnični pribor smo plačali 4.973 din, najemnine za prostore in razni drugi režijski stroški izobraževanja so znesli 20.573 din, preostanek pa odpade na druge manjše izdatke za izobraževanje.
bolj in to za 27 odst. so se povečali v sektorju Novo mesto v gradbeni operativi. V obratih je bil porast najvišji na žagi, kjer so se povečali za 28 odst., v ostalih enotah pa najbolj v projektivnem oddelku, kjer so porasli za 25 odst.
Povprečno izplačani osebni dohodki skupaj s terenskim dodatkom so se v celotnem podjetju in v gradbeni operativi povečali lani v primerjavi z letom 1971 za 18 odst., v obratih pa za 17 odst.
Terenskega dodatka je bilo lani izplačanega skupno 5,662.000 din kar je bilo za 21 odst. manj kot v letu 1971.
Imamo 353 stanovanj
Stanovanjski sklad podjetja razpolaga s 353 stanovanji. Od tega je 178 samskih sob, 25 garsonjer, 43 enosobnih stanovanj, 8 enoinpolsobnih stanovanj, 84 dvosobnih stanovanj in 15 trosobnih stanovanj. Razen tega ima stanovanjski sklad v začasnih delavskih naseljih še 511 ležišč v 170 sobah.
Kolektiv se nenehno povečuje
Število zaposlenih se v podjetju stalno povečuje: leta 1970 nas je bilo 1991, leta 1971 že 2100, lani pa 2200. V zadnjih dveh letih se je torej naš kolektiv povečal za 10 odst. Največji je v dveh letih porast v sektorju Krško, ki se je iz 365 ljudi povečal na 649 ali za celih 78 odst., število zaposlenih na direkciji se je povečalo iz 128 na 159 delavcev, ali za 24 odst. in v SIP od 76 delavcev na 93 delavcev ali za 22 odst. V ostalih enotah je bil porast manjši. Sektor Krško beleži tolikšen porast števila zaposlenih zaradi povečanja gradenj na njihovem območju, v SIP pa se je število delavcev povečalo zaradi nabav težke in srednje mehanizacije. Vse gornje primerjave so delane za 2 leti (leto 1970 : letu 1972).
SKLEPI
12.	Delavski svet SGP „Pionir" Novo mesto, Kettejev drevored 37, je na svoji
7.	redni seji dne 27. 2. 1973 sprejel sklep, da se pooblašča glavni direktor Ivan Kočevar, da v skladu z 80. členom pogodbe o ustanovitvi PZ Giposs glasuje o prenehanju poslovnega združenja.
13.	Delavski svet je obravnaval in sprejel na znanje problematiko v zvezi s spremembo pravilnika o delitvi OD, ki jo je na svoji seji obravnaval CSO in pismeni odpravek s te seje dostavil v obravnavo delavskemu svetu.
Delavski svet naroča vsem komisijam in organom, ki izdelujejo spremembe pravilnika o delitvi OD, da morajo predlogom za spremembo pravilnika obvezno priložiti tudi izračun sredstev za OD, ki so za to potrebna in oceno, če je možno izplačilo teh dodatnih sredstev glede na dosežen in planiran uspeh podjetja.
Družbeno-političnim organizacijam podjetja pa delavski svet naroča, da naj predložijo poročilo o trošenju sredstev v letu 1972.
14.	Na predlog splošne službe je delavski svet sprejel sklep, da se bivša stanovanjska stavba na Kurirski poti 8 in bivša stanovanjska stavba na Kolodvorski ulici 4 preknjižita iz stanovanjske enote na poslovna osnovna sredstva, kar je potrebno zaradi preureditve omenjenih stavb v poslovne prostore podjetja.
15.	V zvezi s plačilnimi pogoji za delo v Zakopanih, ki jih je delavski svet sprejel na prejšnji seji, se pooblašča odbor za ekonomsko družbeni razvoj, da te pogoje po potrebi dopolni oz. spremeni, če je to v interesu podjetja in naknadno poroča na seji DS.
16.	Delavski svet se strinja s predlogom komisije za dopolnitev organizacije poslovanja, da se glede na predvideno decentralizacijo samoupravljanja v duhu ustavnih dopolnil, poslovanje začasno ureja s sklepi kolektivnih izvršilnih organov podjetja, dokler ne bo dopolnjen statut oz. samoupravni dogovor med delovnimi enotami kot najvišji samoupravni akt podjetja.
Ti sklepi imajo izvršilno moč. Predsedniki kolektivnih izvršilnih organov so dolžni poročati na seji delavskega sveta, ki bo te sklepe potrdil z veljavnostjo za nazaj.
17.	Delavski svet je sprejel na znanje zapisnik sveta enote sektorja Novo mesto.
Novo mesto, 28. 2. 1973
Predsednik DS: TONE BUČAR
18. redne seje odbora za proizvodno tehnični razvoj, ki je bila 23. februarja 1973
8.	Uprava podjetja naj preveri možnosti pridobitve kredita oziroma sovlagatelja za bodočo investicijo v novi avtoservis podjetja, da bi se na ta način preje rešil problem prezasićenosti obstoječih prostorov mehansko-kovin-skega obrata.
9.	Odbor je obravnaval program ukrepov in sredstev za varstvo pri delu v letu 1973. Odbor meni, da je program izdelan pravilno in v skladu z zahtevami zakona o varstvu pri gradbenem delu ter ga daje v obravnavo in potrditev delavskemu svetu podjetja.
10.	Odbor je sprejel na znanje sklep delavskega sveta podjetja, da se na vlogo Biroja gradbeništva podpiše pogodba o razvojno-raziskovalnem delu v celotnem predlaganem obsegu.
11.	Odbor je sprejel sklep, da se za izračune cen projektov, ki jih izdelujejo projektivni oddelki podjetja, še nadalje upoštevajo urne prodajne tarife iz ukinjenega akordnega cenika projektivnih oddelkov, dokler se ne izdela nov cenik prodajnih projektantskih uslug.
Novo mesto, 23. 2. 1973
Predsednik odbora za proizvodno tehnični razvoj: HACE KAREL, dipl, gr. inž.
1.	Odbor je pregledal realizacijo sklepov 17. redne seje in ugotovil, da so realizirani ali pa v izvanjanju.
2.	Odbor je obravnaval poročilo tehničnega direktorja o operativni problematiki podjetja, ki je obsegalo predvsem naslednje točke:
-	realizacija gradbenih del v zimskih mesecih, ki nekoliko zaostaja za planom kljub ugodnim vremenskim razmeram,
-	delovno silo v operativi, kjer se stanje popravlja in ni več toliko izostankov,
-	stanje vseh priprav za gradnjo hotela v Zakopanih na Poljskem od projektiranja. priprave dela, mehanizacije in opreme, organizacije gradbišča, nabave materiala, zasedbe delovnih mest ter vseh ostalih specifičnih vprašanj v zvezi z gradnjo v inozemstvu,
-	težave pri pridobivanju novih lokacij za gradnjo stanovanjskih naselij, zlasti za intervencijsko gradnjo.
Odbor je poročilo potrdil, pri tem pa je sprejel naslednja sklepa:
a)	zaradi izredno velikega odstotka (35 %) bolniških dopustov v zimskem času naj splošna služba na upravi oz. posameznih sektorjih podjetja uvedo redno kontrolo bolnikov, ker obstaja upravičen sum neupravičenega odobravanja bolniških dopustov s strani nekaterih zdravstvenih zavodov;
b)	Splošna služba podjetja in sektorjev naj v skladu z navodili službe varstva pri delu in pravilnikom o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravniških pregledov delavcev (12. člen) pošlje na zdravniški pregled vsakega delavca, za katerega smatra, da je alkoholik, ker so delovne sposobnosti vsakega takega delavca bistveno zmanjšane, zlasti ni primeren za delo na višini. Za take ljudi bo potrebno organizirati zdravljenje.
3.	Za nadaljni dvig produktivnosti dela v podjetju smatra odbor, naj službe podjetja v letošnjem letu predvsem delajo na dvigu gradbene tehnologije, pri pridobivanju dobrih delavcev in strokovnih kadrov ter na organizaciji dela in ukrepih, ki bi omogočili čim manj zastojev proizvodnje v zimskem času.
4.	Odbor je detaljno pregledal predlog plana investicijske potrošnje za leto 1973, ki je izdelan v višini še nerazporejenih investicijskih sredstev. Odbor meni, da so v planu zajete res najbolj potrebne investicijske nabave za podjetje in ga daje v taki obliki v razpravo in potrditev DS podjetja. Predlog plana investicij v iznosu 7,603.500,00 je priložen sklepom odbora.
5.	Odbor je obravnaval okvirni program trošenja sredstev za razvoj v skupnem iznosu 1,370.548,00, ki so na razpolago iz let 1972 in 1973 po določbah samoupravnega sporazuma oziroma sklepov delavskega sveta podjetja.
Odbor je potrdil okvirni predlog s pripombo, da naj se za vsako tehnologijo obdela natančni program del in predračun stroškov za predvidene nabave, obenem pa naj se ga dopolni še z dodatnimi predlogi vseh služb, sektorjev in obratov. Realizacijo vsake postavke bo na osnovi natančnega programa in predračuna posebej obravnaval in potrdil odbor.
Okvirni predlog pa daje v obravnavo in potrditev delavskemu svetu. Predlog je priložen sklepom odbora.
6.	Razvojni oddelek podjetja naj preveri, če je aparat za meijenje ropota, ki ga poseduje avtoservis, uporaben tudi za merjenje zvočne izolativnosti gradbenih konstrukcij objektov in o tem poda poročilo odboru do prihodnje seje.
7.	Tehnična služba podjetja naj izdela predlog pridobivanja mivke oziroma podobnega finega peska za fine malte in estrihe kompleksno za vse sektorje podjetja in predloži predlog odboru.
SKLEPI
7. redne seje Delavskega sveta podjetja, ki je bila 27. februarja 1973
1.	Delavski svet je obravnaval obrazložitev šefa menze v Poreču, ki jo je podal v zvezi z neplačanim računom za hrano, ki je bil izstavljen enemu od kooperantov podjetja in sprejel sklep, da se neporavnana terjatev v višini 9.713.05 din v letu 1973 ne odpiše in se dohodek podjetja zaradi začasnega odpisa v tej višini ne zniža, ampak še vedno ostane na spisku neizterljivih terjatev.
2.	Delavski svet je obravnaval in potrdil poročilo odbora za ekonomsko družbeni razvoj, ki ga je podal njegov predsednik Gabrijelčič Janez.
3.	Poročilo odbora za proizvodno tehnični razvoj, ki gaje podal ing. Hace Karel, je delavski svet obravnaval in ga potrdil.
4.	Na predlog odbora za proizvodno tehnični razvoj je delavski svet obravnaval plan investicij v osnovna sredstva za leto 1973 in plan investicijske potrošnje za leto 1973 in ju potrdil v predlagani obliki s tem, da se v planu investicij v osnovna sredstva za leto 1973 dodatno rezervirajo sredstva za asfaltiranje dela platoja za mehansko kovinskim obratom. Naloga odbora za proizvodno tehnični razvoj pa je, da plan ustrezno dopolni.
5.	Delavski svet je na predlog odbora za proizvodno tehnični razvoj obravnaval in potrdil plan investicij iz sklada skupne porabe.
6.	Delavski svet je obravnaval in potrdil plan trošenja sredstev za razvoj v letu 1973 v višini 1.370.548,00 din v predlagani obliki s tem, da naj se v planu dodatno rezervirajo tudi potrebna sredstva za izdelavo elaborata, ki je potreben za postavitev obrata montažnih stanovanjskih hiš.
7.	Na predlog odbora za normativno dejavnost je delavski svet sprejel in potrdil pravilnik o posojilih za stanovanjsko izgradnjo, ki kot splošni akt podjetja prične veljati 8 dan po objavi.
8.	Sprejme in potrdi se pravilnik o koriščenju počitniških domov, ki kot
splošni akt podjetja prične veljati 8 dan po objavi.
9.	Delavski svet je obravnaval poslovno poročilo o zaključnem računu podjetja za leto 1972, ki ga je podala finančni direktor tov. Jazbec Anica in ga potrdil v predlagani obliki s tem, da se 1. odstavek na 46. strani poslovnega poročila pravilno glasi:
Za leto 1973 predvideva podjetje izvršiti proizvodni plan v višini 414.000.000,00 din; v inozemstvu (Poljska) pa 60.000.000,00 din.
10.	V zvezi s pogostimi poškodbami pri delu vajencev in velikim številom bolezenskih izostankov vajencev delavski svet naroča splošni službi podjetja in splošnim službam sektorjev, da naj proučijo to problematiko, splošna služba pa naj skliče poseben sestanek z vajenci, na katerem naj sodelujejo inštruktorji vajencev.
11.	Delavski svet je obravnaval in potrdil analizo nezgod pri delu in na poti v letu 1972, ki jo je podal vodja službe varstva pri delu inž. Frantar Edo.
Delavski svet se strinja, daje treba za zmanjšanje števila nesreč pri delu in s tem zmanjšanje stroškov poslovanja izvesti naslednje ukrepe, ki jih predlaga služba varstva:
-	poostriti kontrolo uporabe osebnih varovalnih sredstev,
-	poostriti kriterije pri prijavljanju nesreč pri delu - predvsem v ponedeljek in torek,
-	vzdrževati večjo čistočo na gradbiščih, predvsem kar zadeva čiščenje gradbenega lesa z žeblji,
-	fluktuacijo delovne sile zmanjšati na minimum,
-	urediti delo z vajenci in inštruktorji,
dosledno izvajati zahteve in naloge službe varstva pri delu.
Za literarno prilogo
Predlog, da bi v BILTENU vsako toliko časa izhajala kulturno-literarna priloga s prispevki domačih ustvarjalcev
Glasilo našega kolektiva, BILTEN, izhaja že vrsto let. Z vsakim letom je v listu opazen napredek v obsegu kot v kvaliteti. Če je v prvem letu, ko se je komaj rodil, izšel le enkrat, izhaja nato iz leta v leto bolj redno in v zadnjih dveh letih redno vsak mesec. Na štirih straneh nam postreže s poročili in vestmi o vseh pomembnih dogodkih v kolektivu in z gradbišč, ki so razsejana po vsej Sloveniji in Jugoslaviji.
Razveseljivo je, da je pred nedavnim v BILTENU ena izmed strani pod naslovom „Mladi gradbinec" bila odstopljena mladim. Na njej naj bi mladi govorili o sebi, o
svoji organizaciji, o svojih zapaža-njih in dajali svoje ustvarjalne predloge k dogajanjem in življenju, katerega sestavni del so tudi oni.
Uredniškemu odboru predlagam, naj v BILTENU uvede tudi kulturno-literarno prilogo. Kakšno
ime naj bi nosila ta priloga, je stvar predlogov in sporazuma. Ko sem pred nedavnim prelistaval stare BILTENE, sem opazil več prispevkov, ki bi bili primerni za objavo v takšni kulturno-literarni prilogi. Takšna priloga, se razume, ne bi mogla izhajati vsak mesec, uredniški odbor pa bi lahko z njo popestril BILTEN vsake toliko časa, kadar bi se pač nabralo dovolj naših prispevkov zanjo.
Kulturno-literarno prilogo ima za zdaj samo glasilo Jeseniške železarne ŽELEZAR, izhaja pa pod naslovom „Listi". Priloga izhaja že dve leti. V njej sodelujejo razen dopisnikov iz železarne tudi drugi sodelavci in celo nekaj likovnikov amaterjev objavlja v njej svoje stvaritve.
Mislim, da bi podobna priloga v našem BILTENU pritegnila k sodelovanju mnoge za zdaj skrite talente v kolektivu, ki bi znali zastaviti pero tudi v literarnih zapisih o našem, gradbinskem delu. Tudi to bi pripomoglo k večji kulturni naravnanosti naših delavcev in pomagalo dvigniti njihovo kulturno raven.
RUDI ROBIČ
Pred smrtjo zadnjič polno zadiši. ..
Robič R.

Turisti
Veriga strojev zlepljena je z lučkami
Zvezde pa so daleč
Zdaj KRAS je zopet tih.
Med štrclje bolnih vej je božajoče legel vetra lahek dih.
Prozoren mrak je le za hip izbrisal pogorišče; dim ziblje se že v posteljah raztrgane meglice.
Zvezde pa so daleč, daleč kakor prej.
Robič R.
Delovna brigada
In kot kristali padajo snežinke iz sivega neba, med sabo nemo se ljubeč.
Od starega topola hoče veter odtrgati poslednji list rumenkastordeč.
Brigada naša delovna zarezala je v zimo široko, novo gaz;
čeprav strupeno grize ivje in burja brazde riše na delavčev obraz.
In kot kristali padajo snežinke.. .
R. Robič


Bil je ponedeljek. Dan, ki iz znanih razlogov nikomur ni pri srcu. No, ta ponedeljek pa je bil prav posebne vrste, smolnat bi lahko rekli.
Začelo se je že ob kakih pol sed-rnih zjutraj, ko sem skušal neopažen priti v pisarno. Glej ga zlomka, prav takrat pa na hodniku srečam svojega šefa, ki doma ni imel časa iti na WC.
— He, he, pravi. — Kako pa to, da si tako pozen?
Prekleto, si mislim, če bi bil jaz tvoj šef, bi tudi lahko postavljal neumna vprašanja. Zamrmram nekaj o uri, ki ni zvonila in se zmuznem mimo njega. V pisarno stopim misleč na kavico in v dobri veri, da bom tjale do devetih prišel nekoliko k sebi, kajti priznati ntoram, da sem bil še ves omotičen od naporov prejšnje noči.
V pisarni nepričakovana gneča. Štirje čakajoči tipi, od katerih eden obrit in sploh kolikor toliko, ostali trije pa očitni pristaši naturalizma.
— Tražimo šefa, izjavi obriti.
— Šefa? zazijam neumno. To bo
spet kakšno sranje v zvezi z mojim priimkom, si mislim. — Šefi so na drugi strani, razložim. - Preko puta.
— Ne, ne, tačno su nas ovde poslali, se ne da eden od naturalistov.
Aha, pomislim, skratka, skidali so gnoj s svojega voza na mojega.
— Dobro, kaj želite? vprašam nekoliko počaščen s tem, da sem na družbeni lestvici tako visoko splezal.
-	Dobiti otkaz! je kratek obriti.
— Otkaz? Na hitro pomislim,
kaj bi jaz utegnil imeti s tem. — Pa šta? vprašam, da bi pridobil na času. Mimogrede na suho požrem en plivadon. V grlu mi sumljivo poka, v možganih brenči.
— Kako — pa šta? me grozeče obstopita dva od treh naturalistov. Eden drži roko globoko v žepu plašča. Naivno pomislim, da ga morda zebe v roke, toda verjetno je razlog drug, kajti pisarna je kurjena.
-	Žaličemo se šefu kabineta pretsednika republike! se ponovno oglasi obriti in s tem dokaže svojo
prosvetljenost. Očitno je tudi sam šef klape, kajti naturalista, ki sta se mi nevarno približala, se ne ganeta medtem, ko govori.
— Pravilno! menim pomirjevalno. — Naj tudi kabinet kaj dela. Sicer so pa tamkajšnji šefi bolj pristojni za urejanje takihle delikatnih zadev.
Sredićemo mi to i bez šefa kabineta! pravi prepričano tretji naturalist, ki je vse doslej molčal. Spominja me na tridelno omaro ali pa, denimo, na krušno peč. Ibar, ki ga je medtem pokadil do nohta, odvrže in čik s peto špičaka rutinirano vtre v tapisom.
— Čuješ ti bre, nemoj da . . . skušam biti avtoritativno jezen, toda moja prizadevanja splahnijo takoj zatem, ko ogovorjeni pristopi in me zgrabi za reverje suknjiča. Suknjič, za katerega mi je pred slabim tednom trgovec v Upimu zatrjeval, da bo vzdržal vsaj deset let, če ne več, skozi šive nemudoma pokaže, drobovje. Da, da, si mislim, naše gore list pa italijanska roba, to ne gre skupaj. Rečem pa nič več. Ni varno.
- Ostavi ga! ukaže obriti. -Ovaj nema veze. Idemo do glavnog šefa. Vsi štirje vržejo še en strokovnjaški pogled na mojo sodelavko, ki je bila ves čas tiho kot miš, nato odidejo po vrstnem redu pomembnosti: obriti, prva dva ter nazadnje
tretji naturalist. - Videčemo se još ako zatreba! izjavi in s pretiranim poudarkom zapre vrata. Del plastičnega ometa ,,made in pionir" zdrsne na tla.
Vržem se na stol in z drhtečo roko prižgem 57. Na čelu potne srage, tudi noge se mi tresejo. Verjetno je vse skupaj posledica sinočnjega lumpanja. V predalu najdem in dodatno pogoltnem še en meprobamat. Za vsak primer. Čez pol ure sem že dober.
-Si videla, kako so se pobrali, ha? vprašam sodelavko, ki v sosednji pisarni kuha kavo in modro molči. — Če se ne bi, bi jih sam zmetal ven! pristavim, ne da bi bil povsem prepričan v izrečeno. Napočeni suknjič skrijem pod plašč na obešalniku.
Čez kak trenutek popijeva kavo, ki mi danes iz kdove kakšnih razlogov neznansko prija.
— Šef, danes si na vrsti za pomivanje posode, nekonstruktivno meni sodelavka in porine predme umazani skodelici.
Hudiča, pomislim, prav taka je kot moja žena. In potem naj še kdo reče, da je življenje šefov lahko!
SEF(MAN)
Op. p.: Kakršnakoli podobnost z resničnimi dogodki je povsem naključna.
Zimske ŠIG brez Pionirja?
Kdo je odgovoren, da PIONIRJEVI smučarji in smučarke, ki so se vsa leta na smučarskih tekmovanjih dobro uvrščali, letos niso odšli na zimske ŠIG v Kranjsko
goro?
Kot stalni udeleženci zimskih športnih iger gradbincev Slovenije smatramo, da smo s svojo udeležbo na dosedanjih zimskih igrah častno zastopali barve našega podjetja. Res je, da Dolenjci nismo posegali v sam vrh tega tekmovanja, toda s svojo udeležbo smo razvijali in podpirali osnovni namen tega srečanja.
Vrednost osnovnih sredstev
V letu 1972 se je nabavna vrednost osnovnih sredstev povečala v primerjavi z letom 1971 za malenkost manj kot 40 odst. Najbolj se je povečala vrednost prevoznih sredstev (za 61,48 odst.), nato vrednost poslopij, vrednost gradbenih in obdelovalnih strojev, vrednost pisarniškega inventarja in končno vrednost pogonskih strojev. Povečanje vrednosti osnovnih sredstev v lanskem letu je predvsem posledica novih nabav teh sredstev.
Zaloge so večje
Zaloge materijala, ki smo jih imeli v podjetju ob lanski inventuri so bile v celotnem podjetju vredne
20.059.000	din in so bile za 29 odst. večje kot leto poprej. Od tega zneska so imeli v gradbeni dejavnosti za 12,470.000 din zalog, v obratih za 7,558.000 din zalog in v menzah za 29.896 din zalog. Pretežni del zalog in sicer za
17.682.000	din je bil v osnovnih materialih (surovine), preostanek pa je odpadel na goriva, odpadni materijal, orodja, sredstva zaščite pri delu, posteljnino, embalažo in na avto gume.
Inventura je pokazala
Inventurni popis je v podjetju opravilo konec lanskega leta na gradbiščih, v obratih, v menzah, v samskih domovih in v delavskih naseljih, v počitniših domovih in na direkciji skupaj 45 popisnih komisij, ki jih je pri delu vodila centralna popisna komisija. Z inventuro je bilo ugotovljeno, da znašajo viški popisanega blaga v podjetju skupaj 16.291 din, manjki pa 15.318 din, kar pomeni, da je če odštejemo manjke od viškov skupaj v podjetju bilo ob popisu ugotovljenega za 972 din viška v raznem blagu. Na osnovi popisnih zapisnikov je bilo ugotovljeno, da nosijo posamezniki osebno odgovornost za manjke v vrednosti 968 din.
Zdi se nam potrebno, da poudarimo, da se je naša ženska ekipa vedno borila za sam vrh med posameznicami. Poglejmo rezultate prejšnjih tekmovanj n. pr. tekmovalke Erlah Ljudmile, Primožičeve in ostalih. Tudi prva in druga mesta smo dosegali.
Letošnjih 11. zimskih iger v Kranjski gori, katere so se udeležila skoraj vsa gradbena podjetja v Sloveniji (53 gradbenih podjetij s 536 udeleženci), se žal ekipa našega podjetja ni udeležila. VZROK: malomarnost tistih odgovornih, ki so zadolženi za organizacijo takih prireditev.
Poudariti moramo, da smo se samoiniciativno udeležili sindikalnih zimskih iger v Črmošnjicah, kjer smo zasedli 3. mesto in prejeli lep pokal. Vse stroške tega tekmovanja smo nosili sami, pokal pa smo postavili v vitrino, kjer z ostalimi krasi uspehe športnikov našega podjetja.
Ogorčeni smo, ker zaradi malomarnosti nekaterih nismo mogli kot športniki našega podjetja sodelovati na 11. zimskih športnih igrah gradbincev Slovenije.
SMUČARJI SGP „PIONIR" NOVO MESTO
živa kronika m
V času od 15. januarja do 14. marca 1973, smo zabeležili v podjetju naslednje kadrovske spremembe in premike:
Slavko Matoh s sektorja Novo mesto in Anton Lapuh s sektorja Ljubljana.
Borisu Jukič, gradb. tehniku iz sektorja Novo mesto.
Branko Kraljič, III. letnik GSŠ, Tomo Kovačič in Zvone Vidmar oba II. letnik GSŠ.
Stane Starešinič, Martin Cvelbar, Stevan Bulajič, Jusuf Dedovič, Susup Dedovič, Branko Brlič, Ra-sim Buljubašič, Radovan Stanojevič, Smajo Haskič, Viktor Abra-mušič, Mato Zec in Viktor Velše — vsi iz sektorja Novo mesto; Boro Savič, Stjepan Ožegovič, Mehmed Dedič, Nedjo Gajič, Rašid Hodič in Jožo Jukič iz sektorja Krško, Anton Kastelic iz meh. kov. obrata.
Jože Zemljak, Jože Gril, Niko Be-vandič, Irfan Osmanbegovič, Jože Jeras, Franjo Ružič, Marjan Ribič, Ivo Moravec, Vjekoslav Hajnič na sektor Novo mesto, Ferid Agič, Esad Aleševič, Jože Butala, Stanislav Hervol, Rudi Krizmanič, Ilija
Spominček na letošnje srečanje upokojencev
V T0GRELU lani z dobičkom
Tovarna montažnih gradbenih elementov TOGREL v Krškem je ustvarila lani za 67 odst. več kot 1971. in je poslovno leto zaključila z dobičkom
Ker po zaključku minulega poslovnega leta, ko je izdelano poslovno poročilo k zaključnemu računu najlaže tehtamo uspehe in neuspehe ter dajemo oceno gospodarjenja v preteklem letu, ne bo odveč, če se tokrat malo podrobneje ustavimo v TOGRELU. O tej Tovarni montažnih elementov, ki deluje v Krškem, smo v BILTENU že poročali. Najbrž kljub temu ne bo škodovalo, če še enkrat ponovimo. da smo TOGREL zgradili v sodelovanju s Splošnim gradbenim podjetjem GORICA, saj smo polovico sredstev potrebnih za izgradnjo prispevali mi, polovico pa
Lukič, Omer Mujič, Slobodan Ri stič na sektor Ljubljana, Ivan Pav-lek na sektor Krško, Jože Saje, Pavel Blatnik, v meh. kov. obrat, Fe liks Strmole, dipl. gr. inž., na direkcijo, Mirko Mihelič, Valent Di-januš v lesni obrat.
Marijan Zajas, dipl. gr. inž., na direkciji,
Ladislav Gidak, dipl. gr. inž., Rato-mir Vukič, gradb. tehn. in Milisav Garibovič, gradb. tehnik - vsi na direkciji.
Na novo sprejetim, pripravnikom in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje v kolektivu in obilo delovnih uspehov, novim štipendistom uspešen študij, tistim, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej potekel in da bi se nato spet vrnili med nas, tovarišema, ki sta odšla v pokoj pa veliko zdravja in zadovoljstva.
pravkar omenjeno SGP GORICA. V enakem razmerju kot smo vložili sredstva za izgradnjo podjetja se delita tudi ustvarjeni dobiček ali izguba TOGRELA.
TOGREL torej ni v pravem pomenu besede samo naš obrat, zato ga tudi ne zasledite v vrsticah izvlečkov iz poslovnih poročil, kijih objavljamo v BILTENU. Sicer pa je TOGREL v drugem, siceršnjem pomenu besede popolnoma in enako naš obrat, kot so naši vsi drugi, ki delujejo v okvirju PIONIRJA. TOGREL proizvodne montažne dvorane namenjene vsestranski uporabi v industriji, obrti in še za razne druge namene, so se zaradi svoje cenenosti in zavoljo tega, ker jih je mogoče postaviti zelo na hitro, že zelo uveljavile.
Majhen, 25-članski kolektiv TOGRELA je ustvaril lani za
6,737.000	din celotnega dohodka in je s tem povečal svojo proizvodnjo v primerjavi z letom 1971 za 67 odst. Materijalni stroški poslovanja so skupaj z izrednimi izdatki znesli 4,907.000 din, tako da je dohodek, ki so ga ustvarili v TOGRELU lani, znašal 1,830.000 din. Bil je kar za 527 odst. večji kot 1971. leta, medtem ko so se materijalni stroški in izredni izdatki hkrati povečali le za 31 odst.
Zakonske in pogodbene obveznosti, ki jih je TOGREL odštel lani so znesle 89.651 din, vkalkuli-rani osebni dohodki 975.555 din, dobiček, ki gaje TOGREL ustvaril pa je znesel 765.619 din. Lanski dobiček je precejšen, če upoštevamo, da je TOGREL v letu 1971 posloval še z izgubo, ker je bilo to njegovo zagonsko leto. Ta dobiček si SGP PIONIR in SGP GORICA razdelita 50 : 50 odst.
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 2500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.