KADRI V ZADRUGAH in KMETIJSTVU Splošni ekonomski in družbcni razvoj zahtevata, da se problem kmetijstva, njegova preobrazba in napredek proizvodnje postavijo v prvi plan našip. ukrepov in ustnerjanj. Zadnja leta se v tej stneri tudi trudimo. Ti napori so prišli do popol-nega izraza v prediaganih osnovah družbcnega plana za prihodnjc leto. To je tudJ povscra razumljivo, ker je od napredka kmetijske proizvodnje odvisna tako pre-hrana prebivalstva in odprava sedanjih ekonomskih tcžav kakor tudi naš nadallnji družbcni ekonomski razvoj. Pri tem postavljamo — raien melioracijskih de! — v prvi plan: hitro mchani zacijo kmetijstva- uporabo unoetnih gnojil in sredstcv z» z»-ščito rastlin ter živine, upcrabo dobrih semen in sadik, zagotovitev plcmenske ži-vinein drobnice in podobno. Vse to s smotrom, da bi povečall donose in delovno proizvodnost v kmetijstvu. Napori in ukrepi, s katerimi računa in jih že podvzema družbena skupnost na področju kmetijske proizvodnje, gredo potemtakera v smeri postavljanja zna-nostl in tehnike v službo proizvajalecv. Praksa zadnjib 10 let je potrdiia, da brea tega — brez znanosti in tehnike (uporaba kemičnih sredstev, mchanizacije in dru-go) ni napredka in inte nzifikacije kmetijstva, ni visokih donosov na površinsko encto, na sadno drevo, na delovno enoto, na glavo živine. Nerodovittiih let ne moremo stalno pojasnjevati s sušo in drugimi elcmen tarnimi nfprilikami. Sodob-na obdL!ava zemlje, širšc uporabljanjc sodebne znanosti in tehnike, lahko močno kijubujejo učinku naravnib stihij — suši, poplavam itd., kar je praksa že davno potrdila. bodo stapile v boj za napre-dek, se bodo začele usposab-ljati. Stanje strokovnega kmetijskega kadra No, o njih tu ni in ne bo govora, temveč o kadrih. To je za ta trenutek tnnogo bolj važno. Predvsem zato, ker tu-di organizacije ne bodo opra-vile svoje naloge, če jih ne bo-do vodili kadri, ki bi bili spo-sobni, da ustvarjajo \n sprav-ljajo v življenje ustrezajoča program ter zrvajo praktično graditi socializem v kmetijstvu in na vasi. Kadarkoli pa je go-vora o kadrih v kmetijstvti vedno mislimo na agronome, v najboljšem primeru na kme-tijske strokovnjake. Tako gledanje na kadre v kmetdj>tvu — z reduciranjem tega problema samo na agro-nome, na nižje, srednje in vi-šje kmetijske strokovnjake — zožuje n-aš boj za preobrazbo vasi, za nspredek kmetijstva, za postavljanje znanosti i-n tehnike v rdke kmetijskih proizvajaicev. Ce bi bila stvar v tem, bi mi ta problem naglo rešili, ker rrimamo kmetijj-kih kadrov manj kakor neikatere kmetijsko razvile države. Sirše ujporabljainje sodobn« znanosti in tehnike v kmetij-stvu in sprejemanje semen, kemizacije, mehanizadje in drugega, zahteva prvič, OTgamizacijo, kl bo sposobna, da z družbenimi skJadj in s njihovkn stalnim povečevanjem organizira pro-izvajaike tako, da bi bili čim-bolj pripravljeni za uporabo in iz.koriščanje teh sredstev na svnji zemlji, drugič, kadre, k$ bi znali in smeli na široiki frontl brez številniih »poskusov«, »predz-kusov« in podobno — ker so ti preizkusi v sodobnem kTne-tijsiivu.že davno uspešmo o-pravljeni — lotiti se odločne-je uporabljanja znanosti in tehnike v kmetijstvu. Organizacije že delujejo v kmetijstvu in na vasi. To so kmetijska posestva, kmetjj-ske, obdelovalne in druge pro-izvajalne zadruge. Te je treba pravilno usmeriti v izdelavi plana kmetijske proAzvodnje, računaiti z njimi, obrniti jih bolj odločno v smer oprem-ljanja s sodobnimi sredstvi, ižvaianja programa pospeše-valnih ukrepov v kmetijstvrj in jim pri tem pomagaiti. Cim Prav tako nimaroo manj kime-tijskih ustanov. Po podatkih imamo okrog 13.000 kmetijskih strokovnja-kov (tehnikov in agronomov). Na okrog 180 kmetjjskih gospo-darstev pride en strokovnjaik. Na vseh kmetijskih fakultetah je bilo v šolskem letu 1955-56 vpjsamih okoli 2.000 štiiden-tov. Ce bi računali samo z vse-m: temd — brez srednjih kme-tijskih Sol — tedaj bi bilo to za ve5 let ohrabrujoče pove-čanje kadrov za kmetijstvo. Kar se pa tiče kmetijskih ustanov, pa so tuji stroikov-njaW, ki so obiskali te usta-nove, izjavili, da tako široke mreže teh ustanov nimajo ni-ti kimetijsko nmogo bolj na-predne drža^e. ; To pomeni, da ne gre niii za Ste-vilo kadrov niti za število ustanov, temvei zato prvič, ali naj sarno nanje ra^uaaamo pri izvajanju pro-graima pospeševanja kmetij-stva ali tudi na druge kadre, ki so zaposlenl v gospodarskih organizacijah na vasi in v kmettjstvu, na kmetiiske de-lavce in same proizva.ialce; drugiC, kako se pripravljajo tl kadri za prakrtično graditev socializma in vasi, za orga-niziranje sodobne proizvod-bj«, za izročitev scKlobne ana-noeti in tebnike v službo kmetijstva; tretjič, odkod, kako in s kakšnirni sredstvi vodijo ti kadri kmetijsko proizvodnjo, kako in s kakšnim odnoeom in v kakšnem časovnenr raz-dobju prihajajo v stik s kme-tijskim proizvajalcem. V zodrugah je malo uslužbencev s stnkovno izobrazbo Taikoj i€ bomo zedinili v tem, da hnajo kmetijike orga-nizacije, zadruge in kmetijska posestva malo strokovnega loadra. Potrebujejo v večjem števiJu ne samo agronomov, temveč tudi komercialiste, fcnjigovodje in druge Solane gospodarske voditelje. Takih kadrov niinaimo v teh organizacijaih, »li pa jih ima-mo zelo malo. IJrez njib niti sam! kmetij&ki strokovnjaki ne moreio napraviti veliko. Podatkl zbrani ob koncu leta 1955 na primer povedo, da je bi!o v 6172 kmetijskih zadru-gah 17.700 uslužbencev. Med temi je bilo 721 kmetijskih strokovnjakov (104. agronomi in 617 tehni'kov), 30 veterinar-jev in veterinarskih. 'tehnikov, 141 komercijailistov s popoLno srednjo žolo in fakultelo, 1.400 drugih »komercialistov«, naj-ve{ z osnovno šolo, okrog 6.000 »knjigovodij« z nižjo šolslko izobrazbo, večinoma z o&nov-no, iin okrog 8.700 raznih ad-socializma na vasi, za orga-mrinistrativnih uslužbencev. Tak kader panaj se trudi ko-likor-more — številni med njimi se tudi zelo trudijo — ne more usposobiti te argami-zacije za vse raaHoge. Ni1i v kmečkih obdelovalnih zadrugah ni s lemi kadri irmo-go bolje. V 717 zadrugah je bilo konec leta 1955 2.784 u-službencev. M«d temi je 331 Poslovanje kmetiiskih zcsdrug Po podatkih Glavne 7adružne rveze so kraetijske zadruge imele v letih 1954 in 1955 naslednji skupni dohodek: (v milijonih) Skupni dohodek Indeks 1. 1954 k 1955 " 1954 = 100 9.564 11.053 115 11,718 13.826 118 6.710 7.055 105 4.569 4.895 U>7 1.031 1.178 114 1.018 1.488 146 LJudska republika Srbija Hrvatska Slovenija Bosna In Hercegovina Makedonija Črna gora tijstva, čeprav s« je občutno poveSal, je še vedno majhen. Ra-zen tega so kmetijska objekti v zadrugah še vedno nerentabilni, kar je eden izmed glavnih vzrokov poiasnega poveievanja do-hodkov iz kmetijstva v zadrugah. Največji dobaček ustvarjajo zadruge lz prometa s kmetaj-skimi pridelld, nato pa iz druge trgovine. V letih 1954 in 1955 je bil dobiček zadrug na primer naslednji: Skupaj 34.610 39.495 114 Na tako neenakomerno gibanje in povečanje dohodkov v za-drugah so vplivald dolofeni objektivni elementi — dosedanji si-stem odkupa, žitni režim itd. Potrebno pa je poudariU, da je stanje dohodkov v zadrugah predvsem rezultat aktivnostl pri delu za napredek kmetijstva in prometa v zadružnih organiza-cijah. Potemtakem H podatiri delno odražajo tudi aktivnost la-drug v posameznih republikah. Struktiira skupnega dohodka v zadrugah se \z leta v leto lzboljšuje, kar je razvidno tudi iz naslednjega pregleda: (v mllijonih) Vrsta dejavnostj Kmetijstvo Predelava in industrija Odkup kmetijskSh pridelkov Drgga trgovina Gostinstvo Obrt Drugo Delež v skupnem dobičku 1. 1954 V 1955 13% 52% 4% 7% 53% 26% 3% 7% 3% Dejavnost Indeks 1954 = 100 162 106 123 97 87 161 83 Skupaj 34.610 39.495 ~ 114 Kakor je razvidno, imata v dohodldh zad'rug največji delei promet in fiostinstvo (53 do 54% v letu 1954-55). Delež kme- Dohodek 1954 Kmetijstvo • 3.017 Predelava in industrtja 3.646 Odkup pridelkov 6.542 Druga trgovin« 9.394 Gostinstvo 3.779 Obrt 3.166 Drugo 6.243 Etohodek 1955 4.886 3.886 8.098 9.129 3.266 5.114 5.116 Skupaj 100% 100% Skupni dobiček kmetijskih zadrug izražen v absolutnjh šte-vilkah je porasel od 3.007 milijonov v letu 1954 na 4.484 milijo-nov v letu 1955, kar predstavlja znaten porast. 1954 1955 1-r» 1 4 5^1 Delež posameznih vrst dejavnostl v sknpnem dobičkn: 1. kme-tijstvo, 2. predelava in indostrijs, 3. odkup kmetijskih pridel-kov, 4. druga trgovina, 5. gostiastvo, 8. obri, 7. drugo u kmetijskih strokovnjakov 13 veterinarjev, 61 komercalistov in 788 knjigovodij. Drugi so administrativni uslužbenci. Velika večina teh uslužbencev ima samo osnovno šolo. Kje so vzroki za tako stanje kedrov v kmetijstvu in zad-rugah in kje naj iščemo reši-tev za sodobno proizvodnjo, za uporabo mehanazacije, kemi-zacije in drugih pridobitev so-dobne agrotehnike, na katearo družbena skupnost računa? Zadostuje, če samo pripom-ivimo — brez želje, da bi se pri tem zaustavljali, ker je to samo del vzrokov — da imajo logarji, cestarji in podobni zelo urejene hiše. Obvezno i-majo tudi »sredstva« za to de-lo: puške, kladdva, lopate, vo-zičke in drugo. Ce bi kmnetij-ske organizacije Ln ljudski od-bori preskrbeli agronomom in drugim kadrom, ki e,o potreb-ni kmetijstvu, s,amo taike hi-žice, bi jih bilo mnogo več v teh OTgamizacijah. Zato so da-nes na razpolago skladi, ni pa še orientacije. Solanje neposrednih proizvojclcev Osnovna stvar za moderno kmetij&tvo pa vendarie ni po-večanje števila agronomov, komercialistov, knjigovodij in drugih organizatorjev in vo-ditelejv vaškega gospodarstva, Osnovna s,tvar so šolani kme-tijsiki delavci in pi-oizvajalci — kmetje — ki bj bili sposobni in priravljeni uvajati sodob-na sredstva v kmetijstvu. Z njihovim šolanjem, z dobro izbranimi programi bi bilo treba dati kmetijstvu polje-delce, ki bi bili traktoristi, ži-vinorejci, rejci perutnine, sa-djarji, vinogradniki in podob-no, ki bodo znali uporabljatj pridobitve znanosti v kmetij-s.tvu. Samo neposredni proiz-vajalec in kmetijski delavec, ki ve, za kaj je treba orati u-strezajoče globoko, za kaj je treba uporatoiti to agroteh-niko itd., je lahko nosMec na-predlia v kmetijski proizvod-nji. Volarji ln konjarjl. žanjd ta kopači — kakršni prevladuje-jo v naš&m kmetdjstvu — ne morejo biti nosilci . sodobne kmetijske proizvodaije. Niso ti proizvajalci nezaupni do no-vega v kmetijstvu zato, ker so konzervativni, temveč zato, ker ne znajo. Ne zadržujejo volovr srpa, motike in drugih zaostaJih sred^tfev za proi^)-vodnjo, kj jih je moderno kmetiistvo pred 10 im 100 le-ti vrglo v staro železo, zato, ker so proti de!u s traktorji in drugiml stroji, proti uporabl boljših semen, nmetnih .amojil, sredstev za zaščito rastlin in živine itd., temveč zato, ker sodobna 7-nanost in tehnika nista postali njihova last. Za-to naši ukrepi , 6e ne bomo gli po poti šolanja in usposablja-nja kmetijskih delavcev in. proiz\rajalcev, za mehanizaci-jo, za napredek semenarfftva, kemizacije m drugo, ne bodo dali urtreza.jočib rP7.ultatov. Postopno, toda sistematično šolanje t.istih najbol.i priprav-ljeni, da sprejmejo in v praksi uporabijo znanost in tehniko, je pot ustvair.ianja in pravilmega uporafol.ian}a ka-drov v kmetijstvu. To so šole. kl bi jih morala imeti vsaka občina, v kateri tvori kmetij-ska proizvodnja osnovni vir dohodkov. Toda tudi šole, ki bd imele poseben prograin tn melodo dela, drugaano, kakor jo imajo sedanje šole. Te šole bi verjetno odprle problem iin potrebo sedanjih srednjih ' kmetijakih šol. A tudi takih kmetijskih — in ne samo njih — fakultet. Delo za strckovno usposabljanje usiuibancev Nadalje pridejo taiio po vr-sti kakor po pomenu tisti ka-dri, ki sedaj delajo in priha-jajo delat v zadruge in kme-tijstvo. Njihovo izpopotojeva-nje je zeio važna in zelo ai^-tualna naioga naših &edanjib naporov za napredek kmetij-stva, za usmerjanje zadrug k njihovi osnovru nalogi — pospeševanju kmetijske pro-Izvodnje. tGovora je o enoletnih in dvoletnih zelo različnih šolah, o celem sistemu dopisnih šol za: upravnike, knjigovodje, komercialiste in druge gospo-dairske voditelje zadrug, za-družnih obratov, kmetijskih posestev. Kajti organizacija podjetij, finance, knjigovodstvo^ trgo-vina, statistika in podobno so znanstvene discipline. Ti ka-dri morajo osvojiti to znanost. In to ne, kakor to večinoma sedaj pbučujejo v rednih šo-lah in s tem ustvarjajo urad-nike, ki z diplomo vstopajo v us.trezajoče plačilne razrede. Te šole bi moraie inleti pro-gram in tako metodo dela, ki omogoča tem kadrom da se bodo naurili, kako se praktič-no gradi socialdzem na vasi in v kmetijstvu. Na terenu te šole že zače-njajo organizirati. Niso to ve& kratki seminarji in tečajL Ne-katere zadružne zveze so se lotile na lastno pobudo izde-lave planov in programa za take šole, ki so namenjene zadružnim kadrom. To so eno-tetne in dvoletne speciajne šo-le. Razpravljajo tudi o mož-nosti organiziranja dopisnih šod m pcsamezne s!roke. Proučevanje tega dela in posploševanje izkušenj bi mo-glo pripeljati v sorazinerno kretltem čas-u do zgraditve si-stema šal za voditelje vaške-ga gospodarstva, ki bi znali postaviti ziianost in tehniko pratotično v službo kmetijskih proizvajakev. In rkadalje, sistem teh šol bo postavil popolnoma gotov0 v novo luč sedanje šrednje kmetijske šole — ki kljub vse-mu trudu učiteljev, da bi jih povezali &m bolj s prakso — ne dajo tistega kadra, ki je potreben zadrugam in kmetij-s'vu. V vsakem pritneru morajo te posebne šole dajati dipJo-me slušatDljem, ki končajo 5olo. Toda ne diploma, 1am-več delo in rezultati, doseže-ni na delovnem mesta (v za-drugi, na kmetijskem poeestvu itd.), morajo postatii merilo zb nagrajevanja in pot za prite-gnitev kakovosnih kadrov v kmetijstvo in gospodarske or-ffani,7aciie na vasi. Taki kadri bodo tudi najboliši nosilci no-ve?a na podrofju kimeti.iske proizvodnje. Dimitrije Bajalica