Spedizione Ia abbonamento postal«
Poštnina plačana v gotovini	„	„ __
__Prezxo — Cena C 0.60
D o mol fub
v Cjubljani 16. septembra 1942-XX	^	55 _ šlev. 39
Iz vsega srca
Človek, ki izpolnjuje svoje verske dolž-i nosti in v resnici hoče Bogu služiti, večkrat moli k Bogu: »Iz vsega srca obžalujem svojo grehe.« — In resno si prizadeva, da bi to obžalovanje iz vsega srca tudi res prišlo, da bi bila kes in obžalovanje res iz srca. Človek namreč svojo krivdo spoznava, težko pa mu je, da bi to spoznanje napolnilo njegovo dušo z resnično žalostjo. Človek pa hoče iu želi iz vsega srca obžaloviti svoj greh.
Kakšno je v risnici obžalovanje, ki pri* haja iz vsega srca, lahko vsak sam zase pre« sodi, če se zamisli v takle položaj, v kakršnem 6ino večkrat v svojem življenju:
Recimo, da si zagrešil kaj velikega. Veči krat so spomniš tega in ves dan ti ne gre iz glave, kar si zagrešil. Kar sam n«se si hud zaradi tega. Tako se ti godi morebiti še drugI in tretji dan. Počasi pa se spomin na storjeno slabo delo zabriše v tvojem srcu, nakar vsst skupaj pozabiš. Taki smo pač ljudje le preradi«
Zgodi pa se, da je tvoj hlapec nekaj za* grešil, morebiti zpolj po svoji nerodnosti ia ne iz kake hudobije. Recimo, da ti je po hlap« fevi nemarnosti ali nerodnosti poginilo živin« če. Kajpada je kaj takega hud udarec za vsa« kega gospodarja. Ni čuda, če se raztogotiš iti razjeziš ter nernarneža ali nerodne/a pri priči pu/eneš iz službe. Pa s tem se nisi še pomiril« Cele dolge tedne te grize jeza zaradi nastalo škode. Se čez leto in dan si jezen na tistegal nernarneža in kar ne moreš pozabiti škode, ki ti jo je bil storil.
Vidiš! Tukaj spoznaš, kaj se pravi iz vso« ga srca občutiti žalost. V tem tudi spoznai, koliko še manjka, kadar moliš: Iz vsega src® obžalujem svoje grehe.
Kar človek nerad posluša
Sosedov Janez je bil enkrat tako lahko« miseln, da je prepotenega očetovega konja; pustil preti gostilno, da se je žival prehladilfu Oče je bil zaradi tega po pravici hud n« Ja< neza in ga je na vso moč okregal. Ka j bi ga ne! Janezu je kmalu dosti očetove pridige, očei pa ne odneha in nadaljuje:
>Le kako si mogel kaj takega storiti?«
Janez: »Oče, saj vem, da sem ga polomili Vendar pustiva že enkrat to govorjenje.«
Oče: »Vseeno je treba govoriti. Saj šo misliti ne smem, kakšna škoda lahko nastaao iz tega.«
Janez: »Saj sem vam že rekel, da sem ga: polomil. Zdaj pa pustiva' to reč. Menda ni treba vsa!;e malenkosti desetkrat premlevati in poslušati.«
Oče: »Ne tako, moj dragi Janez! Ne deset« krat! še enkrat ne maraš slišati, kaj je bil« napak. Kdor je samoljuben, ga užali še tak« opravičen očitek. Tak samoljnbncž kar ne trpi< da bi se ga kdo le količkaj dotaknil. Nobenega očitka ne prenaša, ker ne prenaša sramu. Kdoe pa je pravičen in iponižen, tak si pa pravi: LA govorite, oče, saj se mi godi, kakor sem za« služil.«
Na paši
Vojni dogodki preteklega tedna
h a Sn velika letalska skupina je nad egiplskim bojiščem sestrelila angleško letalo »Beaujighler*
ki je ameriike konstrukcije
Boji v Afriki
Italijansko vojno poročilo št. K33 od 7. t. m.
sporoča, da so na srednjem egiptskem bojiču bili boji, ki so sovražniku prinesli občutne izgube. V Ittalskib dvobojih ie zavezniško letalstvo setrelilo 15 angleških letal, dve pa baterije na suhem. Nad oiokom Sira 60 bili uničeni trije sovražni bombniki. .Na srednjem delu Sredozemskega morja je sovražno letalstvo skušalo napasti našo ladijsko spremljavo. pa je spremstvo naglo nastopilo ter sestrelilo 4 sovražna torpedna letala. Italijanska vojna enota je potopila sovražno podmornico.
Vojno poročilu šl. 835 od 9. t. m. sporoča, da je italijansko topništvo obstreljevalo zbiranje sovražnih vozil. Sestreljena so bila 4 sovražna letala. — Torpedovka lOrsat je potopila sovražno podmornico.
Dodatno k temu vojnemu poročilu se še glasi, da je nemški general Georg von Bismarck kot poveljnik neke nemške divizije padel v zadnjih bojih na egiptskem bojišču.
Vojno poročilo št. Kil ti od 10. t. m. pravi: Na egiptskem bojišču včeraj ni bilo posebnih bojev. Pri Tobruku sla bili uničeni dve angleški letali. — Naša letala, ki so varovala neko ladijsko spremljavo, so sestrelila en sovražni bombnik, ko so prestregla napad. — Nad mestom Scoglilli pri Ita-gusi so italijanski lovci napadli 4 sovražna letala, i no je bilo sestreljeno. Letalec, ki je bil Anieri-kanec, je bil zajet. — Zadnja dva dneva se dve naši letali nista vrnili. — torpedovka >Polluce< pod poveljstvom kapitana Tita Buratlija je na Sredozemskem morju potopila angleško podmornico.
Vojno poročilo 837 od II. t. m. sporoča, da so delovali nasprotni izvidniški odd >lki. — Naše lahke pomorske sile so potopile sovražno podmornico.
V devetih dneh so italijanske pomorske sile polopile 5 sovražnih podmornic.
Vojno poročilo 838 od 12. t. iu. pravi, da je na egiptskem bojišču živahno topniško streljanje. — V prvih desetih dneh meseca septembra je na tem
bojišču sovražnik izgubil 170 tankov in oklopnih vozil. — Naši lovci so sestrelili štiri sovražna letala. Nemški lovci so sestrelili še posebej dve letali v dvoboju, tri letala so bila uničena med poletom na svojem letališču, protiletalska obramba pri Tobruku je sestrelila eno letalo. Z dnevnih poletov se ni vrnilo eno letalo.— Na Sredozemskem morju je topničarka »Orsa« pod poveljstvom poročnika bojne ladje Enrica Buccija potopila še eno angleško podmornico.
Boji v Rusiji
Nemško uradno poročilo od 7. t. m. je, kakor smo ic v zadnji številki naznanili, poročalo, da so nemške tete zavzele suhozemeko in pomorsko trdnjavo na Kavkazu Novorosijsk, ki je bila zadnje pomembno pristanišče sovjetske mornarice na Črnem morju. — V bojih okoli Stalingrada so nemške in romunske čete zavzele še več ozemlja. letalstvo je napadlo sovražna letališča vzhodno od Volge. — Severozahodno od kraja Mcdina 60 bili ruski napadi ponekod odbili s protisunki.
Poročilo od 9. t. m. naglasa, da je bilo pri Novorosijsku zajetih nad tisoč ujetnikov, zaplenjenih 27 topov, na Črnem morju potopljena petsto-tonska prevozna ladja. — Ob reki Terek je 60vrai-nik v svojih napadih izgubil 18 tankov. — Pri Stalingradu so oklopne Čete prebile žilavo hranjene postojanke ter zavzele važne vrhove zahodno od mesta. — Pri Kalugi je bito od 11. avgusta uničenih nad 1000 sovražnih tankov. Pri Ržovu je od HO. julija do 0. 6ept. 1)5Jo uničenih 2120 tankov.
Jugovzhodno od Novorosij«ka je bilo zavzetih več vrhov. Težko topništvo je oh obali Črnega morja potopilo pet prevoznih ladij. Ob reki Terek je napadel sovražnik, pa ga je nemška oklopna enota vrgla nazaj, vdrla v njegove postojanke in mu razdajala baterije. — Pri Stalingradu so bile zavzete močne postojanke. Sovražnik je delal protinapade ter pri tem izgubil 77 tankov. (Poročilo od 10. septembra.)
Pri Novorosijsku in ob Tereku 6e boji nadaljujejo. — Pri Stalingradu se bilka razvija. Po hudih bojih so bile prebite utrdbe južno od mesta in tam dosežena reka Volga. — Pri Rževu so nemški napadi bili uspešni, ruski protinapadi pa brezuspešni. Sovražnik je tukaj izgubil 22 tankov. (Poročilo od 11. septembra.)
Pri Tereku so nemške čete prebile sovražne postojanke ter uničile baterije. — Pri Stalingradu se boji nadaljujejo. Sovražnik je delal protinapade, pa je bil odbit Tudi jugovzhodno od Rževa je bil odbit sovražnik, ki je napadal.
Letalski boji ria zahoda
Nemško uradno poročilo od 7. t. m. poroča, da je sovražnik ponoči z letali napadel zahodno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. ■ Zlasti v Duisburgu so trpele stanovanjske hiše. Sovražnik je izgubil 19 letal. - Nemška letala so napadla Anglijo podnevi, težka letala pa so ponoči napadla Snnderland, kjer je nastalo mnogo eksplozij.
Poročilo od 9. t. m.: V polelih nad zasedenim ozemljem je sovražnik izgubil 10 letal. Ponoči so angleška letala napadla jugozahodno Nemčijo, kjer je prebivalstvo imelo izgube. Sestreljeni so bili trije bombniki. — Od 28. avgusta do 8. septembra so Angleži izgubili 202 letal. Nemci v bojn z Anole-li pa le .19
V Ukrajini dobra žetev
Berlinski krogi poudarjajo, da poljedelska preosnova Ukrajine zelo lejMj napreduje. Kljub vojni so v pretekli jeseni lahko opravili vsa jesenska poljska dela, prav tako pa so tudi na pomlad vkljub boljsevaškemu razdejanju in hudi ruski zimi lahko obdelali 90 odstokov ukrajinskega ozemlja. Uspehi kmetijstva v Ukrajini bodo presegli vse, tudi nujl>olj optimistične napovedi. Lepo vreme čez poletje je pomagalo posevkom in berlinski strokovnjaki računajo, du bo sedaj žetev dovolj zadovoljiva.
Dve pomembni odkritji
Japonski kmetijski strokovnjak Rok uro Tsitge je našel način, kako se razna živila ohranijo za dolgo dobo, ne da bi se poslabšala njih hranljiva vrednost uli du bi izgubila okus. Postopek obstoji v tem, da se živila prekrijejo z nekim mazilom, ki se pridobiva iz rastline Anio-phophallus Themine. Japonec Tsunehisu llirose pa je našel način, po katerem daje sadno drevje in bučnate rastline sadeže brez pešk.
Bolgarskim Židom so omejili svobodo
Bolgarska policija jc odredila popis vseh židovskih stanovanjskih prostorov; če se izkaže, da so preveliki, jih bodo Zidom odvzeli in uporabili za druge namene. V Skoplju so policijske oblasti prepovedale Zidom dostop na nekatere ulice in ceste ter javne prostore. Tudi obisk kopališč ob Vardarju so dovolili Židom samo nekatere dneve do 4 popoldne. Odličnejši hoteli in trgovine so Zidom prepovedale dostop. Prav tako se Zidje ne smejo sprehajati po štirih glavnih mestnih ulicah.
Gondoljarkc
Vo/nju z gondolami (svojevrstnimi čolni)
Eo Benetkah dandanes ni več samo šport in za-ava tujccv, marveč je postala važna prometna panoga za Benečane same. Ker so bili mnogi gondoljerji poklicani pod orožje, so tudi na beneških gondolah zavzele mesta ženske, ki opravljajo ta j^sel v splošno zadovoljstvo domačinov in tujcev.
Če sc kdo z gobami zastrupi
Francoskemu zdravniku dr. Henryju Limousi-nu se je menda posrečilo po dolgih poskusili najti sredstva proti zastrupljenju z gobami. Njegova zasledovanja temelje na dejstvu, da morski prašički lahko jedo strupene gobe, ne da bi jim škodovale, in sicer tudi najbolj strupene, med katere štejemo znane mušnice.
KRATKE
2,500.000 tjulnov se je zaredilo od leta 1011 v vodah okrog Pribvlovili otokov ob Aljaski.
80 dobro ohranjenih piramid je sedaj v Egiptu; stare so okrog 3300 let, a vse dobro ohranjene.
Japonci so zopet začeli z napadi na Novi Gvineji.
V	Vanki blizu bolgarske Soiije je umrl patriarh bolgarske vojske general Danael Nikolajev.
27.000 kinov je sedaj v Evropi; v lilmski industriji sta na prvem mestu Italija in Nemčija.
Na vzhodno Ironto je odila tudi legija estonskih prostovoljcev v starosti 17 do 25 let.
Nemšik irontnl vojaki so za lansko zimsko pomoč darovali 123 milijonov mark.
Japonci zanikajo poročila nasprotnikov, da Kitajci ponovno zavzemajo mesta v pokrajini Če-kinang. '
Zaradi stilne ohromelosti je umrl bivši turiki zunanji minister Riza Nur.
Za 500.000 luntov dnevno so ce zadnje tedne povečali angleški vojni izdatki.
Strela je udarila na veliko tovarno olja v Andujarju v Španiji; nastal je silovit požar.
Vež milijonov funtov Jterlingov znaša povzročena Skoda zaradi požigov in drugih izgredov v Indiji.
V	Njnjorkii je umrl fi2 letni Mihael Fokin, prvak bivšega carskega bolela v Pclrogrndu.
Smrtno se je ponesrečil pri letalski nesreči grof Jurij Karolv, zel madžarskega regenta llortvjn. Letalo je strmoglavil« iz višine 700 ni v Donavo.
»Mrtvim svobodo, živim arest!«
Zverinsko početje,; partizanskih vodij nad slovenskim narodom
Stara ruska revolucionarna pesem zoper carsko oblast ie pela. norievaie se iz ruskega carja, ki ie obljubil, da bo dal ustavo in svobodo: >Car bo dal mrtvim svobodo, živim pa
"US'kar dobesedno zdai slovenski komunisti, kier koli so vsui za en dan poskusili s svoio rdečo republiko, uresničujejo tisto, kar so v svo-ii pesmi pred 30 leti ruski revolucionarji očitali carju: naši partizanski komunistični vodje obljubljajo sicer svobodo, katere pa so v partizanski rajski deželi deležni zgoli mrliči, življenje živili pa je strašni arest, ječa in strah pred
Smrl.Smrt in ječa, mučenje in zverinsko skru-njenie, lo ie tista svoboda, ki io v dejanjih izkazuje partizansko vodstvo našemu ubogemu narodu. O vseli, nekdaj tako zvenečih lepih partizanskih obljubah zdai ni nobenega govora več. Zdai je vse pozabljeno, kar so obljubljali tistim, ki bi šli z njimi v gozdove. Zdai tam ni nobene svobode, marveč lakota in prisilno delo za tistega, ki noče bili slepo orodje hudodelcem. ki nočejo bili krvavi rabi ji svojih rojakov. To dovoli jasno pričajo izpovedi tistih funtov, ki so jih bili pred dobrima dvema mesecema ugrabili partizani in jih odvlekli s seboi v kočevske gozdove, kier so jih imeli za prave sužnje Med njimi so bili tudi taki, ki so poprej močno simpalizirali z partizani. Ko so pa ta partizanski raj od blizu doživeli, zdai doma iloga hvalijo, da so bili rešeni tega pekla.
Smrti To je edina svoboda, ki io slovenskemu narodu nudi ta pokvarjena partizanska vo-dileljska družba. In te svobode ie zdaj po slovenski zemlji v strahotni obilici.
Morebiti nikoli ne bo mogoče prav natanko dognati, koliko slovenskih mož. fantov in žena ler deklet je v teh strašnih dneh padlo pod rokami zverinskih rdečih morilcev. Toda vsaj približno bo število gotovo ugotovljeno. In takrat se bo slovenski svet ustrašil, kaj so storili nad slovenskim narodom ljudje pod krinko »svobode., pod geslom •osvobodilne fronte«. Prestrašil se bo vsakdo, ko bo lo bral. zakal številke bodo strahotne! Grobovi, ki jih zdai po širni slovenski zemlji odkrivajo, v nebo kriče, da so partizani pripravljali svobodo — mrtvemu slovenskemu narodni
Strahotni grobovi
Pred kratkim smo poročali, da ie v enem samem večjem gozdu okoli Novega mesta nad 200 grobov, kamor so morilci zagrebali svoie slovenske žrtve.
Okoli Robu nad Velikimi Laščami so dosc-daj našli nad 150 grobov, kier so zasuli po nedolžnem pomorjeni slovenski kmečki ljudje.
Okoli Krima so našli grobišče, kjer ie pokopanih nad 200 miših ljudi.
V (irčarieali nad Dolenjo vasjo pri Ribnici, sn našli grobišče s 45 grobovi.
Pri Polici nad Višnjo goro so doslej odkrili grobišče, 'kjer ie nad 300 grobov. Tukaj so pokopani sami laki. ki so iili komunisti kot svoie nasprotnike zverinsko umorili. Tukaj so pokopani ne le ljudje s Police in od Višnje gore,
katere so tam umorili, marveč so tia vlačili tudi svoje žrtve iz Sostrcga. Dobrimi in Bizovika, kakor tudi od Device Marije v Polju. Tam je zagreben tudi zverinsko umorjeni poljski podžupan Pogačnik s svoio ženo. ki so iu partizani oba odpeljali od doma ter iu na Polici zverinsko zaklali. Malega sinčka, ki ga ie mati nosila s seboi. pa ie partizanski komandant vzel ter ga hotel vzgojiti za komunista. Vlačil ga ie s seboi, privezanega za vrv. Ko je zverina padel, ie otroček padci z njim. Vojaki so otroka potem rešili.
Strašno grobišče ie v jamah v Iškem Vint-gariu, kamor so rdeče zveri metale svoje ponior-iene roiake. Ni še ugotovljeno natanko, koliko je tam pokopanih.
Še hujše grobišče pa ie v tako imenovani Krimski jami, onstran Krima. Ta jama je skoraj 30 metrov globoka, pa ie več kakor do polovice napoliena z nirliči. Nekatere so metali v lo jamo še na pol žive. Zdai tislo iamo praznijo. Doslej so izvelki iz nje že mnogo trupel, med njimi sn spoznali truplo umorjenega župnika Žužka od Sv. Vida. Nekaterih trupel pa sploh ne bodo mogli dognati, ker sn strahovito zmr-cveriena. Je pa samo v tisli jami gotovo več sto mrtvili.
Koliko pa ie grobišč v nesrečni Suhi Kraji-ni, lo še ni dognano. Tamkaj je doslej znanih že več mrtvih, za usodo nekaterih pa še ne vemo.
Kai hoda neki še govorila grobišča v kočevskih gozdovih, okoli Šentjerneja. Sv. Križa. Polhovega gradca iu llorjulial To vse bo treba še preiskali! Potem bomo šele videli, koliko tiso-čev slovenskih najboljših ljudi so ti grdbokopi slovenskega naroda pomorili. Toda pomorili jih niso kakor so doslej morilci ali rahli! morili, ampak grše kakor mori zver! Ti rab! ji so se po zapovedi svojih kolovodij izkazali za prave zveri, tako da ie slovenskega človeka sram, da ie kai takega mogel počeli človek, ki ga je rodila slovenska mati.
Kdo so zverine
Gotovo je. da niso vsi, ki so šli v gozdove, spočetka bili zverine. Nekateri so šli v gozd iz napačnega in smešnega idealizma, drugi so bili tia s silo odgnani. Šele ko so bili tam, so z grozo spoznali, kam so zašli. Pa bilo ie prepozno. ker so zdai že bili v peklu, iz katerega ni vrtnilve. Kdor se ni udal ali delal, kakor so mu ukazali voditelji, zlasti pa politični komisarji tega je čakala krogla. To je bilo naimani, kar se mu je lahko zgodilo, če ni bil poslušen kakor pes. Zlasti mlade funte so takoj zaceli navajati nase s tem. da so iitn naročali kak grd umor. ki so ga morali lako izvršili, kakor je bilo ukazano. Ko ie fantič lo sloni, te bit njihov, ker ie zdai nad njim viselo maščevan ie, ko bi se bolel vrnili med poštene I tudi. tako so iz mladih fantov rojeni zločinci uslvariali nove zločince in sebi enake zveri.
Eden takih, ki ie mlade partizane uril v krvavem rokodelstvu, je neki Hribar, doma od Device Marije v Polju. Mož te star, zakrktneil komunist, ki ie na Polici imel pravo solo za
to rokodelstvo. Iz njegove morilske šole ie izšel tudi znani Greiser. ki je v Ljubljani ustrelil znanega katoliškega akademika Kiklia. Ta Gret, ser ie zdai že pred večno sodbo, ki ji tudi Uri« bar in drugi njegovi pajdaši ne bodo ušli.
Vedno boli prihajajo na dan tudi imena drugih rabljev. Tam okoli Novega mesta strahu-ie Nace Majcen iz Mokronoga. Ta ie politični komisar 2. bataljona dolenjskega partizanskega odreda. Je silno krvoločna zver, ki ie dal pomo« riti že mnogo nedolžnih liudi, ki so zlasti poi kopani okoli itmelinika, kjer ie velika niiva; spremen jena v grobišče. — Z niim vred dcluie Forte Karlo, sedmošolec iz Trbovelj.
Poleg že ubitega Rometa. ki so ga že pred mesecem ubili fantie v novomeških gozdovih, is najbolj krut neki Čnrt. kar pa je njegovo izmišljeno ime. Baje ie ta človek tudi pesnik, kf piše krvave pesmi. Je pa morilec kakor bi bil rojen za to. On ie tisti, ki ie umoril gimnazijca Turka, mučil župana Brulca, ki ie sodeloval pri umoru župniku Komljanca in pri umorih to« liko drugih Slovencev in Slovenk!
Pri umoru župnika Nahtigala ie sodeloval neki Silvan Perčič. ki ie pri partizanih imel službo terenskega komisarja. Kmalu ie Perčifi uvidel, da se komunistom bliža polom, zato ie hotel skrivaj pobegniti. Dobil si ie potne liste za Ameriko, kaipada ponarejene. Toda komuni« sti iniaio povsod svoie vohune, tako so tudi to izvohali in Pcrčiča obsodili na smrt. Čort ie dobil nalogo, da ga umori. In ta ie svojo nalogo izvršil. Tako je padel en morilec, drugega pa lo še čaka.
Hujše kakor moški so šc ženske partizan« kc. ki hodijo okoli v moških oblekah, z revolverji in noži. Nekatere so prave pošasti. Med najhujšimi je neka Angela llcniaman iz Dolenjskih Toplic, ki ie na glavo svoiega lastnega brala razpisala nagrado 5000 lir. In ta ženska zver ni niti 20 let staral
Kdo bi se čudil takim dejanjem, če pa uči« telji svoje učence v taboriščih uče: »Ti ne bol pravoveren komunist, dokler lic boš mogel ubiti svoiega očela in svoie matere!«
Da lako učenje rodi svoie uspehe, nam do« kazujejo dciania. Še boli žalostno pa nam to dokazuje dejstvo, da se mladi komunisti v tabo« riščili, kadar ie treba koga umoriti in mučiti * rezanjem, kar tepo, kdo bo to opravil.
Ljudstvo se upre
V vsej tej žalosti in grozi ie pa razveselii« vo, da je slovensko ljudstvo kmalu spoznalo svoje rablje. Ljudje so govorili, da bi kar sami pognali lo svoiad, če bi meli le kai v roko vzeti« Kmetje so dobro videli le zveri in spoznali, da v njih ie koraiža le toliko časa. dokler groze s svojim orožjem neoboroženim ljudem. Sai ie bilo znano, da so se ti mladi in stari komunisti menili le o tem. kdo bo kako vilo zasedel m imel. 7.a splošni blagor se niso brigali. Zalo so tako skrbno varovali svoja življenja, da so takoi pobegnili, kadar ie bilo treba bojevati sc. Zalo so kmetje, kakor liilro so dobili priliko, pogra« bili za orožje in začeli preganjali svoie dosedanje mučite!ie in slrahovalce. Povsod po deželi se snujejo vaške straže, ki zločincem slopato na prste in iili uničujejo brez odmora m brez pardona. Slovensko zcinlio je treba očistiti teh.
Voditelji beže
ml t!
Oddelki italijanske vojske v Rusiji v
naskoku napredujejo
Kakor hitro ie začel pihati la veter, se te rdečih kolovodij polastila groza. Začeli so iskati prilike da hi se izmuznili iz neprijetnega položaja Izdano ie bilo geslo, naj se partizani prve vrste izločijo ler likvidirajo čez zimo, na terenu nai ostanejo zgoli oni druge in tretie vrs e. Torej vodje bi jo radi popihali, za pred puške kmetov So dovoli dobri lisli lahkoverni, ki so. kdaj rdečim kai verjeli in šli za nunu v goz« dove Vodje pa so dobili nalog, na t se prctol-čeio kam na varno ler naj po vaseh na skrival prezimiio. Delali pa so račun brez krčmarta, ker kmetje so tako ogorčeni na te zločinske zverine, da bodo prav gotovo vsakega, ki ga poznajo. prijeli in izročili pravici.	, Zalo ie v partizanskem taboru zdai velik obup. Ueže sicer pred vsako puško, narazen pa si spet ne upajo, ker se vsak boii za svoio kozo Partizansko razsulo je vsak dan večtc. VsaK dan večji pa ludi odpor slovenskega liudstva zo« per to sramotno pego na telesu našega naroda.
(Nadaljevanje na 4. strani spodajjj
NOVEGA
<] Marijina puhoinost na Rakovniku. Kakor vsako leto, tako se je tudi na letošnji Mali Šmaren zbralo na Rakovniku izredno veliko vernikov. Cele procesije ljudi so prihajale skoraj ves dan v prijazno Marijino cerkvico na Rakovniku, da prosijo Njo za tolažbo in pomoč. Zatopljeni v molitve so poslušali lepe pesmi in goreče molili. Vrstile so se sv. maše druga za drugo od 6 zjutraj pa do 11 dopoldne. Pobožnosti so se nadaljevale tudi popoldne in so dosegle svoj višek ob 4, ko je ljubljanski Škot dr. Rozman govoril krasen cerkveni govor. Po globokem, v srce segajo-čem govoru so bile fe slovesne pele litanije z blagoslovom. Ob petih pa se je začela ura molitve za blagor našega naroda, kalere se je udeležila prav lako velika množica vernikov.
d Združenje kmetovalcev v Ljubljani obvešča kmetovalce. ki so prosili za propuslnice v svrbo obdelave svojih polj, ki se nahajajo izven kontrolne črte, da je vojaška oblast ugodila prošnjam onih, od katerih je dobila odobritev od Kr. kve-sture in nekaterih karabinerskih postaj. K leni daje Združenje sledeča pojasnila: 1. Rešene so samo prošnje onih kmetovalcev, za kalere je bila obljubljena rešitev že 27. avgusta. 2. Niso če rečene prošnje onih, zu kalere je Združenje objavilo, da naj ponovno vlože prošnje. 3. Rešene niso tudi prošnje onih kmetovalcev, ki so prvič vložili prošnje v teku zadnjih 14 dni. 4. Dovo-Ijei.je za prehod je zaenkrat odobreno do všlevši 15. septembra. Po tem roku se ho dovoljenje po zal dihi oblastva podaljšalo. 5. Blok Sludenec-Ig je zaprt, zato ni nihče dobil dovoljenja za prehod preko tega bloka. fl. Vsi, kalerih ne zadevajo gorenje pripombe, naj se zglasijo pri Združenju kmetovalcev, da dobijo potrebna pojasnila in izjavo v odobritev.
d 4511 letnico ustanovitve bo obhajal prihodnje leto novomeški kapitelj.
d Msgr. Franc Marini? — oscmilfsetktnik. V čelrlek, 3. septembra, je obhajal msgr. Franc Marin>č osemdesetletnico svojega življenja. V go-rizi.ski župiii cerkvi sv. Roka, kjer navadno ma-šujc in pomaga ludi v spovedniii. je ta dan darov:! slovesno sv. mašo. Msgr. Marini? je kljub osn. m križem še vedno čil in delaven ter 7. veliko vnemo opravlja posle ekonoma pri nadškofijski kuriji. V priznanje zaslug, ki si jih jc pridobil za dobro stvar s svojim že nad pol stoletja
Mučenica za vero
Zelo značilen primer junaškega mnčcnišlva za vero, ki nič ne zaostaja za svetlimi primeri iz let španske revolucije, ie dala učiteljica v Hinjah pri Žužemberku, gospodična Darinka Čebul j. Letos v precej pozni pomladi, ko so komunistično partizanske tolpe prišle s svojo barvo na dan, je bila odpeljana skupaj s hinjskim kaplanom g. Henrikom Novakom. Zapisnik o smrti kaplana Novaka se ie našel v žepu ubitega partizanskega komandanta, večkratnega morilca Ivana Kometa, o Darinki Čebuli pa se dolgo ni izvedelo kaj bolj podrobnega. Pozneje pa so vendar ljudje zvedeli ludi podrobnosti o njeni smrti, ki je bila naravnost mučenišku. Partizan, ki jo je zasliševal, jo ie vprašal:
•	Ali si za partizane?«
•	Ne,« odgovori učiteljica.
>In zakaj ne?«
■ Zalo ne, k. r me katoliška Cerkev, nezinot-liiva učiteljica uči, da nikdar ne smem sodelovali z brezbožnim komunizmom.«
l'o tem odgovoril ie bila takoj obsojena na »mrl in po budili miikuh in onečaščeniti ubita. IPrelila je kri za svoje versko prepričanje.
Da ne bo kdo dejal, da ie ta slvar iziniš-' lena. moramo povedali, da ie natančno tako ta imnisnik zapisan na poli papirju, ki so jo našli pri ubitem partizanskem voditelju, kateri ie ta Mipisnik delal in zapisal, ko je zasliševal učiteljico Darinko Čebuli pred nično mučeniško inirtio.
4'
trajajočim delom, ga je sv. oče imenoval za pro-tonotnrja in svojega hišnega prelata, nadškof pa za častnega kanonika tukajšnjega kapitlja. Tudi mi čestitamo neutrudljivemu monsignorju k njegovemu jubileju in mu želimo še lepo vrsto zdravih in blagoslovljenih lell
d Slanic čebelarstva v Ljubljanski pokrajini je po podatkih »Slovenskega čebelarja« sledeče: Pokrajina ima 17.611 A-Ž panjev, 2648 kranjičev in 186 prašilčkov; skupno 20.438 čebeljih družin. Ti podalki so važni in tvorijo matematično osnovo za izračunavanje, kako ogromno delo, združeno tudi s potrpežljivostjo in napori, napravijo te ljubke in marljive živalce. — V Ljubljani je 4305 panjev potrebovalo lani 09.015 kg obnožine, ki so jo čeliele-delavke znosile v 6voje panje. Posamezen panj potrebuje do 23 kg obnožine. — Čebelje družine, ki jih je v pokrajini 20.438, so potrebovale torej 470.074 kg ali 47 vagonov obnožine. Ali ne pokažejo prav te številke na nazoren način ogromno delo, ki ga opravi drobna čebelica za svojo družino?! — Letos se je Krim prav dobro izkazal s hojo. Čebelarji zatrjujejo, da se je hojinega medu kar cedilo in srečni čebelarji, ki so ga natočili toliko, da jim je zmanjkovalo posod.
d Nadškol Margutti je v tekli meseca avgusta obiskal lepo vrsto podrejenih dtihovnij in delil zakrament sv. h rine. Zaradi vojnih razmer se po izrecni nadškofovi želji vrši birmovanje v kolikor možno skromnih oblikah, brez udobja. V vseh krajih je bil nadpastir spoštljivo in toplo sprejet iu se je birmovanje izvedlo v najlepšem redu v zadovoljstvo iu ponos vseli vernikov.
d V zadnjem času jc pristojna oblast razpustila nekatere občinske odbore. Za izrednega komisarja v Tomišlju je postavljen Josip Modic, v Starem trgu oli Kolpi Josip Mihelič, v Mozlju Se-bastjan Paslerk, v Crnoinlju-okolici Pavel Klemene.
<1 Ptipust mestnim uslužbencem na električni cestni železnici j«' dovolila mestna uprava v Ljubljani. Vsi mestni uslužbenci bodo odslej lahko dobivali mesečne karte po 20 lir.
d Svoj 90. rojstni dan je praznoval te dni v Ljubljani Alfonz Pavlin, profesor v pokoju. Častitljivemu starčkii-učenjaku želimo, da bi preživel v miru večer svojega življenja!
d Prva matura v Ljubljani jc bila v šolskem letu IS49/50. V osmem gimnazijskem razredu je bilo ob koncu tega leta 60 učencev, od katerih se je javilo k maturi 44. Maturo so delali od 16. do 20. septembra 1850. To prvo maturo je napravilo le 36 učencev, torej nekaj več od polovice vseh dijakov osmega gimnazijskega razreda. Zrelostni izpit so potrebovali le tisti, ki so hoteli nadaljevati učenje na vseučilišču.
ti Lov na jerebice in divje zajce so odprli s 1. septembrom. Jerebice so se od lanskega letu zelo razmnožile, prav tako so se na splošno lepo rnzplodili divji zujci.
d Omejitev pridelka močnih alkoholnih pijač. Izšla je prepoved Izdelovanja vermuta. maršale in drugih pijač z visoko alkoholno stopnjo. To velja samo za notranji trg. ker je fe nadalje dovoljeno izdelovanje takih pijač za izvoz.
d Blagajniško poslovanje denarnih zavodov je pristojna oblast z veljavnostjo od 7. septembra odredila za čas od 8.30 do 12.30, poslovanje upravnih uradov pa od 8.30 do 13 in od 16 do 1KH0. Se naprej ostane v veljavi popoln nedeljski počitek.
d 511.000 lir je naklonil ljubljanskim mestnim revežem armadni general Nj. Kksc. Mario Roalta z geslom, da kakor zna italijanska vojska boriti se z neupogljivo žilavostjo proti komunističnim četam, jo istočasno navdaja hotenje, da enako svoje viteške vrline izkazuje vsem podpore potrebnim.
d Na nnnoškem pogorju je strela ubila 36-letnegu vrlip. posestnika Ivana Lavrcnčiča Domačini so pogrešanca našli šele čez nekaj dni, ga spravili v domačo vas in mu priredili svečan pogreb.
d Pisma o trpljenju. Družba sv. Mohorja v Ljubljani je izdala izpod peresa gosp. Vilkola Fajdige lepo knjižico, posvečeno Materi s pre-boilenim srcem. Cena broširanemu izvodu je 6 lir. Priporočamo!
d Utonila je v Idrijci, ko se je šla kopat, 45 letna gospodinja Ivanka Poženol.
d Nova maša mladega jezuita. V nedeljo, dne RO. avgusta, so imeli v skromni vasici goriške nadškoflje izreden praznik. Domačin, jezuitski I pater g. Angel Budihnn, je pel svojo prvo svnjo I mašo. Fatilje so postavili tri niococne slavoloke. I
V Mariboru je umrlu 88 letna zidarjeva žena Marija PeriA. — V Račju so odšli v večnost 19 letni Stanislav Pesek, 63 letna Llizabem Pesek in 69 letna Doroteju Toplakova. — V Rudniku pri Ljubljani mati tamošnjega go-p. župnika Zaje Marija roj. Bartol. — Mizarski pomočnik Karel Javnik iz Ruš se je kopal v Dravi v bližini broda pri Rušah. Zašel je v hude valove, ki so ga zgrabili in odnesli. —
V	mariborski bolnišnici je umrl 65 letni kamnosek Andrej Ukmar iz Ribnice na Pohorju. —
V	Ptuju mi odšli v večnost: Angela Zuvrer iz Kicarja, 42 letni Mihael Zorko iz Pacinja, obč. Dornovu, 41 letna Fma Vrečko iz Ptuja, 13 letuj Ivun Črnko iz Moškanjcev, občina Sv. Murje:« na Dravskem polju. — V Selnici ob Dravi ;e zapustila ta svet 44 letna posestnica Ljudmila Kavnjak roj. Grušovnik. — V Šenčurju ie odšel po večno plačilo bivši župan Anton Liiiuik.
—	Na Bledu je umrla zadeta od kupi 74 letna Katarina Rus roj. \Vester. — Na veke jc zatis-nila oči v št. Ilju pri Sv. Juriju ob juž. žel. 69 letna Roža Stropnik roj. Orešnik. - V Si-lovi pri Velenju je umrl 83 letni prevžitkar Ivan Koren, v Velenju 77 letna prevžitkurica Marija šilovin, na Paki 82 letni čevljarski mojster Urban Krunjc, v Šaleku pa 74 letna pre-vžitkarica Cecilija Soller. — V Mariboru je preminula 53 letna krojačeva žena Roza Poca jt roj. Stepišnik. — Na Jesenicah sta umrla 66-ielni tovarniški mojster Matija Aschauer in 72 letni tovarniški uiHikojenec Ludvik Modre.
—	V Kranju je odšel v večnost trgovec Anton Vizjak, pri Sv. Križu nad Jesenicami pa Janez Pičulin. — Na Jesenicah sta preminula Štefan Šober in Jožef Grdel. — V Kranju je na veka zutisnil oči okrajni živinoztlravnik Vinko Be-denk. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: redovnica s. Aleksija Boltežar, tehnik drž. železni re. Josip Simončič, 36 letni mesarski mojster Pavel Podhoršek, Murija Riiger roj. Mallv. zlatar Franc Vovk, soproga trgov, poslovodje Fani Mescrko, 76 letna trgovka Marija Slrle, žena ii|iok. uradnika drž. žel. Rozalija Straj-her roj. Lampret, ravnatelj Anton Zorko. — Naj počivajo v mirni Preostale tolaži Bog!
dekleta so pa okusno okilile domačo cerkev. Na predvečer je bil svečan sprejem z blagoslovom. Drugi dan, v nedeljo, je bilo v običajno tihi vasici živahno vrvenje in veselo razpoloženje. Iz vseh sosednih vasi in naselij so hiteli naši verniki, da se udeleže slovesne prve sv. daritve in postanejo deležni novomašniSkega blagoslova. Pri sv. maši, katero jc daroval gospod novomašnik, obdan od številnih sobralov in je bil asistent gospod dekan I. tiodnič, so dovršeno peli domači in sosedni cerkveni pevci; orglal je nadučitelj g. Orel, ki se je zelo potrudil, da jc bilo pelje na višku. V globoko zamišljenem govoru je slavnostni pridigar prelepo orisal pomen in vzvišenost daritve svete maše.
d Angel varuh jim je stal ob strani. V kraju Botla ob želzniški progi Adria—Mestre je 12-letni deček vodil voziček, v katerega je bil vpre-žen osel. Na vozičku so bili štirje otroci. Voz jo privozil prav do železniškega prihoda, ko se jo bližal vlak. Deček ni pazil dobro, pa je zavozil vlak v voziček, preden je mogel voziček čez tračnice. Pri sunku se je voziček zavrtel, otroke pa je vrglo čez tračnice. Po srečnem naključju so ostali vsi popolnoma nepoškodovani. Osel pa jo bil popolnoma razmesarjen in voziček razbit, d V zadnjem času je priobčilo dnevno čnso-
{»isje odredbe oblasti s sledečimi naslovi: Do-očitev začasne vojne doklade bivšim slovenskim javnim nameščencem (Iu odlok se ne tičo upokojencev), Proizvodnja in poraba kuriva. Predpisi o prevozu mrličev. Ureditev proizvodnje in potrošnje premoga, oglja in drv. Nova maksimalne cene za premog. Postavitev Glasbene Matice pod nadzorstvo. Zavarovalne du-jatve sezonskih delavcev.
d Nesreča ne počiva. Pri padcu na stopnicah si je zlomil nogo 47 letni ključavničar železničar Josip Blužič. — Pri padcu s slive si je zlomila desno nogo 27 letna posetnica Alo jzija Maček iz Logatca. — Pri padcu si je zlomila desnico Marija Rutar, 52 letna postrežnica iz Ljubljane. — Močilo se je usekala v nogo Olga Kumar iz Ljubljane. — Pri pndcu si jo naiomila hrbtenico šoferjeva žena Marija Ka-livec iz Litibliane.
- - M «-. V > a. ta	* ■ ■ If. * f Ll .»II ]
Kabu v; ja << ^
Zgodba o levu, ki skače
Bilo je v maju leta 1813., ko sem bil še tako nesrečen, (ia sem prišel t sovražnikove roke. Ker sem govoril njihov jezik, so mi naji dali posebno delo. Čeprav mi ne gre v glavo, kako da vojak ne bi tvegal vsake nevarnosti, je bilo prav zoprno, da bi bil obešen kot vohun; zaradi tega mi je pruv dobro delo, da so Angleži vzlic temu ravnali z menoj kot vojuini ujetnikom. S kakimi sto sotrpini, ki so, kakor jaz, vsi bili prrotaki iu slučajno popolnoma neolikani, 6urovi fantje, so me zaprli v edinburško trdnjavo, ki r oji sredi mesta na skali čudne oblike. Moje jezikovno znanje, ki me je pripeljalo v ta neprijetni položaj, pa mi je zdaj zelo pomagalo, da sem lažje prenašal svojo usodo. Užival sem mnogo prednosti; tako na primer so me pogo-sto uporabljati za tolmača, da sem pre-vaial povelja ali pritožbe in tako 6ein prišel v dobre, skoraj prijateljske stike s častniki, ki so opravljali službo. Mlad poročnik me je izbral za soigralca šaha, igre, v kaleri sem bil precej močan, in nii dajal izborne sniodke za mojo igro. Bataljonski poveljnik me je najel, da sem ga za časa zajtrka učil francoščine, in je bil včasih tako prijazen. da me je povabil na kosilo. Chevenii mu je bilo ime. Bil je trdega hrbta kot tamborski major, pa samogollen kot Anglež, sicer pa je bil prav vesten učenec in pošten človek. Takrat nisem niti malo slutil, da bo njegovo kot pal ca ravno telo iu njegov brezstra»stni obraz nekoč stopil ni>'d mene in moje srčno želje iu da se bo moja sreča malo-dane razbila ob tem ločnem, natančnem, hladnem vojaku. Sicer ga nisem nikoli prav rad imel, vendar sem mu popolnoma zaupal in njegova škatlica za njuhalni tobak z izborno vsebino mi je bila vedno prav dobrodošla.
Mi ujetniki smo bili prav klavcrni videti. Naši častniki so bili vsi dali častno besedo in izvečine stanovali po predmestjih pri preprostih družinah; tako so živeli precej svobodno ia prenašali malone neprestano slaba novice o Napoleonu, kakor so pač vedeli iu znali. Slučajno sem bil med nami ujetniki edini, ki sem bil Izobražen. Mnogo mojih tovarišev je bilo poljedelskih delavcev, drvarjev in podobno, ki so kar naenkrat neodoljivo zamenjali svoj posel s slave polnim vojaškim stanom. Vse nas pa je družila skupna korist: sleherni, ki je im»l le količkaj spretne roke, je preživel dolge uro ujetništva s tem, da je izdeloval razne igračke in .arlicles de Pari«'. Našo ječo so vsak dan ob določeni uri obiskovale množice ljudi iz okolice, ki so prihajali, da so prodajali zijala nad našo nesrečo, ali — da se lepše izrazimo — da se radujejo nad svojimi slavnimi fipi, ki pa so jih izvršili drugi. Mnogi so hodili .ned nami doslojno, deloma iz sramežljivosti, deloma iz sočutja do nas, drugi pa so bili zopet najogabnejša svojat tega sveta, zijali nas, kakor bi imeli pavijane pred seboj, in nas skušali izpreobrniti k svoji kmečki severnjaški veri, kakor da bi mi bili poganski divjaki; ali pa so nas mučili s poročili o porazih Napoleonovih vojska. Vendar je bilo eno olajševalno sredstvo za nadlegovanje teli obiskovalcev: skoraj vsak je namreč kupil kakšen izdelek našega preprostega ročnega dela. Posledica tega je seveda bilo hudo tekmovanje med n uni ujetniki. Mnogi so bili bolj spretni in prodajali prava čuda umetnosti in okus-nosti; drugi spet so imeli prijetno zunanjost in zal obraz, kar se je pokazalo prav tako ugodno kot 'epi izdelki. Zlasti mladostna zunanjost je bila pravi vir dobička. Drugi zopet so bolj ali manj govorili domači jezik v deželi in so zaradi tega na vso moč hvalili kupcem drobnarije, ki so jili imeli naprodaj. .laz nisem Imel prve teh prednosti— moj! prsti so bili od sile nespretni in nerodni — toda imel sem nekoliko pravice do drugih dveh, in ker mi je bilo barantanje prav zabavno, sem kma u postal dober trgovec in tako prišel do sredstev, da «em si lahko kupoval razne ugodnosti in slaščice, jih imajo radi otroci in ujetniki.
Slika samega sebe, ki sem jo tukaj podat, pa« ne kaže otožnega značaja, v resnici otoinost tudi ni v moji naravi, in v primeri 9 svojimi tovariši sem resnično imel mnogo vzrokov, da sem se čutil
zadovoljnega. Predvsem nisem bil oženjen in nisem iuiel družine. Bil sem sirota in samec; ne žena ne otroci uie niso pričakovali doma na Francoskem. Nadalje nisem uikdar popolnoma pozabil okoliščine, ki so me privedle do ujetništva. Čeprav je vojaška ječa vse drugo prej, samo ne raj, je vendarle boljša kot vislice. In tretjič — skoraj ln8 je sram kaj takega priznati — sem bil vesel našega bivališča, te zastarele, malone srednjeveške trdnjave v visoki legi, s krasnim razgledom ne samo na morje, gore in ravnine, ampak tudi predvsem na ulice glavnega mesta, ki so bile kar črne človeških množic, ponoči pa svetlo razsvetljene. In naposled čeprav sem včasih trpel zaradi omejitev ječe in pičlosli naše prehrane, vendarle ni-sem bil pozabil, da sem tudi na španskem takisto slabo jedel, pa moral povrh tega še stati na straži ali marširati kakšen tucat milj.
5 i»Q>. *
Največ žalosti mi jc delala obleka.
Največ žalosti mi je delala obleka, ki smo jo morali nosili. Angleži imajo strašno navado, da opremijo ne samo kaznjence, ampak tudi vojaške ujetnike, celo otroke po sirotišnicah, s smešno uniformo in jih tako rekoč žigosajo. Prepričan sem, da si je kakšen zlovešči duh Izmislil to mojstrovino ironije, ki jt pravijo polem obleka, v kateri smo bili obsojeni, da smo hodili v njej. Suknjič, telovnik in hlače so bile kot žveplo ali gorčica rumene, volnena srajca.pa modrobelo progasta. Naša noša je vzbujala pozornost; bila je poceni, obenem pa nas je delala smešne kakor sejmarske šeme
—	nas stare, v orožju izurjene vojake, ki so mnogi imeli plemenite brazgotine. Videl sem v duhu samega sebe in scin moral zardeli od sramu, in resnično pol tuge sem se spominjal tistih dni, ko sem nosil preprosto, toda časti vredno vojaško suknjo, spominjal sem se davnih, minulih dni, ko sla mi milina in plemenitost obdajal* moja otroška leta. Toda — dovolj bodi teh nežnih, bolestnih spominov I
Med njimi, ki so hodili na naš trg, so bile vse vrste moških in žensk. Predvsem mlada dama — utegnila je imeti kakih osemnajst, devetnajst let
-	vitkega stasa, ponosnega vedenja in preobilnih las ki je sonce v njih pričaralo kosme z.ata, ženska, ki sem tako že čutil njeno navzočnost, samo da je stopila na našo dvorišče. Bila je bitje angelske čistosti, plemenitega značaja in krelanja, hodila pa je kakor Diana. Nekega dne je vlekel močan vzhodni veter. Jaz sem si pravkar mislil, kako grdo je bilo vreme, ko je prišla moja lepotica. Lasje SO ji vihrali v vetru, izpreminjali barve, m vešče kot kipar so ji krila izoblikovala postayo, medtem ko so jI kono.i njenega paičolana obletavali ušesa in jih je ona ujela z neposnemljivo milino Ste kdaj videli ribnik, ki se je ob viharnih
dneh zalcsketal in zasvetil kakor bi bil živ? Prav takisto je njej oživelo in zardelo obličje, ko je stala tam, sklonjena nekoliko naprej, z narahlo odprtimi ustnicami, prava hči vetra!
Kaj nu je vendar navdalo tisto misel? Mogočo to. da je bil četrtek in sem jaz bil nanovo obrit? Vsekakor sem skleniL, da obrnem danes njeno pozornost na sebe.
Bližala se je onemu delu dvorišča, kjer sem sedel s svojo robo; videl sem, kako ji je žepni robeo usei iz rok iu padel na tla; tedajd ga je zgrabil veter in ga odnesel v mojo bližino. Kakor bi trenil sein bil na nogah; pozabljena je bila moja gorčičasta obleka, pozabljen preprosti vojak in njegov pozdravi Globoko seiu se ji priklonil in ji dal mehki batist.
»Madame,« sem rekel, »vaš žepni robec; veter ga mi je prinesel.«
Pozorno so me pogledale njene oči.
»Hvala vam, monsieurl«
»Veter mi ga je prinesel,« sem rekel še enkrat, »ali smem to vzeti kot dobro znamenje? Nemara vam je znan pregovor, ki pravi: ,Slab je tisti veter, ki ne pripiha nikomur nič dobrega.'«
»Res je,« je odvrnila iu se nasmehnila. »Prijazna usluga je vredna druge usluge. Rada bi videla, kaj imale naprodaj.«
Šla je z menoj do tja, kjer je ležala moja roba blizu topa.
»Moj Bog, mademoiselle,« sem dejal. »Nisem nič kaj spreten rokodelec. Jaz ne vzdržujem nobene prodajalne, samo nekakšen prostor za smeh. Ali ni čudno,t sem pristavil, »da se odrasel človek, da se vojak ukvarja s tako šaro in mora potrto srce izdelovati take neumnosti?«
V tistem hipu je zaklical nek neprijeten glasi »Flora!« Brž je kupila še nekaj in se potem pridružila svoji diužbi.
Cez nekaj dni je zopet prišla, zopet v spremstvu svoje tete, eno tistih strašnih angleških starih devic, o katerih se toliko sliši |io vsem svetu. Ker ta tela ni mimo vsega imela pod milim nebom nobenega dela, se je zanimala za ujetnike. Krep, ka, šumeča, pogumna stara dama je stopicala neznosno milostivo po našem trgu sem in tja. To sa ve, da je pri tem radovedno nakupovala, toda njena navada, kako nas je gledala s svojo lorgneto In delala razne opazke svoji družbi, nas je zmerom oprostila vsake hvaležnosti. Z« n)o se jo vedno vlekel repek okornih, hlapčevskih starih gospodov ali neumnih, hibitajočih se gosk, katerim je bila pravi orakeij, kakor je vse kazalo. ,Tale tukaj zna zares lično izrezljavali. Ali ni s svojimi brki prava podoba, ki se ji človek mora posmehovati?" je navadno rekala ,In tislile tam,' tako rekoč je z zlatimi očali pokazala na mene, ,lahko mi verjamete, pravcati original je!" Ta originalnost pa mi je dišala kakor kis, lahko mi verjamete!
Nas je gledala s svojo lorgneto.
No. tisti dan je bila teta prišla v še večjem spremstvu kot navadno in je govorila svojim spremljevalcem s še večjo obilico besedi in morebiti še večjim pomanjkanjem vsake taktnosti, kot ponavadi. Povešal sem oči, toda zaman. Njena nečakinja je ostajala proč od gneče na drugem koncu dvorišča in je naposled izginila brez vsakega znamenja, kakor jo bila prišla. (Uulje prih.\
V
Sodobni goveji hlev
Je so kraji, kjer človek nimo dostopa v hlev. Pred hlevom se nahaja čestokrat velika kotanja gnojnice in ko se pomakneš skozi nizka vrata gledat živino, moraš s štirimi očmi
faziti. da se ne pogrezneš v gnojno močvirje je za živino uli ob prašičjih hlevih. Zrak je zaduhcl, vse se nahaja nekako v polmraku, živina je stisnjena na ozkem kraju in se topo ozira za človekom in ko se nejevoljen umakneš na zrak. se ti zdi. kot bi prišel iz kakega globokega premogokopa na svetlo.
Sodobni hlev jc pravilo sodobne živinoreje. Zanj je treba najprej dobre volje, zakaj tudi stari hlevi se lahko z malimi stroški primerno preuredijo, potem pa še pridnih rok in nekaj denarja.
Kakšen bodi hlev?
Iilev naj bo prostoren. Mlado govedo zahteva 1.6. odrasilo 3.25 m!, Staja naj bo 2.20 m dolga, 1.30 m široka in za 3—4 cm nagnjena h kanalu. Varčevati s prostorom v hlevu ni pametno.
Hlev bodi topel. Toplota noj znaša 12.5 do 15 stopinj Celzija. Ako bi zuradi manjšega števila živine postalo v hlevu hladneje, se v prazne prostore spravi stelja.
I i I c v bodi zračen. Zasmrajcn, pokvarjen in sparjen hlevski zrak jc največ kriv, da boleha goveja živina nn notranjih organih in da je niršaio in slabo razvita. V zračnem hlevu daje ista kruva dnevno t in pol litra mleka več,
roglfd v notranjost lodobnega hleva
Motiuja krcc na električni pogon
ko v zatohlih. Za zračenje zadostujejo visoko pod stro|Kiin luknje; biti pa morajo poševne, tla i.e vleče po živini.
11 lev naj je svetel, šipe jc treba večkrat umiti. Poleti se hlevska vrata snemajo in nadomeščajo z leso.
Jasli morajo biti nizke, da ne dobi živina upognjenega hrbta. Lažje je sna/iti betonske jasli z zaokroženim dnom. Vsako živinče naj ima svoj oddel pripravljen tako, tla ne razine-tuje krme in ne podjedn sosednjega. V širokem hlevu naj se krmi od spredaj. Irahtarji za krmo niso prikladni, ker uhaja sko/i nje i t hleva na pod sopara, ki kvari krmo. Boljši je krmilnik v hlevu, kadar se shranjuje iu pripravlja krma.
Hlevska tla so pri sodobnem hlevu višja od zunanje okolice, neprodirnn iz opeke ali betona. Oblo/cna so z deskami, do živini n? spodrsne. Slaba tla so leglo nevarnih bolezni in velik v/rok pokvarjenega zraka in smradu. Žlebovi naj IhkIo bet"iirani, lepo uglajeni, s primernim padcem iu vsak dun poplukiijeni. 1'rag mora liili nizek.
Hlev bodi končno sna/en. Razen kidanja, nasliljnnja, pometanja in splukiijcvunja žlebov je potrebno tudi ometanje stropa in sten, umivanje oken. redno ci-Tenje jasli, snu/euje zračnikov ler jesensko beljenje stropa in sten. V hlevu za miši, podgane, komarje, obad in razno drugo golazen ni in ne sme biti prostora. V dobri hlev spadajo poleg gnojilih vil še železne grabijo, brezova metla, čohulo, ščetku in toplomer.
Pospeševanje sviloprejstva
V albanskem mestu Parke so ustanovili zavod za raziskavanje sviloprejstva hkrati s poskusno postajo, ki naj podpira in širi gojitev svilo-prejke v primernih albanskih krajih. Tudi v Bolgariji, ki je za Italijo prva država v Evropi, kar se liče pridelovanja surove svile, katere izdela na leto okrog 2400 Ion, so ustanovili zavod za svilo-prejslvo s poskusno poslajo in potrebni,mi delavnicami v Sofiji.
Srliotnoni in Grkomani
Na temelju sklepa bolgarskega ministrskega sveta dobo avtomatično in brezpogojno bolgarsko državljanstvo vse osebe bolgarskega poreklu, ki so bile prej jugoslovanski ali grški državljani in ki prebivajo zdaj v Moravski pokrajini, Makedoniji in egejski Traciji. če nameravajo ostali v svoji domovini, drugega državljanstva ne smejo sprejeli. Ker govori ministrska odredba o osebah bolgarskega porekla, ne pn bolgarskega jezika, bo Ia določba veljala tudi za laki imenovane Srliomniie
I in (irkomnne, ki so sicer sprejeli srl« ki, odno. no grški jezik, toda so po bolgarskih rnziskavanjili Bolgari.
BURJHIO I"
Kakor v... no, je ludii dečkova pamet med tem delala. Zdaj je bilo Andrejčku jasno, da mora. ko Je sprejel 0,1 &Pani:a volilo, sprejeli tudi dolžnost.
Začel je potemtakem razumevati pomembnost volila: ampak vso njega daljnosežnost je moral razumeti šele mnogo pozneje, po svoji vrnitvi na Francosko.
sšpanjolski cigani?« je ponovila babica. »Zadevo je nekam negotova. Saj ne poznaš nobenega litl/ih ciganov; pa četudi bi morda katere poznal, verjetno ne bi bili listi, ki jih tvoj železni prstan zadeva... Ali boš torej vse svoje življenje zgubil z iskanjem?«
»Prvi, ki jih bom srečal, me bodo poučili ter liti povedali, v katero stran se moram obrniti.«
»Tvoja naloga je težka, ubožec. Kljub temu pa te ne morem grajati, če hočeš poskusili vse, kar je v tvoji moči, da se rešiš obveznosti, ki si jo bil prevzel od svojega dobrotnika. To pa mi le ne odvzema skrbi zale.«
»Saj vam bom pogosto sporočal o sebi in vam pošiljal denar, ki ga boni zaslužil... Sicer pa se bom vrnil prej, nego si mislite iu vas ne bom več zapustil.«
Starka je vzdihnila in načela drug razgovor.
Šele pozno ponoči, ko je bilo delo končano, sta šla spal, a tudi spanje so jima spet molile skrbi.
Andrejčku se je sanjalo, da se je ohsul z zlatom vrnil iz Španije, da je kupil za babico kmetijo v Hamontcghiju, da je starejši Giainpaoli, uničen zaradi svoje krutosti od pravične kazni, postal njun pastir in da se je njegova dolira starka po svojem naporu odpočila in preživela svoje zadnje dni pri vnuku in gospodični Marjetki, katero je zdaj sprejela za svojo vnukinjo, in da je Medo plesal samo še v njihovo razvedrilo, pa da se je mladci smejala.
Babica pa je. nasprotno, v strahotni mori videla svojega Andrejčka ubitega na glavni cesti, ko so g« bili prej obdelali lopovi v zapletenih ulicah nekega španskega mesta; in med I. m ko je obupovala in se jokala, se ji je približala neka strašna zver, ki je bila nekam čudno Medu podobna in je, zibajoč se na zadnjih šapah, stopala proti nji, da bi jo požrla.
Posledica teb sanj je bila, da sta bila babica In vnuk, ko sta se prebudila, docela različnega duševnega razpoloženja. Andrejčku je srce vriskalo od veselja ob misli, da bo njegova pol prinesla v lo skromno hišo inir, blaginjo in morda celo bogastvo.
Babica pa se, pod vtisom prežaloslnib sluteni, nikaJior ni mogla otresti svoje bridkosti. Kdo ve, kaj bi bila v tistem trenutku dala, da bi mogla malega odvrniti od potovanja!... Njene sanje so jo lako vznemirile, in povedala je o njih vnuku.
K a to je pritisnila malega na svoje prsi..
Prevedel Griša Koritnik.
»Draga babica,« je odvrnil Andrejček s smehom, »ni prav, da se ozirate na lake slabe slutnje. Samo vaš želodec je kriv teh grdih prividov: ker ni več vajen prekajenega mesa, mu je bilo meso včeraj malo težko prebavljivo. Ce boste to bolje premislili, se bosle smejali tem strahotam, ki nimajo nobene podlage. Kar mene zadeva, se nimam prav ničesar bati. Ne delam in tudi ne bom nikoli nikomur ničesar hudega sloril. Zakaj bi potem morali drugi kaj takega storiti meni? Kar zadeva razbojnike in morilce, jih morejo mikali samo bogataši; moja oprema in moja zunanjost jih gotovo ne bo spravila v skušnjavo! Sicer pa moje potovanje, kakor koli se ga bojite, ne bo trajalo večno. Dana lili bo priložnost, da bom videl nove dežele ter razvil svoje moči in razum. Boste videli, kako velik, močan in docela spremenjen se bom vrnil.«
Tc besede pa starke niso prepričale, dasi je skrila vase svojo zaskrbljenost, da ne bi vznemirjala d( čka, ki je bil tako trden v svojem sklepu.
Ko sla pospravila zajtrk, pogreto zeljnato juho, je bilo treba misliti na ločitev.
Slarka je nataknila Andrejčku na ramena oprle platnenega nahrbtnika, v katerega je bila vtaknila precejšen kos polente in ostanek preka-jenega mesa. *
Nato je pritisnila malega na svoje prsi in ga dolgo časa držala v objemu. Med tem so ji goste solze tekle po nagubanem obrazu.
Ko ju je Medo videl, 6e je tudi on tako omehčal. da je začel otožno btundati Da se je pridružil v bolečini svojemu gospodarju?... Gotovo! Morda pa nekoliko tudi zato, ker mu je bilo jasno, da se bosta vsak čas ločila od gostoljubne hiše.
Nazadnje je Andrejček odrinil na pol.
Babica ga je spremljala z očmi. mokrimi od solz, dokler ni izginil za cestnim ovinkom. Nato je stopila v hišo.
Želela je, da bi oslala sama ob svoji bridkosti, a morala je tudi spraviti v red stanovanje. Siromaki se ne morejo za dolgo prepuščati svojim bolečinam, ker jih življenjska nujnost spet in spet priklepa nase; in morda je lo dobro.
Najprej je položila nazaj na posteljo slam-njnčo. katero je bila vzela z nje, da je napravila leiiSče vnučku. Nato se je lotila snaženja Izbe. Nazadnje je začela pospravljali mizo, na kateri je bila oslala posoda od kosila: skleda za juho in dve skodelici iz gline. Pobrisala je drobtinice z namiznim prličem in med tem opravilom ij je padel na tla nekak zavitek, ki ga ni bila prej opazila. Kovanci so se kakor dež vsuli po tleli.
;Spel denar, moj Bog! Čigav bi neki mogel bili, če ne Andrejčkov? Ubožecl Pozabil je denarnico!«	,
Pobrala je denar ter ga preštela: bil je lep prihranek, ravno polovica toliko, kolikor _ enoti. Potemtakem ji je bilo umljivo. da je dragi vnu-ček pustil la denar nalašč doma, kajti sicer bi bila našla vso vsolo, ne pa samo polovice.
Prva njena misel je bila, da bi slekla za njun ter mu vrnila denar, katerega ni bolela sprejeti. Saj ga ji trenutno ni bilo Ireba, medlem ko on... Zdaj pa se j., domislila, da je Andrejček že daleč in da ga s svojimi utrujenimi nogami nikakor ne bi več inogla dohiteti, tkliočila se je torej, da obdrži denar. Preden se je znova lotila pospravljali |a, je za hip zamišljeno oslala na mestu, deloma srečna da ima tako dobrega otroka, deloma zaskrbljena zaradi morebitnega pomanjkanja, ki ei ga bo zaradi nje nakopal Andrejček.
Ko se je spet lotila dela. ji je smehljaj veselja ožaril obraz. Zdaj se je domislila, kako bo izkaza.a vnuku svojo hvaležnost: še isti dan pojile v goz.t (ie se ji ie zdelo, da so se ji noge okrepile), nabrala hO lep kupček gob in jih drugi dan nesla »cosnodičnis v Mimiznn.	,
Naš prijatelj pa jo je medtem ze krepko rezal
P° Sprva Je bilo tudi nie,,,u hudo._d:, K jiivlil
babico v taki
žalosti. Polagoma pa je začelo vpli-
na dnu doline, skozi katero je tekel razposajen potoček. Sicer pa, katera bolečina bi se mogla upirati zavesti, da si mlad, prost, da se ti ni treba več bati nasilja takega grdega človeka, kakor je bil Giainpaoli, da greš naproti sijajni bodočnosti in boš kmalu zopet videl tako ljubko dobrotnico, kakor ie bila Marjelka.
Vabljive misli so vstajale v duhu pred očmi malega medvedovega gospodarja. Poln nad je počasi stopal dalje, pijan čistega zraka in prostostil Ker ni imel drugega zaupnika poleg sebe, je odkrival svojo srečo živali.
»No, Medo, sva zadovoljna?... Mar ni življenje krasno?«
»Bruni...« je odgovoril medved.
»Prijatelj me razume... Povej mi, Medo: slavim, da te prav lako kakor mene veseli hodili ob tem krasnem soncu pod milim nebom.«
»Bru m,« je zabrundal medved malo krepkeje.
»Kako ljubek je s temi svojimi bruni, bruml Tu imaš za nagrado kos polente!«
»Gr-r-r-um...« je za h rope I Medo tokrat za-legnjeno in se zravnal, da bi vzel iz gospodarjeva roke ponudeni mu posladek.
vali nanj razkošno jesensko julro. ki mvi je raz nrSevalo skrbi, kakor e razprsevalo meglo, ki je pokrivala z vinsko trlo zasajene gorice ... travnike
»iVo, Medo, ser. zadovoljna?... <
Prijel ga je, ga nekoliko prežvečil in pogoltnil, brundajoč zadovoljno svoj brum, bi um, bruni.
»Kako je dobro, bruni!... Jc še kaj?., so vpraševale njegove poredne oči.
»Ne, prijatelj moj, dovolj je! Morava prihranili za pozneje.s
Vdani »bruni« se je glasil v odgovor. Minile so skoraj tri ure. Andrejčkovi Čevlji in kosmate šape njegovega tovariša so bile pokrile s sivini cestnim prahom
Nazadnje so bile pred njima hiše. La Bastide. Toda naša dva potnika se n:stn obrnila proti trgu, marveč na deželo, proti kmetiji mlajšega Giani-paolija. Ker Andrejček ni vedel, kje ta stanuje, je povpraša! nekega mimoidočega.
■•>Tam gori,- mu je pokazal ta. »tam gori na gričku, na levi. Vidite med drevjem streho z rdečo opeko ter hišo z belini zidom in z oknicami kostanjeve barve?«
»Hvala lepa, gospod «
Krenil je z glavne ceste ter zavil na prijetno senčnato pot; po komaj polurni hoji je prišel do lesenega plotu, ki je ločil dvorišče od gospodarskega poslopja. Naprej s cimbalol... Tam, tam, lamtatam!.. Skoraj hkrati z zvokom se je prikazala na hišnem praga vitka dekliška postava.
•dvaj pomeni ta hrup?« se je radovedno vprašala in si zaslonila oči pred premočno bleščečim se soncem »Oh. krotilec medvedov! Dati moram siromaku kaj, da se bo okrepčal.«
Vrnila se je v kuhinjo in se čez trenutek spet prikazala. V eni roki je nosila boka!, v drugi pa kozarec >n velik kos polente.
Ko je dospela na konec dvorišča, je vzkliknila: »Glej, glej, koga vidim! Mali stričev pastirl Kako je to mogoče?«
Cehi Andrejčku se kaj takega še pred kratkim ne hi zdelo resnično, če bi mu bil kdo pripovedoval. »Dober dan, gospodična.«	,
»Pa si res ti, Andrejček?... Pojasni nn... Ne, stopi prej s svojo živaljo noter... Saj ne grize,
1<''1 :;>„; ne. gospodična!... Lahko ga pobožale, zelo zadovoljen bo«
(Nadaljevanje prihodnjii )

V kunčevem brlogu
Lička je ves popoldan nagajala mami. Potem pa je zaspala. In glej, zgodilo se je čudo prečudno: Lička ni bila več doma pri mamici. Lička ni bila več v domači vasici, Lička je bila v daljni, čudoviti deželi. In tam je doživela čudne, prečudne, čudovite stvari. Kar poslušajte jib.
Lička v čudežni deželi ni imela nobenega dela. Samo lenuharila je. Sprva ji je bilo to povšeči, potem pa se je naveličala in dolgčas ji je postalo. Zalo se je zmislila, da bi na travniku nabirala marjetice, čeprav je bilo zelo vroče Hotela si je iz njih splesti lep venček in si ga položili na glavo, da bi zaljša izgledala. Toda še preden jih je začela nabirati, jo je preletel bel kunček.
No, saj veste, bel kunček, to ni nič posebnega, vsak dan jih lahko vidite. Toda Lička se je začudila, ko je zaslišala, da je kunček govoril, medtem ko je tekel. Takole je tarnal:
»Joj, revček jaz, prepozno bom prišel!< Ko pa je zajček potegnil iz žepa v telovniku uro, pogledal nanjo in pospešil beg, je Ličko vrglo pokonci. Zakaj doslej še nikoli ni videla kunca v telovniku, ki hi imel svojo uro. Stekla je za njim in ga komaj še s pogledom ujela, ko je izginil v nekem brlogu.
Lička je kot bi mignil poskočila za zajčkom v brlog. Padala je in padala, že se ji je zdelo, da je zgrešila pot, ko je mahoma reklo punlete in je sedela na kupu dračja.
Pa se ji ni nič hudega primerilo, zato je hitro zopet vstala.
Pred njo je bil neke vrste hodnik. Na dnu le-tega je odkrila belega kunčka, ki je še vedno bezal. Urno mu je sledila.
Ko je kunec zavil okoli nekega vcxda, ie vzkliknil:
»Tri slo tri sto tri sto zelenih, kako sein pozen'«
/e bi ga bila skoraj dohitela, toda komaj ie kunec zavil okoli vogla, že je izginil in Lička e slala sama v veliki, nizki dvorani.
Okrog in okiog dvorane je bilo vse polno vrat toda vsa so bila dobro zaklenjena in Lička se je spraševala, kaj naj napravi, da bo mogla ven
Mahoma je zagledala mizico iz čistega kristala. Na njej je ležal zlat ključek.
Lička je šla k mizici, vzela ključek in poizkusila odpreti z njim sleherna vrata. Toda ponesreči so bile vse ključavnice prevelike, ali pa je bil ključen premajhen in ni mogla odpreti niti enih vrat.
Obšla je v krogu vso dvorano in se ustavila pred zastorom, ki ga doslej še ni bila opazila. Za njun so bila majhna, majcena vrala. Lička je vtaknila zlati ključek v ključavnico in vrala so se odprla. Kar zavriskala bi bila, tako je bila vesela , , rYe"°Ka veselja je bilo hitro konec, zakaj ko je holela skozi vralica, je videla, da niti z glavo ne more skozi, tako majhna so bila. Vrnila se je nazaj k mizici in zdaj je stala na njej stekle-u.cica.^ Na slekleničici je bil nmpis:
PIJ MEt
Lička je pokusila tekočino. Jej mene, je bila dobra I Dišala je po smetani, češnjah, pečenem piščetu, mandeljevih bonbonih in maslenem kruhu. Lička je spila vse.
»Kaj pa je zdaj to?« je vzkliknila'. »Odkar sem pila to dobro pijačo, čutim, da ležem sauia vase, kakor daljnogled, kadar ga hočemo spraviti.«
Zares se je manjšala, da se je kar videlo: že je merila samo še kakih trideset centimetrov. Ko pa je prišla do vrat, je opazila, da je ponesreči pozabila na ključ in ko se je vrnila k mizici, ni več segla do nje.
Pod mizo je zagledala stekleno omarico. Vzela jo je, odprla in našla v njej kolaček, na katerem je bilo napisano e črkami iz mezge:
POJEJ MEI
»Prav, pa ga boin snedla,« je rekla Lička, »in če bom potem postala večja, bom morila le dosegla do mize in prišla do ključa. Ce pa boin po njej poslala še manjša, se bom nemara lahko splazila skozi ona vratca.«
Pojedla je slaščice.
No, zdaj se je zgodilo drugo čudo. Lička je čutila, da se daljša in daljša kakor daljnogled, kadar ga naravnavaš, da pogledaš skozenj.
Poslala je neskončno dolga. Vzela je zlali ključek in sla proli vratom.
Uboga Lička! Ni mogla skozi. Komaj je poskusi a, ze se je zadela z glavo ob podboje.
Vsed a se je na tla in pričela bridko jokati. Kmalu potem je zaslišala tihe korake. Obrisala si jo solzne oči, da bi videla, kaj se godi. Bil e kunček, prekrasno oblečen, v belih usnja tih rokavicah in z veliko pahljačo.	H Hitro se je bližal in mrmral: »lo bo kneginja jezna, ker me mora čakati!« Lička je bila tako nesrečna, da bi bila še kamen prosila na pomoč.
Namesto tinkture lahko vzamemo tudi prašek, ki ga napravimo iz zdrobljenih jagod s peškami vred. Pešk vzamemo le po 1—2 noževi konici na dan.
Pri hudem dušljivem kašlju skuhamo šip. kove plodove brez pešk, in sicer za liter vode vzamemo 10—15 gr plodov, ki jih kuhamo 10 minut. Nato dodamo 10 gr kandisovega sladkorja, kuhamo 5 minut in precedimo. To zdravilo spijemo v petih dneh. Otrokom ga dajemo po žlicah.
Proti vročini skuhamo tri žlice šipkovih pešk na liter vode in ko vro 10 minut, stisnemo v čaj sok limone in po okusu osladimo.
Sipkovo vino in liker je izborilo okrcpču-joče sredstvo zu stare ljudi, ki jim ledvice in sečni organi ne delujejo več v redu. Tudi marmelada zdravi skoraj z enakim učinkom vse bolezni sečnih organov, posebno še ledvice.
Sipkovo vino: Pol kilograma lepili, zrelih in odbranih jagod, ki jih je že poparila slana in so postale mehke, razrežemo na manjše koščke in jih stresemo v večjo stekleno posodo s širokim vratom. Na jagode natresemo 500 gr kandiranega sladkorja, ali če tega nimamo, navadne sipe in vse skupaj zalijemo s tremi litri belega vina ter postavimo kozarec na toplo. Oez 8 dni vino odcedimo, zlijemo v steklenice in shranimo. To vino pijemo po kozarcu med jedjo ali zjutraj na tešče.
šipkova tinktura: liter zmeekanih jagod polijemo in močimo v litru dobrega žganja 10 dni, nato žganje odlijemo in shranimo. Tudi tu lahko dodamo pol kilograma sladkorja, čo pa ne želimo imeti sladkega likerja, lahko sladkor izpustimo. Isto velja tudi za šipkovo vino.
Čcšmin svič — berheris vulguris je zelo pogost grm, ki raste skoraj povsod. Plodovi vsebujejo mnogo kislin, predvsem jaliolčne ia limonove, berberinu, oksidov kantina, berba-mina itd.
Iz čeŠminovih jagod pripravljen čaj zdravi bolne vrance in ledvice ter pomaga pri krčih ia težavah v ledvicah iu vranculi. Ta čaj zdravi tudi škorbut, posebno če smo mu dodali še nekaj čeŠminovih lislov.
Iz češmina pa lahko pripravimo tudi sok, ki popolnoma nadomesti malinovec ali limonado, poleg tega pa je tu sok zelo zdravilen za vse pljučne bolezni, posebno še za vročico.
Pol kilograma zrelih in že mehkih jagod speremo in z lesenim tolkačem zmečkamo. Nanje nalijemo četrt litra vode in kuhamo, ko je mezga že zavrela, še 10 minut. Nato odstavimo in precedimo skozi sito in plutneno krpo sok, ki mu dodamo tričetrt kilograma sladkorja in pustimo, da zavre. Ko zakipi, odstavimo in pustimo še 10 minut na vročeni. Sok zlijemo v primerile steklenice in ko se ohladi, ga zamašimo.
Zato je zaprosila kunca:
»Prosim vas, gospod...«
Kunec se je zganil, rokavice in pahljača so mu padle iz rok, prestrašeno je zavpii in zbežal, kar so ga noge nesle.
Lička je pobrala rokavice in pahljačo in ker je bilo v dvorani zelo vroče, se je pričela pahljati,
»Kakšne čudne reči se gode danes Ic
Medtem ko je to govorila, je začudeno opazila, da Ima na rokah zajčkove rokavice.
»Le kako sem to naredila?« je pomislila. »Ali sem se nemara zopet zmanjšala?«
Vstala je in videla, da meri le še kakega pol metra in še vedno se je manjšala.
^ Ta čudna reč je prav gotovo prihajala iz pahljače, ki jo je držala v rokah. Zalo jo je izpustila iz rok, ker sicer bi se nemara tako zmanjšala, da jo sploh več ne bi bilo.
»Dobro sem jo odnesla!« sije rekla Lička ia stekla proli vratom.
(Nadaljevanje prihodnjič.) .
Okrog sosedov
s Nov oddelek hrvatskih mornarjev je ne-
davno potoval skozi Zagreb na Črno morje.
s Naglo pokretno sodišče v Zagrebu je nedavno izreklo kar devet smrtnih obsodi) nad osebami, ki so dovolile, da so pri njih prenočevali neprijavljeni — komunisti. Obsodile so bile že izvršene. Prav tako je sodišče obsodilo na smrt jetniškegu paznika iz Samobora, ki je svojo službeno dolžnost zanemaril v tem, da mu je ušel iz zapora nevaren jetnik.
s Hrvatski srednješolci in srednješolke so v letošnjih počitnicah delali na kmetih, kjer so pomagali kmetom pospravljati letino. Srednješolke so bile zaposlene v tovarnah, tako da so lahko mnoge delavke dobile daljši plačan dopust. V Za-
f;rebu je začela srednješolska mladina graditi ve-iko športno igrišče. Tu so zaposlili nad 450 srednješolcev skozi vse poletje.
s Drevje 6e lami. Na Hrvatskem so slive tako dobro obrodile, da se ponekod drevje lomi. Pristojno ministrstvo je dalo za zgradnjo sadnih sušilnic na razpolago eden in pol milijona kun. Siromašnejši kmetje dobe 75 odstotkov, bolj premožnejši pa 00 odstotkov stroškov kot pomoč pri gradnji sušilnic.
s Novo sodobno cesto, ki vodi od nemško-hrvalske meje (Maribor, Ptuj, Zagreb), dogolav-Ijajo ter so jo pričeli zalivati z bitumenom.
s Naredba o ponemčenju slovenskih rojstnih Imen in nemškem načinu pisanja slovenskih družinskih imen. Po >Slovencu< posnemamo: šel civilne uprave gauleiter dr. Rainer j« izdal naredba, ri kateri je prepovedana uporaba slovenskih prediiaen v besedi in pisavi. Namesto njih se morajo uporabljati ustrezajoča nemška rojstna imena. Slovenska družinska imena se smejo Izgovarjati in pisati samo v obliki nemškega načina izgovarjave in pisave. Ugolovilev ponemče-nja slovenskega predimena in nemškega načina pisanja slovenskih družinskih imen se izvrši uradno z odlokom v posameznem poslopku. Ugotovljeno nemško rojstno ime in ugotovljeni nemški način pisave družinskega imena se mora vnesti v javne matične knjige. ()d dneva vpisa opombe v matične knjige smejo izpiski iz rojstnih, mrlišk.a in družinskih knjig vsebovali samo še ugotovljeno nemško imo in ugotovljeni nemški način pisave družinskega imena. Naredba je že stopila v veljavo.
s Zagreb ima svoj denar. Ker je bilo v Zagrebu v zadnjem času precejšnjo .pomanjkanje drobiža, jc meslna občina dobila dovoljenje za Izdanje papirnatega denarja, ki velja samo na zagrebškem mestnem področju. Dne 29. avgusta so izdali denar v vrednosti ene kune v višini pol milijona kun, denar v vrednosli dveh kun in drobiž po 50 banic pa dne 1. septembra. Papirnati drobiž bo v Zagrebu veljal samo tako dolgo, dokler ga ne bo izdala državna blagajna z veljavnostjo za vse hrvatsko državno področje.
s Človekoljubje v — dejanju. Srbska vas Za-ovina v užiškem okraju je sprejela v svojo sredino na stanovanje in prehrano šliri tisoč siromašnih in polrebnih ljudi. Zaradi tega socialnega čuta in plemenite geste je omenjeno vas javno pohvalil sedanji srbski ministrski predsednik ler je poslavil za vzgled še ostalim vasem in mestom.
s Letošnja tobačna letina na Hrvaškem zelo dobro obeta. Tobaka pa ne bo samo izredno mnogo, pač pa bo tudi po svoji kakovosti odličen. Računajo, da bosta letos samo Dalmacija in Hercegovina dali okrog 350 vagonov tobaka.
s Štiri nove velike stanovanjske hiše gradi v Zagrebu za 20 milijonov kun Hrvatski pokojninski zavod
s Glasbeno šolo jc z novim šolskim letom odprlo Hrvatsko pevsko društvo »Tomislav« v Zagrebu.
s V obnovljenem poslopju srbskega narodnega gledališča je bila te dni prva predstava. Uprizorili so najlepšo srbsko komedijo »Kir Janjo«.
s Tako je prav. Letošnja sadna lelina je tudi na Štajerskem zelo dobra. Oblasti so uredile vprašanje razdelitve sadja na vse prebivalstvo tako, da ga ne bodo imeli eni v izobilju, drugi pa nič. Vsak prebivalec dobi 10 kg zimskih jabolk.
s 90 letnico jje praznoval te dni Janez Kosec po domače ftmajdov oče v Vodicah. Opravlja še vsa kmečka dela.
s Nekaj nezgod. Pri padcu po stopnicah si je zlomil nogo 74 letni upokojenec Alojz Jaklič, iz Celovca. — Na neki mariborski ulici je padel in »i zlomil ključnico 20 letni Viktor Krek. - Mla-tilnl slroj jc odrezal palec Anionu Zobniku, 411-
Fran Deteta
Fran Detela se je rodil 1S50 v Moravčah na Gorenjskem, obiskoval gimnazijo v Ljubljani od 1863—1871, nato pa je študiral na Dunaju latinščino, grščino in francoščino ter postal profesor teli jezikov na gimnazijah. Služboval je najprej v Ilernalsu, nato v Dunajskem Novem mestu, od 1890—1906 pa je bil profesor in končno gimnazijski ravnatelj v Novem mestu na Dolenjskem. Lela 1906. je bil upokojen in je nato še dvajset let užival v Ljubljani jiokoj kot vladni svetnik in knjižničar francoskega instituta. Umrl je v Ljubljani leta 1926.
Detela se je književno izobraževal skupno s Tavčarjem in Kersnikom in obenem s Kersnikom postal tudi glavni zastopnik stvarnega opisovanja življenja v začetnih letih Ljubljanskega Zvona in še dolgo ]X)tem.
Naš pisatelj je začel svoje književno delovanje z zgodovinskimi povestmi. V Ljubljanskem Zvonu 1882 je napisal povest Mulo življenje. V nji je uporabil motiv fanta, ki je ušel od vojakov, podobno kakor je to stvar uporabil že Josip Jurčič v svoji povesti Domen. Vendar je Detela to snov obdelal žc na nov način. Književno se je namreč mnogo učil pri francoskih pisateljih realistih in je zato tudi sa.n zelo mnogo skrbi f>osvečal v svojih delili r i sanju življenjske okoli ioe svojih ljudi. Najznamenitejša Detelova zgodovinska povest je izšla tri leta kasneje v istem listu jiod naslovom Veliki grof. V njem je naš pisatelj popisal zgodovinsko dobo zadnjega Celjana Ulrtka II. in njegove boje s cesarjem Friderikom H. In še tretjo povest iz slovenske zgodovine je napisal Detela: Pegam in Lambergar. Objavil jo je pri Slovenski Matici 1891 in jo vsebinsko navezal na istoimensko našo pripovedno narodno pesnitev iz 15. stoletja V tej novosti je Delela popisal znamenit zgodovinski noj za dediščino celjskih grofov, boj. ki se je odigraval na slovenskih tleli. Manj pomembna pa je četrta Detelova povest iz zgodovine slovenskega protestantiz-mn pod naslovom Takšni so.
V vseli teli povesl:li je Detela na mnogoterih krajih krajše odstavke posvetil izobrazbi in vzgoji ljudstva. V zgodovinsko dogajanje je rud prilil »nekaj moralnih kapljic«, kakor sc je sam izrazil. Se več teli vzgojnih črl pa najdemo v njegovih kmečkih povestih, v katerih Delela brani naše le|wi in mirno, idilično kmečko življenje in ga hoče ubranili pred najrazličnejšimi tujimi vplivi. Najznamenitejša Detelova tovrstna kmečka povest je Trojka. Pomembno je. da Detela v tej in tudi v drugih povestih ni ostal samo pri opisovanju našega kmečkega življenja, marveč je prav rad kmeta povezal z meščanom. Tako lahko rečemo, da je Detela nekako
letnemu posestniku iz Slivnice pri Mariboru. — V Dravi je pri kopanju utonil Karel Javnik, 22-letni mizarski pomočnik iz Ruš.
s Hrvatski maršal jc star 64 Icf. Dne 25. avgusta je praznoval 64 letnico svojega rojstva hrvatski domobranski minister, maršalI Kvater-nik. Ob tej priliki ga je obiskal v Poglavni-kovcin imenu general Pcrčevič ter mu je izročil kot njegovo darilo sabljo hrvatskega borca za svobodo Iluseinbega Grasaščeviča. K rojstnemu dnevu so hrvatskemu maršulu čestitali tudi vsi vojaški zastopniki zavezniških vojska.
s Se nekaj nesreč. 20 letni stavbni delavec Franc Lnkas v Mariboru ie tako nesrečno padel z odra da si je zlomil hrbtenico in desno nogo. - Zupan v Kongoti Erich Liissig sc je peljal z motornim kolesom, čez cesto jc ležal hlod in preden jc župan mogel ustavit; vozilo, «e je zgodila nesreča. Pri padcu se ,e hudo poškodoval po glavi in rokah - V ( olju jo avtobus poln potnikov, zilrčal s ceste in se
povezal Jurčiča in Mencingerja ter Kesnika z Ivanom Cankarjem, zlasti glede bičanja napihnjenega in praznega rodoljubarstva. Vsekakor zasluži Detela večje upoštevanje v naši slovenski književni zgodovini, kakor mu je bilo prisojeno doslej, ko ga je sprva zelo zasenčil Kersnik. Podobni povesti sta še P r i-hajač in Gospod Lisec.
V kasnejši dobi je Detela prešel od Ljubljanskega Zvona k Domu in svetu in Mohorjevi družbi. Tukaj je v prvih dveh desetletjih dvajsetega stoletja napisal dolgo vrsto krajših in daljših povesti, vse približno 6 jmdobnimi značaji, kakor smo jih zgoraj omenili V številnih povestih je rad posnemal Mencingerjevo humoristično pisanje, pa tudi satirično zha-danje. V svojih satirah je bičal številne napake in razvade sodobnega slovenskega kulturnega življenja Da naštejemo nekaj humo-ristifnih in satiričnih Detelovih del: Kislo grozdje, Rodoljubje na deželi. Novo življenje. Kapitalist Rak (v Mladiki 1923), Spominska plošča, Sošolci, Svetloba in senca (v tej je bičal prenapeto j>obožnjakarstvo).
Detela je posegel tudi v dramatsko pesništvo z isto humoristično in satirično črto, kakor smo jo omenili pri številnih njegovih povestih. Izpod njegovega peresa imamo tri veseloigre: Učenjak, Dobrodelnost in Dobrodušni ljudje.
Fran Detela je bolj pomemben pisatelj, kakor ga ocenjuje ta eli oni naš književni zgodovinar. Njegova pomembnost je v prvi vrsti v tem, da je bolj kot Jurčič ali Kersnik zajel vse sloje našega naroda, ne samo kmeta kot Jurčič, ne samo meščana kot Kersnik v delu svojih povesti, marveč tudi delavca. V njegovih povestih se lepo zrcali naša preteklost in sodobnost. V svojih povestih ni samo prosto pripovedoval, marveč je imel skoraj zmeraj tudi še namen vzgajati in poučevati naše preprosto ljudstvo, zlasti v tistih povestih, ki so izšle v Slovenskih večernicah pri Mohorjevi družbi.
Detela lepo veže dve dobi našega slovstva: realistično in moderno. Iz njegovih del spoznamo. da je bil njegov jjoglcd na svet vseskozi tak. kakor ga uči katoliško modroslovje, to se pravi, glednl je na svet in življenje s polno vero v zmago dobre"! na tem in na onem svetu. Slaba stran njegovih povesti pa je predvsem ta. da se ni znal dovolj poglobiti v duševno življenje svojih junakov. Zalo so številne njegove povesti brez prave življenjske polnosti. Ker je nad trideset let pisal zlasti za naše preprosto ljudstvo in ga tudi učil in vzgajal v dobrem in ker so tudi njegova književna dela na prav dostojni umetniški višini, ga po vsej pravici štejemo med noše včlike može.
zvrnil po jHibočju. Pet oseb je bilo hudo ranjenih. — V celjsko bolnišnico 60 pripeljali im>-jiesrečence Marijo Kokotec iz Brniša pri Laškem, Jožefa Grebencu iz Ilrašenskega vrha, Petra Kranjca od Sv. Štefana ia oba uslužbenca Mihaela Šolierja in Hermana W'ollilinuserjn. — Pavla šparc iz Dramelj je padla in si prizadejala hude notranje poškodbe.
Vrtne jagode v Bolgariji
V zadnjih letih se ie pridelek vrtnih jagod v Bolgariji tako povečal, da ic danes Bolgarija največja izvoznica tega pridelka. Predlanskim Ic dosegla površina nasadov vrtnih jagod 7000 ha. Vzporedno sc ie dvigal tudi izvoz. Leta 1935. ie Bolgari ia izvozila 28 ton mezge od vrinili jagod, leta 1938. pa 742 ton. leta 1940. že 2-H ton. Izvoz svežih jagod leta 1940. ie dosegel 1548 Ion.
ZA FANTE OD FARE
ll
IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA
aiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiia
Na obisku pri starem društvu
Tako je dejal Tomaž: »Če že grel v svet, tedaj ne gre, da bi čepel v šoli. šola je šola, življenje pa je življenje.« Iz Ljubljane so mu pisali, naj bi poslal temeljilo poročilo o delu in živl jenju sta rili in velikih telovadnih društev. Tomaž, se je najprej zaril v knjižnico in prebiral spise o listih časih, ko so I. 1811. postavljali prve plezalne drogove in drugo, dandanes že starinsko orodje po travnikih okrog Berlina. Potem je vlada prepovedala vsako javno udejsivovanje telovadcev. Prišla je doba, ko so se skrivali po kleteh in «e tam urili v tesnili prostorih. Namesto, da bi hodili pod vedro nelio, plezali po drevju, jahali in telovadili, so se zaprli v »telovadnice«, kjer je bilo komaj proslora za lesene konje, za drogove in bradlje.
20 let je bila telovadba prepovedana in ta leia so bila za njeno bodočnost usodna. Ljudje so pozabili na sonce ih zrak, pa tudi slog telovadbe na orodju se je spremenil. Nič večini bilo svobodnega preskakovanja čez jarke iii ograje, razvila se je umetna orodna telovadba s predpisi glede lope izvedbe in drže telesa. »Vse to je prav za prav le zgodovina,« je tie-jal Tomaž, »zanimivo bo zvedeti, kaj delajo in kako živijo dandanes v teh društvih s stoletno tradicijo. Vzel je v torlio telovadne čevlje in hlačke in se odpeljal nekega večera naravnost v telovadnico najstarejšega društva.
»Imate kaj proti, če gostujem nekaj tednov pri vas? Saj veste, od daleč sem, zanima me, kukMii so vaši telovadni večeri.« Ničesar niso imeli proti in Tomaž se je preoblekel iu se postavil kot rekrut med telovadce. Večinoma so bili mladi, precej pa je bilo tudi sivolasih prijateljev droga in bradlje. Začeli so z gim-nastičniini vojami, zQ tem so korakali in peli, preskakovali kozle in konje in se končno uredili v vrste k telovadbi na orodju Ničesar posebnega ni opazil Tomaž, le stari so mil bili všeč: bili so res krepki in gibčni in prav otroško so.se veselili, če so se jim posrečile težje vaje.
Po večeru je mornl Tomaž z njimi na pivo. V društveni sobi v gostilni jc bilo precej zastarelih trofej, pokolov in vencev. Na steni so visele slike zaslužnih predsednikov in načelnikov, fotografije telovadnih nastopov še iz tiskih časov, ko so nastopale ženske v dolgih krilih, moški pa vsi po vrsti z brki, navzgor zasnkanimi. Na častnem mestu je bila podoba očeta Jalina, ki je navduševal pred 130 leti mladino k obiskovanju telovadišč. Tomaž se je zanimal za vsako podrobnost, možje pa so mu radi razlagali Saj mendu ni telovadca, ki ae bi z veseljem pripovedoval, kako je bilo v starih dobrih časih, ko se je udeleževal iz-
letov, tekmoval in zmagoval. Tomažu so povedali, da imajo tudi svoje igrišče in svoje družine za lahko atletiko in razne igre. Še jih je obiskal in videl marsikaj novega, marsikaj pa zastarelega. Tradicija ima pač svoje dobre io slabe struni: dobre, ker se način dela vedno bolj ijzpopolnjuje — in slabe, ker se tako na-vežeš na vse tisto, kar si gojil v mladih letih, da ti prirase k srcu in ni časa in razumevanja za mnogotere novotarije.
Nekaj koristnega pa je Tomaž vendarle našel pri tem društvu: Opazil je, da jim gre več za spretnost kot za moč, všeč pa so mu bile tudi družine za lahko atletiko in telovadne igre pod vedrim nebom. Sedaj je šele prav razumel profesorja, ki je trdil, da so telovadnice le za silo, za deževno vreme in zimo, vsakdanje telovadišče pa mora biti na prostem. Tudi v domovino je pisal tako: »Povejte društvom, naj si oskrbe najprej lepa in obsežna igrišča, potem pa naj šele mislijo na zaprte telovadnice.
Tudi na šoli je bilo veliko priložnosti, da se je Tomaž seznanil z vsemi vrstami telesne kulture. Zdaj so prišli Švedi, ki so pokazali svojo staro Lingovo gimnastiko, z a njimi Angleži s svojimi ljudskimi plesi, prihajali pa so tudi znameniti trenerji s svojimi učenci in razlagali. kako jih učijo, da bi dosegli svetovne uspehe. Vrli tega je imel Tomaž dovolj priložnosti. da je obiskoval velike nogometne, boksarske, plavalne, atletske in konjske tek me. Skrbno je spravljal tiskane sporede in si zapisoval vse, kar e mu je zdelo vredno pri nesti med svoje prijatelje v Ljubljano.
Vina ko vode
Madžarska pričakuje letos izredno obilno vinsko letino. Bodoči pridelek cenijo na 6 do 7 milijonov hI, to je skoraj trikrat več kakor lansko leto. Madžare skrili, kako bodo spravili ta pridelek, ker nimajo na razpolago dovolj sodov, pa tudi ne prostora v vinskih kleteh. Precejšen del pridelka liočejo vnovčiti z izvozom grozdja.
Uspehi danskih ribičev
Te dni je bilo v Isbjcrgti na Danskem zborovanje tamošnje ribiške strokovne zveze. Med drugim so poročali, da je lansko leto ribolov na Danskem dosegel 140.000 kg rib v vrednosti 103 milijonov danskih kron. Tolikega števila rib danski ribiči še nobeno lelo niso ulovili. Letos pa pričakujejo še neprimerno večje uspehe, zakaj konec avgusta so ribiči samo v zalivu Skagen vlovili nad milijon kg tun.
Otok Jan Slaven
Otok Jan Muyen leži okrog 300 km severno od Islandije. Znan jo zlasti po tem, da ima najneugodnejše podnebje na svetli. Lepo vreme na Jan u Mu ven u je povprečno le 24 dni na leto. Kar 33 dni divjajo na označenem otoku hudi viharji s hitrostjo 300 km na uro. Jan Maycn obiskujejo neredko tudi potresi.
Veselja dom
je naslov dvem kniigam, ki nas bosta peljali nazaj v družino! V teh dveh knjigah bodo zbrane števime igre, zabave, uganke,
i/a'e.Vnii0 1,d" kl 'e	vte izvesti doma v hiši v družini.
Kolikokrat se tudi bnnie upre človeku, pa prelepo razvedri kaka lena iera. špana, šah domine, karte, uganke čarovni e itd' Otroci pa takega razvedrila rabijo še največ. Kolikokrat starejši nimajo več potrpljenja z njimi. Ti dve knjigi bosla pa neizčrpna
zelo obs-ežni in dozdaj po^h^MOT^ ^il^tji^la^t
n £ bodo k„XefS;alieaKn,iILna «ST"^ ^^ 7"
nika naj eden DomolAihovfh n^, 5"?*18 pr' na5em M!,t«>Pniku v vašem kraju. Ce ni zas op-nabere naročn ke _	. . . Pižame zastooslvo za „Slovenčevo knjižnico" in niij
naoere naro.n ke. - Naročite se na to lep« družinsko zbirko knjig čimprejel
..olovenčeva knjižnica" - Kopitarjeva ulica 6 - Ljubljana
PRAVNI NASVETI
Prijava krompirja in fižola. Po odredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, morajo prijaviti pridelovalci ves pridelek krompirja io suhega fižola Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v desetih dneh po spravilu. Prijave se dobijo pri občinskih uradih in morajo vložiti pri občini, kjer je kmetijsko gospodarstvo. Kmetijski gospodarstva, poslujoča v več občinah, morajo v vsaki občini prijaviti svoj tamkajšnji pridelek. Vei
Frijavljeni pridelek je pod zaporo na razpolago okrajinskemu prehranjevalne«nu zavodu. Pridelo« valeč sme zadržati za potrebe družine, za sem» in za živinorejsko porabo naslednje najvišje količine, katere pa je treba tudi všteti v prijavoi 1. neposredni pridelovalec za sebe in za vsakega čiana družine, ki se pri njem vzdržuje 120 kj krompirja in 10 kg fižola: 2. posredni pridelovalen (to je tisti, ki ne dela sam osebno) za sebe ia za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje, 80 kg krompirja in 8 kg fižola; 3. za vsak' hektar zemlje, ki se posadi s krompirjem, 20 sto-tov krompirja, fižola pa 150 kg za hektar; zi vsako svinjo, določeno za pitanje, 1 stot krompirja, če prideluje koruzo, ali 2 stota, če ne prideluj® koruze. Prepovedan je prevoz kakršnekoli količin« krompirja ali fižola, če ga ne spremlja posebni prevoznica, ki jo izda Pokrajinski prehranjevalni zavod. Kršitelji teh določb se kaznujejo v denarju do 5.000 lir ali pa po teži dejanja z zaporom do dveh mesecev. Vselej pa se odredi zaplemb* blaga.
Prevoz mrličev. Brez posebne pooblastitvi Visokega komisarja je prevoz mrličev Ljubljanske pokrajine ali vanjo prepovedan. Pooblastitev se sme v prvem letu po smrti izdati samo, če s« je ugotovilo, da smrti niso povzročile koze, škrli-tinka, pegavica, davica ali druga nalezljiva tuii bolezen in da v času in na kraju smrti ni bilo epidemije kake bolezni. Po preteku enega leta. od smrti pa se sme dovoliti prevoz iz pokrajine ali v pokrajino tudi za trupla oseb, ki so umrle med epidemijo ali zaradi katere izmed gori navedenih bolezni. Prošnjo je za tak prevoz nasloviti zdravstvenemu odseku Visokega komisariata. Z& prevoz mrliča iz kake občine Ljubljanske pokrajine v drugo občino, pa veljajo dosedanji predpisi.
Odpad od vere zaradi ponovne ženitve. S. F, Zakonca sta se sodnijsko ločila, nakar je mož prestopil v staroka toliško vero in se ponovno poročit Zvedeli ste, da so bili taki zakoni neveljavni. Vprašate, ali bi v vašem primeru tudi lahko do« segli razveljavitev moževega drugega zakona. —< Predlagajte pri okrožnem sodišču, da se uvede postopek, da se možu drugi »zakon« proglasi za ne» veljavnega. Sodišč« bo po izvedenem postoku vsekakor to storilo.
Tudi na deželi se najemnina ne sme poviiatL K, Č. T. Vprašale, ali veljajo stanovanjske omejitve samo za mesto Ljubljano ali za celo Ljubljansko pokrajino. V hiši, ki leži zunaj Ljubljane imat« najemnika, ki vam plačuie tako nizko najemnino, da je komaj za davke. Ali je kljub SDremenjeniia razmeram ni mogoče povišati? — Stanovanjske omejitve, kakor tudi prepoved o povišanju najemnine, veljajo po vsej pokrajini, ne samo v Ljubljani. Zato najemnine ne boste smeli povišati.
IVI a II oglasnik
Pristojbina za male oglate te plaiuje naprej.
Smrekovo čreslo
lepo, edravo suho In Jožice kupi vsako količino usnjarna Lavrlč J,, et Vid pri Stični, Ljubljana.
OGLAŠUJ « Domoljubovem malem oglasniku I
Tovarna saharina na Bolgarskem
Bolgarska vlada je pred kratkim dovolila prodajo saharina in je obenem dovolila uporabo saharina za sladkanje limonade in alkoholnih pijač. Te dni bodo v bližjini Sofije pričeli graditi tovarno za izdelovanje saharina.
reklamacije ^ VrVvVVo^Uuha " '"ETE!™ 70 'V ?°'rise ln 5Pi5e 'P^™« »redništvo »Domoljuba«, nnročnfno, inserate in Izdajatelj drfireioiipT/ ' SeII"r1^!!nn{'> P° posel.nem c-nikn. - Telefon uredništva in u p r a v e , it «1-04. f	zunjaieij, ur. Oreaorij Pečjak, _ Urednik, Jože K oš i če k. - Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarji.