e URADNI LIST
LJUDSKE 8EPUBUKE SLOVENIJE
Leto XI
V LJUBLJANI, dne 9 septembra 1954
Številka 35
vsebina:
131.	Odločba o razglasitvi Kobilarne Lipica za finančno samostojen zavod.
132.	Odločba o prenehanju gospodarske ustanove »Kobilarne Turnišče — Pragersko.«
133.	Odločba o ustanovitvi 2rebčarne Pragersko.
134.	Odločba o ustanovitvi Kobilarne Turnišče pri Ptuju.
135.	Odločba o ustanovitvi Sadjarsko-vlnarske poskusne postaje Bresternica kot finančno samostojnega zavoda.
Odloki ljudskih odborov:
525.	Odlok o odpiranju in zapiranju obratov v glavnem mestu Ljubljana.
526.	Odlok o družbenem pianu okraja Kranj za leto 1954.
527.	Odlok o oblikovanju investicijskega sklada in o posojilnih pogojih za gospodarske investicije v mestni občini Maribor
528.	Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Murska Sobota.
529.	Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Ptuj.
530.	Odlok o obratovalnem času trgovskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic na območju mestne občine Trbovlje.
531.	Odlok o turistični taksi za osebe, ki se mudijo kot turisti na območju občine Dravograd.
532.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 3. volilni enoti občine Logatec.
131.
Na podlagi 2. in 10. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, štev. 51-426/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Sloveni je
ODLOČBO
o razglasitvi Kobilarne Lipica za finančno samostojen zavod
1
Kobilama Lipica, ki je bila z odločbo vlade LRS, št. 11-592/1-32 z dne 30. julija ustanovljena kot gospodarska ustanova s samostojnim finansiranjem, preide na poslovanje kot finančno samostojen zavod.
Sedež zavoda je v Lipici (okraj Sežana).
2
Naloga zavoda je vzreja plemenskih konj in vsa uatrezna kmetijska proizvodnja za dosego glavne delavnosti zavoda.
3
Zavod gospodari z vsem premoženjem, s katerim je doslej gospodaril, in ki leži v okraju Sežana. Od njegovega dosedanjega premoženja pa se izloči sporazumno z okrajnim ljudskim odborom Postojna v okraju Postojna ležeče premoženje (posestvo Prestranek), ki se izroči okrajnemu ljudskemu odboru Postojna.
Izločitev po prejšnjem odstavku izvede komisija, ki jo imenuje državni sekretar za gospodarstvo LRS.
4
Zavod ima tele sklade:
1.	sklad za nagrade,
2.	sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev ter za velika popravila,
3.	rezervni sklad.
5
Zavod upravlja upravni odbor. Upravni odbor a 5 članov.
Tretjino članov upravnega odbora voli delovni kolektiv izmed sebe, druge člane upravnega odbora pa imenuje izmed strokovnih uslužbencev zavoda in
drugih strokovnjakov organ, ki je pristojen za zadeve :m naloge zavoda.
Predstojnik zavoda je direktor. Direktorja imenuje organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda.
6
rlače uslužbencev se določi jo po predpisih o plačah uslužbence» državnih organov, plače delavcev pa s posebnimi predpisi, ki jih izda Izvršni svet LRS.
7
Za zadeve in‘naloge zavoda je pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LRS.
S
Ta odločba velja od i. julija 1954.
St. 985/2-54
Ljubljana, dne 27. avgusta 1954.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Podpredsednik:
Marijan Brecelj 1. r.
132.
Na podlagi 2., 48. in 49. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOČBO
o prenehanju gospodarske ustanove »Kobilarne Turnišče-Prugersko«
1
Kobilarna Turnišče-Pragersko, ki je bila ustanovljena z odločbo vlade LRS z dne 22. III. 1950, štev. S-zak 96 kot gospodarsko podjetje ter z odločbo vlade LRS z dne 30. VII. 1952, štev. S-zak II 592/1-52 razglašena za gospodarsko ustanovo, preneha.
2
Likvidacija se izvede na ta način, da se premoženje, s katerim je do ukinitve gospodarila Kobilarna Turnišče-Pragersko, razdeli v gospodarjenje med finančno samostojnima zavodoma Kobilarna v Turnišču pri Ptuju in Zrebčarna Pragersko.
Razdelitev premoženja po tej odloöbi izvrši posebna komisija, ki jo imenuje državni sekretar za gospodarstvo LRS.
3
Ta odločba velja takoj.
St. 986/2-54
Ljubljana, dne 27. avgusta 1954.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Podpredsednik:
Marijan Brecelj 1. r.
133.
Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, štev. 51/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOČBO
o ustanovitvi Žrebčarne Pragersko
1
Ustanovi se Žrebčarna Pragersko kot finančno samostojen zavod.
Sedež zavoda je v Pragerskem.
2
Zavod opravlja tele zadeve:
Nabavlja, vzdržuje in strokovno razporeja plemenske žrebce, licencira žrebce, vodi rodovnik plemenskih kobil in naraščaja, pospešuje konjerejo v Sloveniji ter opravlja kmetijsko proizvodnjo za izpolnitev glavne delavnosti zavoda.
3
Zavod gospodari s tistim delom premoženja bivše Kobilarne Turnišče-Pragersko, ki je določen po 2. točki odločbe o prenehanju Kobilarne Turifišče-Pra-gcrsko z dne 27. avgusta 1954, št. 986/2-54.
4
Zavod ima tele sklade:
1.	sklad za nagrade,
2.	sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev ter za velika popravila,
3.	rezervni sklad.
5
Zavod upravlja upravni odbor. Upravni odbor je sestavljen iz 5 članov.
Dva člana upravnega odbora voli delovni kolektiv zavoda, tri člane pa imenuje izmed strokovnih uslužbencev zavoda in zunanjih strokovnjakov organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda.
Predstojnik zavoda je direktor, ki ga imenuje organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda.
6
Plače uslužbencev se določijo po predpisih o plačah uslužbencev državnih organov, plače delavcev pa po predpisih, ki jih izda Izvršni svet LRS.
7
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LRS.
8
Ta odločba velja od 1. julija 1954.
St. 986/4-54
Ljubljana, dne 27. avgusta 1954.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Podpredsednik:
Marijan Brecelj 1. r.
134.
Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, štev. 51-426/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOČBO
o ustanovitvi Kobilarne Turnišče pri Ptuju
1 •
Ustanovi se Kobilarna Turnišče pri Ptuju kot finančno samostojen zavod.
Sedež zavoda je v Turnišču pri Ptuju.
2
Zavod opravlja tele zadeve:
Vzreja toplokrvne konje kasače v tipu gospodarskega in športnega konja za potrebe rejskih območij tega tipa ter proizvaja kmetijske pridelke za dosego glavne delavnosti zavoda.
3
Zavod gospodari s tistim delom premoženja bivše Kobilarne Turnišče-Pragersko, ki je določen po 2. točki odločbe o prenehanju Kobilarne Turnišče-Pragersko z dne 27. avgusta 1954, št. 986/2-54.
4
Zavod ima tele sklade:
1.	sklad za nagrade,
2.	sklad za nadomestitev in^ dopolnitev osnovnih sredstev ter za velika popravila,
3.	rezervni sklad.
5
Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje 5 članov.
Dva člana upravnega odbora voli delovni kolektiv zavoda izmed sebe, tri člane upravnega odbora pa imenuje izmed strokovnih uslužbencev zavoda in zunanjih strokovnjakov organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda.
Predstojnik zavoda je direktor, ki ga imenuje organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda.
6
Plače uslužbencev se določijo po predpisih o plačah uslužbencev državnih organov, plače delavcev pa s predpisi, ki jih izda Izvršni svet LRS.
7
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LRS.
8
Ta odločba velja od L julija 1954.
Št. 986/3-54
Ljubljana, dne 27. avgusta 1954.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Podpredsednik:
Marijan Brecelj 1. r.
135.
Na podlagi 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni Üst FLRJ, št. 51/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOČBO
o ustanovitvi Sad jursko-vinarske poskusne postaje Bresternica kot finančno samostojnega zavoda
1
Ustanovi se S ad ja r s ko- v i n a rsk a poskusna postaja Bresternica pri Inštitutu za sadjarstvo in vinarstvo fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo Univerze v Ljubljani kot finančno somostojen zavod.
Sedež zavoda je v Bresternici.
2
Zavod služi za namene Inštituta za sadjarstvo in vinarstvo in vodi in upravlja vzorno sadjarsko in vinogradniško posestvo ter poskusno drevesnico in trsnico.
3
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ho dodeljeno od okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica.
4
Zavod ima tele sklade:
sklad za nagrade delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade),
sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev).
5
Zavod vodi upravnik, ki ga imenuje Svet za prosveto in kulturo LRS.
6
Plače uslužbencev se določajo po predpisih temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov in uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno znanstveni službi, pri čemer se jim ne dajejo nazivi upravnih uslužbencev.
Plače delavcev se določijo po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih in zavodih.
7
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za prosveto in kulturo LRS.
8	■
Ta odločba velja od 1. januarja 1954.
St. 894/5-54
Ljubljana, dne 1. septembra 1954.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republik» Slovenije
Podpre dsednik:
Marijan Brecelj 1. r.
Odloki ljudskih odborov
*25.
Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljublljane je na podlagi 23. in 118. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) v zvezi s 66. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56-483/53), 48. členom uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) in 25. členom uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5-48/54) ter 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) na XVIII. seji mestnega zbora im XVI. seji zbora proizvajalcev z dne 28. maja 1954 sprejel
ODLOK
o odpiranju in zapiranju obratov
1.	člen
Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane predpisuje s tem odlokom:
1.	najkrajši poslovni čas za trgovine, lekarne, obrtne delavnice in druge gospodarske organizacije, ki poslujejo s strankami;
2.	najdaljši poslovni čas, do katerega smejo biti posamezna gostinska podjetja in gostišča odprta.
V tem predpisanem najkrajšem oziroma najdaljšem dopustnem času morajo biti obrati odprti za stranke.
Vsaka sprememba ali prestavitev predpisanega obratovalnega časa je nedopustna.
Določbe tega odloka ne veljajo za tiste obrate, za katere veljajo posebni predpisi o obratovalnem
času.
2.	člen
Tajništvo za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane sme v izjemnih primerih — zaradi adaptacije, inventure in podobno, če je to nujno potrebno, dovoliti, da se obrat zapre med obratovalnim časom.
Tajništvo za notranje zadeve mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane lahko v izjemnih primerih dovoli gostinskim obratom podaljšanje obratovalnega časa proti plačilu predpisane takse po odloku mestnega ljudskega odbora o uvedbi mestnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 35-417/53).
3.	člen
Ce je predpisano, da mora biti ob določenem času odprtih samo nekaj obratov, pa ti obrati niso določeni s tem odlokom, določi take obrate pristojna zbornica. Razpored določi pristojna zbornica tako, da se obrati izmenjavajo im tako, da so odprti obrati enakomerno razdeljeni po mestu.
4.	člen
Obratovalni čas je različen pozimi in poleti. Zimski Čas traja od 1. oktobra do 30. aprila.
5.	člen
Obrati morajo biti odprti dopoldne in popoldne Ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih, ponoči in v opoldanskem odmoru so obrati načeloma zaprti. Izjeme od 1. odstavka določajo 6., 7. in 8. člen tega odloka.
Kot nočni čas se računa čas od 22. do 5. ure, opoldanski pa vsaj čaw od 12. do 14. ure.
Trgovine smejo biti odprte preko predpisanega najkrajšega poslovnega časa, če tako sklene delovni kolektiv.
6.	člen
Vse dni morajo biti podnevi in ponoči nepretrgoma odprti:
1.	hoteli in prenočišča,
2.	centralna lekarna, Tromostovje, Ljubljana,
3.	restavracija na železniški postaji Ljubljana,
4.	ena trgovina bencina, avtomehanična delavnica, vodno inštalacijska delavnica, elektro-inštalacijska delavnica in plinsko-inštalacijska delavnica.
Obrate pod 4. točko določi pristojna zbornica.
7.	člen
Ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih morajo biti odprte:
t. dopoldne: mlekarne, potovalne pisarne, nekatere trgovine sadja in -zelenjave, nekatere prodajalne kruha in nekatere trafike.
2. ves dan: vsi gostinski obrati razen bifejev.
8.	člen
V opoldanskem odmoru morajo biti odprti vsi gostinski obrati ter nekatere trgovine sadja in zelenjavo, kruha, bencina, trafike in brivnice.
Potovalne pisarne morajo ob opoldanskem času uvesti obvezno dežurno službo.
9.	člen
Obratovalni čas delavskih restavracij in gostišč zaprtega tipa gospodarskih orgnizacij, uradov in ustanov določajo ti organi sami v okviru teh predpisov.
10.	člen
Ce so v istem prostoru ali prostorih, ki so med seboj zvezani, različni obrati, velja za vse isti obratovalni čas, ki velja za glavni obrat.
Ta odločba ne velja za gostišča.
11.	člen
Obratovalni čas mora biti vidno objavljen.
Ce je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti i vidnem mestu v obratu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka in datum odobritve.
12.	člen
I. Trgovine
morajo biti odprte:
			Oh nedeljah in drugih dela prostih		
Trgovine	Ob delavnikih pozimi	poleti		pozimi	dnevih:	poleti
a) živil in delikatese od ponedeljka		7,30—12,30			
do petka	8,00—12,00			zaprto	
	15,00—18,30	17,00—19,30			
ob sobotah:	8,00—13,00	7,30—12,30			
b) svežega mesa	7,00—11,00	6,00-11,00			6 10
	15,00—18,00	17,00—19,00			
c) kruha, mleka	5,30—10,30	5.30—10,30			
	16,00—18,00	17,00—19,00	7—11		6—10
mlečne restavracije in nekatere trgovine kruha	6,00—18,00	5,30—19,00			
					trgih
č) sadja in zelenjave	7,30—12,00	6,30—12,00	nekatere stojnice na		
	15,00—18,00	17,00—19,00	8—11		7—11
nekatere stojnice na trgih	7.00—18,00	6,00—19,00			
d) goriv in maziv od ponedeljka					
do petka	8,00—12,00	7,30—12,30			
	15,00—18,00	17,00—19,30			
ob sobotah:	8,00—13,00	7,30—12,30		ena	
	nekatere				
	8,00—18,00	7,30-19,30			i
	7,30—12,00	6,30—12,00			
	15,00—18,00	17,00—19,00			
e) trafike	nekatere			nekatere	
	6,00- 20,00	6,00—20,00	8—12		7—11 ,
f) druge trgovine		7,30—12,30			
od ponedeljka do petka	8,00—12,00				
	15,00—18,30	17,00—19,30			
ob sobotah	8,00—13,00	7,30—12,30		zaprto	
Ob državnih praznikih in na Novo leto ter ob drugih dela prostih dnevih lahko tajništvo za gospodarstvo določi krajši ali daljši obratovalni čas.
Določbe pod točkami a) do f) tega člena ne veljajo za trgovska podjetja na debelo in skladišča; le ta uravnavajo delovni čas po potrebi strank.
Za trgovine pod točkami a), b) in f) velja sobotni popoldan kot dela prost dan, druge trgovine pa si lahko uredijo poslovanje interno tako, da svojim uslužbencem zagotovijo en popoldan v tednu kot dela prost dan.
II. Lekarne
Lekarne, razen Centralne lekarne na Tromostovju, ki je odprta nepretrgoma podnevi in ponoči, so odprte ob delavnikih pozimi od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, poleti pa od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. Svet za zdravstvo MLO Ljubljana pa lahko v okviru tega predpisanega minimalnega obratovalnega časa predpiše za posamezne lekarne krajevnim prilikam in potrebam ustrezajoči obratovalni čas.
Kmetijske apoteke morajo biti odprte samo ob delavnikih, in sicer nepretrgoma od 7. do 14. ure.
III,	Potovalne pisarne
Potovalne pisarne morajo biti odprte ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, poleti od 7. do 12. in od 15. do 19. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih pa od 7. do 11. ure.
Glede opoldanskega časa veljajo določbe 2. odstavka 8. člena tega odloka.
IV.	Obrtne delavnice
Obrtne delavnice, ki poslujejo s strankami, morajo biti odprte poleti od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, pozimi pa od 7.30 do 12.30 ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 6. do 14. ure.
Tajništvo za gospodarstvo lahko določi na predlog Obrtne zbornice za glavno mesto Ljubljana za posamezne obrtne stroke nedeljen obratovalni čas od 6. do
14. ure.
Brivske, frizerske in manikerske delavnice morajo biti odprte od 7.30 do 12. in 15. do 18.30 ure pozimi in od 7.30 do 12. in 15.30 do 19. ure poleti.
Nekatere takšne delavnice morajo biti odprte nepretrgoma od 6. do 21. ure. Te delavnice določi tajništvo za gospodarstvo na predlog Obrtne zbornice za glavno mesto Ljubljana.
Obrtne delavnice smejo biti odprte izven predpisanega obratovalnega časa, če sklene tako delovni kolektiv obrtnega podjetja.
V.	Gostinski obrati
Gostinski obrati smejo biti odprti ob delavnikih in ob nedeljah ter dela prostih dnevih takole:
a)	za hotele in prenočišča veljajo določbe 6. člena tega odloka;
b)	restavracije do 24. ure;
c)	kavarne od 6. do 1. ure po polnoči; poleti so kavarne lahko odprte do 2. ure po polnoči;
č) gostilne, pozimi do 23. ure, poleti do 24. ure;
d)	bifeji, ob delavnikih do 21. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih od 7. do 14. ure.
Restavracije, gostilne in bifeji se ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj, morajo pa se odpreti najpozneje ob 7. uri;
e)	slaščičarne gostinske narave smejo biti odprte ob delavnikih od 8. do 13. ure in od 14. do 20. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih od 8.'do 13. ure.
Druge slaščičarne so odprte tako kot trgovine živil z izjemo, da so odprte ob sobotah popoldne;
f)	delavske restavracije in gostišča zaprtega tipa smejo biti odprte največ od 12. do 21. ure, restavracij, ki dajejo zajtrk pa še od 5. do 8. ure;
g)	bari in drugi nočni lokali od 22. do 4. ure zjuraj.
1.	Podaljšanje obratovalnega časa za posamezne dneve oziroma prireditve v gostinskih obratih izven predpisanega obratovalnega časa odobri po 2. členu tega odloka tajništvo za notranje zadeve MLO v Ljubljani.
2.	Za sezonske gostinske obrate v začasnih paviljonih se določi obratovalni čas ob izdaji dovoljenja za opravljanje gostinskih storitev.
3.	Za dneve pred priznanimi državnimi prazniki, ob posebnih množičnih prireditvah, festivalih in podobno določi obratovalni čas tajništvo za gospodarstvo MLO na predlog prireditelja ali Gostinske zbornice za glavno mesto Ljubljana.
Predlog mora biti predložen tajnitšvu za gospodarstvo MLO najmanj 3 dni pred nastopom primera.
4.	Najpozneje pol ure pred uro, določeno za zapiranje gostinskih obratov, se ne smejo več izdajati pijače in hrana.
13.	člen
Kršitve predpisov tega odloka so prekrški in se odgovorni uslužbenec kaznuje z denarno kaznijo:
1.	do 5000 din se kaznuje, kdor nima odprtega obrata za stranke ves predpisani obratovalni čas;
2.	do 10.000 din, toda najmanj 2000 din se kaznuje, kdor ima obrat odprt izven predpisanega obratovalnega časa, ne da bi zato imel dovoljenje;
3.	do 5000 din, toda najmanj 1000 din se kaznuje, kdor nima odprtega obrata v času, odrejenem po 3., 6., 7. in 8. členu tega odloka;
4.	do 2000 din se kaznuje, kdor nima objavljenega obratovalnega časa na vhodu v obrat.
14.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
S tem dnem preneha veljavnost odloka MLO o odpiranju in zapiranju obratov im odredbe o izvajanju tega odloka (Uradni vestnik MLO, št. 2 z dne 12. V. 1952).
Tajn št. 689/1-54
Ljubljana, dne 28. maja 1954.
Predsednik MLO:
Dr. Marijan Dermastia 1. r.
526.
Okrajni ljudski odbor Kranj je na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih na seji obeh zborov dne 14. maja 1954 sprejel
ODLOK
o družbenem planu okraja Kranj za leto 1954 1. člen
Sprejme se družbeni plan okraja Kranj za leto 1954, ki se glasi:
Prvi del
PREGLED RAZVOJA GOSPODARSTVA OKRAJA KRANJ V LETU 1953
Gospodarska delavnost v okraju Kranj kaže za preteklo leto iste značilnosti kakor razvoj gospodarstva v celi LR Sloveniji:
porast industrijske proizvodnje,
porast izvoza industrijskih izdelkov,
povečanje obsega investicijske graditve.
V preteklem letu doseženi gospodarski napredek je odraz povečane iniciative, ki so jo pokazali delovni kolektivi pod vplivom izboljšanega sistema delavskega samoupravljanja in večje materialne zainteresiranosti delavcev in nameščencev.
Na posameznih gospodarskih področjih okraja so bili v letu 1953 doseženi naslednji uspehi:
1
Industrija
a)	Povečanje industrijske proizvodnje
Po količini se je obseg industrijske proizvodnje v letu 1953 nasproti letu 1952 povečal za 18%, obenem pa se je izpopolnil asortiment proizvodnje in izboljševala kakovost izdelkov.
Razvoj industrijske proizvodnje je po posameznih strokah naslednji:
S t roka	Indeks 1952-100
111 Proizvodnja električne energije	101
117 Kovinska industrija	112
119 Elektroindustrija	154
120 Kemična industrija	147
121 Industrija gradbenega materiala	119
122 Lesna industrija	87
123 Papirna industrija	113
124 Tekstilna industrija	124
125 Industrija usnja in obutve	93
126 Industrija gume	109
127 Živilska industrija	116
128 Grafična industrija	131
Industrija skupaj	118
Nizka indeksna številka za lesno industrijo izvira te tega, ker se je proizvodnja rezanega lesa, name-njenega za prodajo, pod vplivom uvedenih omejitev poseka občutno zmanjšala. Pri industriji usnja in obutve je proizvodnja nazadovala zaradi poslabšanja tržnih razmer. Za gospodarstvo okraja je najbolj značilen velik napredek elektroindustrije, ki je proizvodnjo razširila na številne nove asortimente, nadalje
porast v tekstilni industriji, ki je izkoristila povečane možnosti izvoza ter povečala proizvodnjo v predilnicah za 21%, v tkalnicah pa za več kot 25%.
Porast industrijske proizvodnje v letu 1953 je bil omogočen:
z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet;
s povečanjem števila zaposlenih: v letu 1953 se je nanovo vključilo v industrijo 834 delavcev;
s povečanjem storilnosti dela. Po izračunu medsebojnega razmerja med indeksom proizvodnje in indeksom števila delavcev, zaposlenih v industriji, je storilnost dela v povprečju narastla za 9%. Dejansko pa je storilnost dela še bolj narastla, če se upošteva, da gre del povečanega staleža delovne sile na račun izboljšane kakovosti izdelkov in izpopolnitve asortimenta proizvodnje. Storilnost dela je najbolj narasla v elektroindustriji zaradi povečanega uvajanja serijske proizvodnje in pa v tekstilni industriji, ki je s povečanjem staleža delovne sile za 17% dosegla 24-od-stotno povečanje proizvodnje.
b)	Izvoz
Celoten izvoz v letu 1953 izkazuje znatno povečanje in pomeni bistveno spremembo nasproti letu 1952. Medtem ko je v letu 1952 v izvozu gospodarskih organizacij prevladoval z 55% izvoz rezanega lesa in lesnoindustrijskih proizvodov, se je njegova udeležba pri skupnem izvozu za leto 1953 znižala na 12,7%. Ta izpad je v celoti nadomestil izvoz industrijskih izdelkov, ki se je povečal za 767 odstotkov v primeri z letom 1952.
Primerjalni pregled izvoza v letih 1952 in 1953 je izračunan na bazi 600 din za USA $.
Povečanje oziroma zmanjšanje izvoza je znašalo:
(v 000 din)
Industrijski izdelki	+	1,526.341	din	ali	za	767,0%
Rezani les	—	49.889	din	ali	za	29,0%
Gozdarstvo	—	655	din	ali	za	3,5%
Celotni izvoz	+	1,475.797	din	ali	za	460,0%
Pri izvozu v letu 1952 je bilo udeleženih samo 10 podjetij, in sicer:
»Iskra«, Kranj, Tovarna furnirja, Bodovlje, LIP Kranj, KZ Čelnica, »Galanterija«, Tržič, »Tiskanina«, Kranj, Tovarna klobukov, S-kofja Loka, »Alpina«, Žiri, Trgovsko podjetje OZZ Kranj, medtem ko so v letu 1953 začeli izvažati še: Tovarna kos in srpov, Tržič, Tovarna lesenih žebljev, Tržič, »Inteks«, Kranj, IBI Kranj, Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič, »Standard«, Kranj, »Runo«, Tržič, »Planika«, Kranj, »Triglav«, Tržič in Gozdno gospodarstvo Kranj.
Najvišji vzpon je bil dosežen pri tovarni »Iskra«, Kranj, predvsem pri prodaji kinoprojektorjev, in pri tekstilni industriji, ki je izvozila v letu 1952 1,514.188 tekočih m, v letu 1953 pa 9,982.812 tekočih m tkanin.
in sicer:	1952	1933
	t/m	t/m
»Inteks«, Kranj	—	847.192
FBI Kranj	—	141.753
»Tiskanina«, Kranj	1,514.188	8,883.147
BPT Tržič	--	110.720
Izvoz podjetij z območja 0L0 Kranj je bil takole realiziran:
Izvozna področja	1952		1953	
	znesek	%	znesek	%
evropske države	159.296	39	477.722	25
azijske države	237.243	58	1,323.288	70
Afrika	12.866	3	46.977	3
Amerika	—	—	37.203	2
Skupaj	409.405	100	1,885.190	100
Pri vrednosti izvoza v letu 1953 je udeležena Turčija z 1.159.145.000 din. kar pomeni 61% celotnega izvoza.
Povečanje izvoza v industriji je omogočil nemoten uvoz osnovnih surovin in pomožnega materiala, ki je vplival na povečano izrabo zmogljivosti in na večjo zaposlenost.
Struktura izvoza se je v letu 1953 bistveno izboljšala in je glede na panoge in stroke bila dosežena
udeležba v odstotkih
Stroka Panoga	od izvoza od skup.
industrije izvoza
		1952	1953	1952	1953
117	Kovinska		1		
119	Elektroindustrija	1,1	4,8		
122	Lesna industrija	19,9	6,4		
123	Industrija papirja	0,6	0,7		
124	Tekstilna industrija	77,2	85,2		
125	Industr. usnja in obutve	1,2	1,9		
	Industrija skupaj	100	100	57	93,8
	rezani les			41	5,8
	gozdarstvo			2	0,4
	Izvoz skupaj			100	100
Povečanje količine drugih rastlinskih pridelkov ni moglo imeti odločujočega vpliva na povečanje narodnega dohodka.
Mehanizacija v kmetijstvu se je v letu 1952 povečala za 220 raznih kmetijskih strojev v vrednosti 19,244.704 din, v letu 1953 pa za 410 kmetijskih strojev v vrednosti 37,500.000 din.
Regres, ki ga je dala država za nakup teh kmetijskih strojev, je znašal v letu 1952 18,553.147 din, leta 1953 pa 29,722.000 dim ali 24% več. Za gorivo, ki je bilo porabljeno za pogon kmetijskih strojev je znašal regres 3,201.748 din.
Umetnih gnojil je bilo v letu 1953 porabljenih za 206% več kot leta 1952 in približno 5-krat več kot pred vojno.
Investicije v kmetijstvu so bile v letu 1952 realizirane v višini 59,822.000 din, kar pomeni 10,5% od celotnih investicij v okraju. Leta 1953 so znašale 73,300.000 din oziroma 8% od celotnih okrajnih investicij. Investicije so bile v obeh letih izvedene v glavnem iz lastnih sredstev kmetijskih zadrug im so služile za nabavo poljedelskih strojev, za melioracije in za graditev zadružnih domov.
Kmetijska posestva socialističnega sektorja:
V okraju je 35 posestev socialističnega sektorja s skupno 900 ha kmetijske površine. Vse doslej je bilo za njihov napredek premalo storjenega. Gospodarstvo na teh posestvih se zaradi nepravilnega sistema upravljanja ter zaradi razdrobljenosti zemljišč im nepopolne mehanizacije ni moglo razvijati v smeri večje proizvodnosti.
Pri neurejenem pravnem stanju osnovnih sredstev in zaradi pomanjkljive knjigovodske evidence je izostala tudi vsaka kontrola gospodarskega računa ter so vsa posestva poslovala kot nekake ustanove s samostojnim finansiranjem. Ker je bilo mnogo primerov nerentabilnosti, so bile nekatere ekonomije le breme ljudskih odborov in kmetijskih zadrug, ki jim zato niso posvečale dovolj pozornosti.
3
2
Kmetijstvo
Primerjava doseženega narodnega dohodka nam da tole sliko:
Gozdarstvo
Na področju gozdarstva so bili v letu 1953 storjeni tile ukrepi:
a)	Obnova in gojitev gozdov v državnem in nedržavnem sektorju.
(v 000 din)
Sektor	1952	1953 Indeks
1952 ■= 100
državni	13,305	11,709	85
zadružni	23,139	20,362	87
privatni (vštevši dohodek od lesa)	985.000	873.000	89
Skupaj	1,021.444	905.071	89
Narodni dohodek v letu		1953 se je	zmanjšal
zaradi znižanja cen kmetijskih pridelkov v drugi polovici lanskega leta. To velja posebno še za krompir, katerega pridelek se je znižal tudi količinsko od 370.000 q v letu 1952 na 297.000 q v letu 1953.
Prav tako je zaradi slane zaostal pridelek sadja za povrečjem zadnjih let.
Zaradi dveh zaporednih sušnih let pred letom 1953 je nazadovalo številčno stanje živine pod predvojno stanje. B-oljši pridelek krme v letu 1953 bo vplival na prirastek živine šele v letošnjem letu.
Vrsta dela	Enota mere	1952	Izvršeno 1953 Indeks 1952 ~ 100	
nove pogozditve	ha	92	153	166
spopolnitve	ha	82	254	310
pridobivanje gozdnega				
semenja	kg	364	8613	2366
poraba gozdnih				
sadik (v 000)	kosov	560	575	103
gojitev kultur	ha	158	354	224
melioracije	ha	21	174	828
Pri obnavljanju gozdov		so bili v letu		i 1953 do-
seženi večji uspehi predvsem zaradi izdatnejših sred-				
štev gozdnega sklada in ker		so bili ustvarjeni pogoji		
za izboljšanje organizacije gozdarske službe na terenu.
b) Da bi se ustvarila podlaga za načrtno gospodarstvo z gozdovi in ugotovilo dejansko stanje lesnih zalog in prirastka v gozdovih, se je v državnih gozdovih taksacija pričela že v letu 1952.
V nedržavnih gozdovih je bila leta 1953 opravljena taiksacija samo v občini Železniki za k. o. Dražgoše na površini 1312 ha in na celem območju občine Naklo za 2016 ha gozdne površine.
c)	Da se zagotovi potrebna količina gozdnih sadik, ki ustrezajo podnebnim in rastiščnim pogojem, so bile v letu 1953 na novo osnovane gozdne drevesnice na Češnjici za Selško dolino, v Hotavljah za Poljansko dolino, v Olševku za ravninski del otkraja, v Srednji vasi pri Šenčurju začasna drevesnica za vzgojo listavcev in v Ravnah na Šenturški gori kot višinska drevesnica.
č) Sečnje v gozdovih so bile v 1. 1953 omejevane, ker je zmanjševanje poseka poleg gozdnih gojitvenih del najpomembnejši ukrep za zboljšanje gospodarskega stanja gozdov. Zaradi uravnovešenja sečnje s prirastkom lesa so se predpisi o obveznem odkazo-vanju izvajali z zaostritvijo in načeloma dovoljevale le tiste sečnje, ki so iz gozdnogojitvenih ozirov dopustne:
Dinamika sečenj v okraju Kranj za pretekla leta je v nedržavnem sektorju naslednja:
Leto	1948	1949	1950
Izvršene sečnje			
iglavcev in listavcev v m3	66.350	195.860	151.530
Leto	1951	1952	1953
Izvršene sečnje			
iglavcev in listavcev v m3	50.046	46.000	41.216
K temu je treba prišteti še lastno porabo, ki znaša letno 50—60.000 m3.
d)	V letu 1953 se je iz prejšnjega gozdnega gospodarstva za celo Gorenjsko izločilo samostojno Gozdno gospodarstvo Kranj, ki opravlja posle gospodarjenja v gozdovih splošnega ljudskega premoženja.
e)	Rezanje lesa za trgovske namene na žagah veneciankah se je v letu 1953 omejilo. Od 109 žag samic je bilo izločenih iz obratovanja 76 žag.
Žagarskih kapacitet je v okraju glede na surovinsko zaledje še vedno 60% preveč.
4
Investicijska delavnost
Obseg investicij po vrednosti v letu 1953 je v primeri z letom 1952 narastel za 122%. Fizični porast investicij je nekoliko manjši zaradi zvišanja cen investicijskemu materialu v letu 1953.
a)	Investicije v gospodarstvu
Sredstva za finansiranje investicij v gospodarstvu na območju okraja sb se formirala iz tehle virov:
(v 000 din)			Udeležba		In-
			sredstev		deks
	1952	1953	;952	1953	1952
			%	%	- 100
1.	Iz amortizacije 2.	Iz lastnih skla-	233.603	384.409	41	42	164
dov podjetij 3. Iz zveznih in	176.733	446.017	31	49	252
republiških sredstev					
za investicije 4. Iz sredstev za	158.872	85.130	28	9	54
zavarovanje	13	557	—	—	—
Skupaj	569.221	916.113	100	100	161
Od skupno ustvarjenih sredstev za gospodarske investicije so posamezne gopodarske panoge udeležene pri inveticijah takole:
Panoga	1952 znesek	%		1953 znesek	%		Indeks 1952 = 100
1. Industrija	457.046	80,3	657.439	71,8	144
2. Kmetijstvo	59.822	10,5	73.300	8,0	123
3. Gozdarstvo	—	—	18.554	2,0		
4. Gradbeništvo	28.388	5,0	46.113	5,0	162
5. Promet	2.193	0,4	9.537	1,0	435
6. Trgovina	8.749	1,5	56.569	6,2	647
7. Gostinstvo	3.323	0,6	20.677	2,3	622
8. Obrt	9.700	1.7	33.924	3,7	350
Skupaj	569.221	100	916.113	100	161
b)	Negospodarske (proračunske) investicije
Ljudski odbori so iz proračunskih sredstev investirali za posamezne namene tale sredstva:
Indeks
Panoga	1952 znesek	%		1953 znesek	%		1952 = 100
1. Elektrifikacija	6.287	5,2	70.663	11,5	1124
2. Ceste	3.400	2,8	104.762	17,1	3081
3. Stanovanjska					
in komunalna					
delavnost	50.459	41,9	256.093	41,8	5075
4. Kulturno-					
prosvetna					
delavnost	38.801	32,2	90.049	14,7	232
5. Zdravstvo	12.726	10,6	29.124	4,8	229
6. Druga					
delavnost	8.857	7,3	62.083	10,1	701
Skupaj	120.530	100	612.774	100	508
Skupne investicije (gospodarske in				proračunske)	
v letu 1953 znašajo 1528		milijonov din		nasproti 689	
milijonom v letu	1952 e’	' 222%.			
Od skupnih	investicij odpade za			stanovanjsko	
izgradnjo v letu	1952 14%, v		letu 1953	pa 21%.	
Od tega so i	nvestirali:				
	1952		1953		Indeks
gospodarske				1952 = 100	
orglanizacije	68.224		149.635		219
ljudski odbori	28.730		166.861		581
skupaj	96.954		516.496		326
V skupnih investicijah za			stanovanjsko izgradnjo		
niso vključena sredstva :		za zasebnike (delavce in na-			
meščence), ki jih je podeljevala Narodna					banka iz
republiških oziroma zveznih			kreditov,	in sicer:	
(v tisočih din)					
	*		1952		1953
Odobreni krediti	16.384	23,898
Izrabljeni krediti	1,512	31.077
Podatki za stanovanjsko izgradnjo, finansirano od gospodarskih organizacij, so nepopolni, ker so zajete samo nove gradnje in nabava nove opreme, niso pa zajeta velika popravila obstoječega stanovanjskega sklada.
5
Denarni promet in kupna moč prebivalstva
Po podružnicah Narodne banike je bil v letih 1952 in 1953 realiziran tale denarni promet:
(v milijonih din)	1952	1953	Indeks 1952 = 100
a) Izdatki prebivalstva Iztržek trgovine	2519	3110	123 .
Iztržek gostinstva	341	437	128
1. Blagovni promet	2860	3547	124
„ 2. Neblagovni izdatki	673	882	131
Izdatki skupaj	3533	4429	125
b) dohodki prebivalstva Plače	2034	2513	114
Pokojnine	678	1023	151
Odkupi kmetijskih pridelkov in lesa	650	884	136
Dohodki od raznih storitev	427	683	160
Dohodki skupaj	3789	4903	129
Glavna karakteristika povečanega blagovnega prometa je večja poraba živil za ca 17%, pri porabi industrijskih predmetov pa je zaznamovan povečan nakup tekstilnega blaga (znižanje cen) ter večja poraba umetnih gnojil in nakup kmetijskih strojev (ugodnost regresa, ki ga daje država). Povečanje iz-trž.ka v gostinstvu je posledica zvišanih cen alkoholnih pijač.
Na povečanje neblagovnih izdatkov prebivalstva je vplivalo boljše vplačevanje davkov in zvišanje cen za razne komunalne storitve v mestnih občinah.
Povečanje izplačanih plač je v sorazmerju s povečanim številom zaposlene delovne sile, razen tega so dospele v plačilo tudi presežne plače iz leta 1932.
Zvišane pokojnine so posledica opravljenih prevedb upokojencev.
Na zvišanje vrednosti odkupov v letu 1953 je vplivala predvsem konjunktura in pa zvišane cene na tržišču lesa kakor tudi ugodna prodaja zalog krompirja iz letine 1952.
Zvišanje dohodkov prebivalstva od raznih storitev je posledica živahnejše obrtne delavnosti v letu 1933 v zvezi z razširjeno gradbeno delavnostjo; v zadnjem četrtletju je nastal tudi dvig hranilnih izplačil nad vplačili.
(v milijonih din)
Kupna moč prebivalstva	Indeks
1952	1953	1952 = 100
a)	denarni dohodki	3789	4903	129
b)	neblagovni izdatki	673	882	131
Kupna moč	3116	4021	129
V okrajnem merilu kupna moč prebivalstva ni bila izkoriščena za
256 milijonov din v letu 1932 ter
474 milijonov din v letu 1953.
'Vsekakor je precejšen del odliva povzročilo zadrževanje gotovine pri kmetih, določen del pa tudi pri delavcih in nameščencih na podeželju, ki hranijo presežne zaslužke za graditev stanovanjskih hišic.
Odliv gotovine	(v milijonih din)
(emisijski efekt)	Indeks
1952	1953	1952 = 100
a)	skupni denarni	dohodki	3789	4903	129
b)	skupni denarni	izdatki	3533	4429	125
Odliv gotovine	256	474	185
Evidentiranje odliva gotovine v merilu okraja je nepopolno, ker se del gotovine odteka tudi na tržišča izven okraja. Enako ni mogoče zajeti priliva gotovine iz drugih okrajev niti ne vseh drugih medsebojnih denarnih razmerij izven poslovanja Narodne banke.	>
Drugi del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V OKRAJU KRANJ V LETU 1934
1
Industrija
Za leto 1934 se v primeri z letom 1953 predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 11,5%. To povečanje bo doseženo:
z boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti; s pričetkom obratovanja novih zmogljivosti v podjetju »Tiskanina« (montaža novega sušilno-razpe-njalnega stroja in fotogravure), v Tovarni gumijevih izdelkov »Sava« in Pilami »Triglav«, Tržič;
z racionalizacijo proizvodnje v tovarnah »Inteks« in »Sava« v zvezi s preselitvijo bivšega obrata Tek-stiltndus ter v tovarni obutve »Planika« zaradi normalizacije proizvodnje;
s povečanjem izvoza industrijskih izdelkov, ki bo omogočil boljšo preskrbo industrije z uvoznimi surovinami.
Po posameznih industrijskih strokah se predvideva naslednje povečanje fizičnega obsega proizvodnje:
Indeks
Stroka	1953 = 100
111 Proizvodnja električne energije	100
117 Kovinska industrija	145
119 Elektroindustrija	118
120 Kemična industrija	100
121 Industrija gradbenega materiala	149
122 Lesna industrija	98
123 Papirna industrija	79
124 Tekstilna industrija	111
125 Industrija usnja in obutve	113
126 Industrija gume	110
127 Živilska industrija	110
128 Grafična imdustrijf	106
Industrija skupaj	111,5
Glede na povečanje industrijske proizvodnje se predvideva, da se bo število zaposlenih nasproti povprečnemu staležu v letu 1953 povečalo za 1.077 oziroma za 9%. Ce upoštevamo pri primerjavi indeks predvidenega povečanja proizvodnje, se bo storilnost dela v letu 1954 povečala za 2,5%.
Za leto 1954 se predvideva povečanje izvoza industrijskih izdelkov za 227% nasproti izvozu, doseženemu v letu 1933.
Da bi se predvideno povečanje proizvodnje tudi zares doseglo, bodo potrebni povečani napori delovnik kolektivov za čimvečjo izrabo zmogljivosti, za nadaljnje povečanje storilnosti dela, za izboljšanje kakovosti izdelkov in za prilagoditev asortimenta proizvodnje potrebam domačega in zunanjega trga.
Po posameznih strokah je predvideni razvoj industrijske proizvodnje v letu 1954 naslednji:
a)	V elektrogospodarstvu se predvideva isti obseg proizvodnje kakor v letu 1953. Glede na znaten primanjkljaj električne energije, do katerega pride vsako leto v zimskih mesecih in ki povzroča zastoje v proizvajalnih podjetij, je zaradi omejitve takih motenj potrebno:
da si podjetja, ki razpolagajo z lastnimi termoelektrarnami, zagotovijo že med letom zadostne količine premoga za nemoteno obratovanje v času zmanjšanega- obratovanja hidroelektrarn.
b)	V kovinski industriji se predvideva povečanje proizvodnje za 45%. Povečanje planirajo vsa podjetja. V Pilami »Triglav« je planirano 67%-no povečanje, ki pa je vezano na pogoj, da bodo pravočasno dodeljena finančna sredstva za dovršitev opreme novega obratnega poslopja. Glede na veliko povpraševanje po izdelkih kovinske industrije je potrebno:
da se čimbolj izkoristijo kapicetete za proizvodnjo strojev in drugega investicijskega materiala, ker bo zaradi večjih amortizacijskih sredstev znatno na-rastla potreba po teh proizvodih;
da se zaradi boljše zadovoljitve tržišča poveča proizvodnja in razširi asortiment predmetov široke potrošnje.
c)	V elektroindustriji izpade iz plana podjetje »Motor«, ki je uvrščeno med finančno samostojne zavode. Navzlic temu se predvideva povečanje proizvodnje za 18%, ki temelji na povečani izrabi kapacitet, zlasti pri proizvodnji telefonskih central in aparatov oziroma kinoprojektorjev.
Treba je povečati napore za uveljavljanje na zunanjih tržiščih, da se s tem pridobijo devizna sredstva za nabavo tej stroki potrebnega specialnega materiala iz uvoza.
č) Kemična industrija, ki jo v okraju zastopa Tovarna mila v Kranju, predvideva enak obseg proizvodnje kakor v letu 1953.
d)	V industriji gradbenega materiala se predvideva povečanje proizvod:'je za 49% z upoštevanjem povečane proizvodnje podjetja »Marmor« v Hotavljah, medtem se proizvodnja opeke predvideva v enaki višini kakor lani.
Da bi se preprečilo zvišanje cen gradbenemu materialu — zlasti opeki — je potrebno
da industrija gradbenega materiala izkoristi vse razpoložljive kapacitete, poveča storilnost dela in obdrži nivo cen iz lanskega leta.
Zaradi obstoječih objektivnih pogojev in zaradi razpoložljive kapacitete poveča storilnost dela in
da podjetje »Marmor«, Hotavlje, uredi tehnološki proces proizvodnje in izvede pravilno organizacijo dela pod strokovnim, upravnim vodstvom;
da novo podjetje »Skrilolom«, Zali log, prične na podlagi opravljenih raziskovanj redno in v poveča-
nem obsegu pridobivati Skrilj in pa mlet odpadni škriljat.
e)	V lesni industriji se predvideva znižanje proizvodnje rezanega lesa, namenjenega za prodajo, za 22%, kar pa bo v glavnem izravnano s povečanjem proizvodnje končnih izdelkov, tako da znaša predvideno znižanje za celo stroko samo 2%.
Lesni industriji so za tekoče leto dane tele naloge:
da se opustijo vse odvečne žagarske kapacitete in organizira celotna lesna industrija tako, da bodo njene kapacitete uravnovešene z zmogljivostjo gozdov;
da lesna industrija glede na omejitve poseka kar najbolj racionalno izrabi hlodovino in lesne odpadke in organizira v večji meri kot doslej odkup trdih, mehkih in plemenitih listavcev;
da zmanjša izvoz in prodajo rezanega lesa na minimum in ga uporablja v glavnem le za predelavo v končne izdelke, izpad izvoza rezanega lesa pa nadomesti z izvozom končnih lesnih izdelkov,
f)	V papirni industriji, ki jo v okraju zastopa Tovarna lepenke, Tržič, je izraba kapacitet odvisna od vodnega stanja ter je potrebno, da V normalnih okoliščinah
tovarna preseže postavljeni plan proizvodnje in poveča predvideni izvoz lepenke na že pridobljeno tržišče v tujini.
g)	V tekstilni industriji se predvideva povečanje proizvodnje za 11%. Izdelovanje klobukov in tulcev bo z zagotovitvijo potrebnih uvoznih surovin narastlo za 36%, v konfekcijski industriji se predvideva enak obseg proizvodnje kakor v preteklem letu, v bombažni industriji pa je letošnji plan postavljen v naslednjih količinah:
3 £ 0 B
in
2
a
-S
E
Indeks
1933 = 100
Bombožna (in stanična)
preja	ton	6.365	6,427	101
Tkanine	000 m2	29.4-10	34.063	116
od tega: »Tiskanina« Kranj	000 m2	11.932	14.300	
IBI Kranj	000 m2	1.958	2.089	
»Zvezda« Kranj	000 m*	89	120	
»Inteks« Kranj	000 m2	7.217	8.100	
BPT Tržič	000 m2	8.244	9.434	
V tkalnicah imajo nekatere		tovarne	pri spredaj	
predvideni proizvodnji še proste zmogljivosti, zlasti za proizvodnjo surovih tkanin.
Da bi si tekstilna industrija glede na planirani izvoz in zaradi zadovoljitve potreb na domačem trgu zagotovila izpolnitev proizvajalnega plana, je potrebno:
da se izvede preselitev bivšega obrata Tekstilin-dus in dokonča montaža na novo nabavljenih strojev v »Tiskanini«;
da se v okviru možnosti večjega plasmana surovih tkanin poveča proizvodnja preko plana v tistih tkalnicah, ki še razpolagajo s prostimi zmogljivostmi;
da se poveča predelava cenejšega staničnega vlakna na račun bombaža;
da se kljub povečanemu izvozu ne omeji asortiment-proizvodnje za domači trg;
da se na domačem trgu prepreči zvišanje cen bombažnih tkanin nad nivo cen konec leta 1953;
da se znatno povečana amortizacijska sredstva uporabijo za boljše vzdrževanje strojnega panka in za odstranitev grl.
h)	V industriji usnja in obutve se predvideva povečanje proizvodnje za 13%. Povečanje bo zagotovljeno z boljšo preskrbo surovin za usnjarne in s povečanjem storilnosti pri tovarni »Planika«, medtem ko se v drugih tovarnah obutve pri sicer izboljšanem asortimentu predvideva dosedanji obseg proizvodnje.
Da se zagotovi izpolnitev plana, je potrebno
da industrija obutve glede na težave plasmana izboljša svoje komercialno poslovanje, asortiment pa čimbolj prilagodi potrebam trga in izrabi vse možnosti za izvoz obutve.
i)	V industriji gume se predvideva povečanje obsega proizvodnje za 10%.
Z montažo modernih strojev v novem obratu in z izboljšanjem delovnih pogojev v starem obratu bo tovarna povečala asortiment predmetov za široko potrošnjo, prav tako bo v skladu s povečano kapaciteto vpeljala nove artikle.
j)	V živilski industriji se predvideva povečanje proizvodnje za 10%.
V mlinski industriji je glede na osamosvojitev mlinov treba dvigniti konkurenčno sposobnost z izboljšanjem kakovosti izdelkov.
k)	V grafični industriji je plan za leto 1954 za 6% višji od izvršitve v preteklem letu. Za izvršitev te naloge je treba
zagotoviti sredstva za obnovitev strojnega parka in za povečanje črkovnega materiala.
2
Izvoz
Na podlagi realizacije v letu 1953 in ugodnih tržnih razmer v letu 1954 se predvideva povečanje izvoza na 227% v višini 4.281 milijonov din. Predvideno povečanje temelji na povečani industrijski proizvodnji in boljši izrabi kapacitet.
Struktura izvoza v letu 1954 kaže povečanje izvoza industrijskih izdelkov in zmanjšanje izvoza rezanega lesa in gozdnih produktov, kar je razvidno iz naslednjega pregleda:
		Udeležba v		%
	pri izvozu	pri sikupnem			
	industrije			izvozu
Stroka Panoga	1952	1953	1954 1952	1953 1954
117 Kovinska	_	1,0	1,1	
119 Elektro-				
industrija	1,1	4£	12,0	
122 Lesna				
industrija	19,9	6,4	3,2	
123 Industrija				
papirja	0,6	0,7	0,1	
124 Tektilna				
industrija	77,2	85,2	80,9	
125 Industrija usnja				
in obutve	1.2	1,9	2,7	
Industrija				
skupaj	100	100	100	57	93,8	97,1
rezani les			41	5,8	2,8
gozdarstvo			2	0,4	0,1
Izvoz skupaj			ICO 1	(00 100
Primerjalni pregled vrednosti izvoza \				r letih 1952,
1953 in 1954 je izračunan		na bazi 600 din		za USA $:
(v (XX) din)				
				Indeks
	1952	1953	1954		1953 “ 100
117 Kovinska
industrija		17.316	47.123	272
119 Elektro-				
industrija	2.467	84.987	498.000	586
122 Lesna				
industrija	64.281	112.808	132.461	118
123 Industrija				
papirja	1.500	13.087	4.320	33
124 Tesktilna				
industrija	179.171	1,497.040	3,361.711	225
125 Industrija				
usnja in				
obutve	2,813	33.323	111.068	333
Industrija				
skupaj	252.252	1,758.561	4,154.683	236
rezani les	168,972	119.083	120.206	101
gozdarstvo	8.201	7.546	6.293	83
Skupna vrednost				
izvoza	409.405	1,885.190	4,281.182	227
Pri izvozu industrijskih izdelkov je predvideno povečanje v vseh stroikah, razen v industriji papirja. Največji porast izvoza je predviden v tekstilni industriji za 1.865 milijonov dinarjev in v elektroindustriji za 413 milijonov dinarjev nasproti letu 1953.
Po skupinah proizvodov in podjetij se predvideva naslednji izvoz:
Stroka	Podjetje	Predmet	Enota mere	1954
117 Tovarna kos in srpov, Tržič	kose	kosov	67.084
	sekači za trs.	kosov	15.000
	kosi rji	kosov	80.000
	zidarske ometače	kosov	12.240
	pleskarske lopatice	kosov	4.800
Stroka	Podjetje	Predmet	Enota mere	1954	
119 »Iskra«, Kranj	števci	kom.	65.000
	kinoprojektorji	kom.	150
	telefonski aparati telefonske centrale s 5000	kom.	15.000
	priključki	000 din razni instrumenti, tuljave in		130.000
	investicijski material	000 din	45.000
122 Tovarna furnirja Bodovje	trd rezan les	m 3	—
	plemeniti furnir	m3	40
Tovarna lesenih žebljev Tržič	leseni čevljarski žeblji	t	60
Lesno industrijsko podjetje Kranj	zaboji za pomaranče »Jaffa« m3		1.000
	zaboji za rozine	m’	500
Kmetijska zadruga Češnjica	zaboji	m8	1.500
»Galanterija« Tržič	ščipalnike za perilo	000 kom.	13.000
Trgovsko podjetje OZZ Kranj	rezani les	m3	1.000
	bukova celuloza	t	120
123 Tovarna lepenke Tržič	bela lepenka	t	60
124 »Inteks«, Kranj	tkanine	t/m	3,392.950
IBI Kranj	tkanine	t/m	21.585
»Tiskanina« Kranj	tkanine	t/m	13,300.000
BPT Tržič	tkanine	t/m	5,100.000
»Šešir« Škofja Loka	tulci	kosov	80.000
125 »Standard« Kranj	podplatno usnje	t	50
»Runo« Tržič	usnje	000 din	65.000
	volna	000 din	12.000
	dlaka in odpadki	000 din	6.000
»Triglav« Tržič	vegetabilmi odpadki	_kS _	6.000
Težišče izvoza za leto 1954 je postavljeno na izvoz tekstilne in elektroindustrije, kar tvori 90% celotnega izvoza.
V	tekstilni industriji so še neizrabljene kapacitete, ki bi omogočale proizvodnjo za večjo zadovoljitev domačih potreb in za povečanje izvoza.
V	elektroindustriji je poleg večjega izvoza kinoprojektorjev dana možnost tudi za izvoz investicij-sike opreme, zlasti telefonskih central in ustreznih priključkov.
Za izboljšanje zunanjetrgovinske bilance v letu 1954 morajo podjetja
povečati proizvodnjo preko plana, da se planirane kvote izvoza prekoračijo poleg zadovoljitve vseh domačih potreb;
vzdrževati že ustvarjene trgovske zveze s tujimi državami in jih nadalje razširiti ter povečati izvoz v te države;
dvigniti konkurenčno sposobnost in z boljšo kakovostjo doseči višje cene na zunanjih tržiščih;
povečati uvoz reprodukcijskega materiala z ustvarjenimi deviznimi sredstvi in s tem zagotoviti nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje.
3
Kmetijstvo
Narodni dohodek leta 1954 je po planu za 2% manjši od lanskega narodnega dohodka, in to zaradi nižje cene krompirja, pri katerem pričakujejo le 80% od lanske vrednosti neto pridelka.
Narodni dohodek bo po platnu 1954 znašal
886,488.000	din, in sicer za
državni sektor	12,774.000
zadružni sektor	10,000.000
privatni sektor	863,714.000
Skupaj	886,488.000
'Vrednost kmetijske proizvodnje po odtegnitvi ma-rtalnih stroškov v naravi v 000 din:
Indeks
	1933	1954	1953 =
Poljedelstvo	308.566	264.420	87
Sadjarstvo	26.074	32.633	130
Živinoreja	623.280	637.661	103
Domača predelava	4.991	7.670	153
Dohodki od gozda	135.198	144.538	110
Domača obrt	1.090	1.301	119
Razni dohodki	6.990	6.501	93
Kmetijstvo skupaj 1,103.189	1,094.724	99
a)	Poljedelstvo:	Planirani hektarski donosi
bodo doseženi s setvijo selekcionamih semen, z večjo uporabo umetnih gnojil, z boljšim obdelovanjem zemlje, t. j. z boljšo oskrbo rastlin in s smotrnim zatiranjem škodljivcev poljščin. Poljedelskih strojev bo nabavljenih okrog 300 v skupni vrednosti nad 25 milijonov. Leta 1954 bo posvečena posebna skrb organizaciji strokovnega šolstva v kmetijstvu.
b)	Sadjarstvo:	Sadjarstvo je v okraju zelo
ekstenzivno in daje komaj 3% dohodka kmetijstvu. Z boljšo oskrbo sadnega drevja, t. j. z gnojenjem in z zatiranjem bolezni in škodljivcev, in pri normalnih razmerah se predvideva povečanje vrednosti sadnega pridelka za 30% v primeri z lanskim letom.
c)	Živinoreja: Živinoreja je v našem okraju glavna panoga kmetijstva. Najboljše pogoje za uspešen razvoj ima govedoreja. Zato je treba govedoreji posvetiti največ pažnje:
predvideva se povečanje krmne osnove;
nabavljenih bo okoli 80 novih bikov dobrega rodu;
zamenjanih, bo približno isto število bikov, ki še plemenijo v okraju, da ne bi prišlo do plemenitve v krvnem sorodstvu;
prirejena bo okrajna živinorejska razstava, kjer bodo nagrajeni rejci plemenskih bikov in najboljših živali;
da bi se kakovost mleka zboljšala, bodo letos prirejeni tečaji za molzače in poslovodje mlekarskih zbiralnic;
pričelo se bo sistematično urejanje planinskih pašnikov, t. j. graditev in adaptacija objektov ter melioracije.
Pogoji za prašičerejo so slabši kot za govedorejo, ker okraj ni 'žitoroden. Pomembna je le za zadovoljitev lastnih potreb po masti in mesu.
Letos se predvideva znižanje števila ovac nasproti letu 1933. Vršila se bo selekcija ovac glede na količino in kakovost volne, rastnost in telesne oblike.
Storjeni bodo ukrepi za izboljšanje zdravstvenega stanja živine, zlasti za zatiranje tubekuloze, kužnih bolezni, jalovosti in ogrčavosti.
Kmetijskim posestvom socialističnega sektorja bo posvečena posebna pažnja. Zaradi slabega gospodar-*, jenja v preteklih letih posestva nimajo lastnih sredstev. Treba je
zagotoviti trem že formiranim posestvom in tistim, ki bodo na novo ustanovljena, sredstva v obliki investicijskih kreditov, s katerimi ‘jim bo omogočeno nabaviti večje število goveje živine, izpopolniti strojni park oziroma adaptirati že obstoječe zgradbe.
Do konca leta 1954 bo posebna komisija, ki je bila ustanovljena pri OLO Kranj, uredila pravna razmerja, evidenco in upravljanje zemlje splošnega ljudskega premoženja.
Obdavčenje po katastru, ki se bo uporabljalo v letu 1954, bo spodbudno vplivalo na gospodarstva, ki bodo dosegla večjo proizvodnjo, ker jim bo presežni dohodek nad katastrskim dohodkom ostal neobdavčen. Poleg obremenjevanja po katastru začnejo letos veljati še predpisi o davčnih olajšavah za zemljišča, ki se zasadijo s sadnim drevjem, pogozdijo po navodilih gozdarjev ali izboljšajo z melioracijami. 4
4
Gozdarstvo
Zaradi velike izčrpanosti in čezmernega izkoriščanja gozdov, ki sega že več kot petdeset tet nazaj, zahteva današnje stanje gozdov nujno znižanje sečnje. Z določenimi kvotami poseka je predvideno, da se bo črpal prirastek
v državnih gozdovih z 91% v nedržavnih gozdovih s 105%
Glede na sedanje ■ anje gozdov in na pomembnost gozdarstva v gospodarstvu komune ter s posebnim ozirom na potrebe lesne industrije je potrebno da se izboljša gozdarska služba, ki bo preprečila vsako samostojno in nepravilno sečnjo lesa, hkrati pa zagotovila posek s kvotami določenih količin lesa za industrijo in rudnike;
da se vsa predvidena obnovitvena in varstvena dela v državnih in nedržavnih gozdovih opravijo pravočasno in v polnem obsegu;
da se s pravilnim gojenjem sadik v drevesnicah zagotovi potrebno število sadik za pogozdovanje;
da se nadaljuje ta.ksacijn gozdov, ki bo v državnih gozdovih zaključena do konca leta 1954, v nedržavnih gozdovih pa v letu 1954 izvedena na območju občin: Železniki, Zminec, Besnica, Tržič;
da se nadaljujejo dela za ureditev hudourniških področij in za konservacijo tal v povirju Tržiške Bistrice in Kokre ter da se pričnejo enaka dela na območju Podstoržiča, Komatevre, pod Begunjščico in na območju občine Žiri;
da se prične sistematično obnavljanje gozdnih komunikacij;
da se glede na pomembnost pridobivanja postran-gozdnih produktov nadaljuje izkoriščanje smole na še do sedaj zasmioljarjenih borovih drevesih na območju občine Naklo;
da se skladno z zakonskimi predpisi uredi gozdna paša;
da se izvršijo ukrepi za zavarovanje gozdov pred škodo po jelenjadi.
5
Gradbeništvo
Obseg gradbene delavnosti se bo v primeri z izvršitvijo preteklega leta nekoliko povečal, ker je treba pri gospodarskih investicijah računati s povečanjem v zvezi s sprostitvijo kreditov za potrebe podjetij. Komunalne investicije bodo zaradi manjših finančnih sredstev zmanjšane. Pričakuje se pa živahna graditev zasebnih hiš delavcev in nameščencev.
Gradbena podjetja v okraju razpolagajo s kapaciteto ca 1.300 milijonov din. Glede na pomanjkljivo mehanizacijo in razmeroma še slabo organizacijo je treba
smotrno urediti gradbišča in racionalno uporabljati obstoječo mehanizacijo;
povečati delovno storilnost in disciplino;
varčevati z materialom;
znižati režijske postavke in poceniti gradbene ^storitve.
6
Cestni promet
V	tovornem prometu se predvideva za leto 1954 povečanje prevoza za 237.200 t/km. To povečanje bo doseženo z boljšo izrabo deloma obnovljenega voznega parka.
Avtobusni promet se bo povečal z intenzivno izrabo prevoznih sredstev.
Pogoji za izkoriščanje lokalnih avtobusnih prog so neugodni, ker je vozni park obeh tekalnih avtobusnih podjetij že znatno izrabljen in zahteva pogosta popravila, možnost potrebnega uvoznega materiali pa je omejena.
Potrebni bodo povečani napori delovnih kolektivov
da se obstoječi vozni park redno in skrbno vzdržuje in tako podaljša njegova uporabna doba.
7
Trgovina, gostinstvo in obrt
V	skladu s povečano industrijsko in obrtno proizvodnjo je računati s povečanjem obsega blagovne izmenjave. Nov način stimuliranja trgovine z odstotkom od doseženega prometa bo vplival na prizadevanje trgovskih podjetij, da povečajo blagovni promet. S tem bo trgovina tudi izvajala neposredni pritisk na industrijo da se kakovost in asortiment še nadalje dvigata.
Glede na povečanje blagovnega prometa je potrebno
da trgovska podjetja in trgovine znižajo maržo in večajo svojo konkurenčno sposobnost;
da kolektivi trgovin v sestavu trgovskih podjetij z rentabilnim poslovanjem dosežejo možnost osamosvojitve, s čimer slabijo monopolizem večjih trgovskih podjetij.
Gostinstvo bo povečalo blagovni promet zaradi večje zainteresiranosti kolektivov na podlagi novih gospodarskih ukrepov. Potrebno je predvsem
da se v današnjih okolišičnah s primerno ureditvijo gostišč, boljšo postrežbo in večjo reklamo poveča dohodek tudi iz domačega turizma.
Zmanjšani obseg komunalnih investicij bo sicer vplival na manjši obseg obrtniških storitev na področju komunalne delavnosti, računati pa je, da bo ta izpad nadomestilo povečanje obrtniških storitev za potrebe industrije glede na povečanje sredstev za vzdrževanje.
8
Investicije
Razvoj investicijske izgradnje v letu 1954 bo zagotovljen s finansiranjem iz tehle virov:
1.	iz skladov za kreditiranje gospodarskih investicij;
2.	s povečanjem amortizacijskega zneska za nadomestitev in vzdrževanje osnovnih sredstev;
5.	iz lastnih skladov podjetij in presežnih sredstev ljudskih odborov iz leta 1953;
4.	iz deležev gospodarskih organizacij pri dobičku (sredstva za samostojno razpolago) za leto 1954;
5.	iz sredstev sklada za urejenje voda;
6.	iz sredstev sklada za obnovo gozdov.
Iz ustvarjenih sredstev po družbenem planu OLO K. nj za leto 1934 in iz presežnih sredstev OLO iz leta 1953 se določijo tile zneski za negospodarske investicije na območju ok-aja:
1. LO MO Kranj	din 100,000.000	% 48,0
2. LO MO Tržič	32,000.000	15,4
3. LO MO Škofja Loka	7,380.000	3,5
4. Besnica	5,291.000	2,5
5. Cerklje	2,000.000	1,0
6. Gorenja vas	3,200.000	1,5
7. Goriče	4,000.000	1,9
8. Jezersko	6,075.000	2,9
9. Naklo	2,000.000	1,0
10. Poljane	7,892.000	3,8
11. Predoslje	830.000	0,4
12. Selca	600.000	0,3
13. Smlednik	1,000.000	0,5
14. Sovodenj	1,700.000	0,8
15. Šenčur	1,000.000	0,5
16. Zali log	3,780.000	1,8
17. Zminec	1,362.000	0,6
18. Žabnica	1,600.000	0.8
19. Železniki	5,365.000	2,6
20. Žiri	3,000.000	1,4
21. Preddvor	2,000.000	1.0
22. OLO	16,285.000	7,8
	Skupaj 208,360.000	100
Presežna sredstva LO MO Kranj, Tržič in Škofja Loka niso zajeta v tej vsoti.
Razdelitev kreditov po objektih je naslednja:
din
1.	gradnje LO MO Kranj	100,000.000
2.	gradnje LO MO Tržič	32,000.000
3.	gradnje LO MO Škofja Loka	7,380.000
4.	cesta Jampik—Dražgoše	5,291.000
5.	šola Zalog (Obč. LO Cerklje)	2,000.000
din
6.	elektrifikacija Leskovica—Hotavlje
7.	šola Trstenik (Obč. LO Goriče)
8.	elektrifikacija Jezersko
9.	dovršitev šole Duplje (Obč. LO Naklo)
10.	prosvetni dom Naklo
tl. cesta Poljane—Javorje
12.	šola Javorje
13.	šola Malenški vrh
14.	poslopja Ljudske milice, Predoslje
15.	urbanistični načrt in projekt občinske hiše Selca
16.	šola Stara Oseltca
17.	elektrifikacija Sovodenj in izdelava načrtov
18.	popravilo šole Smlednik
19.	cesta Šenčur
20.	elektrifikacija Potok—Ravne—Torka
21.	popravilo šol Davča in Zabrdo (Obč. LO Zali log)
22.	elektrifikacija Log (občina Znuinec)
23.	elektrifikacija Pevno (občina Zabnica)
24.	šola Dražgoše (občina Železniki)
25.	učiteljska stanovanjska zgradba Železniki
26.	elektrifikacija Zirovski vrh
27.	vodovod Bašelj, Bela (občina Preddvor)
28. OLO Kranj:
popravilo šol	7,321.000
projekti šol	731.000
projekti cest	1,880.000
projekt stavbe	OLO Kranj 1,000.000
oprema poročnih sob občinskih ljudskih odborov	1,000.000
instrumentarji za zdravstvo 2,500.000 izpopolnitev katastrskega operata in drugo	1,853.000
Skupaj
3.200.000
4.000.	000
6.075.000
1.000.	000 1,000.000
4.892.000
1.500.000
1.500.000
830.000
600.000
1.160.000
540.000 1,000.000 1,000.000
3.400.000
380.000
1.362.000
1.600.000 2,365.000
3,000.000
3.000.	000
2.000.	000
16,285,000
200,560.000
Investitorji naj čimprej preskrbe gradbene načrte in oddajo gradbena dela, da bodo dokončana še v letošnji gradbeni sezoni.
Prioritetni red za vključitev objektov v plan investicij je določen glede na ekonomsko nujnost in preprečitev gospodarske škode, ki bi nastala, ako se na novo dozidani objekti ne dokončajo v letu 1954.
Za spodaj navedene investicijske objekte se nalaga pristojnim občinskim ljudskim odborom, da iz sredstev, predvidenih z družbenim planom leta 1954,
dokončajo investicijske objekte:
Obč. LO	din
1.	Cerklje — šola Zalog	2,000.000
2.	Gorenja vas — elektrifikacija Leskovica—Hotavlje	3,200.000
3.	Jezersko — elektrifikacija Jezersko
(do vrha)	6,075.000
4.	Naklo — šola Duplje	1,000.000
prosvetni dom	1,000.000
5.	Poljane — šola Javorje	1,500.000
6.	Predoslje — poslopje LM	830.000
7.	Selca — urbanistični načrt in projekt
občinske hiše	600.000
8.	Smlednik — popravilo šole	1,000.000
9.	Sovodenj — šola Stara Oselica	1,160.000
10.	Šenčur — cesta Šenčur	1,000.000
11.	Zali log — šola Davča in Zabrdo	380.000
12.	Železniki — učiteljska stanovanjska
zgradba	3,000.000
13.	Preddvor — vodovod Bašelj,	Bela	2,000.000
Investicije ljudskih odborov v letu 1954
Investitor	proračun	vodni sklad	gozdni sklad	Skupaj
LO MO Kranj	100,000.000	—	1,295.000	101,295.000
LO MO Tržič	32,000.000	—	5,262.000	37,262,000
LO MO Škofja Loka	7,380.000	1,000.000	766.000	9,146.000
Besnica	5,291.000	—	2,182.000	7,473.000
Cerklje	2,000.000	—	3,542.000	5,542.000
Gorenja vas	3,200.000	—	1,846.000	5,046.000
Goriče	4,000.000	—	1,010.000	5,010.000
Jezersko	6,075.000	1,000.000	1,855.000	8,930.000
Mavčiče	—	> —	2,687.000	2,687.000
Naklo	2,000.000	4,400.000	923.000	7,323.000
Poljane	7,892.000	—	2,119.000	10,011.000
Preddvor	2,000.000	3,000.000	1,712.000	6,712.000
Predoslje	830.000	—	704.000	1,534.000
Selca	600.000	1,200.000	3,415.000	5,215.000
Smlednik	1,000.000	—	743.000	1,743.000
Sovodenj	1,700.000	—	1,443.000	3,143.000
Šenčur	1,000.000	—	2,557.000	3,357.000
Zali log	3,780.000	—	2,345.000'	6,{25.000
Zminec	1,362.000	—	2,535.000	3,897.000
Zabnica	1,600.000	800.000	794.000	3,194.000
Železniki	5,365.000	—	3,619.000	8,984.000
7Ä ri	3,000.000	5,000.000	1,725.000	9,725.000
OLO	16,285.000	—	96,226.000	112,511.000
Skupaj	208,360.000	16,400.000	141,105.000	365,865.000
Olotni družbeni produkt in narodni dohodek
Glede na smernice in predvidevanja za razvoj gospodarstva v letu 1954 je pričakovati naslednjo i*-vrši^v družbenega produkta in narodnega dohodka v letu 1954 v primerjavi z letoma 1955 in 1952:
a) Celotni družbeni p rodukt
(V cenah, predvidenih za leto 1954)
v 000 din	1952	1953	1954	Indeks 1953 : 1952 (1952 - 100)	Indeks 1954 : 1953 (1953 - 100)
Celoletni družbeni produkt od tega: amortizacija narodni dohodek	9,672.847 681.147 8,997.700 b) Celotni po	11,093.287	12,033.310 907.066	1,247.477 10,186.221	10,785.833 družbeni produkt panogah		115 133 113	108 138 105 (v 000 din)'
Panoga	1952	1953	1954	Indeks 1952 - 100	Indeks 1953 - 100
Industrija	7,072.971	8,439.131	9,419.159	116	111
Cestni promet	13.644	15.281	20.018	112	131
Gradbeništvo	225.915	302.726	336.708	134	111
Gozdarstvo	208.927	183.856	143.408	88	78
Kmetijstvo	1,412.390	1,350.886	1,222.314	96	91
Trgovina	278.000	293.194	324.752	105	111
Gostinstvo	98.200	97.072	101.725	99	105
Obrt	362.800	411.141	465.226	113	113
Skupaj	9,672.847	11,093.287	12,033.310	115	108
c) Narodni dohodek
Panoga	1952	1953	1954	Indeks 1952 - 100	Indeks 1953- 100
Industrija	6,541.855	7,820.322	8,479.022	119	108
Cestni promet	9.889	9.961	13.049	112	131
Gradbeništvo	194.579	260.736	320.122	134	123
Gozdarstvo	180.926	135.015	105.312	75	78
Kmetijstvo	1,367.200	1,202.296	1,048.441	88	87
Trgovina	260.651	279.966	300.251	107	116
Gostinstvo	88.000	87.150	87.484	99	101
Obrt	348.500	390.775	432.152	112	108
Skupaj	8,991.700	10,186.221	10,785.833	113	105
	d) Celotni družbeni produkt				
	na enega	prebivalca			(v 000 din)
	1952	1953	1954	Indeks 1952 - 100	Indeks 1953- 100
Celotni družbeni produkt Število prebival-	9,672.847	11,093.287	12,033.310	115	108
stva Celotni družbeni	79.234	80.190	81.146	101	101
produkt na enega prebivalca v					
din	122.079	138.338	148.292	113	107
	e) Narodni dohodek	naenega prebivalca			(v 000 din)
	1952	1953	1954	Indeks 1952 - 100	Indeks 1953 - 100
Narodni dohodek Število prebival-	8,991.700	10,186.221	10,785.833	113	105
stva Narodni dohodek	79.234	80.190	81.146	101	101
na enega prebivalca v dinarjih	113.483	127.026	132.919	112	105
Tretji del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA
Da bi se zagotovil razvoj, predviden z družbenim planom okraja Kranj za leto 1954, se dodatno k ekonomskim instrumentom, določenim z družbenim planom FLRJ in z družbenim planom LR Slovenije za leto 1954, predpisujejo še tile gospodarski instrumenti:
1
Delež gospodarskih organizacij pri doseženem dobičku
Za gospodarske organizacije panog industrija, cestni promet, gradbeništvo, gozdarstvo in obrt se delež pri dobičku, ki preostane po odtegnitvi zveznega davka, zneska za rezervni sklad in zneska za anuitete dolgoročnih kreditov, za katere je prevzel poroštvo 0L0 ali LO MO, ter najvišji odstotki, do katerih se ti deleži lahko uporabijo za izplačila plač, določijo po tejle tabeli:
Panoga Delež gospodarske organizacije pri delu Stroka	dobička, ki preostane po zvezni obdav- x) a-	&tvi In izločitvi rezervnega sklada in Podjefje	anuite(		Najvišji odstotek tega deleža, ki se lahko uporabi za dopolnilne plače in soc. zavarovanje
	%	%
Industrija		
111 Proizvodnja in razdeljevanje elek-		
trične energije	30	70
117 Pilama »Triglav«, Tržič	35	70
Tovarna kos in srpov Tržič	25	70
Druga podjetja kovinske stroke	20	70
119 Elektroindustrija	15	55
120 Kemična industrija	45	70
121 Industrija gradbenega materiala	45	85
122 Lesna industrija	25	70
LIO KZ Češnjica	35	70
123 Tovarna lepenke, Tržič	20	70
Tovarna lovskih patrbm	35	70
124 Bombažne predilnice in kombinati	15	55
Ostala podjetja tekstilne industrije 20		70
Panoga
Široka
Podjetje
Delež gospodarske organizacije pri delu dobička, ki preostane po zvezni obdavčitvi in izločitvi rezervnega sklada in anuitet
-3*S'2.£.
■3 a 2 "E. o
o!š,«s
	%	%
125 Tovarna obutve »Triglav«:	30	70
Tovarna obutve »Planika«:	30	70
Tovarna usnja »Standard«:	40	po zvezni lestvici
Druga industrija usnja in obutve	40	85
126 Industrija gume	15	85
127 Živilska industrija	40	70
128 Grafična industrija	50	55
Gradbeništvo		po zvezni
412 gradbena podjetja	35	lestvici
projektivni biro	35	85
Cestni promet Gozdarstvo	50	70
Gozdno gospodarstvo	50	70
Silvaprodukt	50	70
Obrt	50	85
Znesek, ki ga gospodarska organiz,acija		v okviru
zgoraj določeno omejitve plačilnega sklada uporabi za izplačilo dopolnilnih plač in prispevka za socialno zavarovanje, ne srne presegati zneska, ki se dobi pri uporabi zvezne lestvice na podlagi XXV. poglavja družbenega plana FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 13/54).
Znesek, ki ga LIO Češnjica uporabi za dopolnilne plače s socialnim zavarovanjem in za sklad za samostojno razpolago, se določi v višini 25% od dela dobička, ki preostane po zvezni obdavčitvi in izločitvi rezervnega sklada. Preostali del svojega deleža pri dobičku, določenega s prednjo tabelo, t. j. 10% od dela dobička, ki preostane po zvezni obdavčitvi in izločitvi rezervnega sklada, odstopi LIO Češnjica po 62. in 66. členu uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, št. 5/54) v sklad KZ Češnjica.
Celotni rezervni sklad znaša za gospodarske organizacijo iz panog industrija, cestni promet, gradbeništvo, gozdarstvo in obrt 10% od zneska stalnih obratnih sredstev. Za leto 1954 obračunavajo podjetja za sredstva rezervnega sklada 2% od zneska stalnih obratnih sredstev.
b)	Kmetijske zadruge in podjetja OZZ odvajajo za potrebe družbene skupnosti znesek v višini 10% od doseženega dobička, za rezervni sklad znesek v višini 2% stalnih obratnih sredstev, preostali del dobička, po odbitku morebitnega zveznega obdavčenja, pa uporabijo za druge svoje sklade. Kolik del dobička se sme uporabiti za dopolnilni plačilni sklad, določi gospodarski svet OLO v skladu z zadevnimi posebnimi zveznimi predpisi.
c)	Državna kmetijska posestva uporabljajo celotni ustvarjeni dobiček za izplačilo dopolnilnih plač. upoštevaje predpisano omejitev z zvezno lestvico na podlagi XXlV. poglavja družbenega plana FLRJ, po odtegnitvi obveznosti nasproti zveznemu in republiškemu družbenemu planu. Za rezervni sklad obračunavajo 2% od zneska stalnih obratnih sredstev.
č) Trgovina praviloma ne ustvarja dobička. Kolikor pa se ustvari, se obdavči z zveznim davkom od dobička s tem, da ostanek v celoti pripade OI.O:
Za trgovinska podjetja se skupni (dejanski) plačilni sklad določa v naslednjih stopnjah od doseženega prometa:
Trgovsko podjetje	,%
»Kokra«:, Kranj	1,08
»Tkanina«, Kranj	3,14
»Gorenjec, Kranj	2,27
»Merkur«, Kranj	0,85
»Sora«, Železniki	4,95
»Železnina«, Kranj	2,10
»Oprema«, Kranj	2,70
»Železnina«, Škofja Loka	2,10
»Vino«, Kranj	4,40
»Sadje«, Kranj	8,50
»Kurivo«, Kranj	7,00
»Delikatesa«, Kranj	10,00
»Živila«, Kranj	1,00
»Preskrba«, Kranj	4,50
»Loka«, Škofja Loka	3,20
»Lubnik«, Škofja Loka	5,82
»Preskrba«, Tržič	5,28
»Prehrana«, Tržič	5,31
»Prehrana«, Kranj	6,50
Žiri	4,98
Predoslje	4,30
Jezersko	5,50
Poljane	3,10
Cerklje	4,12
Gorenja vas	5,37
Golnik	4,01
Preddvor	3,98
Bitnje	4,35
Naklo	3,85
Selca	3,54
Šenčur	4,26
Smlednik	4,33
Knjigarna, Škofja Loka	8,00
Knjigarna »Simon Jenko«, Kranj	6,58
Obrtna nabavno-proda jna zadruga, Kranj 1,53 Ustvarjeni plačilni sklad se sme po odtegnitvi obračunskih plač in socialnega zavarovanja uporabljati za dopolnilne plače in socialno zavarovanje po tejle lestvici:
Če znaša razlika med ustvarjenim (dejanskim) plačilnim skladom in obračunskim plačilnim skladom vštevši socialno zavarovanje v odstotkih od obračunskega plačilnega sklada vštevši socialno zavarovanje
do	10%	65,0% +59%	od presežka nad	10—	15%
od	15%	63,0% + 53%	od prčsežka nad	15— 20%
od	20%	60,5% +47%	od presežka nad	20— 25%
od	25%	58,0% +41%	od presežka nad	25— 30%
od	30%	55,0% +34%	od presežka nad	30— 35%
od	35%	52,0% +29%	od presežka nad	35— 40%
od	40%	49,0%	+ 26%	od	presežka	nad	40— 45%
od	45%	46,6%	+ 24%	od	presežka	nad	45— 50%
od	50%	44,4%	+ 22%	od	presežka	nad	50— 55%
od	55%	42,0% +20%	od presežka nad	55— 60%
od	60%	40,5%	+ 18%	od	presežka	nad	60— 65%
od	65%	38,7%	+ 17%	od	presežka	nad	65— 70%
od	70%	37,2%	+ 16%	od	presežka	nad	70— 75%
od	75%	35,8%	+ 15%	od	presežka	nad	75— 80%
od	80%	34,4%	+ 14%	od	presežka	nad	80— 90%
od	90%	32,1%	+ 12%	od	presežka	nad	90—100%
od	100%	30.0%	+ 10%	od	presežka	nad	100—120%
od	120%	26.7%	+ 7%	od	presežka	nad	120—160%
od 160%	21,8%,+ 3%	od	presežka	nad	160—200%
od 200%	18,0% + 1 %	od	presežka	nad	200—300%
od 300%	12,3% +0,5%	od	presežka	nad	300%
Znesek, ki se sme od te razlike porabiti za dopolnilne plače in socialno zavarovanje
Trgovsko podjetje OZZ Kranj se ne obravnava po predpisih za trgovine, temveč po predpisih za zadružni sektor kmetijstva.
Za prodajalne industrijskih podjetij določajo plačilne sklade, upoštevaje posebne zvezne predpise o tem, sveti za gospodarstvo mestnih občin, na območju katerih imajo sedež prizadeta industrijska podjetja, oziroma svet za gospodarstvo OLO za trgovsko mrežo tistih industrijskih podjetij, ki imajo sedež izven območja mestnih občin.
Celotni rezervni sklad znaša za trgovska podjetja 10% od povprečnih letnih obratnih sredstev. Za leto 1954, obračunavajo podjetja za rezervni sklad 2% od povprečnih letnih obratnih sredstev.
c) Za gostinska podjetja, ki zaposlujejo več kakor 3 ljudi, se skupni (dejanski) plačilni sklad določa v naslednjih stopnjah od cene gostinskih storitev, po
katerih se opravljajo te potrošnikom:
%
Hotel »Evropa«, Kranj	16,60
Restavracija, Kranj	21,40
Gostilna »Pri Peterčku«, Kranj	11,80
Hotel »Pošta« s poslovalnico Kokovnica,
Tržič	13,30
Gostinstvo, Škofja Loka	11,20
Dom na Jezerskem, Jezersko	16,70
Gostinski obrat »Delikatesa«, Kranj	10,00
Kolikor po obračunu prispevkov za skupnost in predpisanega dotiranja lastnih skladov navedenih gostinskih podjetij še preostane kaj dohodka (dobiček), se ta po zvezni obdavčitvi deli na sklad za samostojno razpolaganje podjetja in za potrebe OLO v razmerju 50% :50%.
Druga gostinska podjetja in gostišča, za katera se davki in obveznosti po odvedbah dobička za skupnost pavšalirajo, uporabljajo ostanek dohodka za plačilni sklad in za sklad za samostojno razpolaganje v razmerju, kakor ga določi njihov delovni kolektiv.
Za rezervni sklad obračunavajo gostinska podjetja in gostišča v letu 1954 2% od stalnih obratnih sredstev.
Zbor proizvajalcev se pooblasti, da lahko stopnje za določitev plačilnega sklada trgovskih in gostinskih podjetij na podlagi rezultatov, doseženih po obračunu za prva 3 četrtletja tekočega leta, spremeni.
2
Delež občinskih ljudskih odborov pri dohodkih okraja
Občinskim ljudskim odborom pripada za kritje njihovih proračunov:
a)	del tekoče dopolnilne dohodnine kmetijskih gospodarstev, pobrane na območju OLO izven območij mestnih občin v tehle odstotkih:
Besnica	2,7	Selca	4,3
Cerklje	5,5	Smlednik	3,5
Gorenja vas	4,0	Sovodenj	1,0
Goriče	4,0	Šenčur	5,2
Jezersko	0,6	Zali log	1,4
Mavčiče	1.7	Zminec	1,8
Naklo	5,0	Zabnica	5,5
Poljane	3,8	Železniki	1,8
Preddvor Predoslje	2,2 3.5	Žiri	3.0
b)	del zaostale in tekoče dohodnine samostojnih poklicev in premoženja, pobrane na območju ÖLO izven območij mestnih občin, v tehle odstotkih:
Besnica	2
Cerklje	17
Gorenja vas	4
Goriče	5
Jezersko	1
Mavčiče	4
Naklo	14
Poljane	5
Preddvor	6
Predoslje	6
Selca	5
Smlednik	6
Sovodenj	1
Šenčur	7
Zali log	1
Zminec	4
Zabnica	5
Železniki	4
Žiri	3
c) del zaostalega in tekočega prometnega davka
zadružnega in privatnega sektorja ter davčnih vrednotnic, pobranih na območju OLO izven območij mestnih občin, v tehle odstotkih:
Besnica	10	Sovodenj	7
Gorenja vas	9	Zali log	11
Goriče	7	Zminec	3
Jezersko	14	Železniki	12
Poljane	16	Žiri	10
Selca	1
č) del zaostalega in tekočega davka od dediščin in daril, pobranega na območju OLO izven območij mestnih občin, v tehle odstotkih:
Besnica	2
Cerklje	20
Gorenja vas	4
Goriče	5
Jezersko	1
Mavčiče	4
Naklo	6
Poljane	5
Preddvor	6
Predoslje	6
Selca	5
Smlednik	6
Sovodenj	1
Šenčur	12
Zali log	1
Zminec	4
Zabnica	5
Železniki	4
Žiri	3
d)	del dohodka na celotnem območju OLO pobranih državnih taks, ki preostane po izvršeni participaciji za ljudske odbore mestnih občin, v tehle odstotkih:
Besnica	2
Cerklje	20
Gorenja vas	4
Goriče	5
Jezersko	1
Mavčiče	4
Naklo	6
Poljane	5
Preddvor	6
Predoslje	6
Selca	5
Smlednik	6
Sovodenj	1
Šenčur	12
Zali log	1
Zminec	4
Zabnica	5
Železniki	4
Žiri	3
e)	Celotni dohodki uradov in ustanov ter razni
proračunski dohodki, pobrani na območju občinskega ljudskega odbora;
f)	delež pri ostanku Kranj v tehle odstotkih:
Besnica	1,78
Gorenja vas	1,28
Goriče	0,94
Jezersko	2,30
Naklo	0,57
Poljane	2,40
dobička, ki pripada OLO
Selca	0,03
Sovodenj	0,63
Zali log	1,35
Zminec	0,44
Železniki	2,80
Žiri	1,42
Te participacije izvrši OLO iz ostanka posameznih dohodkov iz točke a) do f) po odvedbi deleža LRS, določenega v IV. in XVI. poglavju zakona o družbenem planu LRS za leto 1954.
Občil	ia Preddvor prejme za kritje proračunskih										
investicij	2,000.000 din		iz presežnih sredstev OLO			Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek
za leto 1953.					•						
Participacija		občinskih ljudskih odborov			ie iz-	91.000	11,1	10.101	385.000	41,8	160.930
računana	na podlagi tehle proračunskih			zneskov:		92.000	11,2	10.304	390.000	42,2	164.580
						93.000	11,5	10.509	395.000	42.6	168.270
	(v 000 din)		Predoslje		2,430	94.000	11,4	10.716	400.000	43,0	172.000
Besnica		6,891	Selca		2,900	95.000	11,5	10.923	405.000	43,3	175.365
Cerklje		4,600	Smlednik		2,400	96.000	11,6	11.136	410.000 •	43,6	178.760
Gorenja	vas	6,600	Sovodenj		3,200	97.000	11,7	11.349	415.000	43,9	182.185
Goriče		5,700	Šenčur		3,600	98.000	11,8	11.564	420.000	44,2	183.640
Jezersko		7,475	Zali log		5,580	99.000	11,9	11.781	425.000	44,5	189.125
Mavčiče		1,300	Zminec		2,762	100.000	12,0	12.000	430.000	44,8	192.640
Naiklo		4,700	Zabnica		3,300	103.000	12,5	13.125	435.000	45,1	196.185
Poljane		10,092	Železniki		8,865	110.000	13.0	14.300	440.000	45,4	199.760
Preddvor		3,800	. Žiri		6,500	115.000	13,5	15.525	445.000	45,7	203.365
						120.000	14,0	16.800	450.000	46,0	207.000
Za iz račun an j e dopolnilne dohodnine od kmetij-						125.000	14,5	18.125	453.000	46,3	210.665
škili gospodarstev se za			območje OLO Kranj izven			130.000	15,0	19.500	460.000	’ 46,6	214.360
mestnih	občin	predpiše	za leto 1954	tale	davčna	135.000	13,5	20.925	465.000	46,9	218.085
lestvica:						140.000	16,0	22.400	470.000	47,2	221.840
						145.000	16,5	23.925	475.000	47,5	225.625
Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek	150.000	17,0	25.500	480.000	47,8	229.440
						155.000	17,5	27.125	485.000	48,1	233.285
1.000	4	40	46.000	6,2	2.832	160.000	18,0	28.800	490.000	48,4	237,160
2.000	4	80	47.000	6,4	3.008	165.000	18,6	30.690	495.000	‘18,7	241.065
3.000	4	120	48.000	6,6	3.168	170.000	19,2	32.640	500.000	49,0	245.000
4.000	4	160	49.000	6,8	3.332	175.000	19,8	34.650	505.000	49,3	248.965
5.000	4	200	>0.000	7,0	3.500	180.000	20,4	57.720	510.000	49,6	252.960
6.000	4	240	51.000	7,1	3.621	185.000	21,0	38.850	515.000	49,9	256.985
7.000	4	280	52.000	7,2	3.744	190.000	21,6	41.040	520.000	50,2	261.040
8.000	4	320	53.000	7,3	3.869	195.000	22,3	43.483	525.000	50,5	265.125
9.000	4	360	54.000	7,4	3.996	200.000	23,0	46.000	530.000	50,8	269.240
10.000	4	400	55.000	7,5	4.123	205.000	23,6	48.380	535.000	51,1	273.385
11.000	4	440	56.000	7,6	4.236	210.000	24,2	50.820	540.000	51,4	277.560
12.000	4	480	57.000	7,7	4.389	215.000	24,8	53.320	545.000	51,7	281.765
13.000	4	520	58.000	7,8	4.524	220.000	25,4	55.880	550.000	52,0	286.000
14.000	4	560	59.000	7,9	4.661	225.000	26,0	58.500	555.000	52,2	289.710
15.000	4	600	60.000	8,0	4.800	230.000	26,6	61.180	560.000	52,4	293.440
16.000	4	640	61.000	8,1	4.941	235.000	27,2	63.920	565.000	52,6	297.190
17.000	4	680	62.000	8,2	5.084	240.000	27,8	66.720	570.000	52,8	300.960
18.000	4	720	63.000	8,3	5.229	245.000	48,4	69.580	575.000	53,0	304.750
19.000	4	760	64.000	8,4	5.376	250.000	29,0	72.500	580.000	53,2	308.560
20.000	4	800	65.000	8,5	5.525	255.000	29,6	75.480	585.000	53,4	312.390
21.000	4	840	66.000	8,6	5.676	260.000	30,2	78.520	590.000	53,6	316.240
22.000	4	880	67.000	8,7	5.829	265.000	30,8	81.620	595.000	53,8	320.110
23.000	4	920	68.000	8,8	5.984	270.000	31,4	84.780	600.000	54,0	524.000
24.000	4	960	69.000	8,9	6.141	275.000	32,0	88.000	605.000	54,2	327.910
25.000	4	1.000	70.000	9,0	6.300	280.000	32,6	91.280	610.000	54,4	331.840
26.000	4	1.040	71.000	9,1	6.461	285.000	33,2	94.620	615.000	54,6	335.790
27.000	4	1.080	72.000	9,2	6.624	290.000	33,8	98.020	620.000	54,8	339.760
28.000	4	1.120	73.000	9,3	6.789	295.000	34,4	101.480	6°5.000	55,0	343.750
29.000	4	1.160	74.000	9,4	6.956	500.000	35,0	105.000	630.000	55,2	547.760
30.000	4	1.200	75.000	9,5	7.125	505.000	35,4	107.970	635.000	55,4	351.790
31.000	4,1	1.271	76.000	9,6	7.296	310.000	35,8	110.980	640.000	55,6	355.840
32.000	4,2	1.344	77.000	9,7	7.469	515.000	36,2	114.030	645.000	55,8	359.910
33.000	4,3	1.419	78.000	9,8	7.644	320.000	36,6	117.120	650.000	56,0	364,000
34.000	4,4	1.496	79.000	9,9	7.821	325.000	37,0	120.250	655.000	56,2	368.110
35.000	4,5	1.575	80.000	10,0	8.000	530.000	37,4	123.420	660.000	56,4	372.240
36.000	4,6	1.656	81.000	10,1	8.181	335.000	37,8	126.630	665.000	56,6	376.390
37.000	4,7	1.739	82.000	10,2	8.364	340.000	38,2	129.880	670.000	56,8	380.560
38.000	4,8	1.824	83.000	10,3	8.549	345.000	38,5	133.170	675.000	57,0	384.750
39.000	4,9	1.911	84.000	10,4	8.736	550.000	39,0	136.500	680.000	57,2	388.960
40.000	5,0	2.000	85.000	10,5	8.923	355.000	39,4	139.870	685.000	57,4	393.190
41.000	5,2	2.132	86.000	10,6	9.116	360.000	39,8	143.280	690.000	57,6	397.440
42.000	5,4	2.268	87.000	10,7	9.309	365.000	40,2	146.730	695.000	58,8	401.710
45.000	5,6	2.408	88.000	10,8	9.504	370.000	40,6	150.320	700.000	58,0	406.000
44.000	5.8	2.552	89.000	10,9	9.701	375.000	41,0	153.750	nad		
45.000	6,0	2.700	90.000	11,0	9.900	380.000	41,4	157.320	700.000	60,0	
Osnove za ©bračunavainje dopolnilne dohodnine od kmetijstva se zaokrožujejo takole:
a)	osnove do 100.000 dinarjev se zaokrožijo na celih 1000 dinarjev tako. da se zneski do 500 dinarjev zaokrožijo na nižjih 1000 dinarjev, zneski nad 500 dinarjev pa na višjih 1000 dinarjev;
b)	osnove nad 100.000 dinarjev se zaokrožujejo na celih 5000 dinarjev tako, da se zneski do 2500 dinarjev zaokrožijo na nižjih 5000, znesek nad 2500 dinarjev pa na višjih 5000 dinarjev.
Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja.
Za izračunanje dopolnilne dohodnine od samostojnih poklicev se za območje OLO Kranj izven mestnih občin predpisuje za leto 1954 tale davčna lestvica:
Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek
1.000	2	20	49.000	3,9	1.911
2.000	2	40	50.000	4,0	2.000
5.000	2	60	51.000	4,05	2.065
4.000	2	80	52.000	4,10	2.132
5.000	2	100	53.000	4,15	2.200
6.000	2	120	54.000	4,20	2.268
7.000	2	140	55.000	4,25	2.338
8.000	2	160	56.000	4.30	2.408
9.000	2	180	57.000	4,35	2.480
10.000	2	, 200	58.000	4,40	2.552
11.000	2	220	59.000	4.45	2.626
12.000	2	240	60.000	4,50	2.700
13.000	2	260	61.000	4,55	2.776
14.000	2	280	62.000	4,60	2.852
13.000	2	500	63.000	4,65	2.930
16.000	2	320	64.000	4,70	3.008
17.000	2	340	65.000	4,75	3.088
18.000	2	360	66.000	4,80	3.168
19.000	2	380	67.000	4,85	3.250
20.000	2	400	68.000	4,90	3.332
21.000	2	420	69.000	4,95	3.416
22.000	2	440	70.000	5,0	3.500
23.000	2	460	71.000	5,1	3.621
24.000	2	480	72.000	5,2	3.744
25.000	2	500	73.000	5,3	3.869
26.000	2	520	74.000	5,4	3.996
27.000	2	540	75.000	5,5	4.125
28.000	2	560	76,000	5,6	4.256
29.000	2	580	77.000	5,7	4.389
30.000	2	600	78.000	5,8	4.524
51.000	2,1	651	79.000	5,9	4.661
32.000	2,2	704	80.000	6,0	4.800
33.000	2,3	759	81.000	6,1	4.941
34.000	2,4	816	82.000	6,2	5.084
35.000	2,5	875	83.000	6,3	5.229
36.000	2,6	936	84.000	6,4	5.376
37.000	2,7	999	85.000	6,5	5.525
38.000	2.8	1.064	86.000	6,6	5.676
39.000	2,9	1.131	87.000	6,7	5.829
40.000	3,0	1.200	88.000	6,8	5.984
41.000	3.1	1.271	89.000	6,9	6.141
42.000	3,2	1.344	90.000	7,0	6.300
43.000	3,3	1.419	91.000	7,1	6.461
44.000	3,4	1.496	92.000	7,2	6.624
43.000	3,5	1.575	93.000	7,3	6.789
46.000	3.6	1.656	94.000	7,4	6.956
47.000	3,7	1.739	95.000	7,5	7.125
48.000	3,8	1.824	96.000	7,6	7.296
Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek
97.000	7,7	7.469	400.000	45,0	180.000
98.000	7,8	7.644	405.000	45,25	183,262
99.000	7,9	7.821	410.000	45,50	186.550
100.000	8,0	8.000	415.000	45,75	189.862
105.000	8,5	8.925	420.000	46,0	193.200
110.000	9,0	9.900	425.000	46,25	196.562
115.000	9,5	10,925	430.000	46,50	199.950
120.000	10,0	12.000	435.000	46,75	203.362
125.000	10,5	13.125	440.000	47,0	206.800
130.000	11,0	14.300	445.000	47,23	210.265
135.000	12,0	16.200	450.000	47.50	213.750
140.000	13,0	18.200	455.000	47.75	217.262
145.000	14,0	20.300	460.000	48,0	220.800
150.000	15,0	22.500	465.000	48,25	224.362
155.000	16,0	24.800	470.000	48,50	227.950
160.000	17,0	27.200	475.000	48.75	231.562
165.000	18,0	29.700	480.000	49,0	235.200
170.000	19,0	32.300	483,000	49,25	238.862
175.000	20,0	33.000	490.000	49,50	242.550
180.000	21,0	37.800	495.000	49,75	246.262
185.000	22,0	40.700	500.000	50,0	250.000
190.000	23,0	43.700	505.000	50,25	253.762
195.000	24,0	46.800	510.000	50,50	237.550
200.000	23,0	50.000	515.000	50,75	261.362
205.000	25,8	52.890	520.000	51,0	265.200
210.000	26,60	55.860	525.000	51,25	269.062
215.000	27,40	58.910	530.000	51,50	272.950
220.000	28,20	62.040	535.000	51,75	276.862
225.000	29,0	65.250	340.000	52,0	280.800
230.000	29,80	68.540	545.000	52,25	284.762
235.000	30,60	71.910	550.000	52,50	288.750
242.000	31,40	75.360	555.000	52,75	292.762
245.000	32,20	78.890	560.000	53,0	296.800
250.000	33,0	82.500	565.000	53,25	300.862
255.000	33,60	85.680	570.000	53,50	304.950
260.000	34,20	88.920	575.000	53,73	309.062
265.000	34,80	92.220	580.000	54.0	313.200
270.000 .	35,40	95.580	585.000	54,25	317.362
275.000	56,0	99.000	590.000	54,50	321.550
280.000	36,60	102.480	595.000	54,75	325.762
285.000	37,20	106.020	600.000	55,0	330.000
290.000	37.80	109.620	605.000	55,23	334.262
295.000	38,40	113.280	610.000	55,50	338.550
300.000	39,0	117.000	615.000	35,75	342.862
305.000	39,30	119.865	620.000	56,0	347.200
310.000	39,60	122.760	625.000	56,25	351.562
515.000	39,90	125.685	630.000	56,50	355.950
320.000	40,20	128.640	635.000	56,75	360.362
525.000	40,50	131.625	640.000	57,0	364.800
330.000	40,80	134.640	645.000	57,25	369.262
335.000	41,10	137.685	650.000	57,50	373.730
340.000	41,40	140.760	655.000	57,75	378.262
345.000	41,70	143.865	660.000	58,0	382.800
350.000	42,0	147.000	665.000	58.25	387.362
355.000	42,30	130.165	670.000	58,50	391.950
360.000	42,60	153.360	675.000	58,75	396.562
365.000	42,90	156.585	680,000	59,0	401.200
570.000	43,20	159.840	685.000	59,25	405.862
575.000	43,50	163.125	690.000	59,50	410.550
380.000	43,80	166.440	695.000	59,75	415.262
385.000	44,10	169.785	Č00.000	60,0	420.000
390.000	44,40	173.160	nad		
395.000	44.70	176.565	700.000	64,0%	
Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine od samostojnih poklicev se zaokrožujejo takole:
a)	osnove do 100.000 dinarjev se zaokrožijo na celili 1.000 dinarjev tako, da se zneski do 500 dinarjev zaokrožijo na nižjih 1.000 dinarjev, zneski nad 500 dinarjev pa na višjih 1.000 dinarjev;
h) osnove nad 100.000 dinarjev se zaokrožujejo na celih 5.000 dinarjev tako, da se zneski do 2.500 'dinarjev zaokrožijo na nižjih 5.000 dinarjev, zneski nad 2.500 dinarjev pa na višjih 5.000 dinarjev.
Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja.
Za izračunanje dopolnilne dohodnine od premoženja se za območje OLO Kranj izven mestnih občin predpisuje za leto 1954 tale davčna lestvica:
Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek
1.000	10	100	52.000	16,4	8.528
2.000 •	10	200	53.000	16,6	8.798
3.000	10	300	54.000	16,8	9.072
4.000	10	400	55.000	17,0	9.350
5.000	10	500	56.000	17,2	9.632
6.000	10	600	57.000	17,4	9.918
7.000	10	700	58.000	17,6	10.208
8.000	10	800	56.000	17,8	10.502
9.000	10	900	60.000	18,0	10.800
10.000	10	1.000	61.000	18,2	11.102
11.000	10	1.100	62.000	18,4	11.408
12.000	10	1.200	63.000	18,6	11.718
13.000	10	1.300	64.000	18,8	12.032
14.000	10	1.400	65.000	19,0	12.350
15.000	10	1.500	66.000	19,2	12.672
16.000	10	1.600	67.000	19,4	12.998
17.000	10	1.700	68.000	19,6	13.328
18.000	10	1.800	69.000	19,8	13.662
19.000	10	1.900	70.000	20,0	14.000
20.000	10	2.000	71.000	20,2	14.342
21.000	10	2.100	72.000	20,4	14.688
22.000	10	2.200	73.000	20,6	15.038
23.000	10	2.300	74.000	20,8	15.392
24.000	10	2.400	75.000	21,0	15.750
25.000	10	2.300	76.000	21,2	16.112
26.000	10	2.600	77.000	21,4	16.478
27.000	10	2.700	78.000	21,6	17.848
28.000	10	2.800	79.000	21,8	17.222
29.000	10	2.900	80.000	22,0	17.600
30.000	10	3.000	81.000	22,3	18.063
31.000	10,3	3.193	82.000	22,6	18.532
32.000	10,6	3.392	83.000	22,9	19.007
33.000	10,9	3.597	84.000	23,2	19.488
34.000	11.2	3.808	85.000	23,5	19.975
35.000	11,5	4.025	86.000	23,8	20.468
36.000	11,8	4.248	87.000	24,1	20.967
37.000	12,1	4.477	88.000	24,4	21.472
38.000	12,4	4.712	89.000	24,7	21.983
39.000	12,7	4.953	90.000	25,0	22.500
40.000	13,0	5.200	.91.000	25,3	23.023
41.000	13,3	5.453	92.000 '	25,6	23.552
42.000	13,6	5.712	93.000	25,9	24.087
43.000	13,9	5.977	94.000	26,2	24.628
44.000	14,2	6.248	95.000	26,5	25.175
45.000	14,5	6.525	96.000	26,8	25.728
46.000	14,8	6.808	97.000	27,1	26.287
47.000	15,1	7.097	98.000	27,4	26.852
48.000	15,4	7.392	99.000	27,7	27.423
49.000	15,7	7.693	100.000	28,0	28.000
50.000	16,0	8.000 .	105.000	29,0	30.450
51.000	16,2	8.262	110.000	30,0	33.000
Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek
115.000	31,0	35.650	415.000	65,45	271.617
120.000	32,0	38.400	420.000	65,60	275.520
125.000	33,25	41.562	425.000	65,75	279.437
130.000	34,50	44.850	430.000	65,90	285.370
135.000	35,75	48.262	435.000	66,05	287.317
140.000	37,0	51.800	440.000	66,20	291.280
145.000	38,25	55.462	445.000	66,35	295.257
150.000	39,50	59.250	450.000	66,50	299.250
155.000	40,75	63.162	455.000	66,65	303.257
160.000	42.0	67.200	460.000	66,80	307.280
165.000	43,0	70.950	465.000	66,95	311.317
170.000	44,0	74.800	470.000	67,10	315.370
175.000	45,0	78.750	475.000	67,25	319.437
180.000	46,0	82.800	480.000	67,40	323.520
185.000	47.0	86.950	485.000	67,55	327.617
190.000	48,0	91.200	490.000	67,70	331.730
195.000	49,0.	95.550	495.000	67,85	335.857
200.000	50,0	100.000	500.000	68,0	340.000
205.000	50,5	103.525	505.000	68,10	343.905
210.000	51,0	107.100	510.000	68,20	347.820
215.000	51,5	110.725	515.000	68,30	351.745
220.000	52,0	114.400	520.000	68,40	555,680
225.000	52,5	118.125	525.000	68,50	359.625
230.000	53.0	121.900	530.000	68,60	363.580
235.000	53,5	125.725	535.000	68,70	367.545
240.000	54,0	129.600	540.000	68,80	371.520
245.000	54,5	133.525	545.000	68,90	375.505
250.000	55,0	137.500	’ 550.000	69,0	379.500
255.000	55,5	141.525	555.000	69,10	383.505
260.000	56,0	145.600	560.000	69,20	387.520
265.000	56.5	149.725	565.000	69,30	391.545
270.000	57,0	153.900	570.000	69,40	395.580
275.000	57,5	158.125	575.000	69,50	399.625
280.000	58,0	162.400	580.000	69,60	403.680
• 285.000	58,5	166.725	585.000	69,70	407.745
290.000	59,0	171.100	590.000	69,80	411.820
295.000	59,5	175.252	595.000	69,90	415.905
300.000	60,0	180.000	600.000	70,0	420.000
305.000	60,25	183.762	605.000	70,10	424.105
310.000	60,50	187.550	610.000	70,20	428.220
315.000	60,75	191.362	615.000	70,30	432.345
320.000	61,0	195.200	620.000	70,40	436.480
325.000	61,25	199.062	625.0Q0	70,50	440.625
330.000	61,50	202.950	630.000	70,60	444.780
335.000	61,75	206.862	635.000	70,70	448.945
340.000	62,0	210.800	640.009	70,80	453.120
345.000	62,25	214.762	645.000	70,90	457.305
350.000	62.50	218.750	650.000	71,0	461.500
355.000	62,75	222.762	655.000	71,10	465.705
360.000	63,0	226.800	660.000	71.20	469.920
365.000	63,25	230.862	665.000	71,30	474.145
370.000	63,50	234.950	670.000	71,40	478.380
375.000	65,75	239.062	675.000	71,50	482.625
380.000	64,0	243.200	680.000	71,60	486.880
385.000	64,25	247.362	685.000	71,70	491.145
390.000	64,50	251.550	690.000	71.80	495.420
395.000	64,75	255.762	695.000	71.90	499.705
400.000	65,0	260.000	700.000	72.0	504.000
405.000	65,15	263.857	nad		
410.000	65,30	267.730	700.000	74-,0	
Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine od premoženja se zaokrožujejo takole:
a)	osnove do 100.ÜOO dinarjev se zaokrožijo na celih 1.000 dinarjev tako. da se zneski do 300 dinarjev zaokrožijo na nižjih 1.000 dinarjev, zneski nad 500 dinarjev pa na višjih 1.000 dinarjev;
b)	osnove nad 100.000 dinarjev se zaokrožujejo na celih 5.000 dinarjev tako, da se zneski do 2.500 dinarjev zaokrožijo na nižjih 5.000 dinarjev, zneski nad 2.500 dinarjev pa na višjih 5.000 dinarjev.
Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja.
3
Delež mestnih občin s posebnimi pravicami
Ljudiski odbori mestnih občin Kranj, Tržič in Škofja Loka uporabljajo za kritje svojih proračunov
a)	v celoti naslednje dohodke, ki se formirajo na njihovem območju:
1.	50% prometnega davka zadružnega in privatnega sektorja,
2.	dopolnilno dohodnino od kmetijskih gospodarstev,
3.	dopolnilno dohodnino samostojnih poklicev in premoženja,
4.	zaostalo dohodnino obrtnikov, svobodnih poklicev in hišarjev,
5.	davek od tuje delovne sile,
6.	zemljarino,
7.	davek od dediščin in daril,
8.	dohodke uradov in ustanov,
9.	razne proračunske dohodke.
b)	Delež mestnih občin Kranj in Tržič pri dobičku, ki ga ustvarjajo nekomunalne gospodarske organizacije na njunem območju, se določa v naslednjih odstotkih od ostanka dobička po odtegnitvi zveznega davka, rezervnega sklada podjetij, zneskov za anuitete in deleža gospodarskih organizacij pri ostanku dobička:
Kranj 53%
Tržič 77%
Mestna • občina Škofja Loka uporabi za delno kritje svojega proračuna celotni ostanek dobička po odtegnitvi zveznega davka, rezervnega sklada podjetij, zneskov za anuitete in deleža gospodarskih organizacij pri ostanku dobička.
Za popolno kritje proračuna pripada LO MO Škofja Ijoka še participacija 7,4% od tistega dela ostanka dobička, ki po odbitku participacije mestnih občin preostne za OLO.
c)	Od prometnega davka gospodarskih organizacij odvajajo pristojne podružnice Narodne banke za potrebe mestnih občin od skupno ustvarjenega prometnega davka na njihovem območju po izvršeni od-vedbi zveznega in republiškega deleža zneske po tehle odstotkih:
Kranj	41%
Tržič	42%
Škoifja Loka 55%
Pristojne podružnice Narodne banke izvrše obračunavanje avtomatično in istočasno po določenih odstotkih na koristnike.
Preden se izvršijo participacije v korist mestnih občin, odvedejo pristojne podružnice Narodne banke
od ustvarjenih dohodkov pod a, b in c prispevek za kritje potreb LRS po uredbi o načinu in rokih vplačila deleža LRS na dohodkih okrajev in mest (Uradni list LRS, št. 14/54) v višini 50%, ki je določen z lestvico po dohodkih okraja na 1 prebivalca.
č) Skupne dohodke državnih taks, pobrane na območju OLO Kranj, odvajajo podružnice Narodne banke na zbirni račun državnih taks pri podružnici Narodne banke Kranj okolica. Ta podružnica izvaja delitev tega dohodka tako, da najprej obračuna im odvede prispevek za kritje potreb LRS, od ostanka pa izvrši participacije za ljudske odbore mestnih občin, in sicer za:
LO MO Kranj	37%
LO MO Tržič	13%
LO MO Škofja Loka 13%
4
Plan siečnje gozdov v letu 1954
Za posek lesa v letu 1954 se določajo naslednje kvote:
a) Za gozdove splošnega ljudskega premoženja
pod upravo okrajnega ljudskega odbora, s gospodari Gozdno gospodarstvo Kranj:	katerimi
skupaj neto	i	35.000 m*
v tem za:	
industrijsko potrošnjo	32.550 m»
lokalno potrošnjo	2.000 m3
lastno potrošnjo	450 m3
V okviru skupne kvote izkoriščanja gozdov ima Gozdno gospodarstvo Kranj zadolžitev, da doseže v ključnih asortimentih:	
jamskega lesa	4.600 m3
celuloznega lesa iglavcev	4.000 m3
S posebno pogodbo med OZZ in GG	Kranj je
Gozdno gospodarstvo obvezano, da dobavi Okrajni zadružni zvezi Kranj 1.600 ms bukovih drv v zameno za 1.600 m3 borovega lesa, sposobnega za jamski les. S tem se kvota jamskega lesa Gozdnega gospoda,r-stv Kranj zniža od 4.600 m* na 3.000 m3. Okrajna zadružna zveza Kranj pa je zadolžena, da dobavi 1.600 m3 jamskega lesa iz nedržavnega sektorja, ki bi ga sicer kmetje pokurili kot drva.
b) Za vse druge gozdove (privatni, zadružni ter gozdovi splošnega ljudskega premoženja, ki niso v sestavu Gozdnega gospodarstva) skupno 101.200 m3
neto, v tem za:
industrijsko proizvodnjo	33.500	m3
lokalno potrošnjo	7.400	m*
lastno potrošnjo	60.300	m3
Od ključnih asortimentov je treba zagotoviti:
jamskega lesa	5.000	m3
celuloznega lesa iglavcev	10.000	m3
Kvote izkoriščanja gozdov za območje občinskih ljudskih odborov so naslednje:
Tek.
	kvota	poseka	1954
. Občina	skupno m3	od tega tehnični les ms	drva m3
1. Besnica	5.500	2.500	3.000
2. Cerklje	4.500	2.500	2.000
3. Gorenja vas	6.000	2.500 '	3.500
4. Goriče	2.900	1.400	1.500
5. Jezersko	550	350	200
6. Kranj	1.150	350	800
7. Mavčiče	600	200	400
8. Naklo	2.300	800	1.500
9. Poljane	5.000	2.600	2.400
10. Preddvor	4.300	1.800	2.500
11. Predoslje	’ 1.100	400	700
12. Selca	6.000	3.700	2.300
13. Smlednik	700	200	500
14. Sovodenj	2.800	1.800	1.000
15. Šenčur	1.700	500	1.200
16. Škofja Loka	2.100	600	1.500
17. Tržič	7.500	4.500	3.000
18. Zali log	3.900	2.900	1.000
19. Zminec	5.300	2.800	2.500
20. Zobnica	2.355	890	1.465
21. Železniki	9.700	7.000	2.700
22. Žiri	2.200	1.200	1.000
23. Gozdno živin.	za-		
druga Jezersko	3.000	2.600	400
24. Rezerva za nepred-			
videne potrebe	(in-		
vesticije, obnova po-			
slopij, pogorelci, dr-			
va za mesta, urade,			
ustanove i'tcf.)	20.045	7.825	12.200
25. Plan v oblem:			
neto m3	101.200	51.915	49.339
26. Skupaj bruto masa na panju (masa v oblem, prišteviši 15%
odpadka)	116.380	59.703	56.677
a) Sklad za obnovo gozdov. V sklad za obnovo in varstvo gozdov se vplačuje od lesa iz gozdov splošnega ljudskega premoženja celotna vrednost lesa na panju, od lesa iz zadružnih in zasebnih gozdov pa prispevek po tarifi, ki je določena z uredbo, objavljeno v Uradnem listu LRS, št. 10/1954.
Od vseh dohodkov, ki se od 1. I. 1954 dalje stekajo v sklad, odvaja OLO 35%-ni prispevek v republiški sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov.
Preostala sredstva tega sklada se uporabljajo po posebnem predračunu gozdnih skladov na območju OLO Kranj za leto 1954, ki je sestavni del družbenega plana OLO za leto 1954.
Obstoječi gozdni skladi pri kmetijskih zadrugah in kmetijskih delovnih zadrugah se odpravijo, njihova sredstva pa se do 6. VI. 1954 prenesejo v pristojne občinske sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov.
Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da odobri po'izkazani potrebi prenose — virmane — med posameznimi vrstami izdatkov prcd-’ računa okrajnega gozdnega sklada in spreminja udeležbo občinskih ljudskih odborov in ljudskih odborov mestnih občin.
b)	Sklad za kreditiranje investicij OLO Kranj
Sredstva sklada za kreditiranje investicij v letu 1954 se formirajo iz:
1.	neizrabljenega dela sklada za finan- din
siranje investicij v letu 1953	25,024.000
2.	presežka proračunskih dohodkov
nad izdatki	34,800.000
3.	dela presežka A/S iz leta 1953________11,176.000
Skupaj 71,000.000
Iz investicijskega sklada odobri pristojna Narodna banka kredite po veljavnih predpisih.
c)	Sklad za urejanje voda. Iz skladov sredstev za urejanje voda se bodo na območju OLO Kranj urejale vode, vzdrževale obstoječe in gradile nove regulacijske in melioracijske naprave, proučevala vprašanja vodnega gospodarstva ter delale preiskave v zvezi z izrabo vode.
Sredstva iz tega sklada se bodo podeljevala tudi vodnim gospodarskim skupnostim.
Sredstva skladov se formirajo iz:
1.	prispevkov za uporabo vode, ki jih plačujejo:
a)	vse vodne elektrarne izven elektroenergetskega sistema Slovenije od prodane ali v lastnih obratih porabljene električne energije v višini 0.72 din/kWh;
b)	vodni mlini in žage ter druge energetske naprave z neposrednim prenosom energije; letni prispevek se dofoča pavšalno od instalirane bruto konjske moči, preračunane v kilovate, ob upoštevanju produkcije kWh, možne pri srednji letni vodi;
c)	industrijske in obrtne gospodarske organizacije, ki uporabljajo letno nad 10.000 m3 vode za opravljanje kakršnegakoli fizikalnega ali kemičnega dela; prispevek se določi s °/oo celotnega bruto produkta gospodarske organizacije, in sicer do 2%i);
2.	prispevkov za odpadne vode, ki jih plačujejo industrijske in obrtne gospodarske organizacije, katere spuščajo v vodo snovi, ki kvarijo vodno gospodarske naprave ali škodujejo splošnim koristim; prispevek se določi kakor pod točko l/c s promilom od celotnega bruto produkta, in sicer:
a)	za influstrijo usnja 3 %o.
b)	za industrijo celuloze, papirja in lepenke 4%o,
c)	za druge gospodarske organizacije 2 %o.
Zavezanci, ki plačajo prispevek po točki 1. a in
l.b), ne plačajo prispevka po točki 1. c). Zavezanci, ki plačajo prispevek po točki l.a), b) in c), niso oproščeni prispevka po 2. točki, če so za to podani pogoji.
Obveznost plačevanja prispevkov za uporabo vode velja od 1. aprila 1954.
Prispevka za uporabo vode so oproščeni:
1.	vodno elektrarne, vodni mlini in žage ter druge energetske naprave, ki delajo za posamezna kmečka gospodarstva ali za manjše število kmečkih gospodarstev, za kmečke delovne zadruge in za planinske domove;
2.	industrijski vodni mlini, ki meljejo žito za široko potrošnjo;
3.	industrijske in obrtne naprave za uporabljeno vodo iz javnih vodovodov.
Prispevek po 2. točki preneha plačevati gospodarska organizacija, ko zgradi ali izpopolni že obstoječe čistilne naprave, da so sposobne vode očistiti do neškodljivosti.
Sredstva sklada v letu 1954 so predvidoma v višini 30,000.000 din.
Prispevke gospodarskih organizacij ',a zasebnikov bo določil okrajni zbör proizvajalcev po predlogu gospodarskega sveta OLO. O višini prispevka se izda pismena odločba.
Predračun sklada za urejanje voda • za leto 1954
1. D o h o d k i :
a) prispevek za uporabo vode	21,000.000 din
b) prispevek za odpadne vode	9,000.000 dan
Skupaj	30,000.000 din
2. Izdatki:	
a) zavarovanje obrežja ob Selški Sori	
v Škofji Loki	1,000.000 din
b) prispevek za ureditev hudournikov	
v Štengcah in Komatevri	
(ObLO Jezersko)	1,000.000 din
c) regulacija Tržiške Bistrice	
(ObLO Naklo)	3,400.000 din
č) regulacija Save na Okroglem	
(ObLO Naklo)	1,000.000 din
d) regulacija Kokre v Kokri	
(ObLO Preddvor)	3,000.000 din
e) regulacija Sore na Buk. polju	
(ObLO Selca)	1,200.000 din
f) projekt za regulacijo potoka	
Žabuica (ObLO Žabnica)	800.000 din
•) preložitev hudournika Rakuljik	
(ObLO Žiri)	5,000.000 din
h) nerazporejena sredstva	13,600.000 din
Skupaj 30,000.000 diin
Pooblašča se Zbor proizvajalcev OLO, da med letom odobrava morda petrebne virmane med gornjimi postavkami oziroma da po predlogu sveta za gospodarstvo OLO iz kvote nerazporejenih sredstev odobrava izdatke za druge nujne vodne regulacije in melioracije.
č) Amortizacijski skladi za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš. V zvezi s 73. členom uredbe o upravljanju stanovanj sikih hiš (Uradni list FLRJ, št. 52/53) se določi, da se plačuje v amortizacijski sklad 60% celotne najemnine hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost.
Amortizacijski sklad se deli: v sklad za graditev novih hiš 20%, v sklad za vzdrževanje hiš 80%.
Te določbe veljajo po 78. členu navedene uredbe tudi za del najemnine, ki ne pripada lastniku zasebne hiše, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost in v kateri ne stanuje njen lastnik.
Ljudski odbori mestnih občin določijo za svoje območje odstotek najemnine, ki se plačuje v amortizacijski sklad, in delitev amortizacijskega sklada samostojno.
Četrti del
1
Vrednostni prikaz proizvodnje za			leto 1954		(v 000 din)
Panoga — stroka	Materialni	Amorti-	Plačilni	Akumu-	Bruto
	stroški	zacija	sklad	lacija	produkt
Industrija: 111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije	130.385	111.367	17.586	64.734	324.072
117 Kovinska industrija	213.072	30.726	60.652	140.942	445.392
119 Elektroindustrija	1,581.585	123.553	259.885	1,131.924	3,096.947
120 Kemična industrija	38.000	1.993	1.500	3.797	45.290
121 Industrija gradbenega materiala	43.692	13.149	32.049	29.625	118.515
122 Lesna industrija	723.012	68.204	124.473	226.229	1,141.918
123 Papirna industrija	50.930	7.023	9.140	48.532	115.625
124 Tekstilna industrija	6,790.924	437.109	566.512	4,309.163	12,103.708
125 Industrija usnja in obutve	2,745.404	68.462	188.947	448.675	3,451.488
126 Industrija gume	1,366.126	62.793	64.822	688.383	2,182.124
127 Živilska industrija	187.286	12.183	5.639	41.308	246.416
128 Grafična industrija	16.940	3.575	5.039	9.466	35.020
Industrija skupaj	13.887.356	940.137	1,336.244	7,142.778	23,306.515
od tega: državni sektor	13,704.119	930.194	1,289.515	7,040.488	22,964.316
zadružni sektor	183.237	9.943	46.729	102.290	342.199
Cestni promet	32.392	6.969	6.482	6.567	52.410
Gradbeništvo	436.720	16.586	117.910	202.212	773.428
Gozdarstvo	150.055	38.096	56.780	48.532	293.463
Kmetijstvo	221.851	168.359	691.343	350.663	1,432.216
od tega: državni sektor	2.530	3.167	7.361	5.413	f 18.471
zadružni sektor	178.697	35.706	56.902	114.051	383.356
privatni sektor	57.800	135.000	630.728	233.986	1.057.514
(v 000 cli.n)
Panoga — stroka	M a terialni stroški	Amorti- zacija	Plačilni sklad	Akumu- lacija	Bruto prod u k t
Trgovina	113.685	24.501	103.110	197..141	438.437
od tega:					
državni sektor	102.455	23.231	98.043	181.065	404.794
zadružni sektor	11.230	1.270	5.067	16.076	33.643
Gostinstvo	151.738	14.241	24.152	63.332	233.463
od tega:					
državni sektor	73.428	9.380	21.941	32.760	137.509
zadružni sektor	5.310	481	1.119	1.664	8.574
privatni sektor	53.000	4.380	1.092	28.908	87.380
Obrt	800.005	33.074	230.160	201.992	1,265.231
od tega:					
državni sektor	542.586	22.224	104.719	112.396	781.925
zadružni sektor	119.071	1.286	10.771	10.578	141.706
privatni sektor	138.348	9.564	114.670	79.018	341.600
Gospodarstvo okraja					
skupaj	15,790.978	1,247.47?	2,569.829	8,216.004	27,824.288
od tega:					
državni sektor	15,044.285	1.049.847	1,702.751	7,629.433	25,426.316
zadružni sektor	497.545	48.686	120.588	244.659	911.478
privatni sektor	249.148	148.944	746.490	341.912	1,486.494
Strukturu dohodka za leto 1954
(družbeni sektor)	(v ^'in)
Pa nosa	Dohodek od		Obresti osnovnih	Obresti od obratnih	Prometni	Obračunski plačilni	Socialno	Ostanek	dohodka
	sredstev		sredstev	davek	sklad	zavarovanje	skladi	trg. dobiček
Industrija	8,479.022	431.599	479.558	3,041.826	1,301.691	585.548			2,638.800
Cestni promet	13.049	529	82	—	4.906	2.208	—	5.324
Gradbeništvo	320.122	5.906	6.745	9.500	95.071	42.731	—	160.171
Gozdarstvo	105.312	9.469	1.232	—	49.422	22.229	—	22.960
Kmetijstvo	183.727	9.726	4.983	39.090	58.934	26.024	—	44.970
Trgovina	300.251	9.324	55.944	44.256	95.733	43.082	39.698	12.212
Gostinstvo	57.484	919	725	20.484	22.661	10.208	—	2.487
Obrt	238.464	9.329	5.456	26.174	106.038	47.652	—	43.815
Skupaj	9,697.431	476.801	554.723	3,181.330	1,734.458	779.682	39.698	2,930.739
Razdelitev ostanka dohodka v trsovini
Investicijski sklad trgovine	4.056
Anuitete trgovine	4.55?
Rezervni sklad trgovine	14,202
Dopolnilne plače v trgovini	7.375
Socialno zavarovanje	3.318
Sklad za samostojno razpolaganje iz dopolnilnega plačilnega sklada	6.190
Skupaj 39.698
Razdelitev dobička za leto 1954
(družbeni sektor)	(v 000 din)
Panoga	Dobiček Ol	Zvezni davek d dobička	Rezervni sklad	Anui- tete	Delež podjetja pri ostanku dobička				Delež OLO in LRS
					dopol. plače	socialno zavar.	sklad za sam. razp.	Skupaj	
Industrija	2,638.800	1,319.400	141.436	22.213	81.514	36.682	81.564	199.760	955.991
Cestni promet	5.324	2.662	28	1.043	314	242	239	795	796
Gradbeništvo	160.171	80.086	2.248	—	17.026	7.662	4.361	29.049	48.788
Gozdarstvo	22.960	11.480	411	—	3.178	1.430	1.974	6.582	4.487
Kmetijstvo	44.970	—	1.566	—	5.408	2.435	31.202	39.045	4.359
Trgovina	12.212	4.441	—	—	—	—	2.996	2.996	4.775
Gostinstvo	2.487	760	202	167	—	1.313	1.313	1.313	45
Obrt	43.815	21.806	1.833	—	5.913	2.661	1.513	10.087	10.089
Skupaj	2,930.739	1,440.635	147.724	23.423	113.353	51.112	125.162	289.627	1,029.330
+ Sklad za samostojno razpolaganje Osnova okrajnega dohodka za obdavčitev
125.162
1,154.492
Razdelitev skupnih dohodkov OLO za leto 1954
Skupni dohodki se razdelijo na: FLRJ LRS
delež podjetij
(v 000 din) 7,573.919
5,017.223
1,394.111
375.310 6,786.644
ostane za potrebe podjetij in OLO
787.275
za proračun brez investicij	
OLO	257.000
LO MO Kranj	130.600
LO MO Tržič	46.000
LO MO Škofja Loka	37.000
Druge občine	40.000
Ostanek
Od tega:
Sklad za prosto razpolaganje gospodarskih organizacij
preostanek za negospodarske investicije ljudskih odborov iz lota 1954 presežna sredstva OLO iz leta 1953
510,600
276.675
125.162
151.513
56.847
Ostane na razpolago za negospodarske investicije	208.360
Zap.
št. Vrsta dohodka	Znesek
3.	Davki: prometni davek gospodarskih organizacij	3,181.330
zemljarina	5.000	3,186.530
4.	Ostanek dohodka trgovine	39.698
5.	Dobiček:
del	dobička	za	FLRJ	1,440.635
del	dobička	za	LRS	577.246
del	dobička	za	OLO	452,084 2,469.965
del	dobička	za	gospodarske organizacije	460.774	2,930.739
A. Skupaj	7,188.291
B.
1. Davki:
Dohodki iz zasebnega in zadružnega sektorja
prometni davek zadružnega, privatnega sektorja	162.278
davek od tuje delovne sile	1.150
dohodnine od kmetijstva
—	osnovna	38.500
—	dopolnilna	125.000	163.500
dohodnina od samostojnih poklicev
Bilanca skupnih planiranih sredstev na območju okraja Kranj za leto 1954
Zap.
št. Vrsta dohodka	Znesek
A.	Dohodki iz gospodarstva socialističnega sektorja
1.	Obresti od osnovnih sredtev	476.801
2.	Obresti od obratnih sredstev	554.723 1,031.524
— osnovna	10.000		
— dopolnilna	25.000	35.000	
od dediščin in daril		6.000	367.928
2. Državne takse			12.000
3. Dohodki uradov in			
ustanov			3.700
4. Razni proračunski			
dohodki			2.000
B. Skupaj	385.628
A + B Skupaj 7,57VH9
Zap.	.	Zap.
št. Vrsta dohodka	Znesek št.	Razdelitev dohodka	Znesek
-------------^--------------------------------------------------------------------------------------------------
C. Skladi:
1. Sklad za obnovo gozdov
iz leta 1953	44.652
iz leta 1954	148.274	192.926
2. Vodni sklad	30.000	
3. Sklad za gospodarske		
investicije OLO	71.000	293.926
C.	Skupaj	293.926
D. Dohodki, preneseni iz leta	1953	56.847
,	A+B+C+D	Skupaj	7,924.692
Zap.		
št.	Razdelitev dohodka		Znesek
A. Sredstva za zvezne in republiške organe: 1. za FLRJ — obresti od osnovnih
sredstev		476.801
prometni davek 80%		2,545.064
del dobička 50%		1,440.635
obresti od obratnih sredstev		554.723 5,017.223
2. za LRS		
drž. prometni davek 15%		477.199
os n. dohodnina kmetov		38.500
osu. dohodnina prostih poklicev		10.000
50% od prometnega davka za-		
sebnega sektorja		81.139
50% od osnove okrajnih		
dohodkov:		
drž. prometni davek	159.067	
del dobička	1,154.492	
prometni davek zaseb-		
nega sektorja	81.139	
davek od tuje delovne		
sile	1.150	
dopolnilna dohodnina		
kmetov	125.000	
dopolnilna dohodnina		
drugih poklicev	25.000	
dediščine in darila	6.000	
državne takse	12.000	
dohodki uradov	3.700	
razni proračunski		
dohodki	2.000	
zemljarina	5.000	
Skupaj	1,574.548	787.273
Prispevek republiškemu skladu za obnovo gozdov	51.821	1,445.932 6.463.155
A Skupaj 6,463.155
B. Sredstva za potrebe OLO:
1.	prometni davek gospodarskih
organizacij	47.720
2.	zemljarina	1.850
3.	del dobička gospodarskih organizacij	147.875
4.	davek od tuje delovne sile	325
5.	dopolnilna dohodnina	kmetov	20.018
6.	dohodnina uradov in	ustanov	500
7.	od raznih proračunskih dohodkov
8.	preneseini dohodki iz 1. 1953
C. Sredstva za potrebe mestnih občin:
1.	LO MO Kranj: prometni davek go-organizacij zemlja rine
del dobička gospodarskih organizacij davek od tuje delovne sile
dopolnilna dohodnina kmetov
dopolnilna dohodnina drugih poklicev davek od dediščin državne takse uradi in ustanove razni proračunski dohodki
prometni davek zadružnega in privatnega sektorja
2.	LO MO Tržič: prometni davek gospodarskih organizacij zemljarina
del dobička gospodarskih orrganizacij davek od tuje delovne sile
dopoln i In a dohod n in a kmetov
dopolnilna dohodnina drugih poklicev davek od dediščin državne takse uradi in ustanove razni proračunski dohodki 225
prometni davek zadružnega in privatnega sektorja	6.411
3. LO MO Škofja Loka: prometni davek gospodarskih organizacij	636
zemljarina	150
del dobička gospodarskih organizacij	33.519
davek od tuje delovne sile	50
dopolnilna dohodnina kmetov	4,750
dopolnilna dohodnina drugih poklicev	1.400
davek od dediščin	185
državne takse	750
uradi in ustanove	250
razni proračunski dohodki 225 prometni davek zadružnega in privatnega sektorja 2.465
10.499
300
54.495
75
3.375
1.250
320
750
300
20.679
200
188.138
125
3.675
4.000
491
2.250
600
225
9.997
150
54.847
230.600
78.000
44.380
273.285
352.980
D. Sredstva za potrebe občin: 1. del dobička gospodarskih organizacij	28.037	
2. dopolnilna dohodnina kmetov	30.482	
3. dopolnilna dohodnina drugih poklicev	5.850	
4. davek od dediščin	2.004	
5. državne takse	2.250	
6. uradi in ustanove	200	
7. razni proračunski dohodki	175	
8. prometni davek zadružnega in privatnega sektorja	21.697	
9. iz prenosnih sredstev OLO za 1. 1953	2.000	92.695
E. Sredstva za potrebe skladov: 1. sklad za obnovo gozdov	141.105	
2. vodni sklad	30.000	
3. sklad za gospodarske investicije OLO	71.000	242.105
F. Sredstva za razpolago gospodarskih organizacij 1. 'sredstva za samostojno razpolago	125.162	
2. dopolnilne plače in socialno zavarovanje	164.465	
3. anuitete in trgovski skladi	63.121	
4. rezervni sklad	147.724	500.472
A + B + C + D + E + F Skupaj		7,924.692
2.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1954.
St. 4236/22-54
Kranj, dne 14. maja 1954.
Predsednik OLO:
Miran Košmelj 1. r.
52?.
Na podlagi 23. in 117. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52), v zvezi s 17., 24. in 27. členom uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ, št. 4-30/54) ter v zvezi z določbami XIX. poglavja družbenega plana MLO za leto 1954, je mestni ljudski odbor v Mariboru na 37. skupnem zasedanju mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 20. avgusta 1954 sprejel
ODLOK
o oblikovanju investicijskega sklada in o posojilnih pogojih za gospodarske investicije
1.	člen
Sklad za kreditiranje se oblikuje:
a)	iz sredstev , ki jih določa odlok o družbenem planu mesta Maribor;
b)	iz izkupička za prodana osnovna sredstva po uredbi o prenehanju podjetij in obrtov;
c)	iz sredstev, ki jih za ta sklad določi MLO Maribor iz proračuna.
2.	člen
Posojila iz investicijskega sklada daje Narodna banka FLRJ, centrala za LR Slovenijo, podružnica 640 v Mariboru. Posojila iz investicijskega sklada sr-' namenjena predvsem za manjše gospodarske organizacije in predvsem za tiste gospodarske investicije,
ki po svojem investicijskem programu izkazujejo največjo rentabilnost ter omogočajo doseči z najmanjšimi sredstvi najvišji gospodarski uspeh (n. pr. odprava ozkih grl v proizvodnji, rekonstrukcije, racionalizacije in podobno).
Investicije morajo biti v skladu s smernicami družbenega plana MLO.
3.	člen
Rok za vračilo posojil iz investicijskega sklada ne sme biti daljši od pot let.
Prednost pri dodeljevanju posojil imajo ponudniki z ugodnejšimi odplačilnimi roki, in sicer ob enakih pogojih.
Ponujena obrestna mera za posojilo ne more biti nižja od 4%, za kmetijstvo pa ne nižja od 2%.
4.	člen
Zahteva za posojilo mora obsegati:
a)	namen, za katerega se posojilo zahteva;
b)	višino vsega posojila in višino tranš po letih:
c)	višino stalnih obratnih sredstev, ki se bodo hkrati zahtevala iz drugih virov in višino tranš po letih.
d)	obrestno mero in odplačilni rok, ki ju ponuja zahtevalec kredita;
e)	rok za začetek ter rok za konec del ter dan, od katerega začne teči rok za odplačevanje posojil:
f)	znesek vseh znhtevalčevih dolgoročnih obvez-
nosti in znesok letnih obresti ter odplačil teh obveznosti.	v
Hkrati z vlogo za kredit iz investicijskega sklada je treba predložiti tudi revidiran investicijski elaborat (investicijski program in glavni projekt). Iz investicijskega elaborata morajo biti razvidni podatki, s katerih se da presoditi družbena in gospodarska koristnost investicij. Za «premo se predloži ponudba ali predračun o dobavi opreme, rentnbilnostni račun ter amortizacijski načrt.
Ce zahteva posojilo gospodarsko podjetje, mora predložiti tudi sklep delavskega sveta, tako o njegovi pritrditvi glede zadolžitve, kakor tudi glede višine zadolžitve.
5.	člen
Narodna banka FLRJ, podružnica Maribor, določi v sporazumu z mestnim ljudskim odborom Maribor glede na razpoložljiva sredstva mestnega investicijskega sklada roke za razpis natečaja za investicijska posojila in višino sredstev, iz katerih se bodo dala investicijska posojila.
6.	člen
Na podlagi pooblastila mostnega ljudskega odbora Maribor sklene kreditni zavod kreditno pogodbo, v kateri morajo biti določeni poleg višine obrestne mere in vračilnih rokov, še zlasti tile pogoji:
a)	določitev tranš za črpanje kreditov;
b)	čas, kdaj se začnejo krediti izplačevati;
c)	sprejem obveznosti koristnika kredita in sicer:
1.	da bo kredit uporabljen samo za določeni namen.
2.	da bo poleg nalogov za izplačilo iz dovoljenega kredita koristnik predlagal kreditnemu zavodu tudi listine, iz katerih bo razviden namen izplačila:
3.	da bo vračal porabljeni kredit z obrestmi vred v roku zapadlosti v anuitetah, določenih v pogodbi in da bo plačal stroške ter provizijo po posebnih predpisih za finansiranje investicij;
4.	da bo korisitniik obvestil kreditni zavod o odtujitvi osnovnih sredstev;
5.	da bo iz kredita takoj zavaroval nabavljena osnovna sredstva pri Državnem zavarovalnem zavodu.
7.	člen
Svet za gospodarstvo se pooblašča, da po potrebi predpiše navodila za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
St. P-5355/1-54
Maribor, dne 20. avgusta 1954.
Predsednik MLO: Miloš Ledinek 1. r.
528.
Na podlagi XII. točke navodila o ureditvi gozdarske službe v okrajih in mestih (Uradni list LRS, št. 15-55/54) v zvezi s 15. in 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na seji obeh zborov dne 11. junija 1954 sprejel
ODLOK
o ureditvi gozdarske službe v okraju Murska Sobota
I
Pri okrajnem ljudskem odboru Murska Sobota se ustanovi okrajna uprava za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot gozdarski organ okrajnega ljudskega odbora.
II
Uprava opravlja tele upravne zadeve:
1.	nadzoruje, ali se na območju okraja, in sicer v gozdovih, ki so splošno ljudsko premoženje, in v vseh drugih gozdovih, izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov, o varstvu — konservaciji — gozdnih zemljišč in podobno), in skrbi za to, da se tj predpisi pravilno izvršujejo;
2.	skrbi, da se izdelajo gozdni gospodarski elaborati, in predlaga te elaborate v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS;
3.	daje Upravi za gozdarstvo LRS predloge za izločitev zemljišč za pogozditve in za gozdne melioracije;
4.	pripravlja predloge za sestavo okrajnega gospodarskega plana glede gojitve in izkoriščanja gozdov in glede gozdnih graditev;
5.	daje strokovna mnenja v zadevah s področja gozdarstva in hudourništva;
6.	vodi gozdni kataster in predpisane evidence;
7.	podpira vzgojo gozdarskih kadrov, skrbi zn njihovo strokovno izobraževanje; skrbi za gozdarsko-prosvetno delo med ljudstvom;
8.	izdaja odločbe v upravnih zadevah na prvi stopnji s področja gozdarstva;
9.	opravlja vse druge upravne zadeve s področja gozdarstva, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pristojnost zboru ali svetu okrkjnega ljudskega odbora.
III
Okrajna uprava za gozdarstvo opravlja naloge okrajnega ljudskega odbora v zvezi z neposrednim upravljanjem vseh gozdov, ki so splošno ljudsko premoženje na območju okraja, razen tistih, ki jih po tretjem odstavku 24. člena zakona o gozdovih upravljajo občinski ljudski odbori.
Uprava lahko s pogodbo prepusti opravljanje posameznih nalog, ki izvirajo iz naslova upravljanja, podjetjem, ki se ukvarja jo z gozdno proizvodnjo, zavodom in drugim državnim organom.
IV
V	zvezi z upravljanjem gozdnega sklada opravlja okrajna uprava za gozdarstvo zlasti tele naloge:
1.	izdela predlog predračuna dohodkov in izdatkov sklada;
2.	odmerja prispevke za gozdni sklad in skrbi za pobiranje teh prispevkov;
3.	opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz okrajnega gozdnega sklada.
V
Upravo vodi šef uprave. Sefa uprave imenuje okrajni ljudski odbor ob pogojih, ki so predpisani za imenovanje načelnikov tajništev okrajnega ljudskega odbora.
Sef je odgovoren za delo uprave neposredno svetu za gospodarstvo.
VI
Za opravljanje svojih nalog ima uprava za gozdarstvo potrebno število uslužbencev.
Stalno terensko delo v gozdovih opravljajo revirni gozdarji po gozdnih revirjih in logarji po logarskih okoliših.
Gozdne revirje in logarske okoliše določi okrajna uprava za gozdarstvo.
Revirni gozdar mora biti gozdarski strokovnjak s fakultetno izobrazbo ali pa gozdarski tehnik.
Sistemizacijo delovnih mest predlaga šef uprave okrajnemu ljudskemu odboru. Odločbe o uslužben-skih razmerjih uslužbencev uprave izdaja predsednik okrajnega ljudskega odbora po predlogu šefa uprave.
VII
Okrajna uprava za gozdarstvo se vzdržuje i« okrajnega gozdnega sklada.
Sredstva za vzdrževanje uprave za gozdarstvo se zagotovijo s predračunom uprave, ki je sestavni del predračuna okrajnega gozdnega sklada.
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je šef okrajne uprave za gozdarstvo.
VIH
Pri delu uprave za gozdarstvo sodeluje kot posvetovalni organ okrajna gozdarska komisija (29. člen zakona o gozdovih).
Sef uprave mora zaslišati okrajno gozdarsko komisijo o vseh pomembnejših in načelnih vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov; zlasti jo mora zaslišati pri sestavi predloga za predračun sklada in pri določanju načrta obnove, gojitve, sečnje in izkoriščanja gozdov ter gozdnih graditev.
IX
Občinski ljudski odbori upravljajo tiste gozdove splošnega ljudskega premoženja, ki so jih upravljali do uveljavitve zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53).
Občinski ljudski odbori upravljajo občinske gozdne sklade. V zvezi s tem občinski ljudski odbor sprejema predračun občinskega gozdnega sklada in opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada.
Katera dela se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada določi občinski ljudski odbor v skladu z okrajnim gozdarskim planom.
Občinska gozdarska komisija je posvetovalni organ občinskega ljudskega odbora v zvezi z upravljanjem občinskega gozdnega sklada.
Gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih odborih okrajni upravi za gozdarstvo predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov in o vprašanjih gozdnih graditev na območju občine.
X
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS«.
St. 6917/1-54
Murska Sobota, dne 11. junija 1954.
Predsednik OLO: Bela Brglez 1. r.
529.
Na podlagi 15. člena in 15. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) ter XII. točke navodila Izvršnega sveta LRS o ureditvi gozdarske službe v okraijh in mestih (Uradni list LRS, št. 15-55/54) je okrajni ljudski odbor Ptuj na sejah okrajnega zbora iz zbora proizvajalcev dne
9.	avgusta 1954 sprejel
ODLOK
o ureditvi gozdarske službe v okraju Ptuj
1.	člen
Pri okrajnem ljudskem odboru Ptuj se ustanovi okrajna uprava za gozdarstvo kot gozdarski organ okrajnega ljudskega odbora.
2.	člen
Uprava opravlja tele upravne zadeve:
1.	nadzoruje, ali se na območju mesta, in sicer v gozdovih, ki so splošno ljudsko premoženje, in v vseh drugih gozdovih izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov, o varstvu — konservaciji — gozdnih zemljiščih in podobno), in skrbi za to, da se ti predpisi pravilno izvršujejo:
2.	skrbi, da se izdelajo gozdni gospodarski elaborati, in predlaga te elaborate v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS;
3.	daje Upravi za gozdarstvo LRS predlog za izločitev zemljišč, za pogozdilve in za gozdne melioracije;
4.	pripravlja predloge za sestavo okrajnega gospodarskega plana glede gojitve in izkoriščanja gozdov in glede gozdnih graditev;
5.	daje strokovna mnenja v zadevah s področja gozdarstva in hudourništva;
6.	vodi gozdni kataster in predpisane evidence;
7.	podpira vzgojo gozdarskih kadrov, skrbi za njihovo strokovno izobraževanje in za gozdarsko prosvetno delo med ljudstvom;
8.	izdaja odločbe v upravnih zadevah na prvi stopnji s področja gozdarstva;
9.	opravlja vse druge upravne in operativne zadeve s področja gozdarstva, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pristojnost zboru ali svetu okrajnega ljudskega odbora.
3.	člen
Uprava opravlja naloge okrajnega ljudskega odbora v zvezi z neposrednim gospodarjenjem z vsemi gozdovi, ki so splošno ljudsko premoženje na območju okraja, razen glede tistih gozdov iz splošnega ljudskega premoženja, s katerimi po 3. odstavku 24. člena zakona o gozdovih gospodarijo občinski ljudski odbori.
Uprava lahko s pogodbo prepusti opravljanje posameznih nalog, ki izvirajo iz naslova gospodarjenja podjetjem, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, zavodom in drugim državnim organom.
4.	člen
V zvezi z upravljanjem gozdnega sklada opravlja uprava zlasti tele naloge:
1.	izdela predlog predračuna dohodkov in izdatkov Sklada;
2.	odmerja prispevke za gozdni sklad in skrbi za pobiranje teh prispevkov;
3.	opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz okrajnega gozdnega sklada,
5.	člen
Upravo vodi šef uprave. Sefa uprave imenuje okrajni ljudski odbor ob pogojili, ki so predpisani za imenovanje načelnikov tajništev okrajnega ljudskega odbora.
Šef je odgovoren za delo uprave neposredno svetu za gospodarstvo.
6.	člen
Za opravljanje svojih nalog ima uprava potrebno število uslužbencev.
Stalno terensko delo v gozdovih opravljajo revirni gozdarji po gozdnih revirjih in logarji po logarskih okoliših.
Gozdne revir je in logarske okoliše določi Uprava.
Revirni gozdar mora biti gozdarski strokovnjak » fakultetno izobrazbo ali pa gozdarski tehnik.
Sistemizacijo delovnih mest predlaga šef uprave okrajnemu ljudskemu odboru. Odločbe o usluž-benskih razmerjih uslužbencev uprave izdaja predsednik okrajnega ljudskega odbora po predlogu šefa uprave.
7.	člen
Uprava se vzdržuje iz okrajnega gozdnega sklada.
Sredstva za vzdrževanje uprave se zagotovijo s predračunom uprave, ki je sestavni del predračuna okrajnega gozdnega sklada.
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je šef uprave.
8.	člen
Pri delu uprave sodeluje kot posvetovalni organ okrajna gozdarska komisija (29. člen zakona o gozdovih).
Šef uprave mora zaslišati okrajno gozdarsko komisijo o vseh pomembnejših in načelnih vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkori-
ščanja gozdov, zlasti jo mora zaslišati pri sestavi predloga za predračun sklada in pri določanju načrta obnove gojitve, sečnje in izkoriščanja gozdov ter gozdnih graditev.
9.	člen
Občinski ljudski odbori gospodarijo s tistimi gozdovi splošnega ljudskega premoženja, s katerimi so gospodarili do uveljavitve zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53).
Občinski ljudski odbori upravljajo občinske gozdne sklade. V zvezi s tem občinski ljudski odbor sprejema predračun občinskega gozdnega sklada in opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada;
Katera dela se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada, določi občinski ljudski odbor v skladu z okrajn m gozdarskim planom.
Občinska gozdarska komisija je posvetovalni organ občinskega ljudskega odbora v zvezi z upravljanjem občinskega gozdnega sMada.
Gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih O'dborih okrajni upravi za gozdarstvo potrebne predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov in o vprašanjih gozdnih graditev na območju občine.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 1-6325/1-54
Ptuj, dne 9. avgusta 1954.
Predsednik OLO: Lojze Frangež 1. r.
530.
Na podlagi 2. odstavka 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52), 66. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/53), 25. člena uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5/54) in 48. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6/54), je ljudski odbor mestne občine Trbovlje na XXI. seji dne 29. julija 1954 sprejel
ODLOK
o obratovalnem času trgovskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic na območju ljudskega odbora mestne občine Trbovlje
A. Splošne določbe
1.	člen
Poslovni čas trgovskih, obrtnih in gositinskih obratovalnic določajo delovni koletivj trgovskih, obrtnik in gostinskih podjetij, obrti in gostišč in zasebni lastniki obrtnih delavnic in zasebnih gostišč.
Trgovske in obrtne poslovalnice morajo biti odprte v času, ki ga določa ta odlok, gostinska podjetja in gostišča pa morajo in smejo imeti odprte svoje obratovalnice samo v določenem času.
Gostinska podjetja in gostišča lahko za posamezne posebne prilike zaprosijo za podaljšanje poslovnega časa. Dovoljenje za podaljšanje poslovnega časa izda tajništvo sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve, če plača gostinsko podjetje ali gostišče predpisano takso.
2.	člen
Poletni čas po tem odloku je čas od 1. aprila do 30. septembra; čas od 1. oktobra do 31. marca je pa zimski čas.
B.	Obratovalni čas ob delavnikih
I. Trgovske obratovalnice
3.	člen
Trgovske obratovalnice, za katere v tem odloku ni določeno kaj drugega, morajo biti odprte v poletnem času vsak dan od 7. do 11. in od 16. do 19. ure, razen ob sobotah, ko morajo biti te obratovalnice odprte nepretrgoma od 7. do 14. ure. V zimskem času morajo biti te obratovalnice odprte vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, razen sobote, ko morajo biti odprte nepretrgoma od 7. do 14. ure.
Ce je v soboto plačilni dan morajo biti trgovske obratovalnice odprte ob vsakem letnem času, kakor druge dni.
4.	člen
Prodajalne svežega in suhega mesa ter rib morajo biti odprte v poletnem času od 6. do 11. in od 17. do 19. ure, v zimskem času pa od 7. do 12. in od
14.	do 17. ure. Ob sobotah so te obratovalnice odprte ne glede na letni čas od 5. do 12. in od 15. do 17. ure.
Prodajalne kruha, mleka in mlečnih izdelkov ter prodajalne zelenjave morajo biti odprte ne glede na letni čas od 6. do 12. in od 14. do 18. ure.
Slaščičarne morajo biti odprte v poletnem času nepretrgoma od 7,—20. ure, v zimskem času pa od 8. do 17. ure.
II.	Obrtne obratovalnice
5.	člen
Obrtne obratovalnice, ki poslujejo neposredno z naročniki, morajo biti odprte tako kakor trgovske obratovalnice.
Ne glede na predpis prvega odstavka tega člena pa morajo biti odprte brivnice od 7. do 11. ure in od
15.	do 19. ure, ob Sobotah in pred priznanimi prazniki pa od 7. do 12. in od 15. do 20. ure. Ob ponedeljkih popoldne so brivnice zaprte.
III.	Gostinske obratovalnice
6.	člen
Gostinske obratovalnice smejo biti odprte:
1.	kavarne od 7. do 24. ure;
2.	restavracije in gostilne od 6. do 23. ure, ob sobotah in dnevih pred priznanimi prazniki pa od 6. do 24. ure;
3.	okrepčevalnice, športnih, kulturnoprosvetnih in tel es nov z go j nih društev od 10. do 24. ure.
IV.	Druge obratovalnice
7.	člen
Za črpalke pogonskega goriva, masivnih olj, trafike in prodajalne časopisov veljajo odredbe 3. člena tega odloka.
8.	člen
Prodajanje blaga na sejmih in tržnih prostorih je določeno s sejmskim in tržnim redom.
C.	Obratovalni čas ob nedeljah in priznanih praznikih
9.	člen
Ob nedeljah in priznanih praznikih smejo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte, razen
1.	slaščičarn, k,i morajo biti odprte v poletnem času od 8. do 20., v zimskem času pa od 8.—18. ure;
2.	fotografskih ateljejev, ki morajo biti odprti od 7. do 12. ure.
Gostinske obratovalnice se ob teh dnevih ravnajo po predpisih 6. člena tega odloka, kolikor predpisujejo obratovanje ob sobotah.
C. Posebne določbe
10.	člen
Svet za gospodarstvo ljudskega odbora je pooblaščen, da s posebno odredbo lahko določi drugačen obratovalni čas, kot je določen s tem odlokom, kolikor to narekujejo potrebe.
D.	Kazenske določbe
11.	člen
Zaradi prekrška se kaznujejo z denarno kaznijo do 2000 din:
1.	trgovska podjetja in trgovine, obrtna podjetja in obrtne delavnice ter zasebni obrtniki, ki nimajo odprtih svojih obratovalnic v času, določenem po tem odloku;
2.	gostinska podjetja, gostišča in lastniki zasebnih gostišč, ki nimajo svojih obratovalnic odprtih v določenem času ali ki jih zapirajo pozneje, kot je določeno v tem odloku.
12.	člen
Gostinske obratovalnice morajo nehati streči najpozneje čert ure pred določenim zapiralnim časom, poslovne prostore pa morajo izprazniti in zapreti najpozneje pol ure po tem času.
E.	Končne določbe
13.	člen
Z uveljavljenjem tega odloka preneha veljati odlok o obratovalnem času za gospodarska podjetja na območju ljudskega odbora mestne občine Trbovlje,' ki ga je sprejel ljudski odbor ua II. seji dne 22. januarja 1953.
14.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS*.
St. 318/24
Trbovlje, dne 29. julija 1954.
Predsednik LO MO:
Alojz Dular 1. r.
531.
Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in na podlagi 3. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53), izdaja občinski ljudski odbor Dravograd na XIV. redni seji dne 20. julija 1954
ODLOK
o turistični taksi za osebe, ki se mudijo kot turisti na območju občine Dravograd
1.	člen
Turist je vsakdo, ki nima v Dravogradu stalnega bivališča in prenočuje tu vsaj enkrat.
2.	člen
Turistična taksa se pobira od nočnin in jo plača vsak turist, ki prenočuje v državnem, zadružnem ali
privatnem podjetju oziroma gostišču proti plačilu ustrezne najemnine za prenočišče.
3.	člen
Turistična taksa znaša:
a)	v času glavne sezone, t. j. od 16. junija do 31. avgusta po 20 din na osebo,
b)	izven sezone, t. j. od 1. januarja do 15. junija in od 1. septembra do 31. decembra po 10 din na osebo.
4.	člen
Plačila turistične takse so oproščene osebe, ki jih kot svoje zavarovance pošilja na zdravljenje Zavod za socialno zavarovanje, in invalidi, ki prihajajo na območje občine na zdravljenje po zdravniški odredbi.
Občinski ljudski odbor Dravograd lahko odobri še nadaljnje oprostitve oziroma olajšave v plačevanju turistične takse.
Natančnejše predpise o tem izda občinski ljudski odbor s posebno odredbo.
5.	člen
Sredstva, ki se bodo zbrala s turistično takso, se bodo uporabljala za komunalne in turistične graditve v mejah 5. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo taikse in prometni davek.
6.	člen
Gostinska podjetja in gostišča morajo odvajati pobrano turistično takso občinskemu ljudskemu odboru Dravograd.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. P-106/54
Dravograd, dno 20. julija 1954.
Predsedniik Obč. LO: Jože Berce 1. r.
532.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/53), je občinski ljudski odbor Logatec na seji dne 23. avgusta 1954 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v III. volilni enoti, ki obsega vas Dolenj^ Logatec, ker je prenehal mandat umrlemu T revnu Jakobu, odborniku občinski ga ljudskega odbora, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo, dne 26. septembra 1954.
II
Razveljavi se odlok št. 808-P/1-54 z dne 25. julija 1954 o razpisu nadomestnih volitev, po katerem so bile razpisane nadomestne volitve za dne 19. septembra 1954.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v III. volilni enoti.
St. P-808/54
Logatec, dne 23. avgusta 1954.
Predsednik Obč. LO: Ivan Zelene 1. r.
Izdaji .Uradni list LRS. - Direktor In odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik - tiska tiskarna .Toneta Tomšiča. - vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 800 din — Posamezna številka: 8 din 'o 8 strani vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po oošti 8 din »eč — Uredništvo In uprava: Llubljana, Erjavčeva ulica tl» poštni predm 338 — Telefon uprave 23-579 -
Čekovni račun: 601-»2«-157
URADNI LIST
• LI UD S K E REPUBLIKE SLOVENI |E
Letnik
XI
Priloga k 35. kosu z dne 9. septembra 1954
Štev. 35
Zaključni račun gospodarskih organizacij
IZVLEČEK
iz poročila o poslovanju podjetja »MEPROM«, avtoprevozi in mehanična delavnica, Ljubljana Podjetje je uspešno poslovalo in zaključilo poslovno leto 1953 s pozitivnim rezultatom.
:_____ 1_i:_:;„	*9« nnn N;n
Planirana realizacija je znašala Dejanska realizacija Materialni stroški Amortizacija Doseženi zaslužki Akumulacija in skladi
32,660.495 din
13,761.000	din 14,598.058 13,138.252 din
57,528.000 din 74,157.805 din
Osnovna sredstva podjetja
Po novi oceni znaša vrednost osnovnih sredstev	118,738.800 din
Današnja vrednost (po odbitku odpisov)	56,009.600 din
Pri podjetju je bilo zaposlenih povprečno 82 delavcev in nameščencev.
Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane je na seji dne 28. V. 1954 po 23. členu uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1953 izdal tole
odločbo
o pritrditvi k zaključnemu računu podjetja »Meprom«, Ljubljana, Savska cesta 47 a za leto 1953.
Ljudski odbor je pregledal zaključni račun podjetja za leto 1953 glede pravilnosti obračuna dohodka in njegove razdelitve ter upravljanja s splošnim ljudskim premoženjem v letu 1953, in daje nanj svojo pritrditev, kakor sledi:
Zap.	Opis	Od strani podjetja	Zaesek, za katerega	Razlika
St.		predlagani znesek	se daje soglasje	+ (J-4)	- (4-3)
1	2	3	4	5
i	Bilančna vsota	74.717.425.77	74,717.425.77	___
2	Sklad osnovnih sredstev	56,009.600.—	56,009.600.—		
3	Poprave vrednosti osnovnih sredstev	62,729.200 —	62,729.200.—	—
4	Ostali skladi: a) Sklad za samostojno razpolaganje	1,833.811.77	1,844.278.77	— 10.467,—
	b) Amortizacijski sklad	4,350.750.—	4,350.750.—	—
	c) Rezervni sklad Struktura realizacije		"	
5	Znesek fakturirane reallizacije	74,139.001,—	74.139.001,—	—
6	Ostvarjeni dohodek	27,717.505.77	27,736.309.77	— 18.804,—
8	Dohodek za razdelitev (6—7)	27,717.505.77	27,736.309.77	— 18.804.—
9	Stopnja akumulacije in Skladov	90%		
	Razdelitev dohodka			
10	Dohodek za razdelitev	27,717.505.77	27,736.309.77	— 18.804.—
	Dosežen zaslužek po višji stopnji AS a) januar - marec (manj)	4,121.155.42	4,072.858.42	+ 48.297.—
	b) april - december (manj)	10,467.005.35	10,525.199.33	— 58.194.—
11	Akumulacija in skladi po višja stopnja Razdelitev akumulacije in skladov	13,129.343.—	13,138.252,—	—	8.907.—
14	Akumulacija in skladi po nižji stopnji	13,129.345,—	13,258.252,—	— 128.907.—
	Skupno	13,129.345.—	13,258.252.—	—128.907,—
16	Sklad za prosto razpolaganje	840.278.—	840.848,—	570.—
18	Prispevek za socialno zavarovanje: a) na izplačani del zaslužkov	969.845.—	969.845,—	
	b) na neizplačani del zaslužkov	51.091,—	51.091,—	
	Skupno (16 + 17 + 18)	1,861.214,—	1,861.784,—	
19	Družbeni prispevek po nižji stopnji	11,268.131.—	11,276.468,—	— 8.337.—
Zap.		Od strani podjetja	Znesek, za katerega	Razlika
št.	Opis	predlagani znesek	«e daje soglasje	+ (5-4)	- (4-3)
i	2	S	4	S
	Doseženi sklad za plače in njegova razdelitev Doba januar—marec 1953			
21	Doseženi sklad za plače	4,121.155.42	4,072.858.42	+ 48.297.—
22	Od tega se odštejejo: a) nagrade, za katere se ne evidentira po-			
	rabljeni delovni čas v I. tromesečju 1953 (19. člen uredbe)	52.968.—	32.968,—		
23	Ostane (21—22)	4,088.187.42	4,039.890.42	— 48.297,—
24	Povprečni sklad za plače januar—marec	2,458.460,—	2,458.460,—	—
25	Presežek sklada za plače (23—24) b) del presežka sklada za plače, ki se raz-	1,629.727.42	1,581.430.42	+ 48.297.—
	poredi v sklad za samostojno razpolaganje	1,129.727.42	1,081.430.42	+ 48.297.—
	c) davek od presežka sklada za plače č) presežek sklada za plače za izplačilo	141.500,—	141.500.—	—
		358.500,—	358.500.—	—
	Skupno	1.629.727.42	1,581.430.42	+ 48.297.—
26	Sklad za plače za izplačilo	2,849.928.—	2,849.928.—	
27	Razporejeni del sklada za plače	2,295.799.—	2,295.799.—	—
28	Nerazporejeni del skllada za plače za izplačilo namenjen Doba april—december 1953	554.129,—	554.129,—	—
29	Doseženi sklad za plače	10.467.005.35	10,525.199.35	— 58.194,—
30	Od tega se odštejejo: (zneski, ki so navedeni v 12. členu uredbe o davku za plače II., III.			
	in IV. tromesečje)	258.170.—	258.170.—	—
31	Ostane (29—30)	10.208.835.35	10,267.029.35	— 58.194.—
32	Povprečni sklad za plače april—december	6,175,216,—	6,175.216,—	—
33	Presežek sklada za plače (31—32) b) del presežka sklada za plače, ki se raz-	4,033.619.35	4,091.813.35	— 58.194.—
	poredi v sklad za samostojno razpolaganje	3,033.619.35	4,091.813.35	— 58.194,—
	c) davek od sklada za plače	307.372,—	307.372,—	_
	č) presežek sklada za plače za izplačilo	692.628,—	692.628.—	—
	Skupno	4,033.619.35	4,091.813.35	— 58.194.—
34	Skilad za plače za izplačilo
35	Razporejeni del sklada za plače
36	Nerazporejeni del sklada za plače, za izplačilo namenjen
3? Skupaj doseženi sklad za plače (21 + 29)
38	Skupaj zneski za obvezno kritje po uredbi (25 a + 33 a)
39	Skupaj preneseno v sklad za samostojno razpolaganje (25 b + 33 b)
40	Skupaj davek od sklada za plače (25 c + 33 c)
41	Celotni sklad za plače za izplačilo (26 + 34)
42	Celotni razporejeni del sklada za plače
43	Nerazporejeni ostanek sklada za plače 31. XII. 1953
44	Izplačano iz sklada za plače (141 in 146)
45	Od tega akontacije na zaloge prenesene v 1.1954
46	Dejanska izplačila iz sklada za plače 1953
47	Struktura vkalkuliranih zaslužkov 31. XII. 1953 a) razred 5 — Nedokončana proizvodnja
49 Sklad za plače v nedokončani proizvodnji in izdelkih:
a)	povprečni sklad za plače, če je tarifni pravilnik višji od povprečnega sklada za plače
b)	po tarifnem pravilniku, če je povprečni sklad za plače višji od tarifnega pravilnika
7,126.014.—	7,126.014,—	_
7,169.231,—	7,169.231,—	—
43.217,—	43.217.—	_
14,588.160.77	14,598.057.77	9.897.-
4,163.346.77	4,173.243.77	10.897.-
448.872,—	448.872,—	—
9,975.942.—	9,975.942,—		
9,465.030.—	9,465.030.—	_
510.912,—	510.912,—	
9,975.942.—	9,975.942.—	__
441.361.—	441.361.—		
10,465.906.—	10,615.872.—	—
431.361.—	431,361.—	—
431.361.—	431,361,—	—
413.800,—	413.800.—	—
,	-		
Obveznosti podjetja do skupnosti
Zap. št.	Obveznost na kontu št.	Obveznosti od prej in iz dobe od 1. I. do 31. XII. 1953				Ostane za vplačilo (vračilo)
		saldo iz leta 1952	nastale v letu 1953	skupno	plačano do odobritve zaključnega računa	
i	130	1,652.344.—	11,276.468,—	12,928.812,—	12,869.805,—	59.007.—
2	132	582.201.—	1,020.936.—	1,603.137.—	1,541.993.—	+ 61.144,—
3	133	—	448.872.—	448.872,—	137.092,—	+ 311.780.—
4	136	—	22.841,—	22.841,—	22.841,—			
5	139	—	22.107.—	22.107.—	40.911.—	— 18.804.—_
		2,234.545.—	12,791.224.—	15,025.769,—	14,612.642.—	413.127,—
Obveznosti mora podjetje poravnati v 10 dneh po prejemu te odločbe.
Proti tej odločbi je dopustna pritožba na Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, ki jo je vložili v li dneh po prejemu te odločbe pri tajništvu za gospodarstvo MLO glavnega mestu Ljubljane. Pritožba je zavezana taksi po tarifni številki 5 z 90 din in mestni taksi po tarifni štev. 1 odloka MLO Ljubljana z 20 din; vsaka priloga pa mora biti kolkovana s 23 din po tarifni številki 6 zakona o taksah.
St. 1950/286-257-54	4735
Ljubljana, dne 29. maja 1954.
Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana Tajnik LO:	Predsednik LO:
Silvo Sivic 1. r.	Dr. Marjan Dermastia 1. r.
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna sodlSča razglaäajoi
1492.
Besedilo: Gostišče , »Kalc« (Knežak).
Poslovni predmet:	Priprava in
prodaja toplih in mrzlih jedil, točenj alikoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov na drobno.
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo Obč. LO Knežak z dne 29. VII. 1954.
Poslovodja: Tomšič Jožko, Polleg poslovodje je poobloščena za podpisovanje še Tomšič Marija.
Zt 251/54-2	2827
Besedilo: Gostišče, »Mažun« (Bač 14).
Poslovni predmet:	Priprava in
prodaja toplih in mrzlih jedil, točenje alikoholnih in brezalkoholnih pijač ter prodaja tobačnih izdelkov na drobno.
Podjetje je bilo utsanovljeno z odločbo Občinskega LO Knežak z dne 29. VII. 1954.
Poslovodja: Novak Jože. Poleg poslovodje je pooblaščena za podpisovanje tudi natakarica Novak Krista.
Gorica, 16. avgusta 1954.
Zt 253/54-2	2825
1493.
Besedilo: »Zadružni avtopromet«, Idrija (Idrija, Vojkova 26).
Poslovni predmet: Prevoz potnikov in blaga s cestnimi prevoznimi sredstvi.
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo Zadružnega trgovskega podjetja »Kooperativa< v Idriji z dne 1. VII. 1954, št. 246/1. Na podlagi dovoljenja za konstituiranje oz. odločbe LO MO Idrija z dne 28. VIL 1954, št. 974/2, po volitvi organov delavske uprave in sprejemu in potrditvi pravili, se vpiše istočasno tudi konstituiranje podjetja.
Direktor: Brence Franc iiz Vrsnika, Spodnja Idrija 14; poleg direktorja podpisujejo še Bevk Leopoldina, knjigovodja, Idrija, študentovska 8, Grošelj Ivan, uslužbenec.
Idrija, Gradnikova 4, Carl Anton, delavec, šofer, Idrija, Vojkova 26.
Gorica, 20. avgusta 1954.
Zt 155/54-4	2828
1494.
Besedilo: »Projektbiro«, Gorica.
Poslovni predmet: Projektiranje gradbenih objektov po veljavnih predpisih.
iDrektor: Ing. arh. Teodor Lojk.
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo OLO Gorica z dne 3. VIII. 1954, št. II/3-2726/1-54.
Gorica, 25. avgusta 1954.
Zt 267/54-2	2877
1495.
Besedilo: »Izbira«, Škofja Loka
(Mestni trg 8).
Poslovni predmet: Nakup in prodaja galanterijskega, kratkega in pletenega blaga.
Trgovina je biila ustanovljena z odločbo LO MO Škofja Loka, štev. 805/6-54 z dne 12. VII. 1954.
S podpisom pravil po delovnem kolektivu ter v zvezi odločbe LO MO Škofja Loka z dne 29. VI. 1954 je bila trgovina konstituirana.
Za trgovino podpisujeta: Auser Angela, poslovodja, Škofja Loka, Spodnji trg 9, in Roblek Poldka, knjigovodja, Škofja Loka, Mestnii trg 8.
Zt 221/54 Rg II 149/1	2840
Besedilo: Manufaktura »Pri mostu«, Škofja Loka (Cesta talcev 6).
Poslovni predmet: Nakup in prodaja manufakturnega in galanterijskega blaga.
S podpisom pravil po delovenem kolektivu ter v zvezi z odločbo LO MO Škofja Loka z dne 29. VII. 1954 je bila trgovina konstituirana.
Trgovina je bila ustanovljena z odločbo LO MO Škofja Loka, štev. 805/1-54 z dne 14. VII. 1954.
Za trgovino podpisujeta: Okorn Helena, poslovodja, Škofja Loka, Spodnji trg 21, in Prevodnik Tilka, knjigovodja, Škofja Loka.
Zt 210/54 Rg II 150/1	2839
Besedilo: »Potrošnik«, Stara Loka (Stara Loka 16).
Poslovni predmet: Nakup in prodaja špecerijskega in galanterijske-
a blaga ter drobnih izdelkov in to-
aka.
Samostojna trgovina je bila ustanovljena z odločbo LO MO Škofja Uka, št. 805/2-54 z dne 10. VII. 1954.
S podpisom pravil po delovnem kolektivu je bila trgovina konstituirana.
Poslovodja:	Pusta vrh Francka,
Bešter 24, ki podpisuje samostojno, v njeni odsotnosti pa pooblaščeni nameščenec, listine finančega značaja pa podpisuje Prevodnik Tilka, Stara Loka 16, knjigovodja.
Zt 233/54 Rg II 151/1	2838
Ljubljana, 20. avgusta 1954.
1496.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Kovinar«, Jesenice (Gosposvetska 36).
Poslovni predmet: Živila in gospodarske potrebščine, zelenjava, sadje in njihovi izdelki, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, tekstilno blago, kratko in pleteno blago in konfekcija, parfumerijsko in kozmetično blago.
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MO Jesenice, št. II/1-1449 z dne 21. VI. 1954.
Direktor do konstituiranja: Polajnar Franc, Jesenice, Gregorčičeva 14.
Zt 152/54 Rg I 77/1	2892
Besedilo: Trgovina »Pri Kocele-tu«, Škofja Loka (Mestni trg 8).
Poslovni predmet: Nakup im prodaja špecerijskega blaga.
Samostojna trgovina je bila ustanovljena z odločbo LO MO Škofja Loka, št. 805/8-54 z dne 12. VIL 1954.
S podpisom pravil po delovnem kolektivu in v zvezi z odi. LO MO Škofja Loka z dne 16. VIII. 1954 je bila trgovina konstituirana.
Za trgovino podpisujeta: Rupar Hilda, poslovodja, Škofja Loka, Cankarjev trg 10, ki podpisuje samostojno, oz. pooblaščeni nameščenec. Vse listine finančnega značaja pa podpisuje poleg nje Roblek Poldka, knjigovodja, Škofja Loka, Mestni trg 8.
Zt 235/54 Rg II 152/1	2893
Ljubljana, 26. avgusta 1954.
1497.
Besedilo: Trgovina »Pri Ziherlu«, Škofja Loka (Cesta talcev 1).
Poslovni predmet: Nakup in prodaja galanterijskega, kolonialnega in špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov.
Samostojna trgovina je bila usta-novtljena z odločbo LO MO Škofja Uka, št 805/4 z dne 12. VII. 1954. S podpisom pravil po delovnem kolektivu je bila samostojna trgovina konstituirana.
Upravnik: Zebre Fanc, Škofja Loka, Kidričeva 2, ki podpisuje samo-
stojno, Košir Marinika, knjigovodja, Škofja Loka, Cesta talcev 1, pa podpisuje listine finančnega značaja. V odsotnosti upravnika ga nadomešča in zanj podpisuje pooblaščeni nameščenec.
Ljubljana, 27. avgusta 1954.
Zt 232/54 Rg U 154/1	2940
1498.
Besedilo:	»Tkanina«, Ljubljana
(Nazorjeva 4).
Gospodarska delavnost: Trgovina z meterskim in tekstilnim blagom, odej, puha, perja, krojaške vate, vate za odeje, rute, robci in preproge na drobno.
Samostojna trgovina je bia ustanovljena z odločbo MLO Ljubljana, št. G 4436/1-54 z dne 9. VII. 1954.
Direktor do konstituiranja: Bukovec Lojze, Zalog 64.
Ljubljana, 28. avgusta 1954.
Zt 241/54 Rg III 743/1	2938
1499.
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Cirkulane, s sedežem na Borlu.
Poslovni predmet: Kmetijska pro-17 ‘dnja, zlasti vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja ter vnovčeva-nje proizvodov v predelanem in nepredelanem stanju.
Ustanovitelj: OLO Ptuj.
Direktor: Petrovič Jožef. Za podjetje podpisujeta v bančnem poslovanju še: Švegl Anton, pomočnik direktorja in Dobravec Julka, knjigovodja.
Maribor, 21. avgusta 1954.
Reg št. 218/III	2856
1500.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Črnomelj.
Poslovni predmet: Nakup, prodaja, distribucija tobačnih izaelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, taksnih in poštnih vrednotnic na debelo in drobno.
Ustanovitelj: Glavni odbor Zveze VVI Slovenije, odločba z dne 12. VI. 1954, št. 11-40/41-54.
Direktor:	Muc Anton, ki podpi-
suje samostojno, v okviru zakonitih pooblastil.
Zt 27/54 Rg III 28/1	2882
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Krško.
Poslovni predmet: Nakup, prodaja, distribucija tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, taksnih in poštnih vrednotnic na debelo in drobno.
Ustanovitelj: Glavni odbor Zveze VVI Slovenije, odločba z dne 12. VI. 1954, št. 11-40/45-54.
Direktor: Gurman Drago, ki podpisuje samostojno v okviru zakoniti1 pooblastil.
Zt 29/54 Rg III 30/1	2883
Novo mesto, 24. avgusta 1954.
1501.
Besedilo: »Peko«, prodaja obutve, Novo mesto (Cesta komandanta Staneta 13).
Poslovni predmet: Nabava in prodaja na malo proizvodov podjetja
po 33. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, prodaja tudi proizvodov drugih pro-izvajalaev, ki dopolnjujejo izniro blaga matičnega proizvajalnega podjetja. Poleg obutve prodaja tudi pribor vseh vrst (kreme, vezalke natezalna kopita, nogavice, pudre, ščetke za čiščenje čevljev ipd.) ter opravlja kot uslužnostno delavnost popravilo nogavic.
Za prodajalno podpisujeta: Berger Rudi, poslovodja, in Berger Marija, namestnik.
Trgovina pripada Tovarni obutve »Peko«, Tržič.
Novo mesto, 25. avgusta 1954.
Zt 31/54 Rg III 32/1	2885
Spremembe
Okrožna sodišča razglašajo:
1502.
Besedilo: »Ekonomija« OLO Celje okolica, Rimske Toplice.
Besedilo odslej: »Kmetijsko gospodarstvo«, Rimske Toplice.
Celje, 31. maja 1954.
Rgo I 132	1756
1503.
Besedilo:	Mehanična delavnica,
Rogaška Slatina.
Besedilo odslej: Ključavničarsko inštalaterska delavnica. Rogaška Slatina.
Konstituiranje podjetja:	Klju-
čavničarsko inštalaterska delavnica. Rogaška Slatina.
Celje, 19. avgusta 1954.
Rgo II 377/4	2821
1504.
Besedilo: Mestno trgovsko podjetje, Velenje.
Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Bazen«, Velenje.
Poslovanice: št. I Rudnik 132, št. II Velenje 46, št. III Pesje 10, št. IV. Stara vas 10.
Celje, 23. avgusta 1954.
Rgo I 76/2	2851
1505.
Besedilo: Elektro, Celje.
Poslovni predmet odslej: osnovna delavnost: prenos, razdeljevanje in prodaja električne energije in vzdrževanje vseh naprav, ki služijo tej-delavnosti; pomožna in postranska delavnost: poravila in izdelovanje kovinske ter betonske opreme: servisna avtotransportna služba; gradnja daljnovodov, omrežij, transformatorskih postaj: hišne inštalacije in priključki ter popravila električnih naprav in aparatov ^projektiranje daljnovodov, omrežij, transformatorskih postaj in elektro inštalacij.
Celje, 25. avgusta 1954.
Rgo III 77/2	2876
1506.
Besedilo: Splošno trgovsko podjetje LO MO Radeče.
Besedilo odslej:	»Splošno trgov-
sko podjetje«, Radeče.
Poslovni predmet: Podjetje se bavi z nakupom in prodajo tekstila.
kratkim in pletenim blagom in konfekcijo, galanterijskim blagom, vr-varskimi izdelki, usnjem in usnjenimi izdelki, železnino, steklom in steklenimi izdelki, keramičnimi izdelki, barvami, laki in ostalimi kemičnimi izdelki, parfumerijskimi in kozmetičnimi proizvodi, z živilskimi predmeti za splošno ljudsko prehrano, tobačnimi izdelki in vžigalicami, z raznim blagom za gospodinjske potrebe ter ostalimi artikli za potrebo potrošnje, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom po določilih toč. 2 uredbe o trgovskih strokah.
Poslovalnice: Trgovina z mešanim blagom, Radeče 91, poslovodja Martinčič Amalija, trgovina z mešanim blagom »Pri mostu«, Radeče 146, poslovodja Kramžar Vinko, trgovina z mešanim blagom. Zidani most, poslovodja Zupan Karel, trgovina z mešanim blagom. Njivice pri Radečah, poslovodja Gorenjak Jože.
Celje, 27. avgusta 1954.
Rgo (I 207/2	2927
1507.
Besedilo:	Gozdno gospodarstvo,
Gorica.
Izbriše se Pajntar Franc in vpiše za v. d. direktorja Hribernik Vlami-mir.
Sprememba vpisana na podlagi odločbe OLO Gorica z dne 20. VII. 1954, št. II/3-2651/1-54 in 2651/2-54.
Zt 60/54-11	2834
Besedilo: Krojačnica v Idriji.
Izbriše	se	pooblaščenko	za	podpisovanje	Bernik Ivanko	in	vpiše
Terpin Leopolda, upravnika podjetja.
Zt 95/54-7	2835
Gorica, 17. avgusta 1954.
1508.
Besedilo: Trgovsko podjetje, Vipava.
Poslovni predmet odslej: Tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, obutev, usnje, sedlarsko in jermenarsko blago in potrebščine ter čevljarske potrebščine, železnina in kovinski izdelki, kolesa in potrebščine, elektrotehnični material, gradbeni material, parfu-merijsko, kozmetično in drogerij-sko blago, steklo, porcelan in keramika, živila in gospodinjske potrebščine, zelenjava, sadje in njihovi izdelki, mešano industrijsko blago, galanterijsko blago, bazarsko blago ter igrače, radijski aparati in potrebščine.
Vpiše se spojitev poslovalnice (trgovine) št. 7 (Obutev in usnjeni izdelki) s poslovalnico (trgovino) z mešanim blagom, št. 4.
Vpiše se trgovine: »Jestvine«, Vipava št. 159, »Živila«, Vipava 168. »Tekstil«, Vipava 168, »Mešano blago«, Vipava št. 158, »Sadje-zelenjava«, Vipava št. 166, Drogerija, Vipava št. 166.
Direktor: Ambrožič Karel.
Gorica, 23. avgusta 1954.
Zt 265/54-3	2853
1509.
Besedilo: »Pod gradom« v Idriji. Na podlagi dovoljenja za konstituiranja LO MO Idrija z dne 19. VIII. 1954, št. 79/3 in sprejemu in potrditvi pravil z dne 23. VII. 1954, št. 79/6, se vpiše konstituiranje gostilne.
Gorica, 26. avgusta 1954.
Zt 90/54-7	2878
1510.
Besedilo: Remontno podjetje, Divača.
Izbriše se direktor Vidav Jožef in vpiše Strajnar Milko.
Gorica, 27. avgusta	1954.
Zt 47/54-6	2931
1511.
Besedilo: Mestna žaga, Tržič. Besedilo odslej: Žaga Tržič. Ljubljana, 5. junija 1954.
Rg I 92/7	1805
1512.
Besedilo:	Trgovina	z	mešanim
blagom, Črnuče.
Besedilo odslej: Trgovina »Center«, Črnuče.
Rg I 166/5	2798
Besedilo: Trgovsko podjetje, Kamniška Bistrica, sedež: Godič 29.
Delovni kolektiv je na seji, dne 1. julija 1954 sprejel nova pravila.
Za podjetje podpisuje direktor oziroma njegov namestnik samostojno, v zadevah finančnega značaja pa podpisuje še glavni knjigovodja.
Z odločbo OLO Ljubljana okolica, št. II-2-27/213-54 z dne 24. VIL 1954 sta se poslovalnici Zagorica 8 a in Kregarjevo št. 2 preimenovali v: Trgovina ^»Zagorica«, Zagorica 8 a, trgovina »Kregarjevo«, Kregarjevo št. 2.
Izbriše se Golob Vera.
Rg II 215/7	2796
Ljubljana, 18. avgusta 1954.
1513.
Besedilo: Obrtno podjetje »Remont«, Črnuče.
Izbrišeta se Kopušar Maks in Vodičar Slavka in vpišeta Pengal Franc, upravnik, in Med-ven Matilda, računovodja, oba iz Črnuč.
Rg II 78/8	2807
Besedilo: Industrija pletenin, rokavic in konfekcije, Kranj.
Poslovni predmet: industrijsko izdelovanje konfekcije, vrhnjih in spodnjih pletenin, rokavic.
Na zasedanju delavskega sveta dne 21. VI. 1954 so bila sprejeta nova pravila.
Za podjetje podpisuje ravnatelj. V njegovi odsotnosti pa sekretar podjetja. Listine finančnega značaja sopodpisuje računovodja oziroma njegov namestnik.
Rg I 33/4	2900
Besedilo: Vojno preduzeće zn izradu oficirske odeće i obuće, Ljubljana.
Besedilo odslej: »Obrtnik, kroja-štvo, uniforme in čevljarstvo, Ljubljana, skrajšano: »Obrtnik«, Ljubljana (Masarykova 34).
Poslovni predmet odslej: Izdelava oblačil in obutve za civile in JLA iz lastnega ali prinešenega blaga na zalogo ali po naročilu ter prodaja teh predmetov.
Izbriše so Zakrajšek Alojz in vpiše Pantič Branko, direktor, Ljubljana, Dvorni trg 3.
Zt 231/54 Reg III 740/2	2903
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tišje«, Šmartno pri Litiji.
Na zasedanju delavskega sveta dne 19. Vil. 1954 so bila sprejeta nova pravila.
Za podjetje podpisujeta samostojno direktor oziroma pooblaščeni namestnik. Listine finančnega značaja pa podpisuje poleg direktorja oziroma njegovega namestnika tudi računovodja.
Izbriše se Penik Franc.
Rg I 168/5	2898
Besedilo:Okrnjna opekarna, Vodice.
Besedilo odslej: Opekarna, Vodice.
Rg II 54/3	2899
Ljubljana, 26. avgusta 1954.
1514.
Besedilo: Elektro-Žirovnica.
Na zasedanju delavskega sveta dne 25. VI. 1954 so bila sprejeta nova pravila.
Predmet poslovanja odslej:
Vzdrževanje, rekonstrukcija, gradnja, montaža daljnovodov, transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja, električne instalacije in priključki vodov, nakup, razdeljevanje in prodaja električne energije, projektiranje daljnovodov in transformatorskih postaj do 26 KV napetosti in nizkonapetostnega omrežja.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo samostojno direktor oziroma njegov namestnik, in pooblaščenec direktorja za posle v določenih zadevah s pristavkom »pp« ali »za« direktorja. Listine finančnega značaja sopodpisuje računovodja oziroma njegov namestnik.
Ljubljana, 27. avgusta 1954.
Rg I 247/3	2941
1515.
Besedilo: Krajevna pekama, Pesnica.
Besedilo odslej: Pekarna, Prsnica.
Izbriše se dosedanja sopodpiso-valka Suhodolčan Vida, nameščenka v knjigovodstvu.
Reg št. 172/1	2782
Besedilo: Krajevna krojaška delavnica, Pesnica.
Besedilo odslej: Krojaška šiviljska delavnica, Pesnica.
Izbriše se dosedanja sopodpiso-valka Suhodolčan Vida, nameščenka v knjigovodstvu.
Reg št. 174/11	2781
Maribor, 10. avgusta 1954.
1516.
Besedilo: Mestna mesarija in prekajevalnica, Ravne na Koroškem.
Besedilo odslej: »Mesarija in prekajevalnica«, Ravne na Korošktem.
Maribor. 2. avgusta 1954.
Reg št, 157 a/U	2637
1517.
Besedilo: Mesarija, Zg. Kungota.
Predmet poslovanja odslej je tudi: Trgovina z živino na debelo ua področju OLO Maribor okolica.
Izbrise se Klanjšek Sthnka, in vpiše Fras Rudi, uslužbenec podjetja, ki sopodpisuje v okviru čl. 47 szdgp.
Maribor, 14. avgusta 1954.
Reg št. 81/1	2817
1518.
Besedilo: Krajevna pekarna, Rače.
Izbriše	se Cerič	Ivanka, in	vpiše
Stern Mira, računovodja,	s	pravico
podpisovanja za podjetje po szdgp.
Maribor, 21. avgusta 1954.
Reg št.	228/IT	2858
1519.
Besedilo: Podjetje za impregnira-nje lesa, Hoče.
Vpiše se Knežević Dušan, komercialist kot sopodpisovalec za podjetje.
Maribor, 23. avgusta 1954.
Reg št.	325/11	2859
1520.
Besedilo: Tovarna igrač, Novo mesto.
Na podlagi sklepa delavskih svetov L«sno industrijskega podjetja Novo mesto in Tovarne igrač, Novo mesto z dne 28. VI. 1954, ter odločbe OLO Novo mesto z dne 15. VIT. 1954, st. 1-6371/1-54 se vpiše pripojitev Lesno industrijskega podjetja. Novo mesto k temu podjetju.
Besedilo odslej: Dolenjska lesna industrija (skrajšano:	>Novoles«),
Novo mesto (Komandanta Staneta cesta 43).
Poslovni predmet odslej: Nakup, izkoriščanje in žaganje lesa, industrijsko predelovanje lesa, prodaja proizvodov lesne industrije.
Izbrišejo se Jožef Franc in Markovič Joža ter vpišejo novi pooblaščenci za podpisovanje:
Pavlin Martin, sekretar, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja, v istem obsegu, Beltram Metod, šef gospod a rsko-računskega	sektorja,
ki bo podpisoval v obsegu pooblastil in pravil podjetja.
Novo mesto, 20. avgusta 1954.
Rg III 24/2	2811
t52t.
Besedilo: »Železnina in čevljarske potrebščine, Novo mesto.
Na podlagi sklepa delavskega sveta Trgovskega podjetja na debelo in drobno »Železnina in čevljarske potrebščine«, Novo mesto z dne 17. VI. 1954 in odobritvene odločbe
1,0	MO Novo mesto z dne 28. VIL 1954, št. 1049/3-54 se je poslovna enota »čevljarsko potrebščine« izločila iz podjetja, in postala samostojna trgovina.
Besedilo odslej: »Usnje in čevljarske potrebščine«, Novo mesto (Glavni trg 20).
Poslovni predmlet: Trgovanje na drobno z usnjem, sedlarskim in jer-menarskim blagom ter potrebščinami vključno čevljarske potrebščine s tekstilnim blagom, z izdelki iz gume, kavčuka in platnenih mas.
z vrvarskimi izdelki, z izdelki iz konoplje in jute ter s kemičnimi izdelki.
Ustanovitelj: LO MO Novo mesto, odločba z dne 16. VII. 1954, štev. 1049/1-54.'
Poslovodja: Murn Vane (Ivan), njegov namestnik in pooblaščenec za sopodpisovanje pa je Gotlib Lojzka, uslužbenka.
Novo mesto, 24. avgusta 1954.
Zt 30/54 Rg III 31/1	2687
Izbrisi
Okrožna codisea razglašalo:
1522.
Besedilo: Gostilna »Pri Grapcn«, Miren.
Zaradi prehoda v zasebno upravo, po sklepu obč. LO Miren z dne 10. V. 1954, št. 320/5-54.
Gorica, 25. avgusta 1954.
Zt 269/54-2	2879
1523.
Besedilo: Modni salon za moška in ženska oblačila, Ljubljana (Celovška 135).
Ker se je na podlagi odločbe MLO Ljubljana, št. G 504/1-54 z dne 3. VII. 1954 spojilo s podjetjem Modno kro-jaštvo Ljubljana, Celovška 97. Ljubljana, 26. avgusta 1954.
Rg II 324/2	2904
1524.
Besedilo:	»Tkanina«, Ljubljana
(Trubarjeva 1).
Ker se je na podlagi odločbe Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, št. G 4436/1-54 z dne 9. VII. 1954 podjetje razdelilo na dve samostojni gospodarski organizaciji, na podjetje »Svila« in trgovino »Tkanina«. Ljubljana, 28. avgusta 1954.
Rg II 302/5	2934
Register
ustanov s samostojnim finansiranjem
Vpisi
1525.
Besedilo:	»Komunala«, Sevnica
(Glavni trg 19).
Poslovni predmet: Preskrba koristnikov sevniškega vodovodnega omrežja z dobro in zdravo pitno vodo. Vzdrževanje in upravljanje sejmskih in tržnih prostorov. Tehtanje na mostni tentnici. Merjenje votle posode v meroizkusnem oddelku. Razsvetljava ulic, cest in potov. Skrb za sodobno in higiensko klanje živine za potrebe mesnic. Vzdrževanje občinskih cest IV. reda in objektov na teh cestah in ulicah v trgu. Pokop umrlih in vzdrževanje pokopališča.
Ustanovitelj: LO MO Sevnica, odločba št. P 572/1-54 z dne 22. IV. 1954.
Upravnik: Blaznik Stane in Šegula Franc, računovodja; oba za zavod podpisujeta.
OLO Krško, 19. avgusta 1954.
Št. 7640/3-54	2815
Izbrisi
1526.
Besedilo:	Gozdno gospodarstvo,
Brežice.
Ker je po določbah 54. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih začelo s 1. I. 1954 poslovati kot gospodarsko podjetje. OLO Krško, 19. avgusta 1954.
St. 4473/1-54	2820
1527.
Besedilo: Uprava za ceste in nepremičnine občine Šmartno pri Litiji.
Ker je prešla v likvidacijo po odločbi Obč. LO Šmartno pri Litiji, št. 997 z dne 25. VI. 1954.
OLO Ljubljana okolica,
5. avgusta 1954. II-2-Z-27/206-54	2732
Zadružni register
Spremembe
635.
Besedilo:	Trgovsko podjetje
Okrajne zadružne zveze, Šmartno oh Paki.
Poslovni predmet odslej:	Pre-
delava vseh gozdnih sortimentov.
Celje, 19. avgusta 1954.
Zadr VIII 33/15	2846
636.
Besedilo: Zadružno trgovsko podjetje »Kooperaliva« v Idriji, Vojkova 26.	i
Poslovni predmet odslej: Podjetje nabavlja in prodaja kmetijske pridelke, nabavlja, vskladiščuje in prodaja semensko blago, krmo in krepka krmila na svojem področju in izven njega; nabavlja in prodaja gradbeni material: cement, apno, zidno in strešno opeko, betonsko železo in drugo; nabavlja in prodaja reprodukcijski material, umetna gnojila, škropivo, orodje za škropljenje, kmetijske stroje in orodje; odkupuje in prodaja klavno in plemensko živino. Promet z živino opravlja v živem in zaklanem stanju na debelo in na drobno; nakupuje in prodaja les in lesne sorti-mtente na debelo. Podjetje v glavnem opravlja ves promet na debelo, s posebnim dovoljenjem pa za posamezne predmete tudi na drobno.
Za podpisovanje so pooblaščeni: Štucin Franc, direktor, in knjigovodja Jemec Nežka. V odsotnosti podpisujeta za direktorja Žigon Ivan, komercialist, in Švagelj Anton, nabavljač, za knjigovodjo pa Bončina Bogomira, blagajnik.
Gorica, 18. avgusta 1954.
Zadr Vin/22-23	2849
637.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Vuzenica.
Izbrišejo se Berneker Martin, Klemen Anton, Jeznik Gregor, Nabernik Ferdo, Medved Jožef, Nabernik Avgust, in vpišeio novi izvoljeni člani upravnega oabora: Save Franc, Št. Janž, Peruš Alojz, Primož, Mravljak Viktor, Primož, Kričej Mirko, St. Janž, Strmčnik Maks, Vid, Plemen Lenard, Dravče, kmetje; Projc Jože, Vuzenica, Gabrovec Alojz, Vuzenica, nameščenca in Uršnik Roza, gospodinja, Vuzenica.
Za zadrugo podipisujejo v bančnem poslovanju: Mravljak Viktor, predsednik, Jamnik Franc, upravnik, Viher Janko, tajnik, Pirečnik Ljuba, knjigovodja.
Vpišejo se zadružni obrati: Kmetijska zadruga z o. j., Vuzenica, poslovalnica v Vuzenici, Zadružni dom, ki bo trgovala s kmetijskimi stroji, mešanim blagom, tobakom in tobačnimi izdelki; lesni odsek, trgovska poslovalnica; valjčni mlin; sedlarska delavnica in kmetijska poslovalnica.
Maribor, 2. avgusta 1954.
Zadr I 2 1	2649
638.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Vrhloga.
Izbrišejo se Gregorič Jože, šoštar Štefka, Zajc Simon, Sajko Simon, Jernejšek Dominik, Dolničar Leopold, Alt Jožef in sopodpisovalka Čelofiga Barbara, in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Golob Jožef, Vrhloga, Rudolf Alojz. Vrhloga, Žunkovič Jože, Vrh-logu, Soršak Ivan, Vrhloga, Križanec Ivan, Trnovec, Kupčič Alojz, Pre-trež, Polanec Jože, Pretrež, kmetje, in Krajnc Ivan kmet. sin, Farovec.
Za zadrugo podpisujejo ^v bančnem poslovanju: Golob Jože, predsednik, Tomažič Dragoslav, knjigovodja, Šoštar Štefka, poslovodja.
Maribor, 16. avgusta 1954.
Zadr VI 84	2819
639.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Mokronog.
Na podlagi sklepa o zboru z dne 21. III. 1954 se izbrišejo Uhan Marjan, Strel Tomo, Strel Franc, Pečelin Franc, VoVk Ivan, Škoda Antona, Majcen Pepca, Lindič Franc, Florjančič Jože in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Pepelu jak F rane, uslužbenec, Martinja vas 22, Fister Janez, Gor. Lak-nice 25. Knez Jože, Hrastovica 19, Kos Vinko, Martinja vas 8, Hočevar Karel, Slepšek 18, Bevc Anton, Beli Grič 16, Pucelj Jože, kmet, Log 2, Žibret F rane, Vrh nad Mokronogom 33, Gačnik Franc, Mokronog 22, kmetje; Borštnar Pepca, gospodinja, Bruna vas 15, in Borštnar Alojz, upokojenec, Mokronog 14.
Novo mesto, 19. avgusta 1954.
Zadr II 41/10	2814
Izbrisi
640.
Besedilo: Lesno proizvodno podjetje OZZ Šmartno ob Paki v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Celje, 19. avgusta 1954.
Zadr VIII 35/16	2847
Razglasi sodišč
Oklici o skrbnikih in razpravah
Postavi|pnl skrbniki bodo v tožbah zasto-pali tožence» katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost In stroške dokler se sami ne zglasijo ali ne Imenujejo pooblaščence.
G 562/4-54	5552
Tožba za razvezo zakona: Polajnar Tonči, uslužbenka iz Siska - Predgradje, proti Polajnarju Valterju z Jesenic. Razprava bo 4. X. 1954 ob 8. uri pri tem sodišču, v sobi št. 341/III. Skrbnik je Geršak Stanko, Jesenice, Ukova št. 1. Okro/mo sodišče v Ljubljani,
25. avgusta 1954.
Razne objave
St. 820-54	5630
Razpis
Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo io veterinarstvo v Ljubljani razpisuje mesta asistentov, strokovnih ali znanstvenih delavcev pri Institutu za sadjarstvo in vinogradništvo in sicer: za biololgijo sadnih rastlin za selekcijo vinske trte.
Prošnje je vložiti na Dekanat FAGV v 14 dneh po objavi.
Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, v Ljubljani
St. 336/54	5598
Objava
Dr. Danilo Milič je z dnem 1. septembra 1954 vpisan v Odvetniško zbornico v Ljubljani kot odvetnik s sedežem pisarne v Sežani.
Izvršilni odbor
Odvetniške zbornice v Ljubljani
Poziv upnikcm in dolžnikom
5472
Z odločbo št. II-2-Ra-3579/l-54 z dne 30. VII. 1954 je »Krajevna čevljarska delavnica Rovte« prenehala poslovati in prešla v likvidacijo. V likvidacijski komisiji so Malavašič Anton, Logar Franc in Grdodol-nik Franc, vsi iz Rovt. Priglasitveni rok: 30 dni po tej objavi.
Likvidacijska komisija 5578
Kmetijska delovna zadruga Moste v likvidaciji. Rok: 14 dni po objavi v »Uradnem listu LRS«.
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Abdula Ejupa Emin, Domžale, osebno izkaznico, reg. št. 25815, izdano od OLO Tetovo, LR Makedonija.	5564
Ajdnik Smiljana Zdenka, Slovenske Konjice, Partizanska 14, osebno izkaznico, št. 22000.	4753
Barle Gabrijelu, Dobernič, osebno izkaznico, registr. št. 31789, ser. št. 0335861, izdano v Trebnjem. 5521 Beraldi por. Palič Angela, Zagreb, maturitetno spričevalo IV. razreda XII. gimnazije, izdano 1. 1949. 5536 Bevk Jakob, Cerkno 77, osebno izkaznico, registr. št. 10259, serijska št. F-0338869, izdano od Okrajnega LO Idrija.	5355
Bočkor Štefan, šuJinci 11, p. Petrovci, Prekmurje, osebno izkaznico, reg. št. 37736, ser. št. 0119446, izdano od OLO Murska Sobota.	5476
Boršak roj. Cirman Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, registr. št. 93983/51, ser. št. ^-0116293.	5522
Boštjančič Božidar, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 83287/51, ser. št. F-0105597.	5537
Božič Stanislav, Hrušica 69, Jesenica na Gorenjskem, osebno izkaznico, reg. št. 41, ser. št. F-815011, in režijsko vozno karto št. 202174, izdano na Jesenicah.	5542
Božič Rafael, Idrija, Titova 12, osebno izkaznico, serijska številka 0536143.	5551
Bremec Alojz, Lom Kanalski, Dolgi laz 11, osebno izkaznico, reg. št. 8209, ser. št. G-0260919.	5599
Brezar Jožef, Zgornja Hajdina 34, p. Hajdina, predvojaško knjižico, št. 122.	5336
Cvirn Julija, Ljubljana, potni list, št. 025301, veljaven od 14. V. 1952 do 14. XI. 1952, izdan v Ljubljani.	5565
Debevec Ana, Ljubljana, osebno izkaznico, registr. št. 16982, ser. št. F-0039292.	5566
Demšar Marija roj. Gartner, šent-vid-Vižmarje, osebno izkaznico, reg. št. 96934/51, ser. št. F-0119244. 5600 Draksler Alojz, Ljubljana, Ježica št. 88, osebno izkaznico, registr. št. 30206/51, ser. št. F-0052615.	5567
Gorjanc Nežka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 1431, izdano v Novem mestu.	5568
Gregl Marija, Hrastnik 194, osebno izkaznico, reg. št. 28645, ser. št. F-0741953.	5560
Hajdarovič Stefan, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 106819/54, ser. št. F-0014129 .	5601
Hribar Janez, Bičje 6, Pod Tabor, osebno izkaznico, reg. št. 4354/50, ser. št. F-0004664, izdano od OLO Ljubljana okolica.	5523
Hudorovac Milan, Gradac 13, Bela Krajina, osebno izkaznico, reg. št.
9231, ser. št. 0492541, izdano od OLO Črnomelj.	5594
Husič Danica, . Adlešiči 5, okraj Črnomelj, osebno izkaznico, reg. št. 15324, ser. št. 47777337, izdano od OLO Karlovac, LR Hrvatska. 5514 Jakič Jožef, Cepine! 3, p. Petrovci, osebno izkaznico, reg. št. 14812, ser. št. 0095522.	5595
Jalovec Franc, Sevnica, Florjanska 37, osebno izkaznico, reg. št. 42206, ser. št. 0386316, izdano od OLO Krško.	5495
Karažinac Mato, Ljubljana, Rakovnik, osebno izkaznico, reg. št. 27653, izdano od OLO Kotar Prelog.	5569
Karlin Ciril, Stožice 2, osebno izkaznico, reg. št. 63864/51, ser. št. F-0086174.	5570
Klančnik Viktor, Ljubljana, Prešernova 42, osebno izkaznico, reg. št. 102311/53, ser. št. F-0476621. 5602 Kopše Janez, Grdina 21, p. Stoperce, Majšperk, osebno izkaznico, reg. št. 29487, ser. št. 0368197, izdano od OLO Slovenj Gradec.	5533
Koroša Marija, Kobilje 132, p. Dobrovnik v Prekmurju, osebno izkaznico, registr. št. 17696, serij. št. G-0098406, izdano od OLO Murska Sobota.	5580
Kranjc Franc, Ormož, Ptujska 29, osebno izkaznico, reg. št. 21235, ser. št. 0264545, izdano v Ptuju. 5177 Krašovec Marjan, Prevalje pod Krimom 3, osebno izkaznico, reg. št. 17745, ser. št. F-0154787.	5370
Kudar Amalija, Zagorje ob Savi, Potoška vas 52, osebno izkaznico, reg. št. 16858, ser. št. F-0730168. 5516 Kuhar Marjeta, Murska Sobota, Zvezna 12, osebno izkaznico, registr. št. 48263, ser. št. 0129973.	5479
Kumlanc Sonja, Hrastnik 74, osebno izkaznico, reg. št. 28652, ser. št. F-0741962.	5546
Kunaver Mara, Vižmarje 47, osebno izkaznico, reg. št. 18836-50, ser. št. 0041146.	5524
Kuželj Antonija, Boršt 33, osebno izkaznico, registr. št. 27533, ser. št. 0405643.	5480
Leva Marko, Javnik 37, p. Podvelka, osebno izkaznico, registr. št. 32512, ser. št 0176396, izdano od
01,0	Maribor okolica.	5559
Magister Alojz, Trbovlje, Pod gozdom 3, delavsko knjižico, reg. Št. 211, ser. št. 47961, izdano od OLO Kočevje.	5403
Marentič Tone, Kapi iižče 2, p. Gradac v Belokrajini .osebno izkaznico, reg. št. 14054, ser. št. 0498364. 5517 Marinič Joško, Šlovrenc v Brdih, osebno izkaznico, reg. št. 2510, ser. št. 0292931, izdano od okrajnega LO Gorica.	5538
Merhar Frančiška, Vižmarje, osebno izkaznico, reg. št. 35035, ser. št. F-0057345.	5603
Müller Andreja, Ljubljana, Gosposka 10, spričevalo 8. razreda XII. gimnazije, izdano za leto 1953-54 v Ljubljani.	5525
Müller Anton, Hercegoviščak 1, Gornja Radgona, delavsko knjižico,
številka 187950-3910, izdano v Ljutomeru.	5497
Naglič Janez, Prebačevo 16, osebno izkaznico, reg. št. 8859, ser. št. 0198069.	5180
Novinšek Ivan, Šentilj pri Velenju, osebno izkaznico, reg. št. 34739, ser. št. 0659249.	^	5408
Obolnar Vinko, Kresnice 9, osebno izkaznico, reg. št. 3874, ser. št. F-0162180.	5427
Oprešnik Franc, Ljubljana, Kri-žanska ulica, osebno izkaznico, reg. št. 90849/51.	5572
Osojnik Anton, Crešnjevci 42, osebno	izkaznico,	reg.	št.	17341/V,
ser. št. 0074351.	5581
Palčar Frančiška, Velika Račna, osebno	izkaznico,	reg.	št.	3993/50,
ser. št.	F-0004303,	izdano od OLO
Ljubljana okolica.	5539
Palm Franc, Ljubljana, Trubarjeva 24, osebno izkaznico, registr. št. 697/51, ser. št. K-011247.	5584
Pančur Branislava, Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 11933/51, ser. št. F-0458243, izdano od OLO Ljubljana okolica.	5526
Pelc Jože, Ribnica 41, p. Ribnica na Dolenjskem, osebno izkaznico, reg. št. 11580, ser. št. F-0557890. 5481 Perko Pavla, Opekarna 20, Trbovlje, osebno izkaznico, reg. št. 23043. ser. št. F-0724353.	5409
Pestotnik Oton, Blejska cesta 8, Jesenice na Gorenjskem, osebno izkaznico, registr. št. 10908. serij. št. G-355618.	5532
Potočar Zdenka, Sevnica, Florjanska 17, osebno izkaznico, št. 133968, izdano od MLO Ljubljana .	5379
Potočar Franc, Cvibelj 2, Žužemberk, osebno izkaznico, reg. št. 19952, ser. št. 6310812.	5313
Povšič Jože, Orešje 9, p. Šmarjeta pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. št. 27449, ser. št. 0315749. 5314 Prelesnik Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 35523/50. 5585 Puciiher Lojze, Ig 38, spričevalo III. letnika in zaključno spričevalo vajenske šole za kovinsko stroko, izdano leta 1952 v Ljubljani. 5604 Pustavrli Stane, Škofja Loka, Partizanska 3, osebno izkaznico, reg. št. 31920, ser. št. 0211430. 5586 Ravbar Ivana, raj. Bizjak, Dol pri Vogljah 47, p. Sežana, osebno izkaznico, registr. št. 2787, serijska št. S-0003497.	4012
Regvar Slavo, Desenič, okraj Pregrad, osebno izkaznico, registr. št. 12625, ser. št. M-1834898, izdano v Pregradu, NRH.	5587
Regrat Karolina roj. Gradt, Pilštanj 30, osebno izkaznico, reg. št. 2535, ser. št. F-0647846.	5317
Repe Ana, Sp. Gorje 149, osebno izkaznico, registr. št. 19189, ser. št. 0810099.	5507
Sabo roj. Marion Marija, Centiba št. 6, p. Lendava, osebno izkaznico, registrska št. 9236, serijska številka G-0231946.	5482
Sbil roj. Trtnik Danica, Planina pri Rakeku 166, osebno izkaznico, reg. št. 70282, izdano od MLO Ljubljana leta 1950.	5573
Sedej Maksim, Ljubljana, ribiško izkaznico, št. 1002, izdano v Ljubljani.	5548
Sever Draga, Savlje 24, p. Ježica, osebno izkaznico, registrska štev. 10940-53.	5527
Sever Olga, Savlje 24, p. Ježica, osebno izkaznico, registrska štev. 101448-53.	5528
Sever Karel, Pečarovci 127, pošta Mačkovci, osebno izkaznico, reg. št. 17466, ser. št. 0098176.	5402
Slameršek por. Marič Nežka, Markovci 79, osebno izkaznico, reg. št. 17227, izdano v Ptuju.	5574
Sodja Marija, sedaj gosp. šola Groblje pri Domžalah, osebno izkaznico, reg. št. 1542, ser. št. 0484702, izdano od OLO Črnomelj. 5354 Sračnjek Viktor. Nuskova št. 20, osebno izkaznico, reg. št. 765, ser. št. 0134975.	5274
Stajnko Ivana roj. Glogušek, Ga-berje 22, Dobova, osebno izjkaznico, reg. št. 3533, ser. št. F-0368843 5519 Stare Marica, Ljubljana, osebno izkaznico, registr. št. 25375, ser. št. 0128685.	5605
Stemkrger Ivana, Jelšane 8, osebno izkaznico, reg. št. 5366, ser. št. 0352676, izdano v Postojni. 5543 Škofič Janez, Ljubljana, Trnovski pristan 4, osebno izkaznico, reg. št. 54566/51, ser. št. F-0076876.	5606
Škraba Franc, Lipe 4, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 84388. 5607 Skrjanc Boris, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 104498/53, ser. št. F-0478808.	5340
Šorli Ivanka. Kranj, Partizanska št. 2, osebno izkaznico, reg. št. 9921, ser. št. F-186231.	5588
Spruk Albin, Ljubljana, osebno izkaznico, registr. št. 79232, serij, št. F-0101542.	5575
Štalekar Rozalija, Črete'ž, pošta Krško, osebno izkaznico, registr. št. 20010, ser. št. 0398320.	5396
Štramec Jože, Ajdovščina, Prešernova 35, osebno izkaznico, reg. št. 0043368, izdano v Mariboru. 5608 Stupar Jože, Metlika 163, osebno izkaznico, registr. št. 3475, ser. št. 0486785.	5583
Tavčar Frančiška, Sv. Florjan 1, p. Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. št. 36873.	5183
Tavželj Jožefa, Predstruge št. 20, p. V i d e m - Dob r epol j e, osebno izkaznico, registr. št. 71317-51, serij. št. 0093627, izdano od MLO Ljubljana mesto.	5275
Tefik Ibrahim, Gregorčičeva 25, Ilirska Bistrica, osebno izkaznico, registr. št. 11736/50, izdano od OLO Vinkovci.	5561
Temeni Franc, Zabovci 50, p. Markovci, osebno izkaznico, registr. št. 33203, ser. št. 0295764,	5393
Triikovič Marija, Ljubljana, delovno knjižico, reg. št. 95i26/3609. izdano v Mariboru.	5541
Trdin Franc, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 56938/51, ser. št. F-0079248.	^	5609
Turel Nada, Kranj, osebno izkaznico, registr. št. 13384, serijska št. 0840694.	5589
Turel Milan, Kranj, osebno izkaznico, registr. št. 9391, serijska št. 0185701.	5590
Upravitelistvo osnovne šole Cerkljanski vrh, žig osnovne šole Cerkljanski vrh.	5194
Varga Jožef, Murska Sobota, Partizanska 26, osebno izkaznico, reg. št. 48065, ser. št. G-0129775.	5484
Vodišek Franc, Trbovlje, Trg revolucije 5, osebno izkaznico, štev. 0717612.	5395
Vrzel Ivanka, Hrašenski vrh 24, p. Slatina Radenci, osebno izkaznico, reg. št. 16642/5, ser. št. 0073652, izdano od OLO Radgona.	5547
Zabukovec Anica, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 4173 ser. št. 0004483, izdano od OLO Ljubljana okolica.	5591
Zadergal Karel, Komenda 42, osebno izkaznico, reg. št. 50319/54, serij. št. F-0171020, izdano v Ljubljani.	5576
Zadnik Anton, Ljubljana, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke »Fiat 1100« št. S-564. 5577 izkaznico, reg. št. 109661/54, ser. št.
Zemljič Anton, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 109661/54, ser. št. F-0136971.	5549
Zorc Franc, Laško, Trnov hrib 25, osebno izkaznico, reg. št. 29541, ser. št. F-074285L	5582
Zupan Alojzija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 77722-51.	5550
Zupan Janko, Vodenska 7, Trbovlje, osebno izkaznico, reg. št. 8374, serij. št. 0512684, izdano v Trebnjem.	5498
Zupan Edvard, Ziganja vas št. 4,
. Križe na Gorenjskem, osebno iz-aznico, reg. št. 2517.	5562
Žagar Viktor, Litija, osebno izkaznico, reg. št. 36621, izdano od OLO‘ Kranj okolica.	5529
Želek Josip, sedaj v Trbovljah, naselje Betona, osebno izkaznico, reg. št. 1, ser. št. N-073243, izdano od OLO Trbovlje kot madžarskemu državljanu.	5563
Železnik Marija, Ljubljana, Slaj-marjeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 56783/51.	5530
Zibert Anica, Preserje, osebno izkaznico, reg. št. 27316/51, ser. it. F-0473226.	5592
Žmavc Anton, Veliko Gradište, sečno dovoljenje za 20 kub. metrov mehkega lesa, izdano od OLO Šoštanj, 27. III. 1953, št. 82-1313. 5503 Županek Aleksander, Predanovci št. 21, osebno izkaznico, registr. it-12247, ser. št. 0094157.	5185
Žvagen Marija, Kočna 2, Blejska Dobrava, osebno izkaznico, reg. it 11327, ser. št. G-356037.	5593
Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: dr Rastko MoSnik - Tiska tiskarna »Toneta TomSIfa» •	v Ljubljani