— 355 ----- Naši dopisi. Iz Gorice 14. okt. M. K. — Slušatelji kmetijskega tečaja so imeli 4. oktobra izlet v Lipico, kjer so ogledali kobilarijo ter videli žebce in kobile čisto arabskega plemena, pa tudi španjsko pleme križano z arabskim itd. Ko so vse ogledali, česar so se teoretično o konjereji učili, so se peljali v Sežano na posestvo g. Po laja, ki je svoje goste preprijazno sprejel in jim pokazal čisto lepa goveda Marijadvorskega, Pincgav-skega in Holandskega plemena. Pokazal jim je pa tudi svojo dobro uravnano vinsko klet, v kateri se zraven druzih sodov nahajajo tudi štirje taki, ki vsak po 125 veder vina drže. Ti sodi so kamniti in s cementom dobro ometani. Tudi vrt imenovanega gospoda je prav lepo vredjen; videli smo tii, da se gosp. Polaj tudi s čebelarstvom in sadjerejo pečd. Da na kratko povem, rečem: gosp. Polaj se sme res v gospodarstvu vsem dotičnim občanom v izgled postaviti. — Ko smo se od gosp. Polaja poslovili, smo šli na vrt S c aram a n ga čegar vrt je eden najlepših vrtov na Primorskem. Ko smo vrt ogledali, so se nam še nekatera ovčja plemena pokazala in pa goveda čistega Brnskega plemena. — — 356 ----- Ker bilo je že dve popoldne, smo se k skupnemu obedu v čitalnico napotili. Tu smo se prav dobro imeli in ne pozabili godii presv. cesarja, na kar nas je že na hiši čitalnični vihrajoča zastava opomnila, ter ga pozdravili z navdušeno napitnico. — Na veČer nas je vidk peljal vNabrezino, kjer smo P/^ ure druzega vlaka iz Trsta pričakovali. V znamenje obČne radosti, ker je bil na ta dan praktičen razkaz prav interesanten, se je pri odhodu vlaka iz Nabrezine proti Gorici iz vagonov odmevalo lepo ubrano petje narodnih pesmi. — Zadnji izlet je bil 9. oktobra v Videm (Udine) na Laško, kamor smo se zjutraj po 8. uri z vlakom iz Gorice odpeljali in vozili po lepi ravnini med vinogradi. V Vidmu na kolodvoru so nas profesorji dotične akademije prav prijazno sprejeli in nas peljali na akademijo , kjer so nam razkazali vse do zdaj iznajdene stroje za obdelovanje zemljišč, in sicer stroj za košnjo, mlatilni stroj itd. fizikalične in kemične aparate, aparate, ki služijo za nauk vremenoslovja. Mudili smo se tukaj kaki 2 uri; potem pa se podali v gostilno ,,Italia^' k skupnemu obedu, pri katerem nas je osobno pozdravil predstojnik akademije s še tremi profes« rji. Po želji imenovanih dragih nam gostov smo zapeli nekatere narodne naše pesmi, ki so bile z gromovito pohvalo od njih sprejete. Med obedom je gosp. predsednik akademije napil Slovanom oziraje se na Srbe jedernato zdravico. Po obedu 80 nas peljali v lično dvorano, katera je odločena za dramatične igre in za čitanje časopisov. Pokazali so nam potem še otročji vrt in dekliško šolo , kjer smo videli vse v odlično lepem redu. Konečno smo šli še na mestni vrt, na katerem se zraven sadnega drevja tudi gozdno drevje izrejuje. Ogledavši vse smo se podali, dasiravno že zel6 trudni, na grad, od kodar smo si mesto in okolico ogledali. Zvečer po 8. uri smo se še poslovili od prijaznih profesorjev, ki so nas celi dan sprem-Ijevali; ter se odpeljali nazaj v Gorico, jako zadovoljni s tem, kar smo videli in doživeli v Vidmu. V Gorici 24. okt- — Malo manjka , da ne začnemo gnjiti; najlepši naš mesec nam je dež pokvaril. Samo prve dni meseca smo imeli lepo vreme, potlej pa neprenehoma dežuje. Kmetje ne morejo pšenice sejati. — Dež ima pa tudi svojo dobro stran za učitelje in učence. Nenavadni letošnji začetek šol — sred oktobra — se jim ne zdi tako čuden in zopern, kakor se je bilo bati; saj jih dež goni v šolo. Letos se je za srednji šoli (gimn. in realko) več novih učencev oglasilo ko zadnjih prejšnjih let. V gimnaziji imajo novincev menda čez 80, na realki tudi kakih 70. Tudi pri-pravljavnici obeh srednjih šol ste skor prenapolnjeni. Kar je pa najbolj čudno, je to, da se je za novo žensko izobraževališče oglasilo 20 Slovenk in 70—80 Lahinj. Se ve, da ne bodo vse — učiteljice, ampak hodile bodo v to šolo, da dosežejo višo omiko. Mnogo deklet je (pa le „sub rosa** rečeno, da se gospicam ne zamerimo) že več ko 20 let starih. — Naša razstava učnih pomočkov je končana. Največe število obiskovalcev kaže zapisnik pretekle nedelje (17. okt.); bilo jih je namreč 500. Druge dni se je izdalo 200 do 400 vstopnic. Denarja se je nabralo nekaj manj ko 600 gold. „Jury'* ni še dovršila svojega dela. — Popis razstav, posnetek učiteljsko-konferencijskih obravnav in gosp. Klodič-ev italijanski govor — poslovenjen — bode se tudi v slovenskem jeziku priobčil. Osnovano je že tudi podporno društvo za uboge kandidati nje učiteljstva. — Naš deželni šolski svet bode odsihmal rednjse imel seje, ko do sedaj; — vsak mesec gotovo eno. Ce bo g. namestnik zadržan, bode predsedoval tukajšnji c. kr. okrajni glavar (okolice Goriške) g. dvorni svetovavec baron Rechbach. — V Mnihovera je cesar podpisal našo deželno postavo, s katero sta zdaj združena ,,okrajni^* in „krajni mestni šolski svet^' v enega samega — „mestnega*'. Pri sv. Iranu poleg Trsta. (Vabilo.) Politično i^ bralno društvo za Tržaško okolico bode imelo 1. dne novembra pri sv. Ivanu v Kasteličevi dvorani ob H, uri dopoldne svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1) Sporočilo odborovo o društvenem delovanji. 2) Prošnja do si. mestnega svetovalstva, naj se odpravijo sedanji okrajni glavarji in naj se volijo domači zaupni možje za župane. 3) Posamezni nasveti gosp. drustvenikov, 4) Volitev novega odbora. Odbor. Iz Postojne. {Dražba Muriskih goved.) Poglavitni naš somenj — v dan sv. Luka — bil je letos posebno pomenljiv, ker bila je ta dan dražba izvrstne, od si. kmetijske družbe Kranjske nakupljene goveje živine Muriškega plemena. K tej jako važni dražbi zbralo se je toliko ljudstva, da se je očitno razvidelo , da ne le Gorenec in Dolenec, temuč tudi Notranjec ima glavo na pravem kraju in da mu je marjaa povzdigo domače, kmetu toliko koristne živinoreje. Že v petek popoldne pripeljala so se v 6 vagonih prekrasna goveda in od trenutka, ko so se postavila v hlev, bilo je pri njih vedno polno gledalcev; 26 telic in krav in 10 bikov je stalo poDoano v Lavrenčičevem hlevu, — sami sivci in sivke — in vse iz kraja je bilo toliko lepega života^ toliko lepe rasti in barve, toliko živosti, da se je že pred dražbo lahko vedelo, da se bo vseh 30 repov % lahkoto oddalo. In res, na smajni dan, o napovedani uri se je jelo na velikem postnem dvorišču toliko ljudstva zbirati, da je bilo veselje gledati. In ura odbije, bobnar zabobna in strežnik pripelje iz hleva prelepega bika, kateri se je tako mogočno obnašal, kakor da bi bila njegova vsa Postojna, in — kupca ni manjkalo za-nj ne za njegove druge in družice, in lahko in veselo se je razprodalo vse in še premalo je bilo; posebno telic bi se bilo še lahko oddalo. Razšli so se kmalu veseli posestniki z novim, nadepolnim blagom in na vse strani Notranjske razpeljala so se goveda^ katera imajo biti kvas novi in boljši živinoreji! Prisrčno zahvalo izrekamo tedaj visokemu ces, kralj, mi-nisterstvu in si. kmetijski družbi, da se nam je za majhne denarje pomagalo k izvrstnemu plemeou. Jako hvaležni pa smo tudi gosp. Seunigu, ki se je za nas žrtvoval in iz ljubezni do nas živinorejcev se potrudil v Stajarsko gorovje in tam od hleva do hleva gredoc iskal in izbiral, da hvaležnega Čutila polni rečemo: ,,Blago-rodni gospod! Izvrstne, prekrasne robe ste nam pripeljali ! Bog Vas živi, pa pridite le kmalu v enacem poslu zopet v našo deželo! Gospodarjem pa priporočamo, naj si ta goveda v skrb vzamejo, z dobro krmo in v zadostni obilnosti krmijo ter se spominjajo, da — krava se molze pri gobcu, sicer pa tudi v vsem drugemgj in vzlasti v plemenjenji naj se ravnajo po poduka „umnel živinoreje", ki ga je spisal dr. Jan. Bleiwei3." ^ Iz Lesec na GorensfeeUl. {Prvi živinski sejm) smol imeli 21. dne t. m. Dolgo bilo se je treba poganjati iol prositi, predno smo si ga priprosili; sedaj ga imamo. 1 Da pa gospodje, ki niso nasprotovali dovolitvi sejma' našega, niso napačno storili, razvidi se iz vspeha, kajti' že prvi je bil obilo obiskan, da-si je deževno vrenae.; oviralo prigoati živine od daljnih krajev; prignanih j©; bilo čez 260 goved in okoli 80 konj, nekaj ovdc in k6z* Prodajala se je dobro plemenska in živina za mesarja^ Na noge Gorenci! .jI Iz Ijubljane. {Odbor družbe kmetijske) je v svoj?! poslednji seji določil program obravnav občnega,! zbora, ki bode 24. dne prihodnjega meseca noverobra.^! Živo izrečena je bila v tej seji želja, naj bi podruž-J niče družbine ali posamezni družbeniki, ki imaj^ morebiti kak kmetijsk pridelek ali kako kmetij'fl ----- 357 ----- gk O orodje, ki je ogleda vredao, razpostavili to ob-čneoi^ zboru, ia vsaj kake dni poprej poslali v druž-\y'ino pisarno. Od dr. Lukaaa je družbi že doalo naznanilo, da njegova zel6 hvaljena popotna *^adna gušilnica (Wand8robstdorre), ki so jo ,,Novice^^ uni-dan popisale, pride že ta teden v Ljubljano, da se razstavi v občnem zboru. — V tej seji je odbor zahvalo izrekel gosp. Seanigu in Solmajerju, ki sta se na Štajarsko in Koroško potrudila, da sta nakupila goved, g katerimi so živinorejci po družbi došlih poročilih jako zadovoljni; ob enem se je pa tudi sklenilo, gospodu gofsteterju, predstojniku podružnice Postojnske, in gospodu Jugovicu, predstojnika podružnice Kranjske, zahvalno pismo poslati za njuno skrb pri razprodaji Bubvencijske živine v Postojni in Kranji,^pa tudi onim 4 gospodom na Koroškem, ki so gosp. oolmajerju na roko sli pri nakupovanji živine, in pa gosp. And. Lav-renčiču in gosp. Hen. Fentierju v Postojni, uni, da je goveda v svoj hlev brezplačno vzel, ta pa, da je isto tako svoje veliko dvorišče prepustil za izvršitev dražbe. — (Kmetijska šola na Dolenskem) ^ kakor iz gotovega vira slišimo, se ne bode še kmalu odprla. Nekateri govori liberalnih poslancev v poslednjem deželnem zboru ia morebiti še drugi posestvu Grmu nemili manevri za kouiisami so menda ustrašili novega gospoda ministra kmetijstva tako, da zahteva novih razprav o tej šoli. — [Iz seje deželnega odbora 23, okt.) Pri konečni skušnji učencev na vino- in sadjerejski soli na Slapu 27. t. m. zastopa dr. Jož. Poklukar deželni odbor. — Dopis deželne vlade, da se število žandarjev na Vrhniki pomnoži, vzel se je na znanje. — Odpoved deželnega poslanca Primoža Pakiža kot namestnika uda deželne komisije za uravnavo zemljiškega davka, naznanila se bode prihodnjemu deželnemu zboru zarad nove volitve. — {O banki ^^Slovenijt'^) piše med drugim ,,Slo-venec^' to-le: ^,Pot je zdaj banki gladka, odstranjene so zapreke,^ ki so jo prej ovirale v delovanji, vse je pometeno. Ce občinstvo naše potisne voz in ga potiska, mora iti naprej. Tedaj zaupanje, zaupanje! kli-€emo. Vsak domoljub naj ne le sam zavaruje sebe in svoje pohištvo pri ,,Sloveniji", ampak naj prigovarja tudi druge k temu. Ce se bo to zgodilo , če bo zaupanje banki pod rame seglo, potem ni dvoma, da se bo ne le ohraoila, ampak povzdignila se na tisto stopinjo, na kateri ima biti zavod , katerega je osnovalo in oživilo domoljubje, kate"emu so bili botri najveljavniši možje naroda našega.^' — Kdor hoče za svoje boine zobe (zdravi zobje so veliko dobro človeku, kar se potem še le najbolje spoznava, ko jih r;i) pomoči iskati pri vrlo izkušenem dr. Tancerju iz Gradca, naj se podviza, kajti konec tega tedna on zopet zapusti Ljubljano. — {Pogled v sodišče,) Obravnavale so se pretekle dni pred porotniki zopet nekatere zatožbe. Bralcem jjNovic'' iz zatožbe gosp. kaplana^ Koprivnikarja znani kramar in bivši poštar Mas sel iz Šenčurja poleg Kranja, čeravno od c. k. državnega pravdnika tožen zarad hudodelstva, da je 229 gold. 60 kr. poštnega denarja vzmal in zatega del bil od c. kr. postnega kontrolorja službe odstavljen , je veadar pete odnesel zaporu zato, ker je vkradeni denar povrnil, še predno je nezvestoba njegova bila naznanjena kaki gosposki. Poštni kontrolor je sicer Masselnovo onezvestenje brž objavil županu; al Masselnov zagovornik dr. Suppan je dokazoval, da niti poštni kontrolor niti župan nista „go8po8ka" ^^ da je že pred zatožbo gosposki vkradeni denar pošti povrnil. Vsled te definicije ni obveljala zatožba dr- žavnega pravdnika; porotniki so po takem Masselna — nekrivega spoznali. — Tisti grozoviti človek, ki je v Bledu svojo ženo ob tla vrgel, in tako dolgo po njej hodil, da jej je želodec počil in je naglo umrla, — je bil obsojen na 8 let težke ječe. Pred sodnijo ni hudo-delnik razodel ne najmanjše iskrice kesanja in Človeškega Čutja. — Janez Židovn, ki je v Mošnjah v krčmi s tremi pil, je domu grede v poskušnji, kdo je bolj močan, Franceta Pristavca z nožem tako zabodel, da je ta čez nekaj trenutkov umrl. Fantalin je bil uboja kriv spoznan in od sodnije na 15 mesecev ječe obsojen. """*---------------(Dal. prih.) — Poslednja dednica mnogoznane premožne in pobožne baronice Lichtenthurnove, gospodičina Marija Mah ko t o va, je 23. dne t, m. 81 let stara umrla. Hišo na Poljanah z dotičnim zemljiščem je volila v dobrodelen Damen , a vendar ne , kakor se je poprej govorilo in bi želeti bilo , na pripomoč za napravo sila potrebne deželne sirotišnice. — (Spominek za umrlega gosp. Petra Hitzingerja) je dodelan; včeraj ga je pudobar Zajec peljal v Postojno, kjer bode v kapelici na pripravnem mestu vzidan. Gosp. Zajcu gre zaslužena očitna pohvala, da je obraz pokojnega dekana živemu ves podoben. Doprsnica, kaka 2 čevlja visoka, je narejena iz Mokriškega belkastega kamna, pod katero se na črnem marmorji z zlatimi pis-menkami bere sledeči napis: Peter Hitzinger,^ rojen 29, junija 1812 v Trzicu, umrl 30. avgusta 1867 v Postojni, kjer je od leta 1859 bil farnik in dekan. Za slavo Božjo gorečemu duhohniku in za blagor domovine neutrudljivemu rodoljubu in pisatelju so postavili to spomenico leta 1875 domoljubi slovenski. Celi spominek je kakih 5 čevljev visok in v vsem lično vredjen. Hvaia domoljubom, ki so pripomogli v to, da je za domovino našo mnogozasluženi rojak po preteku 7 let dobil nagrobni spomin. — (Mladi umetnik Krezma) se je s svojo sestrico vred tudi v drugem koncertu odlikoval in sicer pred poslušalci skoro samo slovenske stranke. Nemčurjev ni bilo, ne da bi se jim mladeneo ne zdel umetnik na goslih, ampak zato ne, ker je pokazal se v hrvaških čevljih, tedaj v nekoliko slovanski noši. K temu ne ' opomnimo nič druzega ko to: Posnemajmo mi Slovenci nemčurje in ne bodimo v nemško gledališče poslušat Lerchenfeldskib neslanih burk in drugih izmečkov, kateri , žalijo svetinje in nravo naroda našega. Ce mi s svojimi t grosi, za katere imamo tako več ko sto boljših potov, ' ne bomo podpirali nemškega gledišča, bo kmalu skup \ padlo, nemčurska peščica ga ni v stani vzdržati. Potem bo tudi slovensko gledišče lože napredovalo. — (^Darovi za kristjanske ubežnike iz Bosne in Er-cegovine na Avstrijsko zemljo): gosp. J. Kršič pri sv. Katarini 2 gold., gusp. M. Sabljačan iz Glin 50 kr. — (Novomeška narodna čitalnica) se bode, kakor se nam poroča, 14. dan novembra preselila v novo poslopje ,,narodnega doma'* in ta veseli dan se bode po premaganih mnogih in velikih ovirah slavil s primerno svečanostjo. Slava rodoljubom, ki so se žrtvovali za napravo lepe domače stvari. — (Naznanilo,) Vaje pevskega zbora čitalničnega začele so se 15. dne t. m. in se bodo nadaljevale redno vsak torek in petek ob 8. uri zvečer v čitalnični pevski sobi. Pevska šola za začetnike je vsako sredo - in soboto ob 8. uri zvečer, šola za gospodičine vsak pondeljek in četrtek ob 6. uri zvečer. Kdor se želi vpisati v šolo ali zbor, to lahko stori ob omenjenih urah. — Naj pri tej priliki omenimo čast. občinstvu še to, da sodelovanje vsega čitalničnega pevskega zbora ali tudi le kakega oddelka zborovega zunaj čitalnice pri kaki veselici, pogrebu itd., dovoliti ali odreči ima pravico le pevski odbor, do katerega se je treba o tacih zadevah obrniti. Čitalničin odbor. — (F podporo siromakom Hercegovinskim in Bos-mškim)j ki so pribežali na zemljo Avstrijsko-ogersko, dramatično društvo združeno z narodno čitalnico napravi v deželnem gledališči v soboto 30. dne t. m. ,,veliko besedo** s sledečim programom: 1. Koncertna ou-vertura, zložil A. M., svira gledališki orhester. 2. Bendel — „Svoji k svojim**, zbor s čveterospevom, poje čitalniški pevski zbor. 3. Fr. Cegnar — „Gra-ničar**, deklamuje gospod J. Kocelj. 4. Forster — „Samo**, veliki zbor s čveterospevom, poje čitalniški pevski zbor. 5. Fr. Jakš — „Elegija za cello**, gode gospod Leop. Pistrich s spremljevanjem orhestra. 6. Vogel — „Cigani**, veliki zbor s samospevom za tenor, poje gospod J. Meden in čitalniški pevski zbor. Po koncertu, prvikrat: 7. „Pokojni moj**, šaloigra v 1 dejanji po Francoski ,,Mon premier**, poslovenila gospd Lujiza Pesjakova. -~ Vstopnina je navadna, brez ome-jenja več^ milostnosti. — Začetek ob 7. uri zvečer. — {Že spet goveja kuga Mizo nas!) V več krajih Dubrovni&kega in Kotorskega okraja v Dalmaciji imajo to pošast, iz Turškega tje zaneseno. — {Gosp. učitelj Stanonik) iz Starega trga pri Poljanah je stal preteklo soboto pred sodnijo v Novem mestu, tožen zavoljo znanih dogodeb pri volitvah za kupčijsko zbornico Kranjsko. Sodnija pa ga je ne kri i ve ga spoznala. Tedaj narodni mož ni bil obsojen, kar *mora vsacega veseliti. — {Konfiskacijo ,yNovic^*) je, kar zvemo iz uradne „Laibacherice*% deželna sodnija potrdila. To samo na sebi se nam ne zdi čudno, pač pa to, da je potrjena tudi druga konfiskacija iste številke, ki je zgodila se edino lepo krivdi policije, in da vkljub temu je v razsodbi naveden paragraf, po katerem se konfiscirane reči ne smejo več tiskati. Da je bil konfiscirani članek vnovič tiskan, tega so edino le gosp. Ahčinovi podložni krivi, nihče drug. Zoper tako čudno razsodbo se bo vložila pritožba, kajti kako bi bile „Novice** obsojene zarad pregreška, ki gaje policijski komisar zakrivil! ----- 349 -----