Ekonomsko-socialni odbor za energetiko se je po oremoru e sestal Prejšnji četrtek se je po dolgem zatišju na iniciativo SDE Slovenije ponovno sestal ekonomsko-socialni odbor za energetiko.V SDE Slovenije menimo, da razmere v družbah zahtevajo redno delo tega odbora in obravnavanje ter opredeljevanje do vseh aktivnosti, ki vplivajo na položaj zaposlenih v družbah. Najprej smo imenovali predsednika odbora, in sicer mag. Djordjeta Žebeljana, državnega sekretarja na ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Na prihodnji seji bomo predvidoma obravnavali spremembo pravil in imenovali namestnika ter sekretarja odbora. V nadaljevanju seje smo ugotovili, da so kolektivne pogodbe v naši dejavnosti usklajene z zakonom o delovnih razmerjih, razlage so bile že objavljene v Uradnem listu. Obravnavali in sprejemali smo informacijo o izvajanju zakona o postopnem zapiranju RTH, kjer smo predstavniki zaposlenih zahtevali dosledno spoštovanje kadrovsko-socialnega programa. Predstavniki SDE Slovenije smo opozorili, da ni denarja za financiranje sanacije vrtin v družbi Nafta Lendava, in na posledice, ki lahko nastanejo pri zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih. Predstavniki SDE Slovenije smo jasno opozorili, da se ne strinjamo z načinom obveščanja vodstev družb in nadzornih svetov o priporočilu, ki zahteva, da se pravice zaposlenih uredijo v skladu s sprejetimi predpisi za zaposlene v javnem sektorju. Za predstavnike sindikata je to nesprejemljivo, saj imamo podpisane in veljavne kolektivne pogodbe, ki temeljijo na določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Na tej seji je bilo jasno vidno, da še kako obstaja potreba po delu ekonomsko-socialnega odbora za energetiko, ki bo v prihodnje sproti obravnaval aktualne zadeve v naši dejavnosti. Iztok Cilenšek, podpredsednik SDE Slovenijo Predsedstvo ZSSS o zdravstveni reformi Bo minister upošteval svoje obljube? Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je zdravstveno reformo ministra Dušana Kebra obravnavalo kar na dveh sejah. Na septembrski seji je minister reformo predstavil sam in tudi odgovarjal na številna vprašanja. Priznal je, da šele takšna soočenja pokažejo na tiste dele osnutka bele knjige o zdravstveni reformi, ki niso napisani dovolj jasno in zato prihaja do napačnih tolmačenj. Napovedal je dodatek k beli knjigi oziroma predlog bele knjige, v katerem bodo odpravljena takšna dvoumja. Predlog bele knjige pa naj bi upošteval tudi vsa opozorila socialnih partnerjev. Predsedstvo ZSSS je zatem na svoji oktobrski seji sicer oblikovalo stališča do osnutka bele knjige, toda hkrati napovedalo, da bo dokončno stališče do zdravstvene reforme oblikovalo šele, ko se bo seznanilo z napovedanim predlogom bele knjige. Zdravstvena reforma lahko namreč tako korenito zareže v pravice delavcev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, da ji morajo sindikati nameniti posebno previdnost. Keber sicer res zagotavlja, da bo reforma povečala obseg solidarnosti v obveznem zdravstvenem zavarovanju in ohranila praktično neokrnjen sveženj pravic zavarovancev oziroma delavcev.Toda osnutek bele knjige je kljub vsemu napovedal spremembe, za katere še ne moremo oceniti vseh njihovih učinkov. Predsedstvo pa je v osnutku bele knjige pogrešalo še odgovore na celo vrsto pomembnih vprašanj. ZSSS bo stališča do osnutka bele knjige zdravstvene reforme predstavila na ekonomsko-socialnem svetu. Toda predsedstvo je sklenilo dokončna pozitivna ali negativna stališča o reformi oblikovati šele potem, ko se bo seznanilo, kako bo minister za zdravje pripravil predlog bele knjige. Predsedstvo pričakuj«' da bo minister vztrajal pri zagotovilih, ki jih je da1 na septembrski seji. Pa še to: Znano je, da je ZSSS pri pogajanjih 0 socialnem sporazumu za obdobje 2003 - žOO-1 zahtevala, naj bo racionalizacija zdravstva temeljnl pogoj za reformo. Ni mogoče zahtevati povišanj3 prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.ce se pred tem ne začnejo odpravljati neupravičen stroški slabe organizacije v zdravstvu. Lučka Bohn> hUTiVMUJMCM-ll Tomaž Kšela, novinarka • tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01 /43-41 -264. Naročnina, tel. 01 /43-41 -283. Faks 01 /23-17-298. E-pošta: nde@sindikat-zs ^ Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: Delo TČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Mini* za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih gre naprej ^onomsko-socialni svet (ESS) je to sredo Uravnaval predlog zakona o izvrševanju Poračuna v letih 2004 in 2005 in predlog £al Soupravljanje delavcev Predstavniki ZSSS v slovenskih organizacijah (ESS. DS. ZPIZ, ZZZS. RTV SLOi časopis.V rubriki “Novosti na naših straneh" bodo sproti predstavljene najnovejše informacije s področja dela ZSSS. Na levi strani ekrana imajo obiskovalci strani možnost brskati po rubrikah mediji o sindikatih, sporočila medijem, aktualni dogodki, SIC Radovljica, zastaviti kakšno javno odprto vprašanje na forumu, se naročiti na katero od edicij ZSSS, prebrati in si natisniti katerega od aktualnih zakonov in dokumentov, izpolniti pristopno izjavo ali navezati kontakt z ZSSS. Na desni strani spletne strani so nanizana najbolj aktualna področja dela ZSSS, od delovnih razmerij, pravne varnosti, plač, makroekonomskega okolja, pridruževanja EU, mednarodnega sodelovanja, izobraževanja, soupravljanja delavcev, socialne varnosti, enakih možnosti ter varnosti in zdravja pri delu. Vse, kar potrebujete za obisk spletnih strani ZSSS, je računalniški priključek na internet, za odpiranje nekaterih dokumentov pa program Acrobat Reader. Vse rubrike trenutno še niso izpolnjene, a bodo kmalu, aktualne strani pa bodo sproti nadgrajevane in naj bi kmalu postale nepogrešljiv način informiranja in komuniciranja znotraj in izven ZSSS. M. M. Po sledeh iskanja delavske pravice Križev pot delavk MTT še ni končan v Številne delavke mariborske tekstilne tovarne MTT so v zadnjem desetletju prehodile križev pot, ki mu še ni videti konca. Videti je, kot da se je nekdo zarotil proti delavkam v nekdaj največjem slovenskem tekstilnem podjetju. Zaradi razpada nekdanjega jugoslovanskega tržišča in likvidnostnih problemov je podjetje MTT leta 1994 izvedlo prisilno poravnavo.V tem postopku je podjetje odpustilo tudi večje število trajno presežnih delavk. Med njimi je bilo veliko takšnih, ki so sodile v zaščitene kategorije (matere samohranilke, invalidne delavke, nosečnice), vendar takrat v MTT očitno tega niso upoštevali. Prizadete delavke so se ob pomoči svojega sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije (Stupis) na nezakonite sklepe o prenehanju delovnega razmerja pritožile, vendar s tem niso uspele. Številne so se po dokončni odpovedi delovnega razmerja napotile na zavod za zaposlovanje, kjer so začasno pridobile socialno varnost.Vendarle pa se delavke, ki so bile po tedanji zakonodaji zaščitene, na zavodu niso mogle prijaviti. Uslužbenci zavoda za zaposlovanje so jim namreč pojasnili, da so bile odpuščene nezakonito in da zaradi tega po zakonih te države nimajo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Kruh jim je dolžan zagotoviti delodajalec, ki jih je nezakonito odpustil. Vendar pa naši zakoni na srečo dopuščajo, da zavod za zaposlovanje nezakonito odpuščenim delavcem lahko izplačuje denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - toda le, če nezakonito odpuščeni tožijo svojega bivšega delodajalca, ker je kršil delovnopravno zakonodajo. Tako so po zakonu in na zahtevo državnega zavoda za zaposlovanje tudi nezakonito odpuščene delavke MTTT tožile svojega bivšega delodajalca. Pomoč so dobile pri pravni službi območne organizacije ZSSS v Podravju. Tožiteljice so zavodu za zaposlovanje podpisale posebno izjavo, da bodo, če bodo tožbo dobile, vrnile vsa sredstva, ki jih bodo prejele iz naslova brezposelnosti. Nezakonito odpuščene delavke Branka Jurak: Bivšim delavkam MTT se godi huda krivica. so lahko upravičeno razmišljale takole: če nam bo bivši delodajalec moral po zakoni izplačati plače za nazaj z visokimi zamudnimi obrestmi, bomo zavodu za zaposlovanje z lahkoto povrnile denar, saj znaša nadomestilo brezposelnim delavcem v prvih treh mesecih po nastopu brezposelnosti 70 odstotkov bruto plače, nato pa 60 odstotkov (to je seveda v bruto znesku). Na resnico in pravico so številne delavke po besedah sekretarke območne organizacije ZSSS v Podravju Branke Jurak čakale polnih devet let. Pred kratkim so nekatere dobile sodbe, s katerimi je po dolgotrajnih postopkih sodišče ugodilo njihovim tožbenim zahtevkom. Sodišče je pravnomočno presodilo, da so bile številne delavke odpuščene nezakonito. Nekdanjemu delodajalcu je naložilo, naj delavkam za čas, ko niso delale, izplača neizplačane plače skupaj z zamudnimi obrestmi, poleg tega pa naj nezakonito odpuščenim prizna in v delovno knjižico vpiše delovno dobo za ves čas, ko so bile po krivici na zavodu za zaposlovanje oziroma “na cesti". Zal pa MTT nezakonito odpuščenim delavkam ni mogla izplačati neizplačanih plač z obrestmi, ker je šla leta 1999 v stečaj. Delavke so se zato zatekle po pomoč k stečajni upraviteljici, ki pozna zakone, zato jim je brez problemov v skladu z odločitvijo sodišča v delovno knjižico vpisala delovno dobo pd leta 1994 do stečaja podjetja leta 1999. Številne po krivici odpuščene delavke so tako zbrale dovolj delovnih let za upokojitev. Ko so se prijavile na območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, pa so doživele hladen tuš. Na zavodu so jih namreč obvestili, da jim omenjenega obdobja ne morejo všteti v zavarovalno dobo, ker zanje v tem času niso bili plačani prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. “Do leta 2000 so imeli delavci, ki so bili v delovnem razmerju, priznano delovno dobo ne glede na plačane prispevke za PIZ. Od leta 2000 pa se v skladu s 191. členom ZPIZ praviloma v zavarovalno dobo štejejo le tista obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki. Ne glede na določilo 191. člena ZPIZ se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, ko je delodajalec obračunal prispevke za PIZ od zavarovančeve plače, vendar jih ni vplačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pomembno vlogo imajo torej dokazna sredstva, iz katerih je razviden obračun prispevkov od plačilnih list) in ko je obstoj zavarovanja mogoče ugotoviti na podlagi evidenc nosilca obveznega zavarovanja, ne glede na možnost ugotovitve plačila prispevkov ali, če tega ni mogoče dokazati zaradi stečaja ali druge oblike prenehanja delodajalca, pri katerem je zavarovanec v delovnem razmerju," je pisalo v pojasnilu ZPIZ Slovenije. Ker delavke niso mogle pridobiti dokazil, da jim je delodajalec obračunaval prispevke za PIZ, so se morale za priznanje delovne dobe obrisati pod nosom. Sekretarko območne organizacije ZSSS v Podravju v pojasnilu ZPIZ najbolj moti, da se od leta 2000 v zavarovalno dobo štejejo praviloma le tista obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani predpisani prispevki. “Kaj pomeni v tej zvezi besedica praviloma?" se sprašuje Jurakova. "Ali to pomeni, da nekaterim zavod zavarovalno dobo prizna, drugim pa ne? Kaj imajo delavci s tem, ee delodajalec zavodu ne plačuje prispevkov oi njihovih bruto plač? Ali delodajalec zanje plačuje prispevke ali ne, delavci ne morejo izvedeti niti na davčni upravi, saj le-ta varuje osebne podatke delodajalcev. Kako naj torej delavec izve, da delodajalec zanj ne plačuje prispevkov? Ali ne gre v tem primeru za medsebojno odgovornost na relaciji zavod delodajalec!" se sprašuje Jurakova. To, da nezakonito in po krivici odpuščenim delavkam MTT-ja zavod ne prizna delovne dobe, ki jim jo je po sklepu sodišča v delovne knjižit® vpisala stečajna upraviteljica, pa zanje še ni najhuje-Hudo je, ker se delavke zavedajo, da lahko zavod za zaposlovanje od njih terja vračilo denarnih nadomestil, ki so jih prejele za čas brezposelnosti, saj so tožbo proti delodajalcu dobile. Po sklep® sodišča je bil za njihovo socialno varnost dolža® skrbeti delodajalec in ne država. Zavod za zaposlovanje zaenkrat od njih še nl terjal povračila denarnih nadomestil za taS brezposelnosti. Ali bo pri tem tudi ostalo ali Pa bo zavod vztrajal pri spoštovanju zakonitosti, pa ne vedo, zato jih obremenjuje občutek negotovost1' Če bi zavod za zaposlovanje zahteval vračil0 sredstev, bi se namreč mnoge po krivici i® nezakonito odpuščene delavke znašle v hudl socialni stiski. Kako se bo končal križev pot nekdanjih delavk MTT, zato še ni mogoče red; Samo upamo lahko, da bo nad neživljenjski®1 predpisi zmagal razum, ki ga je sicer v njih°v zgodbi zelo malo! , , Tomaž Kšel Delavke PIK-a dale odpravnino za stalno delovno mesto v Aprilu red dnevi je 113 delavk delniške družbe PIK °varna perila in konfekcije prejelo odpoved Pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov. Hkrati pa so delavke prejele v podpis Izjavo o ^Prejemu ponujene zaposlitve s sklenitvijo delovnega razmerja za nedoločen čas v družbi ^Pril, d. o. o.V tej izjavi piše:“Prejela sem vašo ponudbo, s katero mi je ponujena trajna zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom v družbi April d. o. o. v skladu s programom reševanja trajno presežnih delavcev PIK Tovarna perila in konfencije d. d. Izjavljam, da sprejmem ponujeno zaposlitev, s katero mi zagotavljate trajno zaposlitev v družbi April d.o.o. s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Glede na trajno rešitev mojega delovnega statusa v okviru reševanja presežnih delavcev do družbe PIK d. d. nimam več nobenega zahtevka iz naslova odpravnine v višini 690.953,33 tolarjev kot trajno presežni delavki in se ji odpovedujem in izjavljam, da je ne bom uveljavljala po sodni poti. Soglašam, da se odpravnina nameni kot kapitalizacija delovnega mesta v družbi April d.o.o.“ Kaj meni o tej izjavi, smo povprašali sekretarko območnega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Podravju Branko Jurak. Dobro razume, čemu so se odpovedale delavke, ki so ponujeno izjavo podpisale. Odpovedale so se odpravnini, ki bi jim jo moral izplačati PIK. Ne razume pa, za kaj so odpravnino namenile, kot piše v izjavi. Kaj pomeni to, da so odpravnino namenile za kapitalizacijo delovnega mesta v družbi April d. o. o.? Ali to pomeni, da so nekdanje delavke PIK-a dokapitalizirale podjetje April d. o .o. in postale njegove solastnice oziroma družbenice podjetja? Kdaj bodo kot solastnice vpisane v sodni register? Če vemo, s kakšnim kapitalom dandanes podjetniki ustanavljajo družbe z omejeno odgovornostjo, se postavlja tudi vprašanje, bkšen bo lastniški delež delavk v Aprilu d.o.o.? Bodo morda postale kar večinske lastnice? Ali pa morda vse skupaj pomeni, da bodo morali v bodoče delavci, ki bodo želeli imeti zagotovljeno trajno zaposlitev v sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, kapitalizirati svoje bodoče delovno mesto? Kako bo podjetje April d. o. o. knjižilo od delavk prejeto kapitalizacijo? Ali kot dobrodelni prispevek oziroma donacijo? Vsekakor gre za vprašanje, ki presega okvir tega zapisa. Ne le zaradi nekdanjih delavk PIK-a, bodo nanj morali odgovoriti pravni strokovnjaki. Ali bodo v tej deželi morali delavci za to, da bodo dobili zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom, plačevati podjetjem kapitalizacijo? T.K. Manj državnih uslužbencev Vlada je sprejela kadrovski načrt državne uprave za leti 2004 in 2005. Zaradi profesionalizacije slovenske vojske in nalog, ki jih bo policija prevzela zaradi čuvanja meje po shengenskih standardih, se bo v teh dveh državnih organih povečalo število zaposlenih. Vsi drugi državni organi pa naj bi vsako naslednje leto število zaposlenih zmanjšali za odstotek. Ce organi državne uprave ne bodo izpolnili zahteve za zmanjšanje števila zaposlenih, bo prišlo do reorganizacij in ugotavljanja presežnih uslužbencev. Manjši obseg dela v carinski službi naj bi reševali tako, da bi uslužbencem omogočili prezaposlitev v druge službe, še posebej v policijo. Starejšim težje zaposljivim uslužbencem pa naj bi omogočili dokup delovne dobe za upokojitev. RK. Sašo Bernardi, fotograf (1936-2003) ih° ie odšel naš fotograf in dolgoletni zvesti TOjjevalec sindikalnih dogajanj. Bil je kar e akšna sindikalna maskota - s svojim aparatom očmi je videl vse in tudi sam je bil dokaj opazen, ^eta 1988, ko se je zaposlil v takratnem tozdu ko aVS^a en°tnost, je bil zraven na vseh naših . 1'gresih, demonstracijah, stavkah... Delavske turt 6 sPrem^ial5 posebno pozornostjo in jih delaSam Ve^rat spodbujal. Zaradi krivic, ki so se da bVCeiTI zSoc^e °b privatizaciji, je večkrat dejal, tudi ° tr^a SPet v ^osto' ^ nas ie sP°m'nial še ac? 0Lbdobie, k° je pri nas vladala ena stranka, Se°ej je omenjal Matijo (Mačka), ki je po njegovem vedno znal narediti red. Med svojo kariero je slikal številne tovariše, tudi Tito je bil pred njegovim objektivom. Ob svoji sindikalni naravnanosti je bil tudi zelo samosvoj in svojih gledanj ni zlahka spreminjal. Bil je med nami in naš, pa vendar je s kom prišel tudi navzkriž. Še posebej takrat, ko si [e prizadeval za pravo ceno fotografskega dela."Ce je dovolj zanje, mora biti tudi zame,“ je rad oponesel tistim, ki so skušali skopariti pri plačilu. Ni si dovolil, da bi ga izkoriščali. Bil je zelo dober fotograf in rad se je primerjal s kolegi, ki so znali fotografsko besedo tudi dobro tržiti. Čeprav je bil rojen v Ljubljani in je tu vsa leta delal, je bil tudi Gornjegrajčan. Iz tega mesteca je njegova žena in tam si je ob vročih razpravah nabral kar precej somišljenikov in prijateljev.Tudi oni ga bodo pogrešali. Po upokojitvi je živel le v krogu svoje družine: žene Marinke, hčerk Marjete in Dadike z družinama, vnukov in vnukinje. Imel jih je rad in imeli so ga radi. Nazadnje smo bili skupaj na 4. kongresu ZSSS decembra lani. Čeprav od bolezni že zelo zdelan, je na njem zdržal do konca. Sašo, pogrešali te bomo. Franček Kavčič V celjskem Klasju pripravljajo program kadrovskega prestrukturiranja V živilski industriji niso časi za sanjače "Danes niso časi za sanjače, še zlasti ne v naših dejavnostih," pravi predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) Srečko Čater. “Vstop Slovenije v Evropsko unijo terja združevanje podjetij in racionalizacijo proizvodnje ter poslovanja, saj vlada na notranjem trgu EU huda konkurenca. Ob združevanju in racionalizaciji poslovanja pa je marsikatero podjetje nujno tudi kadrovsko prestrukturirati,zato prihaja tudi do presežkov delavcev. V sindikatih moramo združevanja in reorganizacije podpirati, saj bodo sicer številna živilska podjetja propadla, delavci pa bodo ostali brez zaposlitve." Med podjetji, ki se intenzivno pripravljajo na poslovanje v novih pogojih, je po Caterjevih besedah tudi celjska delniška družba Klasje, ki skupaj s svojim invalidskim hčerinskim podjetjem Storitve opravlja pebrsko, slaščičarko in mlinarsko dejavnost, v manjših količinah pa proizvaja tudi testenine.V obeh podjetjih je trenutno zaposlenih 414 delavcev (357 v Klasju in 57 v Storitvah). Ker je Klasje, ki je največje pekarsko podjetje na celjskem območju, minulih 11 let poslovalo z izgubo, so se v podjetju pred časom lotili reorganizacije ter racionalizacije dela in poslovanja, ob tem pa se je pokazalo, da je podjetje nujno tudi kadrovsko prestrukturirati. Klasje je lani zlasti zaradi denacionalizacije in še nekaterih okoliščin zabredlo v takšne likvidnostne težave, da so delavci pol leta prejemali nižje plače (tri mesece 12 odstotkov nižje, tri mesece pa 10 odstotkov nižje). Sindikat KŽI, ki je že dobro leto večinski sindikat v podjetju (v Klasju imajo tudi Sindikat pekov, ki deluje v okviru KNSS Neodvisnost), je v skrbi za ohranitev podjetja in delovnih mest na to pristal. Socialni partnerji v podjetju so se dogovorili, da bo vodstvo podjetja delavcem razliko poplačalo letos. “Lani spomladi smo z vodstvom podjetja podpisali dogovor, ki se dosledno uresničuje," pravi predsednik podružnice sindikata KŽI v Klasju Zdenko Teršek.“Vodstvo podjetja je 66 odstotkov plače, kolikor znaša razlika premalo izplačanih plač iz lanskega leta, delavcem poplačalo avgusta letos. Prav tako smo letos dobili poplačilo regresa za lansko leto. Lani smo namreč prejeli regres za letni dopust po splošni kolektivni pogodbi, letos pa nam je vodstvo izplačalo še razliko lanskega regresa po naši panožni kolektivni pogodbi." Kakor pravi Teršek, prejemajo delavci sedaj plače Srečko ČaterV tistih podjetjih, kjer so sindikati pri kadrovskem prestrukturiranju vodili politiko vse ali nič, so delavci na koncu dobili nič! po panožni kolektivni pogodbi, vodstvo podjetja pa spoštuje tudi druga določila te pogodbe. Prvi del letošnjega regresa za letni dopust so delavci prejeli junija, drugi del pa bo izplačan do konca novembra. “Vse, kar smo se z vodstvom podjetja doslej dogovorili, stoodstotno drži!" Tudi Čater, ki sodeluje na pogajanjih z vodstvom podjetja, poudarja, da direktor Matjaž Pavčič s sodelavci uresniči vse dogovore s socialnimi partnerji.“Lahko rečem, da je socialno partnerstvo v podjetju dobro razvito." Ko so v Klasju racionalizirali delo in poslovanje, so ugotovili, da je v podjetju preveč zaposlenih. “Že lani smo se dogovorili za sprejem kriterijev za opredeljevanje trajno presežnih delavcev.V skladu s panožno kolektivno pogodbo smo na prvo mesto postavili delovno uspešnost," pojasnjuje Čater. “Ker v Klasju dotlej niso redno ocenjevali delovne uspešnosti, je pri pripravi programa reševanja trajno presežnih delavcev lani še ne bi mogli upoštevati. Če bi izhajali samo iz drugih kriterijev, bi se med trajno presežnimi delavci znašli zlasti mlajši in ustrezno usposobljeni delavci, ki so za razvoj in uspešno poslovanje podjetja ključnega pomena.V podjetju pa bi poleg invalidov in drugih zaščitenih kategorij delavcev ostali v glavnem le starejši.Takšno kadrovsko prestrukturiranje podjetju ne bi koristilo, saj bodo morali zaposleni na trgu dovolj zaslužiti, da bodo lahko pokrili stroške poslovanja in svojih plač. Od zunaj podjetju s finančnimi sredstvi ne bo pomagal nihče." Kmalu nova sistematizacija delovnih mest Kakor je povedal Teršek, so v Klasju oktobra lani sprejeli enotno metodologijo za ocenjevanje uspešnosti dela. Res je sicer, da z njo vsi niso povsem zadovoljni, vendar pa v letu dni konkretnih pripomb in spreminjevalnih predlogov uradno ni dal nihče. V Klasju pripravljajo tudi novo sistematizacijo delovnih mest, ki bo sprejeta predvidoma novembra. Sindikat je na sistematizacijo že dal pripombe, ki jih sedaj usklajujejo.“Ko bo sistematizacija sprejeta, se bo podjetje lahko kadrovsko prestrukturiralo, pojasnjuje Teršek. “Doslej je vodstvo z naravno fluktuacijo in z različnimi mehkimi metodami število zaposlenih že precej zmanjšalo. Po zadnjih podatkih pa naj bi podjetje do sredine leta 2005 odpustilo do 79 trajno presežnih delavcev. Dodatno bo v tem času 30 do 35 delavcev pridobilo pogoje za predčasno upokojitev, nekaj delavcev naj bi prezaposlili k drugim delodajalcem in podobno." “V sindikatu KŽI se borimo za ohranitev delovnih mest, vendar moramo biti pri tem realisti," poudarja Čater.“Kjerkoli v živilski industriji so se za delovna mesta borili po principu, da morajo delovna mesta SilvoTeršekVodstvo podjetja je doslej stoodstotno uresničilo vse dogovore s sindikatom. ohraniti vsi ali nobeden, so na koncu ostali brez vseh delovnih mest.Tako so denimo vztrajaliv Koroški klavnici, na koncu pa je propadlo podjetje v celoti. Podobno usodo je doživela tudi klavnica v Slovenski Bistrici. Niti enega primera v Sloveniji ne poznam, da bi se politika vse ali nič delavcem obrestovala.Vedno so ob takšni politiki na koncu dobili nič!" Zato je Čater prepričan, da sindikati kadrovskeg3 prestrukturiranja Klasja ne bi smeli ovirati. "P® programu uprave ne bo več kot 79 trajno presežnih delavcev. Če bo sindikat vpet v socialni dialogz vodstvom podjetja, bo morda mogoče najti ^d' kakšen dogovor, da bi se to število še zmanjšal0-Zavlačevanje pa ne koristi nikomur, pač pa ogr°za še druga delovna mesta. Klasje zaradi nerešeneg3 vprašanja trajno presežnih delavcev vsak mes®c izgubi okoli 20 milijonov tolarjev." Ob tem Čater poudarja, da med presežnimi delav v Klasju ne bo proizvodnih delavcev, saj ustrezn0 usposobljenih pekov in slaščičarjev podjetju manj Zaradi koncentracije in racionalizacije proizvodnje °d° presežni zlasti tisti delavci, ki so v manjših obratih izstavljali fakture, izterjevali plačila, razvažali proizvode in opravljali druga režijska dela. Zaradi koncentracije poslovnih funkcij bo podjetje za ta p a. Po^ej potrebovalo manj izvajalcev.'1 o Caterjevih besedah se je sindikat KŽI z vodstvom Podjetja dogovoril, da bo pri odpuščanju trajno Presežnih delavcev spoštovalo vse pravice, ki jim Pripadajo po panožni kolektivni pogodbi - zlasti Oclpravnino v višini ene bruto plače za dve leti dela v Podjetju, ^‘ihteve morajo biti realne Sindikatu KŽI vliva zaupanje tudi dejstvo, da je 'jodstvo podjetja v zadnjem letu vendarle uspelo oseči spodbudne poslovne rezultate. Na tržišču je več proizvodov Klasja, podjetje tekoče posluje Pozitivno. Kakor kaže, bo tudi letošnja izguba minimalna. Nenazadnje je podjetje tudi delavcem Poplačalo vse tisto, za kar jih je lani prikrajšalo.To ^že, da je sanacija očitno na dobri poti. k-ater ob tem opozarja tudi na primer Aukerbrota z Dunaja/Tred devetimi leti, ko so se v Avstriji, ^ko kot sedaj mi v Sloveniji, pripravljali za vstop v Evropsko unijo, mi je direktor enega največjih pekarskih podjetij v Avstriji Aukerbrot z Dunaja dejal, da lahko glede na naše tedanje cene za polovično ceno vsak dan vozi tople žemljice v Novo Gorico.V tem podjetju so že takrat razvažali pekarske proizvode v posebnih avtomobilih, kjer so ostali topli. Na daljše razdalje pa so žemljice vozili zamrznjene in jih pekli v trgovinah. Kljub temu, da je bilo podjetje Aukerbrot, ki je samo proizvedlo več pekarskih proizvodov kot vsa slovenska pekarska podjetja skupaj, dobro pripravljeno za nastop na notranjem trgu Evropske unije, se je moralo združiti z Milerbrotom iz Bavarske." “V sindikatu KŽI nismo veseli, da mora Klasje odpuščati trajno presežne delavce.Vendar pa se zavedamo, da morajo mnoga podjetja v živilski industriji racionalizirati poslovanje in se kadrovsko prestrukturirati, sicer bodo morala po vstopu v Evropsko unijo v stečaj, delavci pa na zavod za zaposlovanje. Program kadrovskega prestrukturiranja Klasju omogoča, da bo ohranilo več kot tri četrtine delovnih mest, zato ga naš sindikat podpira. Hkrati pa bo sindikat KŽI bedel nad tem, da bo vse potekalo v skladu s panožno kolektivno pogodbo. Ce bo naša živilska industrija vstopila na notranji trg Evropske unije razdrobljena in nepripravljena, bodo najkrajši konec potegnili delavci," poudarja Čater. Po njegovih besedah morda nekateri v Klasju danes tega še ne razumejo, saj upajo, da se bodo stvari urejale kot v starih časih, ko je bilo marsikatero podjetje z izgubo deležno občinske ali državne pomoči.Vendar naši predpisi, še bolj pa evropske direktive, tega ne omogočajo več. Na trgu Evropske unije bodo lahko preživela samo podjetja, ki bodo na to ustrezno pripravljena in dovolj konkurenčna. Odgovornost do slehernega delavca TudiTeršek opozarja, da se nekateri v Klasju morda še ne zavedajo resnosti položaja in so prepričani, da se največjemu pekarskemu podjetju na Celjskem ne more zgoditi nič hudega. Hkrati pa je čedalje več delavcev zaskrbljenih za svojo perspektivo in socialno varnost. Ravno zato Sindikat KŽI čuti odgovornost do slehernega delovnega mesta in zaposlenega in si prizadeva z realnimi zahtevami zanje izboriti čim več. Tomaž Kšela V javnem sektorju polletni zamik? ada je v začetku oktobra sindikatom javnega ektorja poslala predlog zakona o spremembah n dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem ektorju. Bistvo predlaganih sprememb je odložitev r°ka za uveljavitev tega zakona s I. januarja na I. u 'i Prihodnjega leta.Vlada je očitno ocenila, da v Prvotno postavljenem roku ne bo mogoče sprejeti hstin in kolektivnih pogodb, potrebnih za |/Ve iav'tev zakona o sistemu plač v javnem sektorju. ot nam je povedal vodja koordinacije sindikatov gospodarstva Bojan Hribar, sta se obe poga-s j skupini že večkrat sestali in pregledali pri-av lene predloge, vendar o večini predlogov še £ našli skupnega jezika. nvel'3 ^ru2'm Polaga tudi to, da bi ta zakon kot vrl PostoPno’v določenih dejavnostih prej ni trVidru^-V državni upravi, kjer vseh vprašanj lahkn 3 Ureiat's kolektivnimi pogodbami, bi vlada sPrejela potrebne uredbe. Rojan Hribar Med vladnimi predlogi sprememb zakona je tudi predlog, da bi ob nesklenitvi kolektivnih pogodb vlada sprejela uredbo o minimumu pravic. Po Hribarjevih besedah je ta predlog za sindikate nesprejemljiv. Sindikati se bolj zavzemajo za to, da bi prišlo do podaljšanja veljavnosti sedanjih aktov. V predlogu sprememb je tudi člen, po katerem bi bila kolektivna pogodba veljavna, če bi jo podpisala najmanj polovica reprezentativnih sindikatov, ki zastopajo najmanj polovico zaposlenih v javnem sektorju. Sindikalna stran meni, da mora biti veljavnost kolektivnih pogodb v zasebnem in javnem sektorju urejena enako.To vprašanje naj bi uredil zakon o kolektivnih pogodbah. Ce ta zakon v kratkem ne bo sprejet, naj bi začasno veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor in kvalificirane večine uredili v kolektivni pogodbi za javni sektor. Neusklajen je tudi vladin predlog, po katerem bi dodatek za delovno dobo (pol odstotka na vsako leto) ostal nespremenjen, če bi sindikati pristali na to, da se obseg sredstev za delovno uspešnost v prihodnjih dveh letih omeji na odstotek od mase sredstev za osnovne plače. Sindikati se o tem predlogu še niso izrekli in so od vlade zahtevali, naj pojasni izračun sredstev za delovno uspešnost. Hribar meni, da je vlada očitno ocenila, da v prvotno zastavljenih rokih ne bo mogoče opraviti vseh nalog. Ker po novem letu ne sme priti do pravne praznine, ki bi jo verjetno kdo izkoristil za ribarjenje v kalnem, je zanjo boljše, da se temu izogne. Red je tudi v interesu sindikatov, pravi Hribar. Pogajanja o kolektivnih pogodbah posameznih dejavnosti se sploh še niso začela. Na pogajanjih o kolektivni pogodbi za javni sektor še niso strli najtrših orehov, ki zadevajo njeno veljavnost, izbor orientacijskih delovnih mest in nazivov, ugotavljanju uspešnosti ...Tudi pogajanja o plačilnih razredih orientacijskih delovnih mest in nazivov se še niso pričela. Do konca leta je treba sprejeti kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta in izbrati upravljavca zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada. F. K. Pogovor z Janezom Vilmanom, predsednikom SKEI na jeseniški lokaciji V Acroniju bodo odpuščali Na Jesenicah smo se pogovarjali z Janezom Vilmanom, predsednikom sindikata SKEI na lokaciji nekdanje jeseniške železarne.Tokrat nam je pojasnil nekatere okoliščine, ki so vodstvo jeseniškega Acronija pripeljali do sklepa, da je treba odpustiti kar desetino delavcev. Razložil je tudi,zakaj SKEI od uprave zahteva dodatne podatke in argumente za odpuščanje. Kako je prišlo do tega, da bo kar 141 delavcev Acronija v kratkem ostalo brez službe? Izvršni odbor SKEI je 28. avgusta dobil pisno obvestilo, s katerim nas je uprava obvestila, da namerava zaradi poslovnih razlogov in nove organiziranosti proizvodnih služb prekiniti pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, Do novega leta naj bi tako odpustili 51, do konca naslednjega leta pa še 90 ljudi, to je skupaj kar 141. Odločitev je uprava utemeljila s spremenjenimi pogoji poslovanja, ki so se v letošnjem letu močno poslabšali. Cene vhodnih surovin, zlasti niklja in starega železa, ki znašajo kar 60 odstotkov stroškov proizvodnje, so namreč rasle hitreje kot cene naših končnih izdelkov. Prvih sedem mesecev je bilo poslovanje sicer še pozitivno, na negativno stran pa se je prevesilo avgusta, ko smo pridelali 250 milijonov tolarjev izgube. Od septembra do novembra je sicer predviden dobiček, decembra pa bomo spet v izgubi. Številke so po mojem razumljive, saj smo avgusta manj naredili predvsem zaradi tega, ker gre največ ljudi takrat na dopust, v tem času so bili tudi remonti, medtem ko decembra zaradi božiča in novega leta itak ni odpreme. Ni pa razumljivo ravnanje uprave, ki tudi z odpuščanjem želi rešiti nakopičene težave. Po mojem gre le za normalna nihanja v jeklarstvu, odpuščanje pa ni edini način reševanja težav. Nedavno sem v časniku Finance prebral strokovni članek o tem, da podjetja, ki so v krizi in jo rešujejo z odpuščanjem, dolgoročno niso uspešnejša od JanezVilman:Vseh težav se ne da rešiti z odpuščanjem delavcev. tistih, ki sprejemajo alternativne ukrepe, saj, ko izplavajo iz težav, težko pridobijo nove dobre delavce.Tudi na to bi morali misliti. In kako uprava odpuščanja utemeljuje? Najprej naj poudarim, da je država še vedno večinski lastnik Slovenskih železarn, tako tudi Acronija. Po naročilu Vlade RS je bil leta 2002 izdelana študija PHARE, s katero so dokazovali, da je dolgoročno pozitivno poslovanje mogoče zagotoviti le z bistvenim zmanjšanjem števila zaposlenih.Trdijo tudi, da so kandidati za nakup Acronija, bila sta le dva, nenehno poudarjali da je pri nas preveč zaposlenih. Po mojih informacijah ta trditev ne drži, vsaj za enega kupca, to je Hidrijo, ne. Z njimi smo imeli predstavniki zaposlenih tudi neposredne stike in zatrdili so nam, da bi prevzeli vse zaposlene. Povabili so nas celo na ogled njihovih obratov v idrijsko dolino in nikoli nisem slišal, da bi kdo trdil, da nas je v Acroniju preveč. Drugi kandidat pa je bil iz Italije, z njimi pa predstavniki zaposlenih nismo imeli neposrednih stikov. Lastninjenje je potem tako in tako padlo v vodo. Vse kar je od njega ostalo so negativne posledice, ki jih bo treba odpraviti in poslovanje postaviti na zdrave temelje. Sicer pa se bodo Elektrode in invalidsko podjetje SUS še prodajale. Je uprava sprejela poleg odpuščanja še kakšne ukrepe za sanacijo? Obvestili so nas, da so s prvim septembrom vsem zaposlenim z individualno pogodbo plače znižali za deset odstotkov, mesečne kvote za vzdrževanje pa za 20 odstotkov, vse nepotrebne stroške, donacije in podobno so zmanjšali na minimum, pospešili so postopke odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja, prepovedali novo zaposlovanje, začeli s projektom celovita optimizacija podjetniških procesov in podobno. To so sicer koristni ukrepi, dolgoročno pa bi po mojem mnenju največje koristi prinesla modernizacija in avtomatizacija proizvodnje. S tem bi bilo število delavcev na proizvodnih napravah manjše, povečalo pa bi se število tistih, ki bi te naprave vzdrževali.Takšen trend je tudi v svetu, slediti pa bi mu moral tudiAcroni. Kako se boste v Acroniju lotili reševanja presežnih delavcev? Uprava nam je posredovala svoj predlog, ki pa za nas ni popolnoma sprejemljiv. Prvi naj bi brez dela ostali tisti delavci, ki bodo izpolnili minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, in tisti, ki jim je do starosten pokojnine po 114. členu ZDR zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova brezposelnosti. Predvsem gre za starejše in izkušene delavce, ki jim seveda tudi jaz privoščim počitek, vendar vseh izkušenih le ne kaže pomesti iz firme, saj mlajši še niso tako izkušeni.Tako bi se predvidoma rešilo 65 delavcev. Družba bi zanje iz naslova odpravnin odštela malo manj kot 150 milijonov tolarjev, do konca leta 2004 pa bi njihov odhod pomenil za firmo 500 milijonov pozitivnega učinka. Drugi bodo na vrsti delavci, ki bodo opredeljeni kot klasični presežni delavci in jih bo možno prezaposliti na drugih delovnih mestih.To za nas ni sporno, saj bodo dobili nove pogodbe o zaposlitvi, delovni procesi pa bodo optimalizirani-Tretji bodo tisti, katerih delovna mesta bodo ukinjena, nove pogodbe o zaposlitvi pa v firmi ne bodo mogli skleniti.Teh bo 51, izplačana naj bi jio1 bila odpravnina, kar bo Acroni stalo okoli 116 milijonov tolarjev. S takim odpuščanjem se popolnoma ne strinjamo, upoštevati se mora kolektivna pogodba podjetja, delavci pa bi morali imeti možnost dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, prekvalifikacij in podobno. Brez dela v naši firmi bodo ostali tudi tisti, ki imajo pogodbe za določen čas.Vendar ne vsi, ostali bodo tam, kjer naj bi to bilo nujno.Vprašanje je le, zakaj tja ne prezaposlijo tistih s pogodbami za nedoločen čas' To je tudi eno od vprašanj, ki se pogosto postavljajo med našimi delavci. Katera so še vprašanja, ki se porajajo med zaposlenimi? Veliko jih je. Nekaj smo jih posredovali tudi upravi. Zanimale so nas predvsem konkretne številke, vendar vseh nismo prejeli. Zanimiv pa je podatek, da smo imeli konec avgusta kar 115 delavcev zaposlenih za določen čas, ni nam pa uspelo izvedeti koliko imamo pripravnikov, študentov, niti še ne moremo dobiti poimenskega seznama zasedenosti delovnih mest in seznama delovnih mest, kjer se bodo ugotavljali presežki. Kakšni so predvideni kriteriji za odpuščanja? V podjetniški kolektivni pogodbi jih imamo jasno določene, vendar se je zdaj pokazalo, da bi delodajak' radi imeli nove kriterije in tu se bodo mnenja se kresala. Koristno bi bilo, da se o spornih vprašanjin znotraj firme pogovorimo kritično in brez zaner še pred njeno skupščino. Želimo dobro izdela11 sanacijski načrt, ki bo sprejemljiv za vse partnerja enimo, da bi moral vsebovati še mnoge druge Hterije, ne le odpuščanja. Tako pričakujemo ^meljito analizo trga, prodaje, nabave, financ, utmkov sanacije, njene nosilce in odgovorne osebe 'n Posledic,če sanacija ne bo uspela. Za presežne e avce pa zahtevamo, da se vsi postopki speljejo P° podjetniški kolektivni pogodbi. ačeloma sindikati ne nasprotujemo, da tisti, ki 'zPolnjujejo pogoje za pokojnino ali borzo dela, arn tudi pristanejo, vendar menimo, da bi se vsak ni0ral o tem odločiti sam, kadrovske službe pa bi korale z vsakim opraviti temeljite razgovore. Tu Sre za ljudi. Kakšna pa je nasploh kadrovska politika v Acroniju? croni je star kolektiv in treba ga bo pomladiti. ekaj sicer štipendiramo, vlagamo v izobraževanje, n°vih ljudi pa več ne zaposlujemo, s sedanjimi ukrePi Pa bo še slabše. Ker se število ljudi zmanjšuje, Pnsotnost na delu pa je relativno nizka, avgusta je 1 a zaradi dopustov le 69-odstotna, je vedno več 'jadur. Do osmega meseca smo jih pridelali kar ■%9.Vsak jih lahko naredi le 20, če jih več, dobi plačane v obliki nagrade. Koliko je dejansko plačanih, nam vodilni ne povedo, čeprav smo ta podatek od njih zahtevali, bi bil pa gotovo zanimiv. Kaj pa delovni pogoji, se kaj izboljšujejo? Moram priznati, da se, čeprav je v nekaterih delih proizvodnje še vedno zelo prašno.Tu je največji problem jeklarna. Proizvodnja se veča, odpraševalne naprave pa niso povsod posodobljene, čeprav je zdaj iz leta v leto boljše, tudi klima naprave imajo marsikje že vgrajene, tako v komandnih sobah v valjarni ni več tako vroče, niti hrupno. Z novimi investicijami se delovni pogoji počasi izboljšujejo. O slednjem sem se prepričala tudi sama, saj me je Janez Vilman peljal v veliko halo, v vročo in hladno valjarno, kjer je sicer še vedno vroče, prašno in hrupno. Ko pa sva obiskala zaposlene v komandni kabini, je bilo tam kar prijetno in delavci so potrdili, da so z delovnimi pogoji zadovoljni. Povsod po halah je videti, da zelo skrbijo za red in čistočo ter upoštevajo pravila, ki so razobešena po stenah, da sta red in čistoča pogoja za varno delo.Vilman, ki je tudi član komisije za ocenjevanje urejenosti v V komandni kabini vroče valjarne je, navkljub vroč "lavi", ki teče skozi stroje pod njo, prav prijetno. podjetju, mi je še povedal, da tisti, ki so pri urejanju svojega delovnega okolja uspešni, dobijo za to tudi nagrado. Ta je dobra stimulacija tudi za zdravo tekmovalnost v podjetju. Mojca Matoz « Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Nimam se* v Anita6#1 pvanja zdravi stvcnega Imam: .dopo' • končano So\o iaVataa sU»i'ovM''a.v, , .uovetavtajVa »Vateio po gtavl \ _ ^7^ Prvo jesensko srečanje ZSSS Domžale Zakon o delovnih razmerjih zaznamoval sindikalno delo V okviru ustaljenih navad območne organizacije ZSSS Domžale so tudi srečanja predsednikov sindikatov in sindikalnih zaupnikov na tem območju. Tokrat sta se jim pridružila tudi Dušan Semolič in Milan Utroša. Uvodoma je sekretarka Justi Arnuš povedala, da je letošnje sindikalno leto v tem območju zaznamovano z zadregami, ki so tako pri delavcih kot pri delodajalcih nastale zaradi uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih. Povpraševanje po sindikalnem delovanju se je povečalo, največ problemov pa je bilo z uveljavitvami letnih dopustov ter izplačilom plač in (ne)plačevanjem prispevkov. Navzoče predsednike sindikatov je pozvala, naj povedo, kaj se dogaja v njihovih podjetjih. V Heliosu so dobili maksimalen regres in s pristankom sindikata v dveh delih, eskalacija se v dogovoru z upravo uveljavlja brez problemov, z uveljavitvijo dopustov po novem zakonu pa ni bilo večjih težav, izvolili pa so tudi nov svet delavcev, s katerim v sindikatu dobro sodelujejo. VTosami ugotavljajoča so sindiblne pravice povezane z delovno uspešnostjo firm. Večjih težav nimajo, čeprav se je menjalo sindikalno vodstvo in ekipa sveta delavcev. Z upravo so sklenili dogovor, da delavskih pravic ne bodo omejevali, dokler ne sklenejo nove podjetniške pogodbe. V družbiVarnost Mengeš imajo največ težav z dopusti, je pa njihovo sindikalno delo trenutno usmerjeno k sklepanju nove kolektivne pogodbe, pri čemer so začeli aktivno sodelovati vsi trije sindibti v družbi. V podjetju Toko so podpisali novo kolektivno pogodbo, vodstvo sindikata pa je ostalo isto, od 105 zaposlenih jih je 70 članov, plačo pa dobivajo redno. V Osnovni šoli Domžale so letošnji regres dobili, ostaja pa jim večni problem nadur, ki jih zaposleni težko izrabijo, saj so lahko odsotni z dela le med šolskimi počitnicami. Sindikat se trudi pridobivati nove člane, saj imajo stalno nove zaposlene. V podjetju AS BUS imajo težave z eskalacijo plač in letnimi dopusti, zmanjševanje števila delavcev pa se pozna tudi v zmanjševanju števila članov sindikata. V družbi Vele je največjo težavo povzročila uprava, ki je odstopila od podjetniške kolektivne pogodbe. To odločitev je sindikatu sporočila konec septembra, pisnih predlogov o tem, kako naprej, pa še niso dali. Čutiti je sicer pripravljenost za sodelovanje, problemi pa bodo najbrž v določanju dopustov, novi sistematizaciji in še kje. V Lipu v Radomljah pravijo, da je njihovo sindikalno delo težko, saj je direktor trd pogajalec, podjetje pa je v krizi. Letos so izgubili 110 zaposlenih, nekateri odhajajo sami, saj plače v podjetju precej zaostajajo za republiškim povprečjem. V Domžalskem vrtcu nimajo težav z izplačili, zaradi sedmih enot pa je sindikalno delo oteženo. V družbi DHL rešujejo klasične sindikalne probleme sproti, saj z vodstvom dobro sodelujejo, trudijo pa se tudi povečati število svojih članov. Reorganizacija teritorialne mreže ZSSS Sekretar ZSSS Milan Utruša je dejal, da je bilo zanj koristno poslušati, kaj se dogaja v podjetjih, saj opaža, da komuniciranje med različnimi ravnmi sindikalne organiziranosti niso vedno najboljše. Poudaril je tudi pomen sodelovanja sindikata in svetov delavcev v podjetjih, kajti ti dve instituciji sta marsikje preveč narazen, praksa pa kaže, da je bolje, če čim tesneje sodelujeta. Navzočim je pojasnil potrebo po reorganizaciji teritorialne mreže ZSSS, ki mora biti čim bolj racionalno postavljena. To narekuje tudi bodoča regionalizacija EU, katere del bomo kmalu postali. Takrat bo namreč del oblasti prenesen na regije, kjer mora tudi sindikat vzpostaviti svojo strukturo. Najprej pa moramo počakati na reginalizacijo države in medtem delati naprej v območnih organizacijah in tam, kjer je to potrebno, izpeljati tudi volilne postopke. Na novo bo v sindikatih organizirana tudi pravna pomoč, ZSSS pa se je v skladu z materialnimi možnostmi strokovne službe že začela kadrovsko dopolnjevati z mladimi fakultetno izobraženimi strokovnjaki. To je naložba za daljše obdobje, prvi rezultati pa se že kažejo, saj je izšel zelo uporaben in iskan priročnik s komentarji ZDR. Posamezni strokovnjaki v ZSSS bodo morali v prihodnje delovati bolj povezano, sindikalistom po vsej državi pa bo kmalu na voljo tudi informacijska baza, ki bo dostopna v okviru novih internetnih strani, ki so že postavljene. Evropa, zdravstvo, kolektivne pogodbe in plače Predsednik ZSSS Dušan Semolič je najprej spregovoril o problemih, s katerimi se bomo srečali ob vstopu v EU. Globalizacija delavskih pravic in ustvarjanje evropskega socialnega modela, ki vsebuje tako dobre menedžerje kot zadovoljne delavce, so po njegovih besedah ključne točke graditve konkurenčnosti svetovne ekonomije. Gradnja slovenske konkuren- No posvetu območne ZSSS Domžale so si predsedniki in sindikalni zaupniki izmenjali izkušnje in se seznanili z nekaterimi aktivnostmi in stališč ZSSS. čnosti na nizkih plačah je po njegovem mnenju že vnaprej izgubljena bitka, slovenski delavci pa so že dokazali, da delajo dobro. V tem trenutku se sindikalni boj v Sloveniji p0 Semoličevih besedah usmerja na več žarišč. Eno je zdravstvena reforma, ki jo ZSSS podpira, saj v sedanji ureditvi zdravstvo ne deluje dobro. Glavni cilji reforme naj bi bili: večja solidarnost in dostopnost storitev, krepitev javnih služb, skrajšanje čakalnih vrst in povečanje kvalitete storitev. ZSSS se je že opredelile do nekaterih vprašanj v beli knjigi. Na področju zdravstvenih zavarovanj obsoja krivičnost sistema vzajemnosti in odločno nasprotuje zavarovanju za čakalno vrsto v javnem sektorju, prav tako je proti participaciji za prvi obisk pri zdravniku in za zdravila ter izključitvi zobozdravstva iz obveznega zavarovanja. Zakon o kolektivnih pogodbah je še v nastajanju, pogajanja pa so težka. ZSSS želi najprej urediti problem reprezentativnosti tako sindikatov kot delodajalcev, je poudaril Semolič, saj se gospodarska zbornica še vedno pojavlja kot socialni partner v razgovorih, čeprav je to zaradi njenega obveznega članstva skregano z evropskimi načeli. V Sloveniji po Semoličevih besedah postajajo problem tudi plače, saj so pogajanja v tem trenutku blokirana, sedanji plačni sistem ima mnoge slabosti, eskalacija za naslednje leto še ni dogovorjena. Zadnji konflikti z delodajalci so posledica njihovih zahtev po ukinitvi panožnih kolektivnih pogodb, saj se zavedajo, da so v podjetjih oni močnejši partner, saj imajo v podjetjih oblast. V nadaljevanju so udeleženci obema vodilnima v ZSSS postavili še nekaj konkretnih vprašanj. Želeli so med drugim tudi pojasnila o določilih zakona o soupravljanju, pa zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku, organizaciji pravne pomoči na terenu, premijah pokojninskega zavarovanja za javni sektor in še čem. Ključa sla izobraževanje in informiranje V drugem delu posveta je sekretarka Justi Arnuš poudarila pomen organiziranja stalnega sindikalneg3 izobraževanja in medsebojnega informiranja s11’,' dikalistov ter predstavila nekatere dodatne aktivnost'1 ki so na tem področju predvidene do konca letošnji eta. Oktobra bo tako posvet predsednikov sindikatov "i svetov delavcev o ZDR, predvidene so aktivnosti ob evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu in izobraževalno srečanje zaupnikov na temo pod-letniške kolektivne pogodbe. Novembra naj bi se srečali na temo izobraževanja delavcev pri samostojnih obrtnikih in na izobraževalnem srečanju o 'zboljšanju komunikacij v sindikatu, decembra bodo na izobraževalnem srečanju analizirali pogodbe o zaposlitvi, v delavnici pa bodo govorili o delu sindi-alnega zaupnika in organizaciji njegovega dela. riuiševa je tudi opozorila na dogajanja ob tednu vseživljenjskega učenja in povabila navzoče, naj se aktivnosti v čim večjem številu udeležijo. Mojca Matoz Vabilo Vabilo Vabilo Območna organizacija ZSSS Domžale in konferenca sindikatov KNG Heliosa vabita na izobraževalno srečanje ob Evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu, ki bo 24. oktobra ob 11. uri v Centru požarne varnosti, Količevo 2a (poleg tovarne Helios). Na srečanju bodo Heliosovi strokovnjaki Majda Kociper, Milan Tomše in direktor Marko Vrisk predstavili, kako prepoznamo nevarne snovi in kako se pri njihovi uporabi izognemo nevarnostim. Povedali bodo tudi, kako sistem skrbi za varnost in zdravje pri delu vpliva na uspešnost poslovanja družbe. Pridite, ne bo vam žal! Justi Arnuš, sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale Alojz Zupan, predsednik konference sindikatov KNG v Heliosu "feden vseživljenjskega učenja Učenje naj bo dolgo celo življenje 1110 v tednu, ko je o učenju povedanega več kot er'Sajjeod n. do 19. oktobra teden vseživljenjskega ^enja (TVU).Andragoški center Slovenije (ACS) ga r, °s Prireja že osmič.V njegovem okviru po vsej 0veniji promovirajo učenje, oblikujejo pozitiven nos do učenja, seznanjajo z možnostmi, informirajo .jv®tuiei°. kje in kako se učiti.Vse te aktivnosti so PNoznost za premislek o teoriji in praksi učenja, za e?nje in spoznavanje ljudi in institucij, ki se ukvarjajo j^oenjem in za vrednotenje njihovih dosežkov.Več 0 institucij, skupin in posameznikov sodeluje v tem Pazniku učenja, podatki, kje se odvijajo in kakšna je TViT/ vse^na' Pa so na voli°v spletnem koledarju u (http://tvu.acs.si/koledar), delno pa tudi v j^omocijskih gradivih številnih prirediteljeva časopisih /ukaj je učenje pomembno? in^6 ie vrednota, pravijo v Andragoškem centru ko Zatru^i°’ da se ne bi nepreklicno končalo takrat, naiDrp>USt'rno ^°Pi' Zavedajo se, da morajo I ustvariti ugodno klimo za učenje in motivirati ljudi, da se učijo v vseh življenjskih obdobjih, na vseh osebnih ravneh in v vseh življenjskih okoljih. Hkrati pa nam sporočajo, da učenje ni povezano le z naporom, dolžnostjo in zunanjo prisilo, kar nam vse prevečkrat sporoča spomin na šolske klopi, ampak z radostjo in veseljem ter pozitivnimi učnimi izkušnjami. Zakaj se učiti celo življenje? Da bomo v koraku s časom. Vedno nove zahteve po znanju in veščinah, ki jih potrebujemo v vedno novih osebnih in družbenih okoliščinah in v vlogah, ki jih skozi življenje prevzemamo, nas silijo, da se prilagajamo spremembam. Če želimo nadgrajevati stopnjo svoje izobrazbe, če želimo biti lažje zaposljivi in doseči večjo konkurenčnost na trgu delovne sile, če se želimo uspešneje vključevati v socialno okolje in hkrati narediti kaj za osebno rast, se moramo stalno kaj novega učiti. Enakovredno vstopanje v ekonomske, politične in družbene procese je pomembno zlasti v času, ko vstopamo v krog razvitih držav Evropske unije.Takrat pa bo še bolj pomembna tudi naša zmožnost, da ohranimo tako nacionalno kot osebno identiteto.To pa lahko še najbolje storimo, če to znamo. O pomembnosti učenja tudi odraslih priča tudi ukvarjanje države s to problematiko, vse številčnejše so namreč v zadnjem desetletju raziskave, nastaja pa tudi nacionalni program za izobraževanje odraslih, ki je v fazi osnutka. Njegov glavni cilj je izboljšati splošno izobraženost odraslih in dvigniti njihovo izobrazbeno raven vsaj na končano srednjo šolo.Ta v EU velja za temeljni standard, saj šele štiriletna srednja šola omogoča normalno delovanje posameznika v družbi, zlasti dovolj visoko raven pismenosti. Saj smo vsi pismeni! Poznamo pet ravni pismenosti in šele tretja je tista, ki omogoča povprečne besedilne in računske zmožnosti in s tem normalno funkcioniranje v družbi. Raziskava iz leta 1998 je pokazala, da v Sloveniji kakšnih posebnih težav s pismenostjo samo ni, so pa težave z ravnijo pismenosti, ki jo dosegajo odrasli. Kar 77 odstotkov odraslega prebivalstva je po tej raziskavi pod mednarodnim povprečjem (primerjali so 20 držav). Najbolj žalostno pa je to, da je kar 90 odstotkov odraslih, ki so dosegli najnižje ravni pismenosti, s tem zadovoljnih. Brez dolgoročne strategije zviševanja ravni pismenosti, ki bi zajela večje deleže prebivalstva, se bo družbeni prepad med pismenimi in tistimi, ki to niso dovolj, še povečeval. Na ACS so zato letos spomladi izdelali strategijo zviševanja ravni pismenosti odraslega prebivalstva, s katero želijo do leta 2010 s konkretnimi ukrepi delež tistih, ki ne dosegajo tretje ravni pismenosti, znižati pod 40 odstotkov.To pomeni, da bi morali v različne programe, po zagotovilih brezplačne, uspešno vključiti letno okrog 25.000 prebivalcev.V promocijo naj bi se vključili tudi sindikati, ki naj bi poudarjali pomen izobraževanja in usposabljanja ter spodbujali zaposlene za izobraževanje. Prav tako naj bi program med drugim vseboval poseben sveženj ukrepov in promocijsko kampanjo za delodajalce. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da dobro usposobljeni delavci manj izostajajo z dela, so bolje motivirani zanj tudi zato, ker so z njim bolj zadovoljni. Delodajalci naj bi tudi spoznali, da so potenciali zaposlenih, ki niso izkoriščeni, izgubljeni. Nazaj v šolske klopi? S spoznanjem o vedno večji pomembnosti učenja v odraslosti poteka tudi deinstitucionalizacija in individualizacija učenja. Novi načini pridobivanja znanja in spretnosti zagotavljajoča vsak najde sebi najbolj primerno obliko. To je lahko učenje na delovnem mestu, učenje na daljavo, e-učenje, samostojno učenje ipd. Najpomembnejša od vsega je motivacija, ki je tudi osrednja tema letošnjega sedmega mednarodnega andragoškega kolokvija, ki bo 17. in 18. oktobra v Ljubljani. Prav motivacija, zunanja ali notranja, poraja željo in ta vedno najde tudi pot. Če ne drugače, vsaj v tednu vseživljenjskega učenja ta ne bi smela biti problem. M. M. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela Delavcem pripada 100-odstotno povračilo stroškov prevoza Na območno organizacijo ZSSS v Podravju se je obrnilo več članov in sindikalnih zaupnikov, ki jih zanima, kako je s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela. Člane bega dejstvo, da delavci v različnih podjetjih prejemajo zelo različna povračila prevoznih stroškov. Medtem ko nekateri delodajalci delavcem vračajo stroške prevoza v celoti, dobivajo delavci v nekaterih drugih podjetjih vrnjenih 80,70 ali pa celo samo 60 odstotkov dejanskih stroškov. Za pojasnilo smo zaprosili strokovno delavko na območni organizaciji Vekoslavo Krašovec. “Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti določa (2. točka 52. člena), da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.Višina se določi s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom podjetja oziroma delodajalca, vendar ne more biti manjša od 60 odstotkov stroškov javnega prevoza," pravi Krašovčeva.“Tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti pa določa (I. odstavek 4. točke), da se povračila stroškov v zvezi s prevozom na delo in z dela izplačujejo in usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek. V tej uredbi, objavljeni v Uradnem listu, pa med drugim piše (2. člen), da se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost ter se priznava kot odhodek največ do višine stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, če ni možnosti prevoza z javnimi sredstvi pa kilometrina do višine 15 odstotkov cene neosvinčenega 95-oktanskega motornega bencina.11 “V pravu velja načelo lex specialis derogat lex generali, to je specialnejša določba razveljavi splošno. Načelo delovnega prava pa uči, da je potrebno v dvomu uporabiti najbolj ugodno rešitev za delavca. Na osnovi tega je neizpodbitno, da so vsi delodajalci v gospodarstvu dolžni delavcem vračati stroške prevozov na delo in z dela stoodstotno oziroma v celoti," pravi Krašovčeva.“Delodajalce je na to že decembra leta 2001 opozorilo Združenje delodajalcev Slovenije v svojih uradnih Informacijah." V nekaterih panožnih kolektivnih pogodbah so se socialni partnerji dogovorili, da bodo delodajalci delavcem vračali 70 ali 80 odstotkov dejanskih stroškov prevoza.Ali to pomeni, da jim je delodajalec kljub temu dolžan vračati stroške prevoza v celoti? “Pri kolektivnih pogodbah velja načelo, da lahko panožne in podjetniške kolektivne pogodbe delavcem zagotovijo samo več, nikakor pa ne manj pravic, kot jih imajo po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Ker imajo delavci po tarifni prilogi, ki je sestavni del splošne kolektivne pogodbe, pravico do stoodstotnega vračila stroškov prevoza, jim te pravice ne more odvzeti nobena druga kolektivna pogodba. Na področju delovnega prava in kolektivnih pogodb velja tudi, da se, če isto pravico urejata dve določili, uporablja za delavca bolj ugodna. Kakor koli torej obrnemo, imajo delavci v gospodarstvu pravico do stoodstotnega povračila stroškov prevoza na delo in z dela." Ali je ta pravica iztožljiva? “Seveda, tako kot vse druge, ki so zapisane v kolektivnih pogodbah," pojasnjuje Krašovčeva. Kako pa je s povračilom stroškov prevoza v negospodarstvu? “Delavcem v negospodarstvu delodajalci vračajo stoodstotno stroške prevoza na delo in z dela, saj v kolektivni pogodbi za negospodarstvo preprosto piše, da so delavci upravičeni do povračila stroškov prevoza v višini stroškov javnega prevoza. Ker socialni partnerji ob podpisu vsakega socialnega sporazuma poudarjajoča si prizadevajo za izenačitev pravic delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu, bi bilo še toliko bolj nelogično, če delavcem v gospodarstvu ne bi priznali pravice, ki jo delavci v negospodarstvu že dolgo časa mirno in brez problemov uživajo. Nobenega dvoma ni, da imajo pravico do stoodstotnega povračila stroškov prevoza na delo in z dela tako delavci v gospodarstvu kot delavci v negospodarstvu, čeprav so socialni partnerji to svojo voljo ob sklepanju kolektivnih pogodb za gospodarske dejavnosti in negospodarstvo izrazili na različne načine. Pri tem je treba upoštevati, da kolektivne pogodbe nastajajo v različnih časovnih obdobjih in zato pri konkretnih formulacijah upoštevajo različne predpise in uredbe, ki so takrat v veljavi." Resnici na ljubo sindikati v gospodarstvu doslej niso dosledno vztrajali pri spoštovanju splošne kolektivne pogodbe v zvezi s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela. Delno je to posledica slabega razumevanja kolektivne pogodbe, kjer je to vprašanje zares obdelano dokaj zapleteno in netransparentno. Delno pa gre verjetno tudi za to, da morajo v socialnem dialogu v podjetjih tu in tam popustiti tudi sindikati. Zato delavci v marsikaterem podjetju še vedno prejemajo nižja povračila, kot jim pripadajo. Tukaj je torej še veliko rezerv za sindikalno delo za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev, saj imajo delavci v gospodarstvu že priznano pravico do stoodstotnega povračila stroškov prevoza - sedaj sj morajo to pravico delavci ob pomoči sindikata izboriti samo še v podjetjih. Marsikateremu delavcu ta pravica pomeni več kot povišanje plače za odstotek ali dva, saj stroški prevoza iz leta v leto hitro naraščajo. Za mnenje o tem smo povprašali tudi izvršnega sekretarja ZSSS Gregorja Mikliča, ki prav tako trdi, da delavcem v gospodarstvu pripada po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti stoodstotno povračilo stroškov prevoza.Tako Miklič kot Krašovčeva pa se zavedata, da gre v primem marsikaterega, zlasti večjega podjetja za velike zneske, zato si te pravice delavci v praksi verjetno ne bodo mogli izboriti čez noč. Delavci v Sloveniji, tako v negospodarstvu kot v gospodarstvu, imajo torej pravico do stoodstotnega povračila stroškov prevoza na delo in z dela.V tistin podjetjih, kjer te pravice doslej še niso uveljavili, imaj0 sindikati v socialnem dialogu močan argument za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev. Tomaž Kšela Namesto socialnih pomoči subvencij Ministrstvo za delo je pripravilo nov predlog spre- brezposelni, pravico do subvencije za zaposlitev. Do memb zakona o socialnem varstvu. Z njim uvaja za subvencije naj bi bili upravičeni delodajalci, ki bodo prejemnike socialnih pomoči, ki so dolgotrajno za nedoločen čas zaposlili upravičenca do socialne pomoči, ki je dolgotrajno brezposeln in je v zadnj1 treh letih prejemal socialno pomoč najmanj/ mesecev.Višina subvencije naj bi bila v znesku, ki a sP0(foujanje zaposlitve dodeli na podlagi predpisov ln programa aktivne politike zaposlovanja (iz tega naslova dobi delodajalec približno 1.500.000 tolarjev), z naslova sredstev socialne pomoči pa naj bi sodajalec prejel 12 osnovnih zneskov minimalnega onodka, določenega z zakonom o socialnem varstvu ltoie približno 500.000 tolarjev), tcvilo prejemnikov socialnih pomoči v zadnjih letih naraslo na 52.000. Po uradnih podatkih se je v zadnjem etu zaposlilo 21 odstotkov prejemnikov socialnih Pomoči, pri večini je zaposlitev v prvem letu prejemanja Pomoči posredoval urad za delo. Najpogosteje so se *aPoslili mlajši od 26 let. Višja starost in daljša rszposelnost zelo zmanjšujeta možnost zaposlitve Prejemnikov socialnih pomoči. Zaradi tega je smiselno s subvencijo pomagati tistim prejemnikom socialnih pomoči, ki bi sicer imeli majhne možnosti za novo zaposlitev. Na ministrstvu za delo menijo, da bodo s predlaganimi subvencijami pomagali približno polovici od 15.000 dolgotrajno brezposelnih. Predlog sprememb zakona o socialnem varstvu ima še več drugih novosti.Veliko podrobneje bo zakon uredil koncesije za socialno varstvo.Ta bo po novem dodeljena na podlagi razpisa in menja socialne zbornice ter le za določen čas. Oddajalec koncesije bo imel pravico do nadzora nad delom koncesionarja, koncesijo bo lahko prenesel tudi na drugo osebo. Novosti so tudi v inšpekcijskem nadzoru, ki ga prek pooblaščenih inšpektorjev organizira organ v sestavi prisojnega ministrstva. Inšpektorji bodo lahko nadzirali spoštovanje predpisov in uporabo strokovnih metod. Inšpektorji bodo ob ugotovljenih kršitvah in nepravilnostih lahko izrekali ukrepe za izboljšanje učinkovitosti v korist uporabnikov. Popolna novost je tudi pravica invalidne osebe, da si izbere družinskega pomočnikaTo pravico naj bi dobile le polnoletne invalidne osebe s težkimi fizičnimi ali duševnimi motnjami, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb. Družinski pomočnik bo nadomestil pravico do celodnevnega institucionalnega varstva. Oseba, ki se bo odločila za družinskega pomočnika, bo še naprej prejemala nadomestilo za invalidnost, pravica do dodatka za tujo nego in pomoč pa ji bo mirovala. Družinski pomočnik bo imel pravico do plačila v višini minimalne plače. F. K. ^roPski teden varnosti in zdravja pri delu 20. - 24. oktober 2003 ‘‘Nevarne snovi - ravnaj skrbno!" °d 24. oktobra 2003 bo tudi v Sloveniji potekal vropski teden varnosti in zdravja pri delu. Letos bo Posvečen varnemu delu z nevarnimi snovmi. Slogan evropskega tedna je Nevarne snovi - ravnaj skrbno! odi slovenski sindikati bodo v tem tednu organizirali v^to aktivnosti, katerih namen je seznanjanje delavcev kvarnimi snovmi in kako z njimi delati varno, da ue bo okvarjeno zdravje, izgubljeno življenje ali 'kno življenjsko okolje. Med drugim smo delavcem vsej Sloveniji razposlali prevedeni bogati r .0Pagandni material o nevarnih snoveh, ki ga je j Povila Evropska agencija za varnost in zdravje pri e o iz Bilbaa. Prav bi bilo, da res vsi pridobimo ekatera temeljna znanja o nevarnih snoveh, da bomo znali ravnati varno. Obveščanje o nevarnih snoveh ^saka snov ali izdelek, ki je razvrščen kot nevaren, °ra biti opremljen z nalepko za obveščanje o ^varnosti. Pripravki,ki vsebujejo več nevarnih snovi, n ral° biti opremljeni z več znaki za opozarjanje na arnost. Znaki za opozarjanje na nevarnost so kak'ZOr 3 (stavki R)in obvestila (stavki S), ki navajajo, ul sna ie nevarnost in z njo povezane varnostne dirp^6’ $tavk' R 'n $ so določeni z evropskimi t|