PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 192 (5567)
BRZOJAVKA HRUŠČOVU IN GROMIKU
Home in Rusk ponovno poudarjata važnost pogodbe o prekinitvi jedrskih poskusov
Včeraj je v ameriškem senatu govoril o pogodbi minister za obrambo McNamara, ki je skušal pomiriti vojaške kroge
.MOSKVA, 13. — Britanski zunanji minister lord Home je poslal Hrušcovu brzojavko, v kateri pravi : «Podpisali smo sporazum. Imeli smo dobre razgovore, ki upam, da so položili trdne temelje, na katerih bomo lahko zidali». Lord Home se zahvaljuje Hruščovu za njegovo gostoljubnost in dodaja: «Skušali smo videti in storiti mnogo stvari v kratkem času».
Ameriški državni tajnik Dean Rusk pa je poslal brzojavko so-
nili krogov proti pogodbi.
McNamara je .dejal med drugim, da pogodba «omogoča ZDA, da preizkušajo iskrenost sovjetskih mirovnih zagotovil, in to z minimalnim tveganjem», Med drugim je McNamara poudaril naslednje:
1.	«Vedno je možno, da Sovjetska zveza krši pogodbo, toda tudi če bi ji uspelo delati tajne jedrske poizkuse, bi dosežena prednost bila tako majhna, da ne bi spremenila atomskega ravnotežja.»
2.	Prednosti pogodbe so večje od tveganja. Tveganje je «malenkostno, ali pa ga ZDA lahko nadzorujejo». «Nevarnost je v tem, da se prepustimo «veselemu navdušenju» in da zmanjšamo budnost. Toda to se ne bo storilo in ZDA so odločene obdržati svojo prednost, ki jim bo omogočila, da prodrejo na sovjetsko ozemlje in povzročijo hudo razdejanje, če bi bila potrebna represalija. Vsekakor bi utrpele hude izgube tudi ZDA v primeru sovjetskega napada. Ce bi dopustili nadaljevanje jedrskih poskusov kjerkoli brez omejitev, bi bil verjetno do-
vjetskemu zunanjemu ministru Gromiku. V brzojavki izraža u-Panje, da bo moskovska pogodba samo «prva v vrsti ukrepov, s katerimi bodo države izrazile svojo voljo, da živijo v miru».
«Ta zgodovinski dokument, dodaja Rusk, je bolj približal dan,
«o se narodom sveta ne bo treba bati zase in za prihodnje rodove zaradi zastrupljenja zraku,
Ki ga vdihavajo».
WASHINGTON, 13. — Pred odbori ameriškega senata se nada-buje debata o moskovski pogodbi.
Danes je v zunanjepolitičnem odboru govoril minister za obrambo McNamara. Prav tako kakor včeraj Dean Dusk, je tudi McNamara Predvsem poudarjal, da pogodba V ničemer ne zmanjšuje obrambne sposobnosti ZDA in pušča še d«lje prednost ZDA na jedrskem Področju. Nedvomno bodo tudi o-«■U člani ameriške delegacije najbolj poudarjali to plat, da nevtra-urirajo močen odpor militaristič-
""niinnnni,................iiiiiiiiniiimmiimmiiimmimnMmiiiiiiiiiiiii.ii.iiiii...„„„„„„„„.„.
IZJAVE KMETIJSKEGA MINISTRA MATTAR ELLE
Težave kmetijstva v EST Strelivo v muenchenskem «mercedesu»
v	.
Štirje nemški turisti so imeli med prtljago 650 krogel za puško «Winchester» - Služba prometne policije bo za veliki šmaren močno okrepljena
končen rezultat tehnična enakost med obema državama. S tem, da omejujejo možnost atomskih poskusov na podzemeljske, ki so težavnejši in dražji, in kjer imajo ZDA dokaj večje izkušnje, Amerika vsaj lahko zakasni sovjetsko napredovanje in več časa ohrani tehnično prednost.»
3.	McNamara je izjavil, da se atomska moč ZDA lahko poveča. Tudi če ZDA nimajo stomegaton-ske atomske bombe, imajo pred» nost pri orožju srednje in nizke moči, ki mu je treba dati prednost, ker se z njim «lahko razdeli napad, da se nasičijo obrambe» Vendar pa ZDA lahko brez poizkusov v atmosferi izdelajo šestdesetmegatonsko bombo. «Z nadaljevanjem podzemeljskih poizkusov, in pripravljene na obnovitev drugih, če bi sovjetska pobuda to narekovala, bodo ZDA lahko še dalje povečale svoje a-tomske zaloge, ki so se v zadnjih dveh letih več kot podvojile.» Sedaj imajo ZDA «na desettisoče» taktičnih in strateških jedrskih naprav in nad petsto medcelinskih raket (Atlas, Titan, Minuteman, Polaris). Cez tri leta se bo to število dvignilo na 1.700. Sovjetska zveza pa ima mnogo manjše število medcelinskih raket in njeni izstrelki, ki jih izstreljujejo iz pod. mornic, so manj učinkoviti. Razen tega imajo ZDA močnejše stra-
RIM, 13. — Danes se je pred Prazničnim zatišjem oglasil kmetijski minister Mattarella,. in si-Cer z izjavami v nekem tedniku “ Kmetijskih vprašanjih v sklopu halijanskega gospodarstva, za ka-terega je dejal, da «ni v recesiji», temveč v tako imenovani «bledi Konjunkturi» kot pravijo ekono-mi^ti. Ko je nato govoril o raz-v°iu kmetijstva, je dejal,'da je *anj značilno uvajanje «racional-b**a kmetijskega posestva». Poem ko se j* optimistično izrazil 8*ede socialnega stanja kmetov in Kb^tijskih delavcev v prihodno-?"• je povedal, da je bil v pretek-*m mesecu novembru predložen Perlamentu zakonski osnutek, ki Pomeni «razvoj nekaterih smernic, k' «o bile nakazane na vsedržavni kmetijski konferenci». Končno je •ovoril o stanju kmetijstva v ev-opskem skupnem tržišču. Pouda-1 je, da so vse države v tem Pogledu storile precejšnje napore ?r so bile politične ovire odrgnjene, Nato pa je priznal, da atajajo precejšnje težave gospo, arskega značaja «spričo sedanje-•* stvarnega stanja evropskega metijstva». Dodal pa je, da bodo *e države «z dobro voljo in s Poglobljenim proučevanjem vpra-anj našle skupne smernice, kar 0 olajšalo stanje v italijanskem kmetijstvu», bodisi glede izvoza ^odisi glede racionalne produk-
Predsednik republike Segni je ti u nov8mu predsedniku argen. nske republike brzojavno čestit-o, ki je toliko bolj prisrčna, ker * ergentinski predsednik dr. Ar-ro IUifc italijanskega porekla. j Južnem Tirolskem pa kaže, _ atentat°rji tudi po zadnjem na-y na financarsko vojašnico v He Aurina ne nameravajo še trovati. Danes so namreč finanč-stražniki iz Rezije na obmej-•m Prebodu pri pregledu nem-J1" turističnih avtomobilov našli nekem «Mercedesu» med prtlja-0 dveh muenchenskih mladeni-. ?v’ ki sta bila v družbi dveh devo-	nabojev za karabinko
'Winchester». Odpeljali so jih v « ®eP "a zasliševanje, kjer so obe ‘ *** izpustili, oba mladeniča pa v zaporu. Gre za dva izm k*, sta izjavila, da je eden sk 6<* n^u baje predsednik strel-»f8 krožka «Schutzen Verband» Muenchenu. Izjavil je, da je naie ^ ♦ P°zabil v avtomobilu ter da D , »Pazil šele pri obmejnem . **®du. Osebnih podatkov štirih °bj jj*1 turistov policija še ni
Sicer
je bila na Južnem Tirol-
skem	a na Juznem riroi-
h0	Pretekla noč mirna. Na
. nski policiji so nadaljevali z
Zasiti	su nauaijevaii l
Qr . *vanjem 33-letnega Stefana 3a vs 1Z b°censke pokrajine, ki »o seht	Priprli, ker je imel pri
dve niiSM -_________;
-	j'»	***•'»* r - *
„a av* Puški in precej streliva, divii i 1Ševanju izjavil. da je da h- ec ter da je odšel v gozd, gamsi U4treU1 kakega srnjaka ali lljv a’ Zasliševalcem »e zdi sujn-DušIh	nosil s seboj kar dve
tud- J?. nekoliko preveč streliva, Graf k. 1 ub temu so mnenja, da
da vse kaže, da gre v resnici za divjega lovca. Vendar pa ga bodo zadržali v zaporu zaradi protizakonitega nošenja orožja in zaradi nedovoljenega lova. ter najbrž tudi zato, ker je šele pred kakim mesecem prišel iz Zahodne Nemčije pomagat očetu in petim bratom pri poljskem delu.
Odgovorne oblasti bodo za veli-košmarenske praznike precej o-krepile prometno službo na vseh glavnih cestah Italije. Rimski «Avtomobile Club» je sporočil, da bo služba okrepljena od 15. do 18. t.m. in da naj potniki, ki pridejo v težave, telefonirajo enostavno na številko 510510, sporočijo naj kraj, kjer so se ustavili, številko evidenčne tablice, vrsto avtomobila in po možnosti tudi vrsto okvare. Prometniki bodo namreč o-premljem z radijskimi telefoni in bodo lahko v zelo kratkem času prišli na kraj okvare ter tudi popravili manjše pomanjkljivosti. Pri nadzorovanju prometa se bodo posluževali tudi helikopterjev.
Poziv Franciji naj se pridruži moskovski pogodbi
LONDON, 13. — Britanski zunanji minister lord Home je v intervjuju televiziji BBC pozval Francijo, naj se pridruži moskovskemu sporazumu. Pripomnil je, da če bo Francija, kakor je sam de Gaulle napovedal, nadaljevala izvajanje svojega atomskega programa, da upajo, da bodo poskusi vsaj podzemski.
Zatem je lord Home izjavil, da bo pri jutrišnjem razgovoru z bonskim zunanjim ministrom Schroederjem nemškemu ministru ponovil, da moskovska pogodba «ne priznava Vzhodne Nemčije, niti impliciter».
Lord Home se je danes skupno z Mac Millanom vrnil v London z obiska na Finskem in Švedskem. Mac Miilan je pred odhodom iz Stockholma na tiskovni konferenci izjavil, da je sedaj najbližji smoter ratifikacija moskovske pogodbe v ameriškem senatu. Zunanji minister lord Home pa je potrdil, da se bodo zunanji ministri ZDA, SZ in Velike Britanije sestali v New Yorku, ko bo tam zasedanje skupščine OZN, «da pregledajo dotedanje napredovanje». Dalje je lord Home izjavil, da je največja možnost, da se sedaj sporazumejo o ukrepih za preprečitev iznenad-nih napadov.
Mac Millana p» so časnikarji vprašali: «Ali mislite, da vam bo de Gaulle dovolil vstopiti v skup-
no tržišče?» Mac Miilan je izjavil, da ne more sprejeti tako postavljenega vprašanja ter je dejal: «Ne čakamo na kolenih, da bi nam dovolili vstop v skupno tržišče. Ne pritožujemo se. Živimo dobro in bomo še dalje dobro živeli».
Na vprašanje, kaj misli o prihodnjih splošnih volitvah v Angliji, je Mac Miilan odgovoril, da ne vidi nobenega razloga, zaradi katerega ne bi konservativci mogli zmagati.
Ferhat Abas bo odstopil
AL2IR, 13. — V poučenih krogih zatrjujejo, da je Ferhat Abas sklenil zapustiti mesto predsednika alžirske narodne skupščine. Baje bo to sporočil v petek.
Ben Bela pa je danes govoril skupini študentov in izjavil, da so v Kabiliji odkrili tajno gibanje, ki ga je vodil bivši častnik Abd El Kader Rezak, ki se je bil vrnil v
Alžirijo julija 1962 iz Francije, da se pridruži upornikom četrte vllaje proti Ben Beli. Nekaj časa je živel
tudi v nekem kibucu v Izraelu. Napisal Je tudi knjigo o arabsko-izraelskih problemih
teško letalstvo za bombardiranje kakor Sovjetska zveza.
4.	ZDA lahko izdelajo protiraketni izstrelek. Tudi če pogodba prepoveduje popolno preizkušanje sistema v atmosferi, obstaja že primerna jedrska konica, tako da niso več potrebni poskusi v atmosferi, medtem ko se drugi elemen. ti lahko spopolnijo v okviru moskovske pogodbe. •
5.	V primeru spopada med ZDA in Sovjetsko zvezo ali Kitajsko je treba upoštevati možnost, da se Moskva in Peking povežeta, in ZDA morajo biti pripravljene za tak primer.
6.	Eden od vzrokov, zaradi katerih je Sovjetska zveza sedaj sprejela načrt za delno prekinitev jedrskih poskusov, ki so ga pred štirimi leti predložile zahodne države in ga je Sovjetska zveza tedaj zavrnila, bi utegnil biti ta, da so «sovjetski voditelji spoznali, da je ameriška premoč na jedrskem področju sedaj še večja, kakršna je bila teta 1959». Razen tega želi Sovjetska zveza verjetno uporabiti za notranje potrebe del sredstev, določenih za vojaške izdatke. Ta težnja bi se morala vedno bolj okrepiti «s prednostjo za ZDA».
7.	Pogodba ne bo spremenila a-meriškega vojaškega proračuna ter ga ne bo znižala ali stabilizirala.
McNamara je dalje sporočil, da bodo ZDA septembra ali oktobra izstrelile prvi od vrste Satelitov, katerih naloga bo, ugotavljati tajne jedrske eksplozije v vesolju. Izjavil je tudi, da bi bilo moč zelo naglo uvesti s sodelovanjem zaveznikov in nevtralnih držav sistem ugotavljanja na kopnem, ki bi registriral vsako atomsko eksplozijo na razdaljo nad 30 milijonov kilometrov.
Na razna vprašanja je McNamara odgovoril, da ima Francijo za jedrsko silo, čeprav bo potrebovala še mnogo let, da doseže druge jedrske sile. Kitajska pa sedaj ni še atomska sila. Po njegovem mnenju najmanj drugih osem držav, ki jih ni hotel omeniti, lahko v desetih letih pripravi lastno atomsko silo. Moskovska pogodba pa bo zakasnila to širjenje atomskega orožja, in brez atomskih poskusov bo za te države težavno izdelovati o-rožje, na katero bi mogle popolnoma računati z vojaškega vidika. Na zadevno vprašanje je McNamara izjavil, da moskovska pogodba ne ovira morebitne izdelave nevtronske bombe.
V Londonu so danes podpisali pogodbo predstavniki Luksembur-
ga, Iraka, Libanona, Sirije, Jamajke in Nikarague. Podpis Alžirije je napovedan za jutri.
V	Washingtonu so danes podpisali sporazum predstavniki Španije, Kostarike, Iraka, Jamajke, Nikarague in Sirije. Do danes je v Washingtonu podpisalo 53 držav, v Londonu pa 49.
V	Moskvi je sporazum do sedaj podpisalo 44 držav. Danes so podpisali predstavniki Iraka, Jemena, Libanona, Tunizije, Sirije, Jamajke, Trinidada in Tobaga.
V	zvezi z napovedjo alžirskega podpisa se sprašujejo politični opazovalci v Parizu, ali bo ta odločitev vplivala na francosko-alžirske sporazume glede atomskih eksplozij v Sahari. Kakor je znano dopuščajo evianski sporazumi Franciji možnost teh poskusov v Sahari za dobo petih let. Francoska vlada pripravlja sedaj oporišče za atomske eksplozije na Pacifiku, toda ni izključeno, da se odloči na nove poizkuse, še preden bo to oporišče
TRST, sreda 14. avgusta 1963 IZJAVA PREDSTAVNIKA GEJI TAJNIKA OZN
OZN in njene specializirane organizacije bodo nudile Skopju vsestransko pomoč
Do včeraj je bilo v Skopju 322 potresnih sunkov
žirska vlada svoj čas zahtevala revizijo sporazuma, kar se tiče teh poskusov, toda Francija temu nasprotuje. Moskovska pogodba daje alžirski vladi sedaj še močnejši argument proti Franciji.
Komentar moskovskega radia o eksploziji v ZDA
MOSKVA, 13. — Moskovski radio je danes v komentarju o včerajšnji ameriški podzemeljski eksploziji poudaril, da eksplozija «ka. že, da so nadaljnji koraki za zmanjšanje mednarodne napetosti sedaj bolj ko kdaj prej nujno potrebni». «Eksplozija pomeni opozorilo, da kljub podpisu pogodbe o delni prekinitvi jedrskih poskusov oboroževalna tekma še ni u-stavljena, in tudi nevarnost jedrske vojne ni bila odstranjena.»
«Mednarodno ozračje nalaga o-gromno odgovornost odboru osem-najstorice v Ženevi, ki mora utrditi uspeh moskovske pogodbe in ustvariti nepremostljive ovire sovražnikom in nasprotnikom pogod. be, nepoboljšljivim pobornikom
hladne vojne.»	Žalna svečanost na pokopališču v Skopju. Ljudje so na grobove žrtev potresa položili številne vence
iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiHmiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii,Hlinili,|U	^ našega dopisnika)
PRIPRAVE ZA NEDEUSKI «POHOD» NA WASHINGTON
Stopnjujejo se demonstracije črncev proti rasni diskriminaciji v ZDA
Številni spopadi s policijo in mnogo aretiranih
NEW YORK, 13. — V raznih krajih ZDA^se nadaljujejo protestne demonstracije črncev proti njihovemu zapostavljanju. Bolj ko se bliža napovedani nedeljski pohod na Washington, bolj je ozračje napeto. Vse protirasistične organizacija v ZDA se pripravljajo na ta pohod, ki ga podpirajo številni predstavniki političnega življenja. Računajo, da se bo pohoda udeležilo najmanj 100.000 ljudi, ki bodo mirno ko-
rakali po ulicah prestolnice, da protestirajo proti nadaljevanju rasne diskriminacije. Udeležbo pri pohodu so napovedali tudi nekateri znani filmski igralci.
Davi in sinoči je prišlo do hu. dih incidentov v Chicagu, kjer se je več sto črncev spopadlo s policijo; aretirali so več črncev, črpci skušajo ovirati postavljanje barak, ki bodo začasno služile za šolski pouk. Ker so te barake določene predvsem črncem, da se s tem omogoči nadaljevanje rasne diskriminacije v šolah, skušajo črnci to preprečiti. Davi so se spopadle tudi večje skupine črnskih otrok, z otroki belcev; pozneje so skupine črncev skušale zažgati eno od lesenih barak. Demonstranti skušajo na razne načine poškodovati barake. Sinoči so po številnih spopadih med policijo in črnci, aretirali nad 5Q črncev.
V grofiji Edwards v Virginiji so voditelji protirasistične organizacije sporočili, da se bodo obrnili na vrhovno sodišče, da prisili
.. ______ krajevne oblasti odpreti javne šo-
pripravljeno. Kakor je znano, je al- i le, ki so zaprte že štiri leta. Sole
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii
Odkrito skrivališče roparjev ki so napadli angleški vlak
LONDON, 13. — Policija je v prvih popoldanskih urah odkrila skrivališče roparjev, ki so pred dnevi izropali poštni vlak. Gre za osamljeno kmetijsko posestvo na področju Buckinghamshire, V hiši so našli razne poštne vreče, toda niti enega bankovca.
Sporočilo o tem je objavil danes popoldne Scotland Yard. Roparji, ki so očitno sledili poteku preiskave po časopisih, so razumeli, da jim gre voda v grlo, in so se pred približno tremi dnevi oddaljili s tamkajšnjega področja. V hiši so našli precejšnje zaloge živil, kamion in dve poljski vozili. Zdi se, da so roparji zbežali v vsej naglici. Policija javlja, da bo preiskava nad vsem, kar so našli v hiši, trajala vsaj dva ali tri dni. Predstavnik policije je iz-javilj da je bilo o zadevi preveč publicitete, in so roparji očitno razumeli, da skrivališče ni več varno, in so zbežali. Naglica jim je onemogočila, da zakopljejo ali sežgejo marsikatero stvar. Pred hišo so roparji skopali jamo, v katero so očitno nameravali nekaj zakopati.
iililliiiiiiinniiiiiiiitiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiniiliimiiiiiiiiMiiiimilinillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
32 mrtvih pri eksploziji
GAUHATI (Indija), 13. — Pri razkladanju treh tovornjakov, polnih dinamita in drugih eksplozivnih snovi, je nastala eksplozija, pri čemer je zgubilo življenje 32 ljudi. Tovornjake so razkladali pred skla-dllčem državne policije. Ubitih je bilo 15 delavcev, 6 policijskih agentov, nekal uradnikov ministrstva za javna dela; razen tega so zgubili
‘	J 1	J c* V1 i Ui UClu | Z CSZfOi * vv
” ma zveze z atentatorji ter življenje tudi šoferji.
Funkcionar policije je izjavil, da se nobeden od tistih, ki so bili blizu, ni rešil in da zaradi tega ne bo moč zvedeti, kako se je zgodila nesreča. Dim in prah, ki ju je povzročila eksplozija, sta pokrila področje skoraj 3 kvadratnih kilometrov. Uporabili so velike reflektorje za Iskanje trupel med dimom in prahom. Dell človeških teles so raztreseni daleč naokoli.
Hiša, v kateri so se roparji skrivali, in ki jim jo služila kot glavni štab za pripravljanje napada, je oddaljena kakih 20 km od kraja Cheddington, kjer so roparji napadli poštni vlak. Hiša je popolnoma osamljena in je oddaljena več ko dve milji od glavne ceste; do nje je moč priti samo po ozki cesti. V hiši niso našli pohištva. Vse je v neredu in kaže na nagel beg. Lastnik hiše ni v njej stanoval že več mesecev in se je preselil v neko drugo vas. Pred nekaj tedni pa jo je prodal s posredovanjem nekega mešetar-ja. Ključ so imeli sosedje. Pred 15 dnevi se je pri njih javil neki moški, ki je trdil da je novi lastnik in je zahteval ključe. Sosedje so videli do pred nekaj dnevi luč v hiši. Policija meni, da je denar še na tamkajšnjem področju, in da so si roparji razdelili veliko količino bankovcev (približno 2 toni in pol). Na tem področju kar mrgoli policijskin agentov, ki prihajajo peš, z avtomobili, s helikopterji ter so v uniformah ali pa v civilu. Vse področje je izolirano. Policija je pozvala prebivalstvo, naj se ne približa, da ne bi oviralo preiskave.
Tudi vse voanj poti na tamkajšnjem področju so od danes popoldne pod strogim policijskim nadzorstvom. Policaji sistematično preiskujejo vse čolne in splave na tamkajšnjem velikem kanalu. Domnevajo, da so roparji prepeljali izropane bankovce po vodni poti; po tem kanalu je namreč moč priti v London v 10 urah.
Končno se je zvedelo, da so angleške zavarovalne družbe, ki so prizadete zaradi rop», naročile za jutri objavo v tisku v Nici, da ponujajo 250.0CO šterlingov odškodnine vsakomur, ki bi sporočil kakršne koli koristne podatke o ro-
parjih. Domnevajo, da je voditelj tolpe znan v krogih podtalnega življenja v Nici.
Neredi in spopadi v Brazzavillu
BRAZZAVILLE, 13, — V prestolnici bivšega francoskega Konga je prišlo danes do neredov.
Pozno zvečer so javili, da je v mestu še vedno napeto in da po ulicah krožijo vojaške in policijske patrulje. Dele mesta, kjer živi domače prebivalstvo, so izolirali s cestnimi bloki, okoli palače predsednika Juluja v evropskem delu mesta pa kopljejo jarke ter razmeščajo avtomatsko o-rožje.
Radio Brazzaville ni do sedaj omenil incidentov. Sindikati so v zadnjem času zahtevali večjo ude. ležbo pri odločitvah vlade. Zahtevali so tudi nekatere spremembe v vladi ter odložitev uvedbe enostrankarskega sistema v deželi, ki ga namerava vlada uvesti. Razgovori med sindikati in vlado so se prekinili, potem ko so včeraj aretirali dva sindikalista pod obtožbo prevratne dejavnosti. Za danes zjutraj je bilo napovedano protestno zborovanje pred postajo. Čeprav je policija zborovanje prepovedala, se ga je udeležilo veliko število ljudi. Po zborovanju je sledila demonstracija, med katero so demonstranti pretrgali policijske kordone ter se usmerili proti občinski palači, kjer jih je znova ustavila policija. Zatem so demonstranti napadli zapor ter izpustili več kaznjencev in zažgali dele poslopja. Nastopila je ppli-eija z vojsko ter množico razgnala.
so zaprli, zato da obidejo zvezni zakon o šolski integraciji. Zaradi tega trpijo sami črnci, ki pripadajo revnejšim družinam. Otroci belcev lahko redno nadaljujejo šolski pouk v privatnih šolah, ki nalagajo visoke dajatve, ki jih revne črnske družine ne zmorejo, oziroma ker te šole ne sprejemajo črnskih otrok, ker so privatne. Večina od 1700 črnskih otrok na tem področju bo čez nekaj tednov ob začetku petega šolskega leta še vedno brez šolskega pouka.
Na univerzi «Old Miss» v Mis-sissippiju bo moral črnski študent Meredith, ki mu je lani uspelo doseči vpis na tamkajšnjo univerzo, zaključiti akademsko leto. ne da bi dobil diplomo. Tamkajšnjemu guvernerju R. Barnettu. ki je že lani skušal preprečiti Meredithu vpis na univerzo, je namreč uspelo prepričati akademski svet, da Meredithu odreče diplomo, češ da je Meredith vodil prevratno dejavnost med akademskim letom. Zatrjujejo, da je prekršil pravilnik, ki prepoveduje «v javnosti govoril o rasni diskriminaciji».
Velika demonstracija proti rasni diskriminaciji je bila sinoči tudi po ulicah Goldsbora v Severni Karolini. Y Pittsburgu v Pensilvaniji so črnci demonstrirali pred neko tovarno, ki izvaja rasno diskriminacijo, V St. Loisu, v državi Missouri je policija aretirala 47 črncev, ki so demonstrirali proti rasni diskriminaciji.
Nehru o sporu s Pakistanom
NOVI DELHI. 13
Nehru je v spodnji zbornici danes izjavil, da koncesije, ki jih je je Indija ponudila Pakistanu, niso več veljavne. Maja je Nehru izjavil, da je Indija pripravljena sprejeti dobre usluge katere koli spoštovane osebnosti za rešitev spora s Pakistanom zaradi Kašmira. Danes je poudaril, da Indija še vedno želi sporazum. Toda sedaj so se možnosti takega sporazuma zelo zmanjšale, in ne bo mogoč, dokler bo Pakistan sovražno razpoložen do Indije Kar se tiče Kašmira pa ne sme Pakistan sprejeti indijske koncesije kot izhodiščno točko za postavljanje novih zahtev.
«Na drugi strani sporazum med Pakistanom in Indijo kaže, da Pakistan noče proučiti z nami vseh nerešenih vprašanj, temveč samo kašmirsko. Dejstvo, da Pakistan prepušča Kitajski nekaj tisoč kvadratnih kilometrov našega ozemlja, dokazuje majhno važnost, ki jo Pakistan pripisuje pogajanjem z nami. Pakistan naš hoče postaviti pred izvršeno dejstvo, odklanja podpis nenapadalne pogodbe z nami, briga se za morebitno pomoč, ki bi jo mi dobili, noče, da bi se mogli braniti pred Kitajsko. Indija bo še dalje iskala razumno rešitev, toda ne more upoštevati internacionalizacije in razdelitve kašmirske doline in tudi ne skupnega nadzorstva nad tem področjem. Ce bo prišlo do rešitve, mora ta nujno biti dosežena na miren način, ne da bi se motila stabilnost in napredek, ki sta bila dosežena, ter bo morala okrepiti prijateljstvo med indijskim in pakistanskim ljudstvom. Vsaka drugačna rešitev ne bi imela smisla».
Pakistanski predsednik Ajub Kan pa je danes objavil razglas pakiatanskemu ljudstvu ob obletnici neodvisnosti. Ajub Kan pravi, da je Indija za Pakistan še
vedno glavni sovražnik, ter da ima Pakistan vse vzroke biti zaskrbljen «zaradi naraščajoče vojaške moči Indije, ki je v zadnjih letih dobila veliko količino orožja» A-jub Knn pravj dalj*, da ni moč govoriti «o resnem spopadu med Indijo in Kitajsko» zaradi Himalaje, ki ju loči, in zaradi tega, ker «obe državi dobro vesta, da bi ju vojna pripeljala do medsebojnega uničenja».
MADRID, 13. — Posebno sodišče v Madridu je danes obsodilo na smrt Joaquina Delgada in Francisca Granadosa, ki sta bila obtožena, da sta julija letos izvršila dva atentata v Madridu Drugi štirje obtoženci, ki so bili z njima na zatožni klopi, so bili obsojeni na zaporne kazni
Ingmar Bergman se ho posvetiI gledališču
STOCKHOLM, 13. — Švedski režiser Ingmar Bergman bo vsaj za dve leti opustil filmsko dejavnost in se bo v celoti posvetil gledališki režiji ter svojim funkcijam ravnatelja kraljevega gledališča za dramsko umetnost v Stockholmu. Bergman je predložil svoj program za reorganizacijo in za predstave v prihodnji sezoni. Med drugim ja napovedal ustanovitev «gledališča za mladino».
BEOGRAD, 13. — Predstavnik generalnega tajnika OZN inž. Er» nest Weissman, ki je bil dva dni v Skopju, je izjavil novinarjem, da ga je impresionirala mednarodna in jugoslovanska solidarnost za pomoč Skopju. «Najbolj važno je,» je izjavil Weissman, «da s« prebivalstvu sedaj zajamči potreb, na hrana in zdravstvena zaščite in da se poskrbi za streho lju-dem, ki so ostali brez stanovanja. Druga faza pa je dolgoročna pomoč in dolgoročna obnova. OZN in njene specializirane organizacije lahko v enem in drugem primeru nudijo pomoč pri obnovi Skopja, predvsem pa mnogovrstno tehnično pomoč »
Svetovna zveza cerkva je nabrala za Skopje 250.000 dolarjev. Iz teh sredstev in iz tistih, ki jih bo zveza še nabrala, bodo zgradili posebno stanovanjsko četrt, ki bo štela 150 montažnih hiš. Iz prostovoljnih prispevkov, ki so jih nabrali v Veliki Britaniji, pa bodo postavili 800 montažnih stanovanj.
V Skopje še vedno nenehno prihaja pomoč z vsega sveta, ki jo pošiljajo Rdeči križ, dobrodelne organizacije, razna društva, tvrdke itd.
Seizmološka postaja v Skopju je registrirala od 26. julija do danes zjutraj 322 potresov. Pri nekaterih sunkih so se porušile še druge poškodovane hiše. Vsi potresi imajo isti epicenter.
at. dj.
BERLIN, 13. — Včeraj je bila ob. letnica postavitve berlinskega zidu. Dan je potekel v Berlinu brez posebnih incidentov. Le tu pa tam so manjše skupine mladeničev de-monstrirale, a jih je policija kmalu razgnala.
Današnji razgovori zahodno-nemškega zunanjega ministra Schroederja z angleškim zunanjim ministrom lordom Homom bodo odločilni za bonski podpis moskovske pogodbe. Schroeder bo zahteval tudi v Londonu zagotovila, da moskovska pogodba «ne priznava Vzhodne Nemčije niti implicite». Angleško stališče pa izhaja že iz današnjega televizijskega poziva lorda Homa Franciji, naj se pridruži moskovskemu sporazumu.
Po seji zahodnonemške vlade, na kateri so načelno sklenili podpisati pogodbo, je de Gaulle namreč poklical svoje ministre s počitnic na sejo v Elizejski palači. Čeprav zanikajo, da je bila seja sklicana zaradi bonskega sklepa temveč zaradi gospodarskih vprašanj, prevladuje mnenje, da so obravnavali še hujšo izolacijo, v katero bo po nemškem podpisu zašla Francija, ker se bodo tako tudi francosko-nemški odnosi poslabšali. Po seji je predstavnik vlade vnovič potrdil, da Francija ne bo podpisala pogodbe ter dodal, da je bilo naravno, da Rusi in Američani ustavijo jedrske poskuse, «potem ko so jih toliko napravili, jim pač niso potrebni drugi». Tudi alžirski podpis pod moskovsko pogodbo bo slabo vplival na francosko-alžirske sporazume glede atomskih eksplozij v Sahari, kjer imajo Francozi možnost delati poskuse pet let. Hkra-ti pa daje moskovska pogodba alžirski vladi močnejši argument proti Franciji.
V ameriških senatnih odborih pa je po Deanu Kusku včeraj prepričeval senatorje o nujnosti ratifikacije moskovske pogodbe o-brambni minister McNamara, ki je pri tem naštel kar sedem raz-
logov v prid ZDA. Iz vseh teh razlogov pa se hkrati lahko zaključi, da pogodba v resnici predstavlja zgolj prvi korak k zboljšanju odnosov med bloki. Minister je napireč povedal, da ZDA lahko izdelajo protiraketni izstrelek, da so v premoči glede orožja srednje in nizke moči, čeprav nimajo stomegatonske atomske bombe, da pa kljub temu lahko izdelajo šestdesetmegatonsko, da z nadaljevanjem podzemeljskih poskusov in s pripravo na obnovitev drugih lahko še dalje povečajo svoje atomske zaloge, da vojaškega proračuna ne bodo znižale ali stabilizirale itd.
V ZDA pa se hkrati še vedno nadaljujejo protestne demonstracije črncev in v Chicagu je prišlo predvčerajšnjim do hudih incidentov med črnci in policijo; v Virginiji se bodo protlrasisti morali obrniti na vrhovno sodišče, da bi prisilili krajevne oblasti, da odprejo javne šole, ki so zaprte že štiri leta; velike demonstracije so bfle tudi v Severni Karolini in Pensilvaniji.
Do še hujših neredov pa kaže, da je prišlo v glavnem mestu bivšega francoskega Konga med včerajšnjimi demonstracijami stavkajočih, ki so po zborovanju pretrgali policijske kordone, napadli zapor ter izpustili več kaznjencev in zažgali dele poslopja. Po ulicah krožijo vojaške in policijske ob-hodnice.
Skoraj senzacionalna novica je prišla iz Novega Delhija, kjer je spodnja zbornica prvikrat po letu 1947 odobrila debato o resoluciji z nezaupnico proti Nehruju. Toda ni verjetno, da bodo poslanci resolucijo odobrili, ker Nehrujeva kongresna stranka razpolaga ■ ogromno večino.
Vrem* včeraj: najvišja temperatura 29,4, najnižja 19,2 ob 19 url 23,1, zračni tlak 1008,1 nestalno pada, vlage 72 odst., nebo 4 desetinke pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,6, padavine 22,3 mm.
Tržaški dnevnik
Danes. SREDA. 14. avgusta Demetr.J
Sonce vzide uu d.02 in zatone ob 19.16 Dolžina dneva 14.14. Luna vzide ob '.'.03 In zatone ob 15.30.
Jutri, ČETRTEK, 15. avgusta
Marija.
VČERAJ NA SEDEŽU SLOVENSKE KUL TURN0-G0SP0DARSKE ZVEZE
Zahvala gen. konzula ianhube SKGZ, mladini in ženam za njih trud
Zbrana pomoč ni le materialnega, marveč predvsem globoko moralnega in človečanskega pomena
r
Jugoslovanski Rudi Janhuba je včeraj ob 13. uri obiskal sedež Slovenske kultumo-gospodarske zveze, kjer je bil v preteklih dneh živahni osrednji center za zbiranje pomoči težko prizadetemu prebivalstvu v Skopju. Generalni konzul se je prisotnim članom predsedstva SKGZ, mladincem in ženam prisrčno zahvalil za konkretno pomoč, ki so jo zbrali za žrtve strahotne elementarne nesreče.
Generalni konzul Je dejal, da so pričakovali iskreno solidarnost s strani vseh prebivalcev, da pa so bili presenečeni ob tako številnih in iskrenih izrazih solidarnosti tako s strani oblasti kot drguih javnih
Gen. konzul SFRJ Janhuba s predstavniki SKGZ na njenem sedežu generalni konzul
JUTRI PRIČETEK V. KMEČKEGA TABORA
Jutri ob 10. uri bo otvoritev V. kmečkega tabora, ki ga priredi Kmetijska zadruga v Trstu. Tabor bo trajal štiri dni in se bo zaključil v nedeljo 18. t.m.
Kot vsa dosedanja leta bodo v okviru tabora razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava umetnih krmil, v okviru katere bodo na ogled tudi razne pasme piščet, piščancev, petelinov in kokoši in razstava sadja in povrtnine, na kateri bodo razstavljali svoje najboljše pridelke naši do-
ustanov in organizacij, kakor tudi Primorskega dnevnika. Pričakovali so tudi iskren odziv Slovencev, ki žive v Italiji, pokazalo pa se je široko človeško srce, človečanska solidarnost, ki je šla preko vseh možnih pričakovanj.
Materialna pomoč, ki so jo tržaški in goriški Slovenci zbrali je pomembna, še pomembnejša pa je njena moralna, človečanska vrednost. Kako lahko tudi ocenimo dar deklice, ki je darovala svoje igrače, ker pač nič drugega nima, če ne kot najvišji izraz človeške dobrote? Materialna pomoč bo pomagala zgraditi kamen, beton in drugo pomembno, še pomembnejši pa je prav človečanski čut, ki se je ob tej strahotni nesreči vzbudil.
Zato je pobuda Slovenske gospodarske kulturne zveze dragocena tudi s tega širšega splošno človečanskega vidika in gre vse priznanje in zahvala prizadetim organizatorjem ter vsem onim, ki so pri tej plemeniti akciji sodelovali.
Rudi Janhuba je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je ta nesreča pokazala, da obstaja solidarnost med- narodi in da prodirajo ideje ljubezni in bratstva. Zraslo bo novo Skopje, ki bo lepše in bogatejše in ki bo izraz te ljubezni med vsemi ljudmi na svetu. y
V odgovoru je podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race dejal, da je strahotna nesreča, ki je prizadela Makedonijo globoko odjeknila v srcih tukajšnjega prebivalstva in še posebej med Slovenci, ki živimo v Italiji. Takoj so prihajali ljudje, si I so spontano nudili pomoč in .te Zveza v bistvu postala samo koordinator teh množičnih želja, da se takoj pomaga.
Pri svojem delu je Zveza naletela na iskreno sodelovanje, saj so bila v kratkem organizirana številna zbirališča po skoro vseh slovenskih vaseh, v Trstu in v Gorici. Pri tem gre velika zasluga požrtvovalni mladini, in zlasti pri zbiranju in urejanju darovanega blaga marljivim
•MllllllIMnillllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIinillMIIIIIMIIIIIIillUllllHIHIHIIIUIIIUIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMim
REŠEN TUDI SP0K Z ZAKUPNIKI BENCINSKIH ČHPM.K
Zvišali so Jim dobiček za 1.20 lire pri litru
Tako ne preti nevarnost, da bi ostali avtomobilisti ravno za časa dopustov brez bencina
ženam. Podpredsednik Zveze Je ob tej priložnosti izrekel zahvalo lokalnim oblastem: prefekturi, občini, carini in drugim, ki so organizatorjem ob vsaki priložnosti ljubeznivo priskočile na pomoč in jim olajšale delo, kot tudi lokalnemu tisku in radiu, ki Je o akciji točno obveščal javnost.
Svoja izvajanja je Boris Race zaključil z ugotovitvijo, da je na tisoče ljudi sodelovalo pri tej visoko humani akciji in da je to izraz ljubezni do brata v nesreči, je izraz ljubezni do Jugoslavije in do vseh Jugoslovanskih narodov.
Podpredsednik Boris Race je nato izročil Jugoslovanskemu generalnemu konzulu tretji ček z zneskom 3,8 milijonov lir za ponesrečene v Skopju.
Predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze so jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Trstu izročili 30. julija prvi ček s
3.843.000	lirami, drugi 3. avgusta s 2.689.530 lirami in tretji včeraj s
3.800.000	lirami. Skupno Je bilo torej do sedaj izročenih deset milijonov 332.530 lir denarja od 10 milijonov 370.955 zbranega denarja, za kar so bili do sedaj tudi objavljeni seznami darovalcev. Nekaj seznamov še ni bilo objavljenih in jih bomo objavili prihodnjič.
Jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba je včeraj uradno obiskal predsednika italijanskega Rdečega križa Hausbrandta, kateremu se je zahvalil za takojšnjo pobudo in za konkretno pomoč ponesrečencem v Skopju.
V OZRAČJU VELIKEGA ŠMARNA
Poziv za varnost prometa Okrepitev nadzorstva policije
Že v nedeljo so zaznamovali v Sesljanu prehod 23.636 motornih vozil • Kaj bo šele jutri !
Kot vsako leto se tudi sedaj obeta za veliki šmaren močan avtomobilski promet. Tržačani bodo izkoristili svoje krajše ali daljše dopuste zato, da zapustijo mesto ter odidejo na deželo. Nekateri bodo odšli iz Trsta z vlaki ali z avtobusi, ki vozijo na rednih progah, drugi pa se bodo odpeljali s svojimi avtomobili.
2e v teh dneh, posebno pa pretekle nedelje, se je pokazalo, da bo avtomobilski promet zelo živ. V nedeljo zjutraj je prometna policija postavila v Sesljanu poseben aparat, - števec, ki je zabeležil vse prehode motornih vozil na tej zelo prometni cesti. V 24 urah so zabeležili prehod 23.636 motornih vozil. Gre za izredno številen promet, ker ta številka zadeva v glavnem tranzitni promet. Ugotovili so namreč, da je pri mestnem prometu prišlo v poštev 45.000 vozil, od katerih je 50 odst. odpadlo na vozila iz tujih držav:
Tile podatki kažejo, da bo avtomobilski promet v teh prazničnih dneh izredno visok ter da bodo morale policijske in druge oblasti sprejeti določene ukrepe, da bi zagotovile vsaj razmeroma varne pogoje na glavnih cestah.
V tej zvezi je tudi minister za javna dela poslanec Sullo pozval vse avtomobiliste in sploh voznike motornih vozil, naj strogo spoštujejo prometne predpise. Se posebej je poudaril, naj vozniki ne prehitevajo po nepotrebnem druga vozila, posebno v pogojih preobremenitve cestnega prometa na določenih odsekih. Ce se bodo vsi avtomobilisti in motoristi držali najosnovnejših pravil cestnega zakona, je dejal minister Sullo, ne bo treba zabeležiti vrste tudi smrtnih nesreč, ki se dogajajo več ali manj na vseh italijanskih cestah ob priliki praznika velikega šmarna.
Kot smo že dejali, bodo z velikim šmarom Tržačani zapustili mesto, ki bo verjetno z jutrišnjim dnem na videz popolnoma izumrlo. Tako stanje pa utegne napotiti ljubitelje tuje lastnine, da izkoristijo te posebne prilike. Zato bodo policijski organi okrepili zaščitne patrulje, ki bodo pregledovale mesto ter posebno pazile na varnost raznih javnih ustanov, na banke in tudi na zasebne trgovine, kot na primer na zlatarne in podobno. V tej zvezi bodo okrepili tudi policijsko službo v tržaškem podzemlju, se pravi v odtočnih rovih. Znano je,

Vrsta pestrih prireditev bo razveselila obiskovalce
Tudi s strokovne plati bodo prišli kmetje na svoj račun Zadovoljni pa bodo zlasti ljubitelji domače kapljice
Darovi za Skopje
Darove v denarju in blagu sprejema osrednji zbirni center v Ul. Geppa 9, tel. 31-119, od 8. do 14. ure.
Denarne prispevke pa sprejemata:
Tržaška knjigarna Ul. sv. Frančiška.
Primorski dnevnik Ul. Mon-
tecchi 6.
Včeraj popoldne ob 18.30 so na ministrstvu za industrijo in trgovino podpisali sporazum med zakupniki bencinskih črpalk in predstavniki petrolejskih družb. Sporazum so podpisali v prisotnosti ministra Tognija.
Znano je. da je spor med zakupniki bencinskih črpalk in petrolejskimi družbami resno ogrožal ves avtomobilski promet v državi zlasti v teh dneh. Ce bi zakupniki zaprli sedaj bencinske črpalke, bi prišlo praktično do popolnega zastoja zasebnega avtomobilskega prometa in sicer v trenutku, ko ljudje največ potujejo. Ob priliki velikega šmarna mnoga podjetja prenehajo namreč popolnoma vsakršno dejavnost in nudijo svojim uslužbencem in delavcem možnost, da izkoristijo svoj letni dopust.
Kakšen je pravzaprav rezultat teh dolgotrajnih razgovorov in pogajanj med zakupniki in petrolejskimi družbami? Na eni strani je gotovo, da vsaj za sedaj ne bodo povišali cene petrolejskim proizvodom. Na drugi strani pa sporazum predvideva povišanje marže v korist zakupnikov za 1.20 lire za vsak liter goriva. Zdi se, da bo to povišanje prizadelo koristi petrolejskih družb, kajti država se ni za sedaj odrekla dohodkom, ki jih prejema na račun prodaje petrolejskih proizvodov.
Na vsak način pa je reče-
no v uradnem poročilu, ki solin seveda tudi država vlekle tudi ga objavili po doseženem spora-Iv bodočnosti neokrnjene dobičke.
zumu, da bodo ponovno proučili način za izračunavanje cen petrolejskih proizvodov na drobno, in sicer na podlagi proučevanj in analiz medministrskega odbora za cene (GIP). To bi dalo slutiti, da bi v bližnji prihodnosti prišlo morebiti do povečanja cen petrolejskih proizvodov, posebno če se ne bo država odrekla vsaj v majhni meri, dohodkom ki jih prejema na ta račun.
Na pogajanjih je zakupnike zastopal predsednik federacije FI GISC dr. D’Andrea, ki je vztrajno zahteval, naj priznajo pravico te organizacije, da ima svoje zastopnike v prefekturnih komisijah, ki odločajo glede izdajanja novih licenc za prodajanje petrolejskih proizvodov.
Poseben sporazum je FIGISC dosegla s predstavniki Agipa. ki je obljubil, da bo izplačal svojim zakupnikom enkratno nagrado v znesku 35.000 lir. Zastopnik organizacije je poudaril, da je ta državna ustanova ustregla na tak način najosnovnejšim zahtevam zakupnikov.
Poročilo, pa, ki so ga objavili po podpisu sporazuma je na splošno zelo nejasno ter kot smo že dejali, ne izključuje možnosti, di bi prišlo prej ali slej do povišan ie cen bencina. Ce bi se to zgodilo, bi morali glavno breme spet prenašati potrošniki, medtem ko bi zasebne petrolejske družbe
maši sadjarji in vrtnarji. Poleg tega bo tudi tekma v slikarstvu «ex tempore».
Ob 10. uri bo predsednik Kmetijska zadruge Markovič uradno otvoril tabor. Po njegovem otvoritvenem nagovoru se bo ob 10.30 začela tekma v slikarstvu «ex tempore». To bo žg drugo srečanje med slikarji in kmetovalci v okviru Kmečkega tabora. Lansko prvo tekmovanje v slikarstvu je vzbudilo med kmetovalci in drugimi obiskovalci tabora veliko zanimanje. Zato se je tudi letos odzvalo vabilu prirediteljev veli. ko število umetnikov.
Komisijo, ki bo ocenjevala dela umetnikov, bodo sestavljali: Milko Bambič, Romo Bettini, Marij Grbec, Michelangelo Guacci, Rinaldo Lotta in Francesco Ten-ze.
Za nagrade tega drugega tekmovanja med slikarji v okviru Kmečkega tabora so prispevali: Kmetijska zadruga 50.000 lir. PU-B LIG AS 40.000 lir, vrtnarija Kodrič 30.000 lir in gradbeno podjetje Zini 20.000 lir.
Popoldne ob 18. uri bodo zbrane kmete in druge udeležence tabora pozdravili predstavniki zadružnih organizacij in ustanov. Kmetijska zadruga je na letošnji tabor, kot vsa pretekla leta, povabila tudi predstavnike italijanskega in jugoslovanskega zadružništva. Po zaključke tekme o slikarstvu, se bo ob 19.30 začela ljudska veselica, ki bo trajala do 24. ure. Za ples in zabavo bodo poskrbeli «Veseli planšarji» Radia Ljubljane; kmetje bodo točili domača vina, zraven pa bo dobro založen bife. Vstop in ples brezplačno. Prav tako bo ljudska veselica v petek, soboto in nede. ljo, in sicer od 20. do 24. ure.
V nadaljnjih dneh bodo prireditelji organizirali praktične poskuse s kmetijskimi stroji in o-rodjem, v nedeljo pa bo razdelitev nagrad razstavljalcem sadja in povrtnin ter zmagovalcem tekme v slikarstvu.
Kmetijska zadruga v Trstu je torej za letos poskrbela za zelo pester in zanimiv program, da bo tudi V. kmečki tabor lepo uspel v zadovoljstvo kmetov in vseh ostalih obiskovalcev, kakor tudi v zadoščenje vsem, ki so in bodo do zaključka tabora vložili ves svoj trud za dober uspeh prireditve.
Sporočilo hotelom
Pokrajinska turistična ustanova obvešča lastnike hotelov, penzionov in gostišč ter osebe, ki oddajajo sobe v najem, da je ministrstvo za zdravstvo preklicalo ukaz glede profilaktičnih ukrepov proti kozam za osebe, ki prihajajo iz Stockholma. Zaradi tega ni treba več zahtevati od gostov iz tega kraja potrdil o cepljenju proti kozam niti sporočati o njihovem prihodu zdravstvenim oblastem
Obesil se je od žalosti ker je bil zapuščen
Potrt, ker ni mogel preboleti smrti žene, ki je umrla pred desetimi meseci, se je včeraj 57-let-ni čevljar Giulio Scocchi iz Ul.
Gambini 43 odločil za usodni korak in se je v svojem stanovanju v tretjem nadstropju obesil. Scocchi, ki je bil invalid na desni nogi, je privezal vrv na okenski kavelj, stopil na posteljo in se potem spu. stil z ležišča. Preden se je obesil, je napisal listek, v katerem je prosil, naj pokličejo policijo in naj ga odnesejo. Na koncu pa je pozdravil vse. Včeraj so nesrečnega Scocchija našli karabinjerji s postaje v Ul. Hermet. Dr. Nicolini je ugotovil, da je smrt nastopila v zgodnjih jutranjih urah. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
da so tatovi večkrat vdrli v zlatarne in druge trgovine prav skozi stene v teh rovih. Policijske ekipe, ki nadzorujejo ta podzemeljski sektor mesta, bodo pregledovale dan za dnem stene odtočnih rovov ter s tem skušale preprečiti zlikovcem, da bi utegnili navrtati krajše ali daljše rove, ki bi jih pripeljali v 'notranjost trgovin.
Cepljenje otrok prod kozam in davici
Županstvo sporoča, da bodo od 1. septembra do 31. oktobra brezplačno cepili otroke proti kozam in davici. V omenjenem razdobju bodo morali biti cepljeni vsi otroci, rojeni med 1. julijem in 31. decembrom 1961, ter vsi tisti otroci, ki so bili rojeni poprej in ki niso še bili cepljeni, županstvo priporoča, da se cepijo vsi otroci, ki so prekoračili šesti mesec starosti.
Otroke bodo cepili v občinskih ambulantah na sedežih občinskih izpostav, v območju katerih otroci prebivajo. Dan in ura cepljenja bosta označeni na pozivnici, ki jo bodo dobili starši na dom. Kdor ne bo dobil pozivnice na dom, mora kljub temu pripeljati svojega otroka v občinsko ambulanto, da ga bodo cepili proti kozam in da-vicL Kdor pa želi cepiti svojega otroka pri zasebnem zdravniku, bo moral prinesti zadevno zdravniško potrdilo v urad za zdravstvo in higieno. Ul. Cavana 18. Potrdila bodo morala biti izročena omenjenemu uradu najkasneje do 10. januarja 1964. županstvo opozarja, da bodo kršitelji tega predpisa prijavljeni sodnim oblastem.
Zanimiva publikacija
Pred časom sta izšli dve zanimivi publikaciji tržaške trgovinske zbornice. Po presledku dolgih let je pričela ponovno izhajati revija, ki ima naslov «Trieste economica». Gre ze obsežno, lepo urejeno revijo na 84 straneh, kateri je priložen seznam vpisovanja in izbrisa podjetij v register podjetij pri trgovinski zbornici.
Prvi del revije je posvečen član. kom raznih strokovnjakov: Giulio Cervani; «Zgodovinska vloga tržaške trgovinske zbornice», Agostino Qngone: «Mednarodni tečaj o prometu na tržaški univerzi», Giorgio Roletto : «Nekaj pripomb k vključitvi pomorskega prometa v SET», Giorgio Bonifacio: «Dinamika življenjskih stroškov v Trstu v zadnjih petnajstih letih», Romano Caidas&i:	«Razstava delovni
Trst» in Sergio Maurel: «Izmenjava preko avtonomnega ..računa in posebna operacija Alpe-Adria».
Drugi del pa je posvečen različnim rubrikam.
Istočasno je tudi izšla obsežna statistična publikacija: «Gospodar, ski položaj na tržaškem ozemlju 1962. leta», ki redno izhaja že celotno povojno razdobje. V publikaciji je v prvem delu na 82 straneh orisan položaj kmetijstva, trgovine, industrije, ribištva, kredita, borze, narodnega dohodka, rotacijskega sklada, velesejma, turizma in prometa. V drugem delu pa je na 62 straneh objavljena vrsta zanimivih statističnih tabel.
Kongres stenografov
Od 25. do 28. avgusta bo v Trstu XVI. vsedržavni kongres o stenografiji Gabelsberger-Noe, med katerim bodo tudi proslavili delo Enrica Noeja. Na kongresu bo sodelovalo šestdeset delegatov iz vseh deželnih zvez in bodo na njem podelili nagrade zmagovalcem na natečaju, ki ga je razpisala tržaška stenografska zveza ob stoletnici Noeja, ki je dolgo mifiiiiiiliiliiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHttifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiMiiiiiiiiii
ZOPET NA VRSTI PODVIGI MLEČNOZOBCEV
«Sposojali» so si motorje da so se vozarili z njimi
Najstarejšega (16.letnega) so zaprli, drugi pa so ostali na prostem
Agenti letečega oddelka policije so predvčerajšnjim prijavili sodnim oblastem pet mladoletnikov, Ki so se ukvarjali s krajo lambret in vesp. ter se potem vozili po mestu. Pred sodniki se bodo morali zagovarjati 16-letni Umberto C. zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami, 16-letni Domenico C., 16-letni Giacomo P., 16-letni Angelo R, ter 13-letni Angelo B. zaradi sprejemanja ukradenih motorjev in kršitve člena 80 cestnega zakona.
6. t.m. je mestni stražnik ustavil omenjena Giacoma P. in Angela R., ki sta se vozila z moto-skuterjem po Ul. S. Michele. Ko ju je vprašal po dokumentih, sta fanta povedala, da sta motor vzela na parkirnem prostoru pred občinsko palačo. Povedala sta tudi, da je motor pustil tam Umberto C., ki ga je še prej nekje ukradel. Policisti so postavili zasedo in so naslednjega dne zasačili Umberta C., ki sc je pripeljal pred občinsko palačo z drugim u-kradenim motorjem. Umberto je namreč kradel lambrete in vespe že cel mesec. Potem ko se je ne-Koliko vozil po mestu, jih je puščal pred občinsko palačo. Ostali so vedeli, kje Umerto pušča ukradene motorje, zato so jih potem jemali in se z njimi vozili po mestu.
Umberta C. so agenti aretirali, medtem ko so drugi na začasni svobodi.
Padla je na krovu ladje Tayung
Sele včeraj se je 40-letna Flavla Vatta por. Zangrando iz Ul. Zenat-to 3 odločila prositi za zdravniško pomoč. V bolnišnico so Jo prepeljali z avtom RK. Sprejeli so jo na prvi kirurški oddelek zaradi bljuvanja, omedlevice in glavobola, posle-
dic udarca v glavo. Vattova, ki se bo morala zdraviti 7 dni, je povedala, da se je ponesrečila že 7. t.m., ko je na krovu ladje «Tayung» v ladjedelnici Felszegy v Miljah prisostvovala svečanosti predaje omenjene ladje se je nenadoma obrnila, da bi popazila na otroke, ki jih je imela s seboj in nerodno padla na železni palubi. Udarila se je v glavo toda mislila je, da ne bo hudega. Sele včeraj se je zatekla v bolnišnico, ker ji bolečine niso hotele prenehati.
Pijan je razgrajal v lokalu
Lastnik lokala «Bagutta Triestino» v Ul. Carducci je v nedeljo pozno ponoči poklical na pomoč agente letečega oddelka policije, ker je pijani moški razsajal v lokalu in je celo razbil steklo na neki izložbi v notranjosti. Komaj je moški zavohal, da ima priti policija, je zbežal, toda agenti so ga malo potem zasačili pri stopnišču dei Giganti v Ul. S. Pellico. Prijeli so razgrajača in ga identificirali za 28-letnega Giovannija Zottija iz Ul. Bàtterà 26. Spremili so g* v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč zaradi pijanosti in ga potem aretirali ter ga prijavili sodnim oblastem.
S prsti v mizarski stroj
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj 38-letni mizar Mario Bon-sembianti iz Crocette Montella pri Trevisu, Ul. Crodivella 5, ki je u-služben pri podjetju Sacain v tovarni Vetrobel v žaveljskem industrijskem pristanišču. Okrog 14. ure je delal pri električnem obliču in Je nerodno postavil roko pod ostro rezilo. Zlomil si je levi kazalec in se ranil v levi sredinec. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s p gnozo okrevanja v 25 dneh.
pro-
časa poučeval v Trstu. Poleg tega bodo na kongresu govorili o juri-dičnem statusu 'združenj o spremembah statuta.
Seja predsedstva SKGZ
Sinoči se je sestalo predsedstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je obširno razpravljalo o poteku nabiralne akcije za hudo prizadete Makedonce, Poleg te. ga je predsedstvo razpravljalo tudi o nekaterih perečih vprašanjih članic in b nekaterih upravnih vprašanjih zveze.
Časopisi ob velikem šmarnu
Na dan velikega šmarna, to je 15. avgusta, izidejo samo jutranji časopisi. 16. avgusta ne izide noben časopis, ker bodo časopisni kioski zaprti .na podlagi sporazuma, ki določa poslovanje prodajaln časopisov. Dnevniki bodo redno izšli v soboto 17. t.m.
Urnik uradov blagajne trgovcev
Bolniška blagajna trgovcev v Trstu sporoča, da bodo njeni uradi v Ulici F, Filzi št. 17 zaprti od 15. do 18. avgusta, kot vsi podobni uradi za časa velikega šmarna.
Slovenska kulturno gospodarska zveza in Slovenska prosvetna zveza sporočata, da bodo uradi v Ul. Geppa 9 zaprti v četrtek in petek 15. In 16. avgusta. V soboto 17. avgusta bodo uradi odprti od 9. do 12. ure.
IZLET V CERKNO
V okviru proslav obletnice vstaje primorskega ljudstva, pripravljajo v Cerknem 8. in 9. septembra odkritje grobnice nad tisoč padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja, ki so umrli v nacističnih taboriščih, ali so jih ustrelili kot talce. Za 800 padlih borcev m žrtev fašističnega nasilja, so imena znana, nad 200 pa je neznanih. V grobnico bodo položili tudi posmrtne ostanke 90 italijanskih partizanov, ki so se borili v vrstah Tržaške brigade in div. Natisone.
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA
organizira ob tej priložnosti enodnevni izlet v Cerkno v nedeljo 8. septembra t.l. in vabi svoje člane in simpatizerje, da se ga udeležijo v čim večjem številu.
Vpisovanje se vrši:
na sedežu Zveze — Ul. Montecchi 6-III. nad. v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. in od 16. do 18. ure
NABREŽINA: društvo «Igo Gruden» (tov. Rudi Pertot)
društvo «Albert Sirk» (tov. Rado Maganja) pri tov. Josipu Sancinu — Dolina 112 pri tov. Josipu Bolčiču — Boljunec 12 pri tov. Urhu —■ Boršt 41 pri tov. Ivanu Spangerju — Prosek 300
TRST:
SV. KRIZ:
DOLINA:
BOLJUNEC:
BORŠT:
PROSEK
Slovenska prosvetna zveza
priredi v torek, 20. avgusta ob 21. url v Avditoriju v Ul. Teatro Romano
KONCERT
Moškega komornega zbora iz Celja
pod vodstvom dirigenta prof. Egona Kuneja
Zbor bo na poti skozi Trst na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Arezzu.
CISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ŽRTVAM POTRESA V SKOPJU
Vstopnice po 300 in 200 lir bodo v prodaji od ponedeljka 19. t. m. dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
Trčenje avtov
Na Obrežju Mandracchio pred hotelom «Excelsior» se je včeraj zjutraj dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postala 23-iet-na gospodinja Roberta Zucca por. La Placa iz Padove, Ul. S. Giovanni Verdana 5. Zuccova se je skupaj s sorodnikom, 30-letnim Francescom La Placom iz Ul. Pola 72 vozila v avtu, ki ga je La Placa vozil proti Trgu Unità. Naenkrat je La Placa zavozil nekoliko na levo in trčil v avto MI 342679, ki ga je z nasprotne strani privozil 25-letni Franco De Pase iz Drevoreda 20. septembra 102. Zaradi sunka je . Zuccovo vrglo v notranje stene avtomobila in pobila se je po glavi ter zadobila podplutbo na čelu. S policijskim avtom karabinjerjev, ki so prihiteli na kraj nesreče, so Zuccovo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 5 dneh.
Dim skoraj zadušil mlado žensko
Predvčerajšnjim so morali gasilci v neko stanovanje v Ul. Donatello 2. kjer so na tleh našli mlado žensko, ki bi se lahko zadušila z dimom. Sostanovalci so opazili gost dim, ki je prihajal izpod vrat omenjenega stanovanja. Dolgo so trkali na vrata, ker pa niso dobili odgovora, so v skrbeh za usodo mlade ženske poklicali gasilce. Ti so s silo odprli vhodna vrata in na tleh našli žensko, ki jo je prijela nenadna slabost. Na mizi pa je prižgan likalnik prežgal tkanino. Od tod dim.
Kamen ji je padel na glavo
Na prvi kirurški oddelek bolnišnice so včeraj opoldne sprejeli 68-letno dementino Zabotto iz Ul. Grimani 11 zaradi rane na desnem sencu. Zabottova, ki se bo morala zdraviti deset dni, je povedala, da je malo prej premikala desko na strehi neke barake. Pri tem je zadela v neki kamen na strehi, ki ji je padel na glavo in jo ranil. V bolnišnico so jo prepeljali z avtom RK.
Na hodniku je padla
Žrtev nerodnega padca je postala včeraj okrog 10. ure 24-letna bolničarka Etta Zaller iz Ul. Caccia 11, ki je uslužbena v bolnišnici pri Magdaleni. Spodrsnila je na hodniku bolnišnice in pri padcu se je pobila po zatilju. Z avtom RK so jo prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Nezgoda mesarja
Z nožem se je včeraj ranil desno zapestje 30-letni mesar Mario Kraus iz Ul. Bàtterà 9. V mesnici Mar-ghetti v Ul. Carducci je rezal telečji prednpi del. Naenkrat se je ranil z nožem, ki mu Je zdrsel iz rok. V bolnišnici so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 7 dni.
Z vespo podrl žensko
V bližini svojega stanovanja na Stari Istrski cesti 21, je včeraj popoldne 73-letna Anna Taianiol vd. Vatta hotela prečkati cesto. Toda v tistem trenutku je namenjen na Trg Valmaura privozil na vespi 19-letni uslužbenec Eliseo Ciacchi iz Milj, Pisciolon 27. Trčenje je bilo neizbežno in vespist Je podrl nesrečno Taianiolovo, ki si je pri padcu zlomila desno zapestje in se udarila v desni komolec. Na kraj nesreče so poklicali bolničarje RK, ki so Taianiolovo prepeljali v bolnišnico, kjer so Jo zdravniki sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
V Padričah se je včeraj ponesrečil 17-letni .Gianfranco Bettini iz Ul, Catalani 3. Z motorjem je na ovinku zavozil s ceste in trčil v obcestni zid ter se ranil na dednem prstancu.
Urnik mesnic ob velikem šmarnu
Tržaška prefektura je po posve-tovanju s prizadetimi ustanovami dovolila, da ostando v nasprotju s predpisi vse mesnice 15. t.m. zaprte. Zato bodo odprte v sredo 14. t.m. od 7. do 13. ter od 17. do 19. ure.
Nalezljive bolezni prvih 10 dni avgusta
V prvih desetih dneh avgusta so ugotovili naslednje primere na. lezljivih bolezni: 10 primerov škr-latinke, 8 ošpic, 4 noric, 2 oslovskega kašlja, 10 priušesne slinavke, l rdečk in en primer hepatitisa.
Enosmeren promet med Miljami in Starimi Miljami
Mlljsko županstvo sporoča, da Je podvzelo posebne ukrepe v zvezi s prometom med Miljami in Starimi Miljami dne 15. avgusta. Zato bo 15. avgusta dovoljena enosmerna vožnja v smeri Stare Milje - Milje na odseku ceste, ki pelje v Stare Milje, in sicer med Korzom Puccini in gostilno «Panorama». Občinska uprava bo poskrbela za ustrezne prometne znake.
Uradi S’ '-ega gospodarskega združenja bodo zaprti 15., 16., 17. in 18 t.m.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 13. avgusta se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 9 oseb: Umrli so: 65-letni Massimo Gobet, 77-letni Antonio Tomasi. 76-letni Mario Ferfoglla, 43-letni Giovanni Vittorio Camzlanl, 52-letnt Armando Palmieri, 66-letnl Pietro Giorgesi, 63-letna Caterina Rocchetti poročena Ceppare, 78-lebnFrancesca Bugatto vd. Amodeo, 17-letna Claudi a Ro-doslovlch.
nočna služba lekarn
Davanzo, Ul. Bernlnl *; Mlllo, Ul Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dame 7; Giusti, Ul. Bonotnea 93.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Viktorja C anziani Ja daruje Danica Colja 500 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojnega Viktorja Canzianija daruje Ana Budal 500 lir za Dijaško Matico.
Nazionale 16.00 «I comandos dei mari del Sud».
Arcobaleno 16.00 «H mistero del falco» Hu.niphrey Bogart.
Excelsior 16.00 «La magnifica ossessione». Technicolor. Rock Hudson.
Fenice 16.00 «L’invasione dei mostri verdi». Eastmancoior
Grattacielo 15.30 «L’Indomabile» technicolor. Jeanne Valerle. Supercinema 16.00 «Parola d'ordine coraggio». Dirk Bogarde.
Alabarda 16.30 «1 sacrificati di Ba-taa-n» John Wayne.
Filodrammatico 16.30 «La tela de! ragno». Technicolor John Justin.
Aurora 16.30—21.45 «La nave matta di mister Roberts»
Cristallo 16.30 «Tarzan in India». Metrocolor. Cinemascope
Capitol 16.30 «Uomini violenti». G. Ford Technicolor.
Garibaldi 16.00 «Gli inesorabili». Technicolor. Burt Lancaster.
Massimo 16.30 «Solo contro Koma» Jeffres Lang. Rossana Podesti.
Impero 16,3C—21.45 «L’uomo che sapeva troppo».
Moderno /apeto zaradi počitnic
Astoria 17.00 «Ritorno a Peyton place».Prepovedano mladini. Cene 170, 140, 120.
Astra 16.30 «I ponti di Toko-Ri».
Vittorio Veneto 17.00 «La giumenta verde». Sandra Milo. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «Spia In nero». June Kenny.
Marconi 16.30 «Racconti romani», ni». Technicolor. Vittorio De Sica. Giovanna Ralli.
Ideale 16.30 «Il passo del diavolo».
KINO NA PHOSTEM
Satellite 20.00 «Il dominatore di Cl-cago». Metrocolor. Robert Mit-churn.
Marconi 20.15—22.09 «Racconti roma-Technicolor Vittorio De Sica, Giovanna Ralll.
Paradiso 20.00 «I pirati del fiume Rosso». Eastmancoior. Kerwin Ma-thews, Cristopher Lee.
Skedenj 20.00 «Rio negro». R. Loyer, Elea Anderson. Technicolor.
Danes: v MIRAMARU predstava «Luči In zvoki». Ob 21.- uri v nemščini «Der Kalsertraum von Mira-mare», ob 22.15 v Italijanščini «Maksimilijan in Karlota».
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25 septembra 1963.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Udeležencem izleta na Koroško sporočamo, da bo odho^ avtobusa ob 5:15 na začetku Ul. Fabio Severo. Avtobus se bo peljal ob 5 45 skozi Bazovico ter ob 6. skozi Bane.
Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 25. avgusta 1963 Izlet v Rakov Škocjan. Logatec. Predjamski grad in Postojno. Vpisovanje in pojasnila ha sedežu v via dl Ser-vola 124-1 vsak dan razen ob sobotah In nedeljah od 20.30 do 21.30.
Prosvetno društvo Andrej Cok 1 Opčin priredi dne 25. 8. enodnevni Izlet na Vršič Na povratku sl bodo Izletniki ogledali znameniti botanični vrt In Mlinarico v Trenil, Vpisovanje vsak dan v trgovini Dra-šček.
SPDT priredi I. septembra Izlet z avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce ln Vršac s pogledom na zgornja Triglavska Jezera. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Gep-Pa 9.
hùiù ita LfnèXt
Wk
predvaja danes, dne 14. t.m. z začetkom ob 18. uri (ob 20. url se predstava nadaljuje na prostem) film v Cinemascope • Metrocolor:
(«Prosim, ne dotikajte se žogic») Igrajo: JIM HUTTON In PAOLA BRENTISS
KINO PROSEK.KONTOVEL
predvaja danes, dne 14. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Warner Bros film:
«FEBBRE NEL SANGUE»
(«Vročina v krvi»)
Igrajo: EFREM ZIMBALIST — ANGIE DICKINSON — JACK KELLY
PRIMORSKI DNEVNIK
IZ POLITIČNEGA RAZVOJA ZAR
Socialistična unija v perspektivi
Ar/ volitvah v osnovne organizacije so se odločilno uveljavili delavci in kmetje - Bodočnost temelji na mladini
V isti meri kot nova politična organizacija ZAR Arabska socialistična unija raste, tako se čedalje bolj ostro postavlja tudi vprašanje novih kadrov. Iz katerih družbenih plasti se bodo rekrutirali politični kadri, ki naj upravljajo novo organizacijo in deželo politično usmerjajo v smeri socializma?
O tem vprašanju se tem bolj razpravlja, lcer dežela ne razpolaga z že izdelanimi kadri in je obdobje preteklih 11 let bilo bolj posvečeno izpopolnitvi politične ter ekonomske neodvisnosti, izpolnitvi nekaterih osnovnih reform, kot pa izgraditvi politične organizacije. Poleg tega sta dva predhodna poizkusa reorganizacije političnega življenja (Gibanje osvoboditve 1. 1953—57 in Nacionalna unija 1957—61) že propadla, in to tako zaradi nejasnega in premalo naprednega programa kot pomanjkanja novih, levičarskih kadrov. Uradna ocena Nacionalne unije, izrečena pred dvema letoma, je vsebovala poleg drugega tudi ugotovitev, da je ta organizacija bila zatočišče m oporišče reakcije.
Zdaj je to vprašanje — seveda tamo načelno — rešeno. Novo organizacijo in potemtakem tudi deželo naj na vseh stopnjah ter v kolektivni obliki upravljajo v prvi vrsti delavci in kmetje, ki so na pravkar končanih volitvah za tajnike ter njihove namestnike v osnovnih organizacijah prejeli nad 50 odstotkov razpoložljivih mest. Vendar je še daleč od tega, da bi vprašanje bilo rešeno, ker j® pač tudi sama organizacija šele v povojih. Drugo dozorevajoče vprašanje pa je, ali je vseeno, če se bodo kadri rekrutirali pretežno iz vrst delavskega razreda, ki je na presenečenje mnogih na volitvah v osnovne odbore Arabske socialistične unije pokazal tako organiziranost kot zavest in se njegova moč čedalje krepi, ali iz vrst kmetov, ki se nahajajo v nenehni diferenciaciji.
Ce k temu pristavimo še nizko Politično kulturno raven nasploh, a še posebej med kmeti, kakor tudi dokajšnjo moč drobne in srednje buržoazije, potem postane jasno, da bo od stanja v pogledu kadrov v Arabski socialistični uniji odvisna tudi njena bodočnost in vloga. Prav zaradi tega je nepretrgoma na dnevnem fedu vprašanje stališča in položaja inteligence, katera bi mogla —' kar ni slučaj — mnogo prispevati kar zadeva notranji razvoj dežele.
Starejša generacija inteligence, *i so deloma iz nje izšli premožnejši razredi, je domala v vsakem pogledu konservativna. S svojo prisotnostjo na univerzah, inštitutih, v administraciji, se ?na po svojem socialnem položaju nikoli ni pomirila z «jakobinskim» režimom, vendar je red-kokdaj imela priložnost, da se mu
.................
301.149 ležišč
svetovne flote
p° objavljenih podatkih razpo-ih* 57 Pomorskih dežel na svo-1 ladjah (podatki se nanašajo J. Indje obalnega prometa) s ležišči za potnike. Na osno-1 istih podatkov je glede tega "» Prvem mestu Velika Britanija 37 dÌV5*4 ležišči, zatem Italija s 'J**7- Francija s 27.121 ležišči, 71-ia sledii° P° vrstem redu v~*- v Holandija, SZ, Danska,
ìav^6^8’ Spanija *n dru£e dr-
].f“foslavije ima 625 potniških nln u na ladi»h d°lge in kratke •»»T36' Hblgarija pa razpolaga mo z enim, Kolumbija pa z dve-ležiščema.
odkrito postavi po robu. Navidez, z besedami, ona sprejema vse] tudi parole socializma, pri čemer jim «samo» spreminja smisel, se pravi, da jim praktično odvzema sleherno vsebino.
Sodelovanje generacij, v pretežni meri udeleženih v burnih dogodkih, do katerih je v Egiptu prišlo od konca druge svetovne vojne do udara julija 1952, nekako simbolično prikazuje vrenje arabskega sveta sredi najrazličnejših vplivov, ki se medsebojno izključujejo, sredi nejasnih hotenj, nezadovoljstva in pogosto tudi nepoznavanja lastne sredine. V določenem smislu presenečene od oficirskega udara pred li leti, le-te danes stalno nihajo med neposredno politično angažiranostjo ter* neprestanimi kritikami na račun osebnosti v vojski, policiji, administraciji. Njihova «kritična abstinenca» je od strani vladnih krogov pogosto predmet ostrih kritik.
Zaradi vsega tega se pogledi vse pogosteje obračajo k mladi generaciji, ki je dozorevala v komaj minulem desetletju, ki je najmanj obremenjena s preteklostjo in zdaj stopa v življenje. Na egiptovskih univerzah ne samo da je v preteklem desetletju prišlo do naglega povečanja števila študentov (danes jih je o-krog 100.000), temveč se je pri tem naglo menjala tudi njihova socialna sestava. Nekoč je študent po pravilu izhajal iz tako imenovane «boljše», oziroma dobro stoječe družine, danes v pretežni meri prihaja iz siromašnega okolja Sprememba je še izrazitejša v vojaških šolah in akademijah, kjer so možnosti mladeničev iz premožnejših družin za vstop vanje minimalne.
Po mnenju poznavalcev se ta nova generacija študentov v glavnem deli v dve skupini. Prva izhaja iz vrst srednje in drobne buržoazije in ni nikdar bila lačna. Najpogosteje — iz teh ali onih razlogov — brez političnega prepričanja, se ti mladeniči predvsem zanimajo in mislijo na mesto, ki naj bi ga dobili, na standard, na to, kdaj si bodo mogli nabaviti avto ipd. Druga, ki jo sestavljajo sinovi kmetov in delavcev, pa inia, zahvaljujoč bedi, ki so v njej rasli, svojo politično fiziognomijo in je neprimerno bližja ljudstvu od prve. Be.eda socializem — čeprav še ne povsem jasna — je pri teh prevladujoča. Mnogi odhajajo v druge predele sveta, v socialistične dežele, a njihovi pogledi in stališča so neprimerno širši od onih njihovih predhodnikov O-snovne poteze njihovega značaja so v glavnem odločnost in hrabrost, pa še to. da so brez kompleksov, tudi v prirrferu, ko'gre za njihov odnos do ene ali druge avtoritete. In prav ta skupina, ki se od dne do dne bolj krepi, predstavlja po mnenju mnogih največje upanje dežele, edino pot k aktivnemu angažiranju inteligence ne samo v gospodarski, temveč tudi politični izgradnji dežele.
Ce presojamo na osnovi rezultatov nedavnih volitev v osnovne organizacije Arabske socialistične unije, potem je prav gotovo delavski razred tisti, ki je pokazal največ smisla za organiziranost, naj.več interesa za notranji razvoj in se uveljavil kot najbolj strnjena sila, V vrstah inteligence je stanje mnogo bolj zapleteno, vendar pa nova generacija mnogo obeta. Med kmeti ,ie položaj v toliko težji, ker pač brezzemljaši in majhni kmetje — pristaši novega — predstavljajo ober.em tudi najbolj zaostali del ljudstva.
Kar pa v vseh treh primerih očitno primanjkuje, je dobra in ustrezna organizacija, kakor tudi izrazitejša orientacija na napredne sile v praksi. Nekateri kritiki Arabske socialistične unije, pa svojo skepso izražajo pretežno zaradi tega, ker smatrajo, da je še vedno danih preveč možnosti o-stankom starega..
F. D.
fii’
Pevci 1. festivala slovenske pop evke na Tržaškem, to pot v Kopru, k jer so nastopili preteklo soboto ....................................um,....................................................................................
SPOMINI NA COR. BARN AS V SLOV. BENEČIJI
Italijanski molitveniki sredstvo raznarodovanja
Čedalje manj slovenskih duhovnikov, ki so jih nadomestni italijanski ■ Šovinistična razpoloženja italijanskega tiska pred prvo svetovno vojno - Moj ponovni obisk po 60 letih
Zapele so mi jih še več, sem pa te imel že zapisane iz drugih vasi. Pred obredom in po končanem zapisovanju, sem v gostilniških prostorih opazil malega dečka, ki se je igral, mahajoč z majhno slovensko trobojnico. Nobeden od navzočih ni nič rekel ali mene opozoril na to, tako da je ta dogodek prešel nekako neopaženo. Toda meni je prišel na misel prizor, ki sem ga prejšnje leto (1909) doživel, ko sem zbiral pesmi v vasi Matajur. Slovenski semeniščniki so v ograjenem prostoru pred cerkvijo in lipo v Rinčanem organizirali prireditev, a ob tej priliki so pro-
stor okrasili s tremi zastavami (ital. državno, cerkveno papeško in našo trobojnico). To je bilo prvo nedeljo meseca avgusta, zastave pa so gotovo izvesili na pobudo njihovega mentorja Ivana Trinka. Tisto leto sem v družbi dveh visokošolcev, svojega brata in nekega drugega, napravil v počitnicah večji podvig, v nabiranju gradiva v sicer težje pristopnih predelih Benečije, nakar smo — post festum — prišli v Matajur. Domačega duhovnika nismo našli doma, ljudje pa so bili na planinah, kjer so kosili. Tako nisem izvedel podrobnosti o prireditvi in nisem mogel napraviti nobenega zapisa pesmi.
Pri obedu sem imel priložnost
i„„„„„t,„„i„iii„,„i„,„„„„„„„,i„„„i,,i„i„i„„i„„„ii„,umnimi,iiiimiiiiitiiiiiimiiiiiiiminiiiiiimiiu
OBENEM Z RAZVOJEM SE SPREMINJAJO TUDI ZEMLJEPISNI POJMI IN IMENA
Morda se bo namesto Indijski uveljavilo ime Indonezijski ocean
Predniki današnjih pomorcev z Jave in Sumatre so zarisali s svojimi potmi morske širjave do Madagaskarja, Indije in Avstralije - Izredna pestrost in bogastvo indonezijske pokrajine - Osnovno bogastvo-kavčuk
Taborišče mednarodne brigade v Bohinju
...............iiiiiiii«iiiiuiiiinuii»n^imiiiiniiH»ii,i,u„lnl||llll|llll,ll,|„(,IIIIIIIII|ll||l||||(H||i|1|(||
Z askrbl j a j oce stanj e angleškega sodstva
Ko bo oktobra meseca nekako konec angleških parlamentarnih počitnic, bodo laburistični poslanci v spodnjem domu v zvezi s primerom Ward postavili vrsto vprašanj. Med temi bo tudi vprašanje Sydneya Silvermana, zadevajoče primer Aloysiusa «Luc-ky» Gordona, ki ga je prizivno sodišče spoznalo za nedolžnega in ga oprostilo. Ostala vprašanja se bodo nanašala na dokaze, ki so sodnikom omogočili, oziro-
«M
fmm£

JutranJ» Slasba; 11.30: Šopek	9.05: Pojejo Adriana del Poggio’,
venskih pesmi: 11.45: Juzoslo-	Fernanda Fdrlani in druei • u 50■
Radio Trst A
SREDA, 14. AVGUSTA 1963
Naš jutranji pozdrav; 8.30. Glasbeni sejem; 8.45: Strani Iz albuma;
v„„„. .-. pesmi; 11.45: Jugoslo-
»amski orkestri in pevci; 12.30: Za K0gar nekaJ; 13.30: Luči v lahki asbi; 17.00: Za prijeten uvod Igra avirski duo Russo-Safred ; 17.20: £esem m ples; 18.15:	Umetnost,
ojiževnost m prireditve; 18.30: n "bionične pesnltve: 19.00: Sopra-mstka Ondina Otta; 19.15: Scipio »lataper: «Moj Kras»; 19.30: Znani rf„vc*: 30,00: Sport; 20.30: Revija «jasbii; 21.00: «Stotnikova hči». Na-,,a* Aleksander Sergejevič Puškin; ‘•40:	Dixieland ansambli; 22.55:
’0va glasba, pripravil Pavle Merku,
Trst
».00: Plošče; 12.25: Tretja stran; ».ii i Almanah; 13.30: Glasba po ijah; 14.35: Jazz danes.
Koper
Jutranja glasba; 7.00: Pre-trn **L; 7-15: Glasba za dobro Ju-r°: 8.00: Prenos RL; 12.00: Opol-anski koktajl; 12.40: Lahka glasba;
daja za cicibane; 9.25: Popevke v sredo dopoldne; 10.15: Toma Pre-šev: Prvi godalni kvartet; 10.30: Človek in zdravje; 10.40: Igra Pihalni orkester Ljudske milice; 10.55: Vsak dan nova popevka; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski. nasveti; 12.25: Domači napevi za prijetno opoldne; 12.45: VValeške in škotske pesmi; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Slovenski pevci v domačih operah; 14.05: Mali koncert zabavne glasbe; 14.35: Po romanski in slovanski glasbi; 15.15: Zabavna glasba; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05:	Promenadni koncert;
18.10: Od skladatelja do skladatelja; 19.05: Glasbene razglednice; 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje 20-°°: Urica ob zabavni glasbi; 21.00
Fernanda Filrlani in drugi; 9 50: Operna antologija; 10.30: Oddaja za šolarje; 11.00: Za sam orkester; 11.30: Koncertni program; 13.25 : Današnje ital. pesmi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Western glasba; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Pregled mladih Koncertistov ; 17.25: Koncert operne glasbe; 19.10: Orkester pod vodstvom Joa Rels-mana; 20.25: Lahka glasba; 21.05: Radijska igra; 22.05: Koncert pianista Sjatoslava Rihterja.
II. program
Domenico Modugno; 9.00: Iralijan-ski pentagram; 9.15: Ritmi in fantazije; 10.35: Nove italijanske pesmi; 11,00: Glasba za dobro voljo; 13.00: Gospa ob 13 vam predstavlja; 14.00: Pevski program; 14 45: Plošče; 15.00: Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15:	Mali ansambel;
15.35:	Miniaturni	koncert; 16,00:
Rapsodija; 16.35: Za vas Izbrani motivi; 17.35: Mala ljudska encl-
Glasbena medigra; 21.05:	Skupni
program JRT; 22.15: Romantičnim plesalcem; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Komorna glasba Paula Hindemitha; 23.45: Za lahko noč vam pojeta Marjana Deržaj in Ivo Robič.
ItaL televizija
18.00:	Program za najmlaJSe;
124* m LdJi’	i-anna giasua, motivi iy.jd: Maia ijuosKa enei- 20 15- <;nort • 2«ìtn- rwvnii/- *>Tn*
**»	iiLxrtiFiSX2*ii£ri
~fna Plošč ; 14.00: Melodije in ritju' *4-30: Pojejo Felix Slatkin, Ey-~l jšonne in drugi; 15.15: Zabavna skiK *' 15-30: S festivala mladin--"borov v Celju; 15.55: Lahka Ota.sba; *6.00: Pesmi za vse; 16.30: ltA|ioski kotiček; 17.00: Popoldanski sl,vCert; 1740 : Pojejo F.lvys Prela nn Rita Pav°ne in Crlff Richard;
cl; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Filmske melodije; 21.00:	Album
najnovejših pesmi; 21.35: Večerna glasba; 22.10: Plešimo z Lawrenceorn Welkom.
Ili. program
Almanah; 22.05: Festival pesmi z beneškega Lida; 23.05: S Cortine d’Ampezzo: hokej na ledu, nato dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Dnevnik;- 21.15:	Film:
deusa Mozarta; 18.40: Knjižne novosti; 19.15: Pregled arabske tite-
Pojejo Klvys Pre-13 on •rUta Pavone
Dan 'v Prenos RL; 19.00: Orkester nature; 19.30: Vsakovečerni koncert; Ansi u1?' 19-30: Prenos RL; 22.15:	20 30: Revija revij; 20.40: Johannes
isambel Leo Parker; 22.40: Pia- Brahms, izvaja pianist Aldo Cicco-“st Fridrlch Guida: 23.00: Pre-
18.30:	Skladbe Wolfganga Arna «Plava kri»; 23.05: Simfonični kon-
cert;
čila.
23.30: Nočna športna poro
Jug. televizija
"OS RL
Nacionalni program
*•30: Vrefne na ital. morjih; 8.20:
lini; 22.45: Glasba danes.
Slovenija
8.05: Opera in balet; 8.30: Otro-
19.30:	TV obzornik; 20.00: TV
dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: Nastop folklornega ansambla SZ «Lezginka»; 21.45: «Dubrovniške poletne Igre» — reporta-
O	lil uaiti,	V11W- MIWVII13RC JJUICIMC IglC» -----
ške razglednice; 9.10: Glasbena od- ža; 19,30: Rezerviran čas.
ma jih pripravili do tega, da so Gordona obsodili na tri leta ječe, ker da je bil napadel in pretepel Keelerjevo. Oprostitev Gordona, zadržanje prič na procesu proti Wardu (še prav posebno on0 Vicki Barret), kakor tudi obtožbe, naperjene proti- policiji, češ, da se je v primeru prič posluževala pritiska, vse to je v deželi ustvarilo neko izredno mučno razpoloženje. Številni časopisi in tedniki si postavljajo vprašanje, kaj se dogaja z angleško justico.
Te dni je prišlo do novega primera, ki se utegne spremeniti v škandal. Gre za primer Harolda Woolfa, ki ga je zadela smrt zaradi poškodb na glavi. Primer je dokaj zapleten. Nanj so prvi o-pozorili nekateri časopisi. Woolfa so našli ranjenega v Park Lane, kjer ga je bil podrl neki avto. Pri njem so našli zavojček marijuane. Zaradi tega so ga policijski organi aretiral», ker pa se je nahajal v resnem stanju, so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je poškodbam podlegel, ne da bi njegova žena sploh bila o čem iniormirana. Za stvar se je bil zanimal tudi minister za notranje zadeve, Scotland Yard je bil začel nekakšno preiskavo, toda nihče ni nikoli zahteval roentgenskih jn zdravniških izvidov. Zdaj pa je Scotland Yard javil, da je v zvezi s primerom Woolfa uvedel novo preiskavo.
Obtožbe proti policiji, da je v primeru Ward pritiskala na priče, kakor tudi, da ni storila ničesar, da bi poiskala neko važno pričo v prid Aloysiusa Gordona, vse to javnost zelo skrbi. Časopisje poudarja, da sta angleško pravosodje in aparat policije potrebna radikalnih reform. Mnogi se tudi vprašujejo, čemu tako važni priči, kot sta lord A-stor in John Profumo, nista bili zaslišani na procesu proti Wardu. Javno mnenje pričakuje zdaj odgovor na to v poročilu, ki ga bo objavil Kird Denning, ko bo končal preiskavo o primeru Ward-Profumo.
koliko iskrenega ter neomajnega prepričanja je v njih, da je prav ona, ki iz nepojmljivih oceanskih globočin najprizadevneje varuje vse ribiče in mornarje.
V senci orjaških palm so mi ribiči zatem resnih obrazov pripovedovali, kako si boginja Rutu Loro Kidul vsako leto vzame po enega mladeniča, ker da je njena nesrečna ljubezen ostala na kopnem. Izvedeli smo celo, — in to ne samo ob tej priliki — da posamezni mladeniči ob določenih obrednih svečanostih tudi sami, prostovoljno odhajajo k omenjeni boginji. Njihove družine pb takšnih prilika!» v »svojih», vaseh prirejajo posebne sveča-’ nosti, kar predstavlja običaj, ki ga spoštujejo na vseh obalah Jave.
Tudi druge dežele imajo svoje naravne lepote, turistične znamenitosti in zanimive predele. Vendarle pa popotnika vzdolž o-bal Indonezijskega oceana preseneča bogastvo, ki ga nudijo ti kraji. Tu so rudniki zlata in srebra, ogromne in skrbno obdelane plantaže kavčukovca, čaja, po drugi strani pa pravcato živalsko cesarstvo najrazličnejših želv, dolgih domala po dva metra, nadalje krdela skoro udomačenih opic, ki z dreves skačejo na cesto ter ustavljajo avtomobiliste, da ne omenjamo divjih svinj in vrste drugih živali, krokodilov itd. — skratka za strastnega lovca pravcati raj. Morda, poleg vsega že omenjenega bogastva in pestrosti, pa na-
še oko ni moglo biti dovolj izkušeno, da bi se bolj na drobno seznanilo tudi z izredno burno tropsko vegetacijo, pa smo prav zaradi tega imeli tudi vtis, da so živopisani griči, planinski vrhovi, gozdovi jn doline vzdolž Indonezijskega oceana nekako povsem podobni našim goram, gozdovom in dolinam. Trenutno traja v teh predelih koledarska zima, zato so tudi gozdovi polni odpadlega listja. In bržkone je tudi to pripomoglo, da so naši vtisi o-stali v tem pogledu nepopolni.
V tem predelu Jave ni divjih džungel, ki jih poznamo iz opisov v raznih potopisnih knjigah in pustolovskih romanih. Vse je bolj uglajeno, udomačeno, plodno, bogato. In na vsakem koraku lahko ugotavljaš, kako razsipno darežljiva je tukajšnja narava. Že nekaj kilometrov vstran od gbgjje, 8p na X>ri$|erji naleteli na TmČjTa neprecerBjivITi virov indonezijskega bogastva: na kavčuk, iz katerega proizvajajo gumo. Nič ni lažjega od izkoriščanja podobnih zakladov, ki indonezijski vladi v veliki meri omogočajo tako potrebna ji devizna sredstva. Vsako jutro se delavci podajajo z ustreznimi posodami do kavčukovih dreves, zarežejo z noži v njihovo.skorjo, nakar pod rez obesijo posodo, ki se v njo steka kot mleko bela tekočina. Nato delavci pristopajo a drugim drevesom, opravijo isto Jelo itd. Seveda se to blago ne od-premlja takoj v izvozna pristanišča, ker je «mleko» treba prej še posušiti, mu dodati nekatere kemične sestavine, ga pripraviti za prevoz. Vendar se vse to dobro izplača, ker že za en sam kilogram «mleka» tuji odjemalci plačajo kar celih pet dolarjev.
S. O.
Pred nekako tremi stoletji je obstajalo pet oceanov: Tihi, Indijski, Atlantski, severni in južni Ledeni ocean. V 19. stoletju so znanstveniki sprejeli novo razdelitev, po kateri so ostali samo Tihi. Indijski in Atlantski.
V tridesetih letih našega stoletja pa si je v zemljepisnih priročnikih znova pridobil domovinsko pravico Severni, zatem, po nadrobnih raziskovanjih antarktičnih voda, še Južni Ledeni ocean.
V tej oceanski družini se sedaj na obzorju javlja še neka novost:	Indonezija	nedvomno so-
di mičMn^vežje -'potnorské ha-, rode na svetu,' pa je spričo tega" ogromno vodno prostranstvo, ki se razteza med afriškim kontinentom, južnimi obalami Azije, verigo indonezijskih otokov, Avstralijo preimenovala v Indonezijski ocean.
Doslej so te morske širjave bile znane pod imenom Indijski ocean. Toda Indonezijci stoje na stališču, da bi pravzaprav ocean, prepreden z morskimi potmi njihovih prednikov, potmi, ki so vodile do Madagaskarja, Srednjega vzhoda, Indije, Avstralije itd., da bi ta ocean zaradi tega moral v resnici nositi ime Indonezijski ocean.
Palabuhan Ratu, malo ribiško mestece na južni obali otoka Jave, je že mesec dni okrašeno z rdečebelimi zastavami, se pravi, vse od dneva ko je bilo razglašeno, da se bo morje, ki obliva njihovo obalo in od katerega žive, odslej imenovalo Indonezijski ocean.
Ko smo v zgodnem jutru prispeli v ta živopisani kotiček, je bilo naselje malone pusto. In šele nekako pred poldnevom so nagli ribiški čolni s kot sneg belimi jadri, skupno z ogromnimi valovi, začeli prihajati od vseh strani. Kot jata metuljev so prileteli ter se s svojimi kljuni zarili v peščeno obalo — kakih dvajset, petdeset, sto po številu.
Lov je bil, kot običajno, čez mero obilen. Spretne ribiške roke, kakršne pač imajo vsi mor-narji in ribiči, so naglo začele zlagati mreže, pobirati poskakujoče srebrne ribe v njih in vlačiti čolne na breg, kakih sto metrov daleč od razjarjenih valov.
Čolni so izdolbeni v drevesna debla, s pridvignjenim pramcem in krmo, opremljeni z dvema pomožnima letvama — «stabilizatorjema» — na vsaki strani, ki preprečujeta, da bi se čoln prevrnil. Vitki trup teh čolnov, pra-mec in krma, nenavadno spominjajo na čolne starih Vikingov, katerim je morje, enako kot indonezijskim pomorcem, pred več kot desetimi stoletji in na razdalji 12.000 kilometrov, prav tako pomenilo drugo domovino.
Ribiči so se začeli razhajati šele potem, ko so opravili svojo zahvalno molitev boginji južnega morja — zdaj Indonezijskega oceana — ki ji je ime Ratu Loro Kidul. Kako veliko vero
imajo v to svoje božanstvo in	M	BAMBIČ
.................""''"'"M»""'«'......................................................n, ,mirnim,mmim,...
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nevarnost
..............il„...........Hilli,,,,,....
IZ UMETNOSTNIH GfiLEilIJ
Kontovelski tekmovalci v Rossonijevi galeriji
V Rossonijevi galerij, vise dela udeležencev slikarskega tekmovanja na Kontovelu, na katerem je bil eden od pogojev da slikar v svojem delu vsaj približno izrazi značilnost kraja Zato smo pričakovati, da bo 1, nagrada lOO.OOU lir povezana z imenom pokrajina-rja izostrenega očesa, Dobil jo je znani Nicola Sponza. Drugo na tri dele razdeljeno nagrado pa so, in to vsak po 50.000 lir, prejeli Rosignano, Brumotti «n, od mladih, Maniago, ki se je prilagodil zahtevam tekme z megleno-barvito kontovelsko domačijo Maria Chiacte si je, s sicer odličnim oljem, priborila le pohvalo enako
mltnJh.mw^i r3!™a Se■ v;’druiuÌ°Ì° « pohvalo Še nova' imena lajhh. Wolf Caagaris m Caruso z edinim upoštevanim abstraktno zasnovanim delam V tem pa ostaja še vedno na prvem mestu vgust Černigoj. Tokrat je podal kiajino z njenimi resničnimi sestavinami, hrastovimi lisa, kamenčki in vsem kar je našel v ponazorjenem kamnolomu, s čimer pa je, po mnenju ocenjevalcev premalo josro poda! podobo pokrajine. Le-to pa je skoro s preveliko točnostjo prenesel v slikovito uspelo tempero Robert Hlavaty, kjer učinkovito izkorišča navpičnost kraških skal, kar je uporabil tudi Faganel, drugi mlajši Robert, v barvno uglašenem olju *i je v njem opaziti odmik, a tudi napredek od vsega prejšnjega. Iz tega tekmovanja bi Franceschini gotovo ne izšel neomenjen, če ne bi bi’ razstavljal, kot njegov organizator izven natečaja olje, polno kraške resnobe. Zelo vidno izstopata Ber-Dni m Pisani, vsak z velikim oljem, ki mu vredno drug uje največje do sedaj pokazano Poganovo delo iarečih barv Bastianutto in Zandegiacomova se kažeta tokrat barvno dokaj sorodna novo barvnost pa očituje vedno napredujoči Gualtiero C ornachin v posrečenem sonca polnem olju dovršene tehnike. Preseči lastno višino so uspeli predvsem Pietro Grassi in tudi Bomben Mas-sana, Borneo Stocchi in Hilda Prekop, Mladi iz umetniške Šole so se dobro predstavili, a ti so Crozzoli, Shiozzi, Stacul, Neviel, Mascann in že omenjena Caruso ter Caligaris.
prvih korakov pri novem delu. Ne sanjajte z odprtimi očmi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spoznali boste osebo, na katero se boste lahko zanesli. Neko napako boste lahko popravili, če ne boste preveč odlašali.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Naprej po začrtani poti, ne glede na kritike. Negujte novo prijateljstvo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Razdobje vsestranskega napredovanja. Zanimivi načrti za potovanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) JNeko delo vas bo zanesljivo prlvedin do uspeha, Srečne in nepozabne ure z ljubljeno osebo.
HOROSKOP
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neka sprememba bo ugodno vplivala na vaše razpoloženje. Verjetno boste dobili prijeten obisk.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Konstrutlven dan, poln iniciativ. Zunanjost komaj spoznane ošebe vas ne sme zavesti v pretirano zaupljivost, ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Delikatnih problemov nikar ne prepuščajte slučajnosti. Skupni načrti
zjutraj pripravljeni načrt boste do večera zlahlfa realizirali. Z diplomacijo boste lahko uveljavili vaše sta-lisce.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne ustrašite se težav, ki so velike samo na prvi pogled. Prijetno družinsko vzdušje.
VODNAR (Od 21.1. do 19,2.) Vaše današnje sodbe naj bodo premišljene. Ljubljena oseba vam bo pripravila veliko veselje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Počasen, toda zanesljiv napredek Napetosti v družini.
pokušati «čividin» Trtne nasade imajo tu v nekakih stopničastih terasah izdelane, tako da sonce trte dobro ogreva, ker je tu na pomlad še hladno zaradi vetrov, ki pihajo s Krna in Matajurja.
Takšno je bilo doživetje tudi ob prvem obisku te vasi pred 52 leti. V zadnjem črs». sem se leta 1961. spomnil na to doživetje, pa sem gojil željo, da bi v tem času, v maju, zopet obiskal to vas in okolico, v upanju, da vsaj tu še dobim kakšno domačo pesem, ko me od strani naših zborovskih članov, vedno silijo, naj bi še kaj beneških pesmi nabral za njihova izvajanja. To in drugo me je znova napotilo, da sem še enkrat obiskal to vas. Takrat, ko sem bil v njej prvič, so še imeli slovenske duhovnike. Kasne, je pa so ti bili, kot se ljudje izražajo sami Lahi. To zaradi, pomanjkanja slovenskih duhovnikov, pravijo. Ljudstvo, dobro in mirno, sprejema, kar mu dajo, in ne ugovarja. Ker velja v šoli, v uradu in povsod sam« italijanski jezik, ga ni bilo težko spraviti še v cerkev, kako se po drugi plati morejo verniki poglobiti v molitev, ki ni v domačem jeziku, pa je druga stvar. Tudi nismo prepričani, da se bo kaj v tem pogledu izboljšalo, tako da bi bilo ustreženi domačemu ljudstvu. Vendar morajo narodne manjšine priti do svojih popolnih pravic, to je današnje geslo v svetu. Slover.sk, jezik je imel svoje zatočišče » cerkvi že od časov priključitve dalje. Italijanski domači nestrpni krogi pa so vi. deli v tem že veliko nevarnost. S Lutar piše v zgodovinskem delu svojega opisa Beneške Slovenije iz leta 1899 sledeče «Sedaj so že skorsj vsi slovenski bo-goslovci v Vidmu člani družbe sv. Mohorja. Ali kakor hitro «o Italijani začuli, da se med Benečani širijo slovenske knjige, so se jim začeli lasje ježiti in zagnali so velikanski krik v vseh svojih listih, /.last v florentinskem «Nazione» in videmskem «Friuli» (začetkom leta 1899). in sicer pod naslovoma «Un'agitazione antinazžana»*.'in Italia» ter «La propaganda., panslavista» Brvi pripoveduje-,‘da ie našel v St. Lenar jski dolini cele knjižnice slovenskili knjig nakar toži o po. manjkanju italijanskih šol. Dalje priporoča, naj bi se. kot protiutež takšnemu stanju, pošiljali med beneške Slovence zlasti v italijanščini tiskani molitveniki, a tudi druge italijanske knjige Danes lahko ugotavljamo in ocenimo dosežke takšnega okrog 60 let trajajočega delovanja z letošnjim opisom teh predelov, in to kot nekakšen pogled v preteklost-Tudi tega dne, v drugi polovici meseca maja, sem iz Gorice odpotoval proti Čedadu z avtobusom. Tu ima zvezo z onim, ki vozi do Stupice — obmejne postaje, in sicer dvakrat na teden, v torek in petek. Vozi celo do Kobarida, vrača pa se že od 13. uri. Izstopil sem pri Sv. Kvirinu pred St. Petrom in jo mahnil, skozi prvo slovensko vas Ažlo proti Sovo-denjski dolini. Cesta je lepa in ravna, teče pa ves čas ob rečici Amborni. Kraj je bolj samoten in hiš je malo. Kmalu pa ob cesti zagledaš malo naselje Klenje (iz drevesa klen) s kopico hiš. Malo naprej, prav tako ob cesti je še malo naselje Tarpeč, Po poti srečujem ljudi, ki jih ogovarjam. Govore čudno beneško narečje s tolminsko-kobariškim prizvokom. Povprašujem, ali je še daleč do tja, kjer se stranska pot odcepi levo proti Gornjemu Bamasu, Vsi so mi odgovorili, da je to tam, kjer stoji večja domačija in gostišče pri Hočevarju. Do tja sem rabil slabo uro hoje po ravnem. Tu se pot polagoma povzpne navkreber. Nekdo mi je rekel, da je moč priti na vrh v tričetrt ure, seveda po bližnjicah, ki so strme stezice. Da bi se preveč ne utrudil, sem ai izbral glavno pot, ki se vzpenja navzgor v blagih ovinkih. V začetku nisem srečal nikogar, toda na nekem ovinku, mi je pri-vozil naproti motorist. Malo prej sem naletel ob plotu na obešeno rdečo cunjo. Razumel sem, se gre za opozorilo, naj pešec ne hodi naprej ker je dalje kotovo kak kamnolom, kjer z minami raztreljujejo stene, ali Pa kak podzemeljski usad.
Ta motorist, mlad mož, mi je pa povedal, da spuščajo po žici iz visokih bregov na pot velika bremena vej m drv, in to v kratkih presledkih. Načel sem razgovor s prijaznim možem, ki je bil očitno vesel, da je srečal rojaka razumnika, pa mi je prikazal dogodke teh krajev iz polpreteklosti. Omenil je, da bi me rad popeljal gor in mi tako prihranil napor. Obrnil je vozilo in poskušal če prijemajo zobci, nakar sva v hipu zdirjala navzgor do njegovega bivališča v zaselku Puoje (polje), od koder je še komaj kilometer poti do Barnasa, dalje bi ne mogel.
RIHARD OREL
(Nadaljevanje siedi)

JL
Goriško«liemcškI dnevnik
SKLEPI GORIŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Za nad 30 milijonov del odobrenih za goriške ceste
Odkup hiše v Štandrežu za izravnavo Kraško ulice * Preureditev javnega telefona v Podgori
Občinski odbor v Gorici je na »voji zadnji seji pretekli ponedeljek, ki je trajala tri ure, sprejel celo vrsto upravnih ukrepov, ki se tičejo predvsem javnih del.
Najprej so proučili interpelacije, ki so jih poslali občinski svetovalci, nato pa je odbornik za javna dela Lupieri predlagal odo-br tev cele vrste javnih del. Med temi je strošek pol milijona lir za izravnavo Ul. Percoto (bivša Višini), uredili bodo tudi podstavke za cvetlične okraske, nadalje 1,100 000 lir za dokončno ureditev podaljška Ul. Bosizio vključno s stopniščem za povezavo med ulicama Parini in Fatebeneiratelli. Nsd 600000 lir je določenih za asfaltiranje ceste na južnem koncu novega naselja ob Ul. Fatebe-nefratelli; za asfaltiranje pločnikov v Ul. F.rass, Volta, Boschetto, Leopardi, Grossi (leva stran), Fa-tebenefratelli, Cadorna in Drevored 20. septembra je predvidenih 20.272.000 lir. Odobrili so tudi stro. Ške za nakup neke hiše v Stan-drežu, ki dela napotje pri izravnavi Kraške ulice.
Sklenili so tud., da bodo predložili v proučitev občinskemu svetu ureditev Antonovega trga za 4 milijone lir in popravilo Loč-n'ške ulice na meji med goriško občino in Mošo.
Med raznimi drugimi upravnimi ukrepi, ki jih je predložil odbornik Lodi, so odobrili strošek za preureditev sedanje te’efonske napeljave v Podgori v javen telefon s plačilom. Odborniki so nadalje sklenili, da bo občina poslala posebno deputacijo z občinskim praporom v Rim na proslavo 20. ob-letn:ce obrambe tega mesta, ki bo 8. in 9. septembra.
Na predlog dr. Gallarottija so odobrili med drugimi stroški še 540 000 lir kot občinski prispevek za ogrevanje in preskrbo z vodo na državni šoli «E. Fermi», nadalje 1.4 milijona lir za nakup posebnega računskega stroja ter raz. ne druge stroške. Sklenili so tudi, da bodo predložili občinskemu svetu v obravnavo obračun občinskih pc'^tij za leto 1S62.
Slindncvjue počitnice trjovin za praznike
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo spodaj navedene trgovine v Gorici imele za veliki šmaren zaprte svoje obrate štiri dni zaporedoma, in sicer od 15. do vk'jučno 18. t.m.
Riccardo Vida. drogerija, Ul. Se. nvnsrio; Arturo Zitter, manufak-
VERDI. 17.00: «Vento di terre lontano», G. Ford in R. Steiger. A-meriški barvni film v cinemasco-
CORSÓ. 18.00: «Il vizio e la viriti», R. Hossein in A. Girardot. Itali-jansko-francoski čmcbeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30:	«Furia Dianca»,
C. Heston in E. Parker. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «I guerrieri del la giungla», J. Ireland ln E. Sloa-ne. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,6 stopinje ob 14.30, najnltjo 17,6 stopinje ob 3.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 75 odstotkov.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25 76.
tura, Korzo Verdi 99; Maria Bo-nadonna, usnjarna, Ul. Garibaldi 12; Giovanni Restivo, galanterija na Travniku 27; Bruna Valenti-nuzzi, konfekcija, Pasaža na Kor-zu Verdi; Manfredo Bardi, avtomobilski deli, Ul. Arcivescovado 8; Armando Toselli, otroška konfekcija, Ul. Garibaldi 6; Damiano Culot, drogerija, Ul. Venier 4; Bruno in Clara Mian, čevlji, Korzo Italija; Candido Tomani, usnje, ni izdelki, Korzo Verdi 94; Giuseppe Massi, manufaktura, Korzo Verdi 44; Silvio Furlani, galanterija, Korzo Verdi 107; Alessandro Leghissa, drogerija, Ul. Duca d'Aosta; Felice Rodolfo Furlan, galanterija, Ločnik, Trg S. Giorgio 24; Ettore Forcessin, sanitarne potrebščine, Korzo Verdi 137; Agostino Pipan, manufaktura, Korzo Verdi 69; Luigi in Elena Sussi, Ul. Ra-štel 32; Marija Kumar, knjigarna,
Počitnice
občinskih podjetij
Uradi občinskih podjetij v Gorici bodo za veliki šmaren zaprti od 15. do vključno 18. avgusta, zaradi skupnih počitnic uslužbencev. Vendar pa bo kot ob drugih praznikih poskrbljeno za takojšnjo pomoč v vseh primerih okvare na napeljavah vode, plina in elektrike.
Razstava paradižnikov v Piacenzi
Od 31. avgusta do 1. septembra bodo organizirali v Piacenzi med-pokrajinsko razstavo paradižnikov, na kateri nameravajo prikazati najnovejše izkušnje in pridobitve tega sadeža, ki ga precej pridelujemo tudi na Goriškem. Istočasno bo v tem mestu tudi drugi vsedržavni kongres pridelovalcev paradižnika.
Kongresa se bodo udeležili učenjaki, strokovnjaki in tehniki iz vse^ države .ter zastopniki kmetijskih nadzorništev, pokrajinskih u-stanov. Med njimi bodo tudi zastopniki goriške pokrajine.
Zbirališče prispevkov za pomoč Skopju
Na osrednjem zbirnem centru, na sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1-1, ki deluje ob delavnikih od 8. do 14. ure se nadaljuje zbiranje prispevkov v denarju in blagu.
Zbrani prispevki
Včeraj so na zbirnem centru SKGZ v Gorici zbrali za pomoč ponesrečencem v Skopju še naslednje prispevke:
Iz Gorice: Zalka Makuc 2000 lir in blago, Sonja Špacapan 1000 lir.
Iz Tržiča: Ivan Vižintin 2000 lir, Bogomil Semolič 500 lir in Franc Semolič 500 lir.
Skupaj 6.000 lir.
Prejšnja vsota	1.702.290
Danes objavljeno	6.000
Skupaj	1.708.290
Izleti
Udeležencem izleta na Koroško sporočamo, da bo avtobus ob 7. pri goriški železniški postaji, kjer naj Se udeleženci zberejo.
Ločnik; Giuseppe Castiglia, galanterija, Ul. Duca d’Aosta 2; Virgilio Bombi, železnina, na Travniku; Gioconda Ravasini, galanterija, Ul. Morelli; Italia Pin, čevlji, Ul. Marconi 1; Gino Silvestri, galanterija. Ul. Seminario 10; Giuseppe Cumar, knjigarna in papirnica, Ul. Arcivescovado 5; Rosa Mungherli, moda, Korzo Verdi 94; «Casa dell’auto» Ribi, Korzo Italia vogal IX. Agosto; Bruna vdova Bric, zaloga vina in likerjev na debelo, Ul. Croce 4.
Trgovine z jestvinami na debelo bodo imele zaprto od 13. ure v sredo 14. t.m. pa do vključno 18. t.m. Trgovci na debelo z vinom, pivom, sodavico in podobnim blagom pa bodo imeli zaprto samo 15. in 16. avgusta.
Tudi uradi pokrajinske zveze trgovcev bodo zaprti od 15. do vključno 18. t.m.
Pokrajinski sindikat CISL sporoča, da je zveza trgovcev v Gorici odgovorila na njegovo zahtevo glede začetka pogajanj za obnovo dopolnilne pokrajinske delovne pogodbe za uslužbence trgovskih podjetij, ki je zapadla dne 31. julija t.l. Zveza trgovcev je ponudila, naj bi počakali na sklenitev nove vsedržavne delovne po. godbe, za katero se sedaj pogajajo v Rimu.
CISL je takoj odgovorila zvezi trgovcev in poudarila, da od državne pogodbe pride v poštev samo normativni del in da ni ovire, da bi ne dosegli sporazuma v pokrajinskem merilu za ureditev plač in mezd. Taka zahteva je popolnoma upravičena, ker so plače v trgovini ostale najnižje v primerjavi z drugimi kategorijami delavcev in je razlika med njimi vedno večja na škodo trgovinskih uslužbencev.
Tudi v pokrajinskem sporazumu od 23. januarja t.l. glede predujma na bodoče poviške, je jasno mišljeno, da se bo o tej zadevi sklepalo ob zapadlosti dopolnilne pokrajinske pogodbe z veljavnostjo novih poviškov od 1. avgusta t.l.
Spričo tega ni mogoče sprejeti ponudbe zveze trgovcev, da bi čakali na zaključek državne delovne pogodbe, katera pride v poštev le v njenem normativnem delu, ne pa v ekonomskem. Zato je organizacija CISL zahtevala, naj bi takoj prišlo do sestanka med zvezo trgovcev in predstavniki trgovskih uslužbencev, ker bodo morali drugače ti poseči po drugih ukrepih v obrambo svojih koristi.
V Sovodnjah je umrla Katerina Pisk
Včeraj zjutraj okrog 7. ure je na svojem domu v Sovodnjah po dolgi in mučni bolezni umrla Katarina Pisk, roj. Petejan, Pogreb bo danes popoldne ob 17. uri iz njenega doma na domače pokopališče v Sovodnjah.
Pokojnica je kljub bolezni, ki jo je štiri leta priklenila na posteljo, da v zadnjih letih sploh ni šla več iz hiše, dočakala lepo sta-
Urnik trgovin in brivcev za veliki šmaren
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo za veliki šmaren v veljavi za trgovine naslednji urnik.
V	sredo 14. avgusta vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20. ure; mesnice bodj odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure; pekarne in mlekarne bodo ta dan prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan.
V	četrtek 15, avgusta: vse trgovine, vključno mesnice, pekarne in mlekarne bodo ostale ves dan zaprte. Pač pa bodo ta dan odprte cvetličarn od 8. do 13. ure.
V	petek 16. avgusta: bodo dopoldne odprte prodajalne kruha in mleka, dokler ne bodo zaključile z razdeljevanjem tega blaga; vse druge trgovine, vštevši mesnice, bodo ves dat zaprte,
V	soboto 17. avgusta: vsem trgovinam je dana možnost, da lahko odprejo svoje lokale, ali pa jih imajo zaprte. Podjetja z jestvinami na debelo pa bodo ostala ves dan zaprta.
Zveza obrtninov v Gorici javlja, da bodo imeli brivci in frizerji zaprte svoje lokale 15., 16. in 17. t.m.
rost 83 let. Bila je zavedna slovenska žena in mati, ki je po moževi smrti prevzela vso skrb za dom. Zapustila je hčerko in tri sinove, en sin pa ji je padel v borbi za svobodo pri partizanih. Kljub bolezni pa je vedno rada prebirala naš časopis ter bila stalna naročnica.
Vaščani, znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje, ka-teremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
Trčenje dveh avtov v Gorici
Včeraj dopoldne nekaj po 10. uri je vozil svoj avto Fiat 1100/ 103 po Ul. Trento v smeri proti Ul. Duca d’Aosta 53-letni inž. Egone Lodatti iz Gorice. Ko je dospel na križišče z Ul. Donizzetti pa je privozil po isti ulici v smeri proti parku Rimembranza svoj avto Fiat 600 25-letni Marcuardo Bonnes iz Taranta, ki pa stanuje v Gorici, Ul. S. Gabriele 44. Ker sta šoferja opazila drug drugega šele v zadnjem trenutku, nista mogla preprečiti trčenja prav na križišču. Pri tem je bil ranjen Bonnes, ki so ga z avtom Zelenega križa odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom reber na levi strani in številne manjše poškodbe ter so ga pridržali na opazovanju.
Izmed avtomobilov je Fiat 600 utrpel precejšnjo škodo, Fiat 100 pa le neznatno in tudi inž. Lodatti je odnesel zdravo kožo. Na kraj trčenja je prišla cestna policija iz Gorice, ki je napravila o nesreči zapisnik.
Padec z drevesa Hi kolesa
Včeraj okrog 16. ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 9-letnega Emilia Corellija iz Gorice Ul. Lunga 48. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili zlom leve roke v zapestju ter ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh. Corelll se Je poškodoval pri padcu z drevesa na domačem dvorišču.
Nekaj pred 18. uro pa so pripeljali 14-letnega Lorisa Milocca iz Mariana, ki je malo prej padel t Marianu s kolesom, ker se mu je utrgala veriga in si je zlomil pri tem nogo. Pridržali so ga na zdravljenju.
.......................................iiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii„iii,ii„,iiiil„„„l„ii„i„„„ii,„Hli.mm
SINDIKALNE VESTI
Pogajanja za pokrajinsko pogodbo trgovskih uslužbencev
Plače v trgovini so najnižje v primeri z drugimi kategorijami
V KOPENHAGNB OD JUTRI M 8HMUE
Posadke 23 držav
na evropskem
prvenstvu v veslanju
Svetovno prvenstvo 1966. leta na Bledu
KOPENHAGEN, 13. — Že drugič od obstoja (1893. leta) bo evropsko prvenstvo v veslanju v Kopenhagnu. Letošnjega 51. prvenstva, ki bo od četrtka do nedelje na jezeru Bagsvaerdu, kakih 14 km od danskega glavnega mesta, se bodo udeležile reprezentance 23 držav in sicer Nemčije, Holandske, Sovjet ske zveze, češkoslovaške, Norveške, Švice, Finske, Bolgarije, Belgije, Danske, Poljske, Romunije, Velika Britanije, Avstrije, Jugoslavije,
Francije, Švedske, Italije, Madžar-
Na kongresu mednarodne veslaške zveze (FISA) so danes sklenili, da bo svetovno prvenstvo 1966. leta v Jugoslaviji ln sicer na Bledu. Pri glasovanju je Bled dobil 20 glasov, francosko mesto Vichy, ki je prav tako najavilo kandidaturo, pa 18. Na Bledu bo drugo svetovno prvenstvo v tej športni panogi.
Evropsko prvenstvo 1964. leta bo na Boslannu v Amsterdamu: ženske bodo začele s tekmovanjem 2. avgusta, moški p» bodo 9. istega meseca prvenstvo zaključili.
ske, Grčije, ZAR, ZDA in Japonske.
Ne smemo se čuditi če se evropskega prvenstva udeležujejo tudi iz-venevropske države, ker to pravilnik mednarodne veslaške zveze dovoljuje.
Tudi tokrat bo borba za prva mesta potekala v glavnem med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Od 1935. do 1938. leta so bili Nemci veslaška velesila v Evropi. Kasneje so padli zelo nizko in od 1953 dalje so sovjetski veslači prevladovali cela štiri leta. V Duisburgu 1957. leta in še bolj v Poznanju so se Nemci oddolžili in so osvojili kar 21 kolajn, medtem ko so Rusi spravili samo tri v žep.
Od tega trenutka dalje je nemška ekipa, sestavljena v glavnem iz za-hodnonemških veslačev (FISA namreč dovoljuje le nastop enotne reprezentance obeh Nemčiji), absolutno prevladovala na vseh poljih.
V Maconu je pobrala 4 zlate in 2 srebrni kolajni proti 2 zlatima in 1 srebrni Sovjetske zveze, na rimski olimpiadi pa 3 zlate in 1 srebrno, medtem ko je SZ osvojila po 1 zlato, srebrno in bronasto kolajno. V Rimu so Nemci zmagali celo v tekmovanju osmercev, ki je bilo od 1920. leta monopol ameriških veslačev.
V Pragi 1961. leta je edino Nemčija spravila vseh svojih 7 posadk v finale. Tokrat pa Nemci niso imeli sreče in so se morali zadovoljiti z drugim mestom za Sovjetsko zvezo. Pripomniti pa je treba, da je bila v nemških posadkah cela vrsta veslačev, ki so kazali sledove za-strupljenja s hrano.
Na prvem svetovnem prvenstvu lani v Luzernu so se Nemci pošteno maščevali: pobrali so 5 zlatih in 1 bronasto kolajno, Rusom pa so pustili zlato, 3 srebrne in 2 bronasti lovoriki. Tokrat je stopila na plan tudi Francija, ki si je osvojila 1 zlato, 2 srebrni in 1 bronasto kolajno.
miitiimiiiitiifiitimiiimiitiiiiiimiiiiiiiitiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiijiiiitiiiiiiiiiitiiti,iiitiium,m,min,uiiiuiiii,
DANES V LONDONU
Atletski dvoboj Anglija - Italija
Italijani odpotovali iz Milana
MILANO, 13. — Danes zjutraj je z letališča Lmate odpotovala ▼ London italijanska državna repreze ntanca, ki bo jutri nastopila v atletskem dvoboju z Anglijo. Italijani so se zbrali v nekem milanskem hotelu, kamor so prispeli iz Brescie in Schia, kjer so bili nekaj časa na skupnem treningu.
V hotelu jih je dočakal tudi mladi sprinter Preatoni, ki je sinoči prišel iz Thonona Les Bains, kjer je nastopil v juniorski reprezentanci proti Franciji in Poljski.
Za dvoboj vlada v Londonu precejšnje zanimanje, ker sta si enajsterici več ali manj enakovredni. V prejšnjih dvobojih so bili Italijani samo enkrat zmagoviti in sicer v srečanju, ki je bilo septembra leta 1933 v Milanu, ko so «azzurri» premagali Angleže 85:62. V ostalih dveh dvobojih je obakrat Anglija izšla zmagovita iz atletskih stez. Avgusta
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii
PREDOLIMPIJSKI A TLETSKI MITING V TOKIU
Med 46 povabljenimi 9 svetovnih rekorderjev
Nobenega Italijana na seznamu udeležencev
TOKIO, 13. — Devet svetovnih rekorderjev bo s skupino 46 atletov Iz 16 držav sodelovalo na predoli mpijskem atletskem mitingu, ki bo oktobra meseca v Tokiu. Japonska zveza Je namreč povabila na to elitno tekmovanje vse najboljše sile, vendar bo dokončni uradni seznam nastopajočih tujih atletov objavila šele po potrditvi udeležbe s
posebnim komunikejem. Tuji atleti _____________________
bodo nastopili tudi na Japonskem
državnem prvenstvu, ki bo v Tokiu od 11. do 16. oktobra. Vabila so prireditelji mitinga naslovili na atletske zveze posameznih držav in ne direktno atletom. Seznam povabljenih je naslednji:
MADŽARSKA — John Dyrzra (400 ovire)
— Gyula Szivotzky (kladivo) AVSTRIJA — Anthony Snezwell (višina)
OSTUINTAM
KOŠARKA
V Mcssini HI. mednarodni ženski turnir
MESSINA, 13. - Jutri zvečer se bo na dvorišču občinske palače, kjer so nalašč za to priliko uredili igrišče, začel III. mednarodni ženski košarkarski turnir, katerega se bodo udeležile poleg Italijank tudi reprezentance Jugoslavije, Bolgarije, češkoslovaške, Romunije in Madžarske.
Turnir bo potekal po naslednjem razporedu:
Jutri: CSSR-Madžarska, Bolgarija-Jugoslavija, Italija - Romunija RIM, 13. — Od četrtka 22. do ne-
15.	t. m.: Italija - Bolgarija, Jugo- delJe 25- m- bo v bazenu Drevo-
slavija - CSSR, Romunija - Ma- ; reda Mecenate v Milanu Italijansko džarska	j državno plavalno prvenstvo za mo-
16.	t. m.: Romunija • CSSR, Ma-1 ške in ženske, džarska - Bolgarija, Italija - Ju-1 Za nastop na prvenstvu se Je pri-
VCERAJ V GENOVI
Nov rekord Martinolijeve na 800 m prosto
GENOVA, 13. — Med plavalnim mitingom v bazenu Albara je Valentina Martiholl izboljšala italijanski državni rekord na 800 m prosto. Martinolijeva je progo preplavala v 10'44”6, kar je precej boljši čas od bivšega rekorda Veilede Ceschijeve (10’52’’6).
goslavija
17.	t. m.: CSSR-Itallja, Madžarska-Jugoslavija, Bolgarija - Romunija
18.	t. m :	Jugoslavija Romunija, '
Madžarska - Italija, CSSR - Bol-1 garija.
javilo 170 plavalcev In 97 plavalk iz. 31 klubov. V moški konkureoi bo prisotnih 31 klubov, v ženski pa 22.
BOKS
ATLETIKA
______I TOKIO, 13. — Tajlandec Pone
I Kingoetch bo branil svoj naslov STnrtcfTnTM n _ tg rini t™ i svetovne«a prvaka mušje kategori-jajoč? dvoboj ^ed Švedsko in Ma-, Je 1 poboju ki bo 18. septembra džarsko se je končal z zmago go- v Tokiu, z Japoncem Hiroyukiju stov 111:101.	I Ebiharl.
—	Jan Tomlinson (troskok)
BELGIJA — Gaston Roelants (3.000
zapreke)
—	Aurele Vandendriessche (maratonski tek)
ETIOPIJA — Abebe Bikila (maratonski tek)
FINSKA — Peniti Eskola (daljina)
—	Pauli Nevala (kopje)
FRANCIJA — Michel Jazy (1.500,
5.000 m)
—	Robert Bogey (5.000, 10.000)
Z. NEMČIJA — Peter Camper 100, 200)
—	Klaus Wlllimczik (110 ovire)
—	Hans-Joachim Walcle (deseteroboj)
—Kurt Schreiber (hoja na 20 km)
—	Jutta Heine (100, 200, 80 ovire, peteroboj )
VEL. BRITANIJA - Bruge Tullch (5.000, 10.000)
—	Brian Kìitay (maratonski tek)
—	Dorothy Hyman (100, 200, 80 ovire, daljina)
NOVA ZELANDIJA — Peter Sneli (800, 1.500)
—	Jeff Julian (maratonski tek)
—	Maise Chamberlain (800)
POLJSKA — Edward Czernik (višina)
—	Jožef Schmidt (troskok)
ROMUNIJA — Jolanda Balas (višina)
SVEDSKA — Bengt, Person (3.000 zapreke)
FORMOZA — C. K. Yang (palica, deseteroboj)
SZ — Leonid Ivanov (5.000, 10.000) — Valéry Brumel (višina)
— Igor Ter-Ovanesian (daljina)
— Aleksandr Zolotarjev (troskok) — Janis Lusis (kopje)
— Jurij Bakarlnov (kladivo)
— Vladimir Golovnic (hoja na 20 km)
— Viktor Bajkov (maratonski tek)
— Irlna Press (100, 200, 80 ovire, peteroboj )
— Tatjana Scelkanova (daljina)
— Elvira Ozolina (kopje)
ZDA — Henry Carr (100, 200)
— Jim Dupree (800, 1.500)
— Russ Rogers (110 ovire, 400 ovire)
—■ John Pennell (palica)
— Harold Connolly (kladivo)
— Buddy Edelen (maratonski tek)
— Olga Connolly (disk)
1931. leta so Angleži premagali Italijane v razmerju 82,5:63,5, junija 1960. leta pa 95 80.
DRŽAVNI REKORDI
ANGLEŠKI 100 Sandstroem 200 Radford 400 Metcalfe 800 D. Johnson 1500 Hewson 5000 Pirie
110 ovire Parker (1)
Birrell
400 ovire Farrell Surrety
višina Fairbrother palica Burton daljina Davies Troskok Alsop krogla Rowe disk Lindsay (2) kopje Me Sorley štafeta 4x100 reprezentanca
39”8 (1962)
10”3 (1956) 20”5 (I960) 45”7 (1961) 1’46”6 (1957) 3’41”1 (1958) 13’36”8 (1956) 14”2 (1961) 14”2 (1961) 51” (1980) 51” (1961) 2,06 (1961) 4,37 (1963) 7,72 (1962) 16,03 (1962) 19,56 (1961) 55,33 (1960) 79,25 (1962)
(1) Birrell 14” na 120 ovire (1961); (2) Holligsworth (Trinidad) 56,20, m (1963).
ITALIJANSKI
100 Berruti 200 Berruti 400 Lanzi 800 F. Bianchi 1500 Baraldi 5000 Conti 110 c ,-ire Cornacchia 400 ovire Morale višina Galli palica Rossetti daljina Maffel troskok Cavalli krogla Meoonl disk Consolini kopje Lievore
10”2 (1960) 20”5 (1960) 46”7 (1939) 1’48” (1963) 3’42”3 (1958) 14’01”6 (1960) 13”9 (1962) 49’’2 (I960) 2,08 (1963) 4,41 (1963) 7,73 (1963) 16,10 (1959) 18,82 (I960) 56,98 (1955) 86,74 (1961)
štafeta 4x100 reprezentanca
40” (I960)
ORODNA TELOVADBA
FIRENZE, 13. — Štiriindvajsetega tega meseca bo v Firencah zanimiv dvoboj v orodni telovadbi med ekipo italijanskih gasilcev, ki Jih trenira bivši olimpijec Carnoli in Japonsko. Ekipi bosta nastopili v naslednjih postavah:
Japonska — (Trener bivši olimpijec Fuhai Ichizo): Hayata Takuji, Kato Takescki, Kanzaki Kaautosci, Alba Yoshihiro, Matsumoto Mata-take.
Italijanski gasilci — (Trener bivši olimpijec Carnoli); Giovanni Carminucci, Pasquale Carminucci, Angelo Vioardi, Sergio Fiorìn, Pietro Franchi, Bruno Fanceichetti, Gianfranco Marzola.
KOLESARSTVO
AMSTERDAM, 13. — Svetovni prvak v zasledovalni vožnji profesionalcev Leandro Faggin je sinoči n» olimpijskem kolesarskem dirkališču v Amsterdamu doživel poraz-Italijana je premagal Nizozemec Post s časom 6’32”1, medtem ko J« Faggin prevozil isto progo v 6’32”3.
LOKEREN, 13. — Belgijec Rlk Van Looy se ni udeležil kriterluma v Lokerenu, na katerem pa Je nastopil novi svetovni prvak Benoni Beheyt. Kot je znano je prišlo med kolesarjema do spora, ker si Je Beheyt osvojil zmago, ki bi morala po dogovoru med belgijskimi tekmovalci pripasti Van Looyu.
Na kriteriumu Je zmagal Rlk Ven Steenbergen pred De Wolfom, W Je imel 25” zamude, Melckenbee-ckom (26”) in glavno skupino, v
kateri je bil tudi Beheyt.
-------JOŽE V ERO AN:--------
(jrfMAREZIG
«^MADRIDA
39.
3	Antifašistična literatura mora priti v hišo vsakega delovnega človeka, zato mora biti vsak član komiteja propagato! naprednega tiska in mora brati, širiti in razpečavati antifašistične liste, brošure in knjige, ne glede na to, v katerem jeziku so tiskane
4	Zajeziti delo fašističnih organizacji, preprečevati delov nun ljudem s prepričevanjem, da ne vstopajo v emigrantske fašistične krožke in ne zapadejo fašističnemu vplivu.
5. Mali in srednji kmetje naj vztrajajo na tem, da plačajo Izjemoma davke v naturali]ah.
Glede davkov v naturalijah je treba pripomniti tole:
V letih 1934 in 1935 je bila izredno dobra letina, tako da kmerie iz južne Francije sploh niso mogli prodati svojih pridelkov. Zato so komunistični poslanci zahtevali, naj da vlada možnost malim in srednjim kmetom, da plačajo davke v naturalijah. Tej želji vlada ni ugodila. Kljub temu pa so skoraj vsi kmetje v okraju Lot-el-Garonne plačali davek v naturalijah.
Kako se Je to zgodilo?
To nasvetu komunističnih poslancev in naših komitejev so
kmetje vztrajali pri svoji zahtevi, in ko so prišli davčni izterje-vavci na občino, so kmetje naložili na vozove žito, koruzo, krompir in druge pridelke ter se zbrali v dolgi vrsti pred občinsko hišo. Nekaj časa so se na občini upirali in niso marali sprejemati blaga, ko pa so se zbali, da izbruhnejo neljube demonstracije proti vladi, so se naposled vdali. Kmetje so oddali namesto denarja svoje pridelke in se pevaje vračali na svoje domove.
To Je naši stvari zelo koristilo. Kmetje so spoznali, da marsikaj lahko dosežejo, če so le složni.
Po konferenci sem se preselil iz okraja Lot-et Garonne v okraj Dordogne. To sem storil iz dveh razlogov. Policiji sem zabrisal sled za seboj, hkrati pa sem imel namen razširiti našo organizacijo tudi v tej pokrajini, to tembolj, ker sem slišal, da so tu fašistične organizacije zelo razširjene.
FAŠISTIČNE POSTOJANKE SE RUŠIJO
Naselil sem se v Eymetu, v malem mestecu. Tu je bilo mnogo Italijanskih emigrantov. Imeli so italijansko šolo, fašistično mladinsko društvo, fašistične emigrantske krožke in društvo italijanskih borcev.
Do mojega prihoda v to mestece niso imeli antifašisti nobene organizacije in niso bili naročeni na noben antifašistični list.
Vse, kar sem vedel o tem mestecu, je bilo, da so fašisti tu zelo močni in d» bom imel zelo težko delo. Edini, na katerega se lahko naslonim, da je gostilničar Alberti.
Alberti je bil sicer že francoski državljan, po rojstvu pa je bil Italijan iz Florence. Povedal mi je, da je moral zapustiti rodno mesto, ker so ga fašisti preganjali. Ves čas svojega bivanja v Eymetu sem bil pri njem na hrani. Z njegovo pomočjo sem kmalu spoznal razmere v mestu in prebivavce. Za vsakega prebivavca je vedel, kako je politično opredeljen. Kmalu sem
spoznal, da politične razmere v kraju še zdaleč niso tako obupne, kot se mi je zdelo prvi hip. Po nekaj dneh sem na-ročil 20 izvodov antifašističnega lista «Il grido del popolo» in jih brez posebnega truda razprodal.
Po treh mesecih sem postavil že pet komitejev Ljudske fronte, pridobil 20 stalnih naročnikov na list «Il grido del popolo» in poleg tega razprodal še tedensko po 50 izvodov vsake številke
Vodstva komitejev so bila v dobrih rokah. Prvi komite z osmimi člani je vodil tovariš Feltrlm, drugega z osmimi člani. Erbani, tretjega s šestimi člani Michellini, četrtega s petimi člani Basso in petega z desetimi člani Alberti.
V malem mestu sem kmalu postal znan in ljudje so me prijazno pozdravljali. Imel sem čedalje več prijateljev in somišljenikov in čutil sem, da zmaga nad fašisti v tem kraju ne bo tako težka.
Na drugi strani pa so tudi fašisti čutili, da se Jim vrste redčijo in se jim majejo tla pod nogami, zato so si hoteli spet utrditi svoj položaj in so se odločili za protinapad. V imenu italijanskih borcev iz prve svetovne vojne so sklicali posebno zborovanje. Da bi bilo to zborovanje kar se da svečano, so povabili tudi italijanskega prokonzula iz Ber-geraca.
«Zdaj bo treba udariti,» sem si mislil ln sem sklical vse predsednike in tajnike odborov Ljudske fronte na posvet. Predlagal sem, da se zborovanja udeležimo tudi mi in ga poskušamo razbiti.
Zborovanje je bilo prve dni aprila 1935. V okrašeni dvorani Je bilo kakih 50 ljudi, med temi morda polovica naših. Tudi med drugo polovico niso bili vsi fašisti.
Ko je prokonzul vstopil, je samo petorica vzdignila roke v fašistični pozdrav. Tajnik mestne fašistične organizacije je šel prokonzulu naproti in ga odpeljal k miži na oder. Nato je pozdravil zborovavce in vzkliknil: «Eia, eia!» Tedaj bi
morali vsi v dvorani zavpiti: «Alala!» Namesto tega pa se j« oglasilo le pet kilavih glasov.
Tajnik je, vidno vznemirjen, dal besedo prokonzulu.
V	dvorani je nastala tišina. Govornik se je odkašljal in začel:
«Dragi rojaki! Prinašam vam pozdrav našega velikeg* vodje. Prinašam vam pozdrav iz vaše rodne zemlje, iz vaše velike in lepe domovine. Italija ni več tista revna, obubožana zemlja kot nekoč. Nova Italija je bogata, življenjski standard se je neverjetno dvignil. V deželi vlada mir, blaginj» in zadovoljstvo...»
Naprej nisem mogel več poslušati, planil sem pokonci in mu segel v beseuo.
«Vse je laž!» sem rekel in nadaljeval. «To o standardu Je navadna laž! Se pred tremi meseci sem bil v Italiji in videl tisto blaginjo na lastne oči. Dobro se imajo bogataši in fašistični veljaki, ki so pri koritu, delovno ljudstvo, delavci in mali kmetje pa stradajo. Po mestih so trume brezposelnih. Delavcem so vzeli vse, požgali so Jim zadruge, uničili liste, strpali njih voditelje v zapore in konfinacijo. Vse ječe v Italiji so natrpane, otoki pa polni konfinirancev. To je slika današnje Italije...»
V	dvorani je nastal hrup. Vse Je planilo pokonci. Nekateri so me zmerjali in mi žugali, drugi so pritrjevali in ploskali. Napetost se je stopnjevala. Vse je kazalo, da izbruhne zdaj zdaj pretep. Mnogi so začeli zapuščati dvorano. Tudi Jaz sem šel proti izhodu, na vratih pa sem se obrnil in rekel:
«Komur pa so všeč pravljice o deveti deželi, naj 1» posluša!»
Tedaj so mnogi vstali in zapustili dvorano. Na pragu nas je bilo že 28, kmalu jih je prišlo ven 6e pet.
šli smo v restavracijo k Albertiju. Združili smo miz«< posedli in naročili pijačo.
(Nadaljevanje sledi)

UKEDN ls> I V O:	TRSI - UL MONTECCHI 0 U TELEFON 93 811» IN 94 838 - Poštni preda) 359 - PODRUŽNICA GORKA: Ulica S PelilCO Ul, Tel 33-82 - UPRAVA:	TRSI - UL SV FRANČIŠKA tt 20 - Tel. St 37-338 - NAROČNINA: meseCllM 860 IL - Vnaprej: Ceti*
letna 18(») lir. oolietna 3500 lir celoletna img Ur FLRJ. » tednu 20 din, -neseCno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, Četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT DZS, ljubljen* Stritarjeva ulica 3 - i, telet. 21-928, tekoči rac un pri Narodni Danki v Ljubljani 600 14 603-88 - OGi-ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega st Irca: trgovski 130, finančno-uprr i 200, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravL •*
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst