URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JUGOSLOVANSKE ARMADE IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto I.
Koper dne 10. oktobra 1947
Številka 3.
VSEBINA
AZI IN DRUGI PREDPISI VOJNE UPRAVE JUGOSLOVANSKE ARMADE:
Ukaz št. 1.
ODLOKI IN ODREDBE ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA
ODBORA:
20.	Odlok o ustanovitvi Trgovske in obrtne zbornice za področje Istrskega okrožja.
21.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odredbe Poverjeništva PNOO o uradnih računskih preglednikih za delniške družbe z dne 20. septembra 1946.
,22. Odlok o ustanovitvi imenika gospodarstvenih in knjigovodstvenih izvedencev.
23.	Odlok o ustanovitvi Zbornice odvetnikov in prokuratorjev za za Istrsko okrožje.
24.	Odlok o gospodarskih zadrugah.
25.	Odlok o spremembi odloka Poverjeništva PNOO o zaplembi imovine fašističnih društev in ustanov z dne 18. septembra 1946.
26.	Odlok o vrstah kazni.
27.	Odlok o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega LO, da izda predpise o zaščiti bivših političnih preganjancev.
28.	Odlok o pravicah v korist borcev in njihovih rodbin.
29.	Odlok o obveznem socialnem zavarovanju.
30.	Odlok o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega LO, da izda navodila o socialnem zavarovanju poljedelcev.
31.	Odredba o ustanovitvi Podpornega sklada za žrtve fašizma.
32.	Odredba o ukinitvi zasebne šole v Dajli.
Ukazi in drugi predpisi Vojne uprave Jugoslovanske armade
Ukaz št. 1.
1.	člen
Uradni list Istrskega okrožnega ljudskega odbora bo obe.iem Uradni list Vojne uprave Jugoslovanske armade.
2.	člen
Vsi ukazi in predpisi se bodo razen na običajen način objavljanja redno objavljali v gornjem Uradnem listu.
3.	člen
Ta ukaz stopi takoj v veljavo.
Koper 1. oktobra 1947.
; j,	'
Sef Vojne uprave Jugoslovanske armade podpolkovnik: Lenac Mirko
m
p
Odloki in odredbe
Istrskega okrožnega ljudskega odbora
3.	člen .	n
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za S’ovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o ustanovitvi Trgovske in obrtne zbornice za področje istrskega okrožja.
1.	člen
Ustanovi se Trgovska in obrtna zbornica za področje Istrskega okrožja za pospeševanje narodnega gospodarstva in interesov njenih članov.
2.	člen
Podrobna določi’a o organizaciji, delokrogu in pravicah Zbornice bo izdal Izvršfni odbor Istrskega okrožnega LO v roku dveh mesecev od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo.
3.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO imenuje začasno upravo Zbornice. V to upravo se imenujeta dva zastopnika trgovcev in en zastopnik obrtnikov.
4.	člen
Začasna uprava je dolžna pripraviti redne volitve za Trgovsko in obrtno zbornico najkasneje v štirih mesecih od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo.
5.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
21.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o spremembi in dopolnitvi odredbe Poverjeništva PNOO o uradnih računskih preglednikih za delniške družbe z dne
20.	septembra 1946.
1.	člen
1.	člen se spreminja in se glasi:
Pri okrožnem ljudskem sodišču v Kopru se ustanavlja imenik uradnih računskih preglednikov za delniške družbe.
2.	člen
7.	člen se spreminja in se glasi:
Računski pregledniki se smejo odpoklicati samo zaradi težkih prestopkov ali, če so izgubili predpogoje iz 8. člena že omenjene odredbe.
V primeru spora med računskimi pregledniki in delniško družbo odloča okrožno ljudsko sodišče v Kopru.
10.	člen se spreminja in se glasi:
Prošnjo za vpis v imenik računskih preglednikov z г potrebnimi prilogami je vlagati pri okrožnem ljudskem so v Kopru.
4.	člen	'
Računski pregledniki, vpisani v imenik pri okroz ljudskem sodišču v Postojni, če je sedež delniške družbi ozemlju Istrskega okrožnega LO, se na svojo prošnjo prene v imenik pri okrožnem ljudskem sodišču v Kopru.
5.	tf en
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
22.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za S’ovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o ustanovitvi imenika gospodarstvenih in knjigovodstvenih izvedencev.
1.	člen
Pri okrožnem ljudskem sodišču v Kopru se ustanovi imenik gospodarstvenih ip knjigovodstvenih izvedencev za področje Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	člen
Podrobna določila o delokrogu, kvalifikaciji, nagradi in nadzoru bo izdal Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
3.	člen
Pravico vpisa v imenik gospodarstvenih in knjigovodstvenih izvedencev pripada tudi vsem uradnim računskim preglednikom delniških družb v smislu odredbe PPNOO z dne 20. septembra 1946 (Uradni list 17-36).
4.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. 'septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
23.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za S’ovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o ustanovitvi Zbornice odvetnikov in prokuratorjev za Istrsko okrožje.
1.	člen
Za Istrsko okrožje se ustanovi Zbornica odvetnikov in prokuratorjev s sedežem v Kopru.
. 2. člen
Zbornica vodi ločeno sezname odvetnikov, prokuratorjev h: prokuratorskih pripravnikov.
3.	člen
Na področju Istrskega okrožja smejo opravljati posle pravne pomoči (odvetniška opravila) samo člani Zbornice odvetnikov in prokuratorjev, ki so vpisani v enem izmed seznamov navedenih v 2. členu.
4.	člen
Clan Zbornice postane tudi, kdor je bil ža član zbornic 'sindikatov) odvetnikov in prokura‘orjev, ki so obstaia’e ali ; obstajajo na področju Julijske Krajine in se ie moral izseliti ■di fašističnega nasilja, prav tako pa tudi tisti, ki se ie pod .tiskom fašističnega nasilja moral izseliti iz Julijske Krajine • je šele v inozemstvu dovršil študije in položil izpite ter si dobil pravico do vpisa v odvetniško zbornico v državi, v -eri íd je naselil.
5.	člen
Udeležencem narodno-osvobodilne borbe se skrajša pripravniška doba na polovico. Enaka pravica ie priznava onim, katerim je bila odvzeta zaradi njihovega antifašističnega zadržanja svoboda (z internacijo, zaporom itd) za dobo najmanj enega ’eta. Ce pa je trajal odvzem svobode (z internacijo, zaporom itd.) manj kot eno leto, se jim ta čas všteje v rok pripravništva.
Cas, ki ga diplomirani pravnik prebije pri javnem tožilstvu, sodišču ali sicer v pravni službi, se všteje v pripravniško dobo.
6.	člen
Zbornici predseduje začasno tričlanski odbor; člane tega odbora imenuje iz vrst oseb, vpisanih v imenike iz 2. člena, referent za pravosodje pri Izvršilnem odboru Istrskega okrožnega LO sporazumno s predsednikom višjega sodišča.
7.	člen
V roku treh mesecev od dneva, ko stopi v veljavo ta odlok, se morajo izvesti volitve predstavništva Zbornice.
8.	člen
Za poslovanje Zbornice odvetnikov in prokuratorjev, za vpis v sezname Zbornice kakor tudi glede pravic in pristojnosti zborničnih organov veljajo dosedanja določila, kolikor niso v nasprotju s pridobitvami narodno-osvobilne borbe in kolikor ne bodo razveljavljena ali nadomeščena z odredbami, ki jih bo v zvezi s tem odlokom izdal Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO.
9.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
♦
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik; Kralj Franc
24.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za S’ovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o gospodarskih zadrugah.
I.	poglavje.
Splošne določbe.
1.	člen
Gospodarske zadruge so prostovoljne združbe nedoločnega števila enakopravnih članov s spremenljivim številom enakih poslovnih deležev, ki imajo namen pospeševati gospodarstvo s skupnim opravljanjem poslov po načelu vzajemne pomoči.
Gospodarske zadruge se smejo baviti z vsakim neprepn-vedanim poslovanjem, ki more povečati dohodke ali zmanjšati stroške njenih zadružnikov in tudi s komisijskimi posli.
2.	člen
Zadruge so lahko z omejenim ali z neomejenim jamstvom.
V mejah svojega jamstva jamčiio zadružniki solidarno.
3.	člen
Zadruge smejo deliti članom čisti dobiček sorazmerno z njihovim sodelovanjem in deleži.
II.	poglavje.
Vrste zadrug.
4.	člen
Glavne vrste zadrug so: nabavljalne in prodajne, potrošniške, proizvajalne, predelovalne, kreditne, stanovanjske in zdravstvene.
Nabavljalne in prodajne zadruge se bavijo s preskrbo svojih članov s potrošnimi predmeti in s proizvajalnimi sredstvi ter z zbiranjem pride kov in izdelkov svojih članov zaradi skupne prodaje. Te zadruge se lahko poleg tega bavijo tudi s pridelovanjem, predelovanjem, varčevanjem in kreditom.
Potrošniške zadruge se bavijo s preskrbo svojih članov s potrošnimi predmeti.
Proizvajalne in predelovalne zadruge se bavijo s skupnim pridelovanjem, predelovaniem in prodajo pride'kov a’i izdelkov svojih članov; lahko pa se bavijo tudi z zbiranjem prihrankov in kreditom. Posebna oblika teh zadrug so kmetijsko obdelovalne zadruge, ki se bavijo s skupnim kmetijskim gospodarstvom.
Kreditne zadruge se bavijo z zbiranjem malih prihrankov in s preskrbo denarnih sredstev zaradi dajanja kredita svojim članom.
Stanovanjske zadruge imajo naloga, da z graditvijo novih in z obnovo starih zgradb zagotovijo stanovanja svojim članom.
Zdravstvene zadruge pa imajo nalogo, da z ureditvijo zdravstvene službe skrbijo za zdravje svojih članov in njihovih družin.
III.	poglavje. Ureditev zadrug.
A.	USTANOVITEV.
5.	c’en
Za ustanovitev zadruge ni potrebna nobena predhodna dovolitev.
6. člen
Ustanovni občni zbor, ki ga skličejo ustanovitelji, sprejme pravila in izvoli organe zadruge na način, ki je določen v pravilih.
Zadruga obstoji pravno, ko se vpiše v zadružni register svojega območja, in lahko začne takoj s poslovanjem.
7. člen
Pravila zadruge morajo biti napravljena’ pismeno in morajo obsegati:
L firmo zadruge, iz katere se more razvideti predmet poslovanja zadruge in v kateri mora biti beseda »zadruga« ter, primerno vrsti jamstva, dostavek «z neomejenim jamstvom« (skrajšano z n. j.) ali »z omejenim jamstvom« (skrajšano z o. j.) V firmi zadruge ne sme biti ime fizične ali naziv pravne osebe ali druga firma, simbolična označba pa je dopustna. Vsaka nova firma zadruge se mora razlikovati od firme vseh zadrug z istim' sedežem.
2.	sedež zadruge;
3.	predmet poslovanja:
4.	določbe za pridobitev in prestanek članstva v zadrugi;
5.	višino deležev, ki jih morajo člani vplačati, kdaj in kako je treba deleže vplačati, in pogoje za povračilo po prestanku članstva;
6.	določbe o vrsti jamstva, pri zadrugi z omejenim jamstvom pa tudi višino jamstva;
7.	čas trajanja zadruge;
8.	način, kako se objavljajo skupščinski sklepi in priobčitve zadruge;
9.	določbe o porabi poslovnega prebitka in do’očbe o do-po'nitvi poslovne izgube, kolikor nima zadruga za to zadostnih sredstev;
10.	določbe o ustanavljanju in porabi rezervnega in drugih skladov;
11.	določbe o zastopanju zadruge in podpisovanju zadružne firme;
12.	doljčbe o sestavi, voh'vi in poshrvanju upravnega in nadzornega odbora, o številu njunih članov, trajanju njihove dolžnosti m o dajanju razrešnice-
13.	do očbe, v katerih primerih se skliče občni zbor, čas, kraj in način sklicevanja shoda, koliko č’anov mora biti prisotnih in kohkšna večina je po*rebna za veljavnost sklepov.
V	pravilih se sme do'očiti, da sme spore, ki nastanejo v zadružnem razmerju med zadružniki samimi, med zadružniki in člani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi med zadružniki ter upravnim in nadzornim odborom, reševati razsodišče. To razsodišče rešuje spor samo ob pismeni privolitvi obeh strank.
B.	ČLANSTVO.
8.	člen
V	zadrugo lahko vstopijo kot člani fizične osebe, ki so polnoletne in opravilno sposobne, ter pravne osebe. Pri kmetij sko-obdelova’mh zadrugah se štejejo kot zadružniki vsi polnoletni člani individua'nega gospodarstva, ki je vstopilo v zadrugo.
9.	člen
O sprejemu in izključitvi članov zadruge odloča upravni1 odbor. Zoper njegovo odločbo je možna pritožba na občni zbor zadružnikov. Mesec dni pred občnim zborom ne sme upravni odbor izključiti in tudi ne sprejeti nobenega zadružnika.
10.	člen
Ob vstopu v zadrugo vpišejo člani najmanj po en delež. Dokler traja članstvo, se deleži ne smejo vrniti.
11.	člen
Članstvo v zadrugi preneha z izstopom, izključitvijo ali s smrtjo.
Izstop in izključitev iz članstva urejujejo pravila. Izključeni član ima pravico pritožbe na občni zbor.
Ce zadružnik umre, lahko stopijo dediči na njegovo mesto, če jih upravni odbor sprejme.
12.	člen
S prenehanjem članstva prenehajo vse članske pravice v zadrugi.
Članski deleži se povrnejo zadružnikom, katerih članstvo je preneha'o, šele takrat, ko po predpisih preneha jamstvo za obveze zadruge.
13.	Člen
Od dne odločbe o likvidaciji ali o uvedbi stečaja zadružniki ne morejo več izstopiti iz zadruge in tudi ne morejo biti iz nje izključeni.
14.	člen
Pravila zadruge predpišejo natančnejše določbe o sprejemu, izstopu in izključitvi članov iz zadruge, o pravicah članov nasproti zadrugi, katerih članstvo je prenehalo, ter o posledicah prenehanja članstva.
15.	člen
Kdor želi vstopiti v zadrugo, mora podpisati pristopno iz javo.
Pristopna izjava mora biti datirana in brezpogojna. Poleg rodbinskega in rojstnega imena je treba v njej navesti poklic, prebivališče kakor tudi število vpisanih deležev. Razen tega mora prosilec potrditi, da so mu znana pravila, zlasti pa določbe o yrsti in obsegu jamstva.
Pristopne izjave, podane pred vpisom zadruge v zadružni register, niso več obvezne, če se ne opravi ustanovni občni zbor v treh mesecih po dnevu izjave.
O pristopnih izjavah sklepa upravni obor. Za dan vstopa v zadrugo velja dan sklepa upravnega odbora o sprejemu v članstvo, o čemer mora zadruga obvestiti sprejetega člana pismeno in z objavo v poslovalnici zadruge.
Pristopne izjave, o katerih upravni odbor v treh mesecih ničesar ne sklene, izgube veljavo.
16.	člen
Kdor vstopi v zadrugo, ki je vpisana v zadružni register, jamči tudi za tiste obveznosti zadruge, ki so nastale pred njegovim vstopom v zadrugo. Nasprotni dogovor ne velja.
17.	člen
S pravili se sme določiti, koliko deležev sme posamezen zadružnik vpisati.
Pri vpisu nadalinjih poslovnih deležev mora podati novo pismeno izjavo z navedbo datuma in števila deiežev.
18.	člen
Ce občni zbor odloči, da se poslovna izguba poravna v celoti ali deloma iz poslovnih deležev, se to obračuna sorazmerno s številom vpisanih deležev. Ce pade celotni znesek vpisanih deležev zaradi poslovne izgube pod poovico, mora občni zbor, ki sklepa o sklepnem računu za tisto leto, sprejeti tudi sklep o dopo’nitvi deležev, če je to po pravilih do'očenc, v kolikor ne sklene, da zadruga prestane ali da se predlaga poravnava izven stečaja ali uvedba stečaja.
19.	člen
Zadružnik, ki je vpisal in vplačal več deležev kot jih je bil dolžan po pravilih vpisati, sme takšne deleže odpovedati v roku, določenem v pravi ih, ali jih prenesti na drugega zadružnika ali na osebo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev članstva v zadrugi, če upravni odbor na to pristane.
S pravnim poslom med živimi se more prenesti en poslovni delež samo na eno osebo.
C.	ORGANI ZADRUGE.
20.	člen
Organi zadruge so občni zbor, upravni odbor in nadzorni odbor.
Občni zbor je najvišji organ zadruge. Na njem izvajajo zadružniki pravico odločanja o poslih zadruge. Občni zbor voli in odstavlja ostale organe zadruge in sklepajo o vseh poslih zadruge obvezno za njene organe in vse zadružnike.
Občnega zbora se udeležujejo zadružniki osebno, pravne osebe pa po svojih pooblaščencih. S pravili zadrug z velikim številom zadružnikov se lahko predpiše, da sestavljajo občni zbor odposlanci zadružnikov
21.	člen
Stvari, o katerih mora odločati občni zbor so sledeče;
1.	izvolitev in menjava članov upravnega in nadzornega odbora in likvidatorjev;
2.	'sklepanje o letnih sklepnih računih, o porabi poslovnega prebitka kakor tudi o dopolnitvi poslovne zgube in podeljevanju razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora;
3.	sklepanje o revizijskih poročilih;
4.	določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, določitev skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme kreditna zadruga sprejeti, kakor tudi določitev naivišjega zne" ska posojila ali kredita, ki ga sme kreditna zadruga dati posameznim zadružnikom;
5.	sklepanje o načinu, kako naj se opravlja skupna prodaja zadružniških proizvodov in predelanega blaga;
6.	sprememba ali dopolnitev pravil:
7.	načelno sklepanje o ustanavljanju zadružnih podjetij:
8.	sklepanje o prestanku zadruge ali spoiitvi z drugo zadrugo;
9.	sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov zoper poslovanje članov upravnega in nadzornega odbora in likvidatorjev.
Pravila smejo določiti tudi drug- predmete, o katerih mora sklepati občni zbor.
Za spremembo ali dopolnitev pravil je potrebna predhodna soglasnost Zadružne poslovne zveze, v kateri je zadruga včlanjena.
22.	člen
Ce ne predpisujejo pravila krajšega roka, se mora v šestih mesecih po končanem poslovnem letu vršiti redni letni občni
zbor, ki odloča o letnem računu, o uporabi poslovnega prebitka, o dopolnitvi poslovne izgube, o razrešnici članov upravnega in nadzornega odbora in o izvolitvi čianov teh odborov. Sme pa u iločati tudi o drugih stvareh
Ce upravni odbor ne skiiče rednega letnega občnega zbora o pravem času, ga je dolžan sklicati in opraviti nadzorni odbor v nadaljnjem mesecu dni. Ce niti nadzorni odbor tega ne stori o pravem času, je dolžna sklicati in opraviti občni zbor Zadružna poslovna zveza, v katero je zadruga včlanjena, v nadaljnjem mesecu dni.
Izredni občni zbor se skliče, če nastopi primer, predviden' v tem odioku ali v pravilih zadruge, ali če to zahtevajo važne koristi zadruge. Tudi ta občni zbor skliče upravni odbor, nadzorni odbor ali Zadružna poslovna zveza, v kateri je zadruga včlanjena.
Sklicanje izrednega občnega zbora sme vsak čas zahtevati najmanj ena desetina zadružnikov. Zahtevo morajo podati pismeno z navedbo razlogov in dnevnega reda upravnemu odboru, ki je dolžan sklicati izredni občni zbor v 15 dneh. Ce upravni odbor tega ne stori, smejo zadružniki zahtevati od nadzornega odbora, da skliče izredni občni zbor. Ce niti ta tega ne stori v 15 dneh, smejo zadružniki zahtevati, da sikliče občni zbor Zadružna poslovna zveza, v kateri je zadruga včlanjena.
Stroške takega sklicanja trpi zadruga. Občni zbor pa lahko sklene, da povrnejo te stroške tisti člani upravnega ali nadzornega odbora, ki so opustili sklicanje.
O predlogih in pritožbah zadružnikov sklepa občni zbor, če so bili izročeni sklicatelju pismeno najmanj 8 dni preje; sklicatelj pa jih je dolžan objaviti še isti dan na vidnem mestu v poslovalnici zadruge.
23.	člen
Občni zbor mora biti na sedežu zadruge; vendar pa smeio pravila določati, da se lahko vrši v kakem drugem kraju.
Vabilo na občni zbor se mora objaviti na način, ki je po pravilih predpisan za objavljanje sklepov in zadružnih priob-čitev ter mora obsegati kraj, prostor, dan in uro, ob kateri se vrši, kakor tudi dnevni red. Ce je na dnevnem redu sprememba pravil, je treba navesti tudi določbe, ki naj se spremenijo ali dopolnijo. Ce se pa tiče sprememba glasovalne pravice, jamstva ali poslovnega deleža, se mora navesti tudi nameravana sprememba ali dopolnitev. Poleg tega mora biti popolno besedilo vseh predlaganih sprememb ali dopolnitev izloženo vsaj 3 dni pred občnim zborom na vpogled zadružnikom v pos’ovaìnici zadruge ali na kakem drugem primernem kraju, ki mora biti označen v vabilu. Tudi samo vabi'o mora’ biti izloženo na vpogled zadružnikom v zadružni pos ovalnici. Med dnem, ko se vabilo objavi, in dnem občnega zbora mora preteči najmanj 8 dni.
24.	člen
Sklepi občnega zbora, ki spreminjajo pravila zadruge gle^e njenega trajanja, povišanja poslovnih deležev ali zvišanja jamstva, nimajo pravne moči za tiste zadružnike, ki na občnem zboru izjavijo na zapisnik, ali, če niso bili na občnem zboru, v 15 dneh pismeno sporočijo zadrugi, da se z njimi ne strinjajo. Takšna izjava ali sporočilo velja obenem kot izjava za izstop iz zadruge.
25.	člen
Občni zbor more veljavno sklepati samo o predmetih, ki so na dnevnem redu.
Izven dnevnega reda se sme sklepati samo o vodstvu občnega zbora, o sklicanju novega občnega zbora kakor tudi o pritožbah izključenih članov in o izvolitvi likvidatorjev v primeru stečaja, če občni zbor sklene, da ne ostanejo dotedanji člani upravnega in nadzornega odbora še nadalje na svojih mestih.
26.	člen
Občni zbor more veljavno odločati, če je na njem navzoča vsaj polovica zadružnikov.
Vsak zadružnik ima pravico samo do enega glasu.
Za sklep je potrebno, da glasuje za predlog več kot polovica navzočih zadružnikov.
Za sklep, s katerim se spreminjajo pravila zadruge, menjajo člani upravnega in nadzornega odbora, kakor tudi za sklep o prestanku ali spojitvi zadruge z drugo mora gïasovati več kot dve tretjini navzočih zadružnikov.
Ce ne pride na občni zbor zadostno število zadružnikov, se lahko vrši eno uro pozneje z istim dnevnim redom in na istem mestu nov občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih zadružnikov, če se to izrecno navede v vabilu na prvi občni zbor. Vendar pa ne more biti za sk epanje o primerih iz prejšnjega odstavka tega člena rok za sklicanje novega občnega zbora z istim dnevnim redom krajši od 15 dni.
27.	člen
Pri sklepih, s katerimi bi se zadružnik oprostil kakih obveznosti do zadruge, dobil od zadruge kako ugodnost, ali, ki se tičejo sklenitve pravnega posla, uvedbe ali zaključka pravde, med zadrugo in zadružnikom, ne sme ta zadružnik glasovati ne v svojem imenu, ne kot zastopnik.
Ciani upravnega in nadzornega odbora in likvidatorji ne morejo glasovati o svoji razrešnici.
28.	člen
Ce v pravilih ni predpisano drugače, predseduje občnemu zboru in vodi njegovo delo predsednik upravnega odbora; če pa je sklical občni zbor nadzorni odbor, pa njegov predsednik. Ce je sklicala občni zbor Zadružna poslovna zveza, odredi ona predsednika iz vrst zadružnikov.
Ce način glasovanja ni določen v pravilih in ga ne določi občni zbor, ga določi predsednik.
Predno prične občni zbor svoje delo, je upravni odbor dolžan napraviti spisek navzočih zadružnikov in navesti število glasov, ki jim gredo osebno ali kot zastopnikom oziroma delegatom.
29.	člen
O delu občnega zbora piše zapisnik zapisnikar, ki ga izvoli občni zbor. V zapisniku je navesti dan in kraj občnega zbora, skupno število navzočih zadružnikov oziroma zastopnikov ali delegatov in skupno število njihovih glasov, nadalje vse sprejete sklepe z navedbo števila glasov, ki so bili oddani za ali proti kakor tudi morebitne ugovore zadružnikov glede pravilnosti sklicanja in dela občnega zbora ali vsebine sklepov. Ce se občni 2bor zaradi nezadostnega števila navzočih zadružnikov ne more opraviti, je treba v zapisniku ugotoviti'tudi to okolnost.
Zapisniku je treba priložiti po en primerek vabila na občni zbor, pooblastila zastopnikov oziroma delegatov in spisek navzočih (28. člen, 3. odst.).
Zapisnik in omenjeni spisek podpišejo predsednik, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika, ki jih izbere občni zbor-
Zapisnik in priloge mora upravni odbor hraniti in jih dati zadružnikom na vpogled v času od petega pa do petnajstega dne po končanem občnem zbcru v poslovalnici zadruge ob rednem poslovnem času.
V	30 dneh po opravljenem občnem zboru je upravni odbor dolžan poslati Zadružni poslovni zvezi prepis zapisnika in prilog ter.opraviti vse potrebne formalnosti za registracijo obveznih vpisov.
3Q. člen
Sk'epi občnega zbora, ki nasprotujejo temu odloku ali zadružnim pravilom, ne veljajo.
31,	člen
Upravni odbor je izvršilni organ zadruge. Predstavlja in zastopa zadrugo ter vodi njeno poslovanje. Vendar pa je od zastopanca izključen tisti član upravnega odbora, ki je v poslu sam prizadet. Ce zaradi takšne izključitve posameznih članov upravnega odbora ne ostane v odboru za sklepanje zadostno število članov upravnega odbora, zastopa zadrugo nadzorni odbor, ako pravila ne določajo drugače.
Ce ni drugače določeno v pravilih, sta za podpisovanje firme in izjavo volje zadruge potrebna dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi uslužbenec zadruge, ki ga s privolitvijo občnega zbora za to pooblasti upravni odbor.
O stvareh, ki spadajo v njegovo pristojnost, odloča upravni odbor na sejah, na katerih mora biti navzoča) vsaj polovica njegovih članov. Seje sklicuje in iim predseduje predsednik ali njegov namestnik. Sklepa se z večino glasov navzočih članov, Ob enakosti glasov velja, da je ostal predmet nerešen.
V	pravilih se sme določiti, da določeno število članov upravnega odbora lahko zahteva, da se skliče seja.
O sejah upravnega odbora se piše zapisnik, katerega morajo podpisati vsi navzoči člani'; če kdo svoj podpis odreče, se to zapiše v zapisnik obenem z razlogom, če ga je navedel.
Ciani, ki so g1 asova!i proti sklepu, smejo zahtevati, da se to zapiše v zapisnik obenem z razlogi, katere navedejo.
32.	člen
Nadzorni odbor je nadzorni organ zadruge, ki nadzira vse delo upravnega odbora id uslužbencev.
Ista oseba ne sme biti hkratu član upravnega in nadzornega odbora. Prav tako ne morejo biti člani upravnega in nadzornega odbora uslužbenci zadruge. Samo eden od vodilnih uslužbencev sme biti tudi član upravnega odbora, če to dovoljujejo pravila.
33.	člen
Nadzorni odbor skrbi za to, da se pravočasno sestavijo letni sklepni računi kaKor tudi, da se pravočasno predlože skupščini, če tega ne stori upravni odbor. Zato je upravičen, da se ob vsakem času pouči o stanju in poteku zadružnih poslov, da pregleda knjige, spise, listine, vrednostne papirje, blagajno, naprave, blago in ostalo imovino zadruge in da zahteva od članov upravnega odbora in uslužbencev vsa potrebna pojasnila.
34.	člen
Nadzorni odbor je dolžan preizkusiti letne sklepne račune, predložiti o porabi pos'ovnega prebitka ali o dopolnitvi poslovne izgube in o terni predložiti občnemu zboru pismeno poročilo najdalie v mesecu dni, odkar jih je prejel od upravnega odbora. Brez tega poročila ne sme občni zbor teh računov odobriti niti dati upravnemu odboru razrešnice.
Na občnem zboru nastopa nadzorni odbor kot celota. Vendar sme vsak član v poročilu predložiti svoje oddvojeno mišljenje, če bi mogla od predloga nadzornega odbora nastati zanj odgovornost za škodo ali kazenska odgovornost.
35.	člen
Nadzorni odbor je dolžan takoj sklicati skupščino, če to zahtevajo koristi zadruge zlasti pa, če opazi znatnejše pogreške v vodstvu poslov ali v zastopanju zadruge ali kršitve odlokov, pravil ali sklepov občnega zbora.
Nadzorni odbor sme zaradi kršitve odlokov ali pravil ali Zî.radi drugih hudih prekršitev dolžnosti, ki utegnejo ogražati imovino ali pravice zadruge, odstaviti posamezne č ane upravnega odbora ali ves upravni odbor,
O odstavitvi članov upravnega odbora mora nadzorni odbor takoj obvestiti Zadružnj poslovno zvezo, sklicati občni zbor najkasneje v 15 dneh in mu predložiti vse zapažene nepravilnosti, storjene od oseb, ki so bile odstavljene. V kolikor občni zbor potroi njih odstavitev, izvoli na njih mesta druge člane.
38.	člen
Služba članov upravnega in nadzornega odbora je častna. Vendar pa smejo v zadrug/i stalno zaposleni člani prejemati mesečno nagrado.
37.	člen
Natančnejše določbe o tem,, koliko članov in namestnikov smeta imeti upravni in nadzorni odbor, kdo sme biti član teh odborov, o načinu njihove izvolitve in odstranitve, o trajanju funkcije, pristojnosti, poslovanju in odgovornosti članov upravnega in nadzornega odbora predpišejo pravila zadruge.
^C. KNJIGE, LETNI RAČUNI IN SKLADI
38.	člen
Poleg spiska zadružnikov mora. voditi zadruga vse knjige, ki ustrezajo naravi njenega de a, tako da se iz njih vsak čas vidi vse njeno poslovanje in stanje.
Upravni odbor mora v treh mesecih po končanem poslovnem! letu sestaviti sklepni letni račun in ga predložiti nadzornemu odboru v pregled.
Letni sklepni računi morajo obsegati bilanco, t. j. spisek aktiv in pasiv, račun dohodkov in izdatkov, kakor tudi številčno stanje zadružnikov s stanjem vpisanih in vp ačanih deležev.
Nadzorni odbor mora v nadaljnjem mesecu dni preizkusiti točnost in pravi nost sklepnih računov, jih podpisati in vrniti upravnemu odboru, če so pravilni.
Ce najde nadzorni odbor nepravilnosti, zahteva od upravnega odbora, naj jih popravi. Ce bi pa le-ta tega ne storil, obvesti nadzorni odbor o tem občni zbor.
Ko je nadzorni odbor letne sklepne račune preizkusil, se morajoi predpisno objaviti, vrh tega pa se morajo razgrniti na vpogled zadružnikom in tistim zadružnikom, katerih iamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge najmanj 7 dni pred občnim zborom.
Upravni in nadzorni odbor morata obenem s sklepnimi računi predložiti občnemu zboru tudi svoje pismeno poročilo o poslovanju in računih za minulo leto in predlagati, kako naj se razdeli poslovni prebitek ali krije izguba; nadzorni odbor pa mora podati tudi še predlog o podelitvi razrešnice.
En primerek sklepnih računov s poročilom upravnega ir» nadzornega odbora mora upravni odbor obenem z vabilom na občni zbor poslati Zadružni poslovni zvezi najmanj 7 dni pred občnim zborom.
Vsak zadružnik in bivši zadružnik, čigar jamstvo še ni prestalo, sme zahtevati, naj mu izda upravni odbor na njegove stroške prepis letnih sklepnih računov in poročil upravnega in nadzornega odbora.
Občni zbor sprejme posebne sklepe o potrditvi letnega računa, uporabi dobička odnosno o kritju izgube kakor tudi o razrešnici članov upravnega in nadzornega odbora.
39.	člen
V	kolikor pravila ne določajo drugače, se krije poslovno leto s koledarskim letom.
40.	člen
Vsaka zadruga mora imeti rezervni sklad za izravnavo izgub. V ta sklad se mora vložiti vsaj petina vsakoletnega poslovnega prebitka, če pravila ne določajo večjega dela.
Poleg tega sklada ima zadruga lahko tudi druge sklade, ki se ustanavljajo s pravili ali s sklepom občnega zbora.
Pravila predpišejo način ustanavljanja teh skladov ter del dohička, ki se vanje vlaga, način njihove uporabe in ravnanje z njimi za primer, da ta zadruga preneha.
Ce zadruga preneha, se rezervni sklad ne sme razdeliti med. zadružnike. Poslovni prebitek se sme deliti zadružnikom šele potem, ko so iz njega izločeni doprinosi za sklade iz 1. in 2. odstavka tega člena.
IV- poglavje.
Prenehanje zadruge.
41.	člen
Zadruga preneha:
1.	kadar preteče rok nienega obstoja, če ni bil na občnem zboru pravočasno podaljšan;
2.	če občni zbor tako sklene;
3.	če se spoji z drugo zadrugo;
4.	če se nad njeno imovino uvede stečaj;
5.	če to pristojna oblast pravnomočno odloči.
Ce zadruga preneha iz razlogov, navedenih pod točko L, 2. in 5. prvega odstavka tega č.ena, se izvede njena likvidacija.
V.	poglavje.
Zadružna poslovna zveza.
42.	člen
Zadruge lahko ustanovijo svojo Zadružno pÆlovno zvezo, ki je obenem ni ih revizijski organ.
V	pogledu postopka za ustanovitev in poslovanje te Zveze je uporabiti analogno določila tega odloka, ki veljajo za zadruge.
43.	člen
Delo, premoženje in vse knjige ter listine včlanjenih zadrug so podvržene reviziji, ki jo opravlja Zadružna poslovna zveza po svojih strokovnih revizorjih.
Revizorji morajo opravljati svoio službo vestno, po zakonskih predpisih in pravilih za opravljanje revizije.
Ciani upravnega in nadzornega odbora ter uslužbenci zadruge morajo dati revizorjem popolna in natančna pojasnila o vsem, kar je potrebno, da se revizija pravilno in hitro opravi.
44.	člen
Strokovno kvalifikacijo, pravice in dolžnosti revizorjev, način opravljanja revizije, postopek z revizijskim poročilom kakor tudi stroške revizije uredijo pravi’a Zadružne poslovne zveze.
2.	člen
Kdor ima v hrambi, zastavi, varstvu ali posesti iz katerega koli drugega naslova imovino, ki spada pod zaplembo po 1. členu, jo je dolžan prijaviti pismeno ali ustno na zapisnik Izvršilnemu odboru okrajnega LO, v čigar območju je ta imovina.
3.	člen
VI.	poglavje. Končne določbe.
Prijavo po 2. členu je dolžan podati vsakdo, ki ve za tako imovino.
4.	člen
45.	člen
Zadrugie in njihova Zveza so oproščene vseh pristojbin za ustanovitev, registracijo, potrditev knjig in overitev podpisov članov upravnega odbora in pooblaščencev.
VII.	poglavje.
Prehodne določbe.
Postopanje o zaplembi imovine po 1. členu se uvede na predlog javnega tožilca ali na prijavo po 2. ali 3. členu ali pa po službeni dolžnosti.
5.	člen
Zap’embo izreka komisija, ki sestoji iz referentov gospodarskega, notranjega in finančnega odseka okrajnega izvršilnega odbora.	,
6.	člen
46.	člen
Ko stopi v veljavo ta odlok, prenehajo veljati vsi njemu nasprotni predpisi.
47.	člen
Obstoječe zadruge in njihova Zveza morajo prilagoditi svoja pravila in svoje delo temu odloku v roku šestih mesecev potem, ko stopi ta odlok v veljavo.
Za spremembo pravil v tem primeru zadostuje navadna večina glasov navzočih zadružnikov ne glede na veljavne pred. pise.
48.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Krali Franc
Po prejemu prijave izvede komisija potrebne poizvedbe.
Zaplembeno postopanje je treba izvesti hitro.
Komisija mora izdati rešitev v roku petih dni po zaključenem postopanju.
7.	člen
Komisija dostavi rešitev o zaplembi prizadetemu ali njegovemu pooblaščencu, Podpornemu skladu za žrtve fašizma pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru in javnemu tožilcu.
V primeru odsotnosti osebe, kateri se zapleni imovina in ki nima pooblaščenega zastopnika na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora, se vroči rešitev na ta način, da se izobesi na uradni oglasni deski Izvršilnega odbora okrajnega LO in da se nabije na vrata zadnjega stanovanja ali poslovnih prostorov prizadetega.
Na vratih stanovanja ali poslovnih prostorov izobešeno rešitev podpišejo vročevalec in dve priči. Vročevalec mora komisiji za zaplembo podati pismeno poročilo.
25.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o spremembi odloka Poverjeništva PNOO o zaplembi imovine fašističnih društev in ustanov z dne 18. septembra 1946.
Spreminja se odlok Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje z dne 18. septembra 1946 (Uradni list štev. 17-133) o zaplembi imovine fašističnih društev in ustanov, ki se v prečiščeni obliki glasi:
1.	člen
Zapleni se vsa imovina, premična in nepremična, vsa gotovina, vloge, delnice, drugi vrednostni papirji ter katera koli imovina, ki se nahaja kjer koli, fašistov in okupatorjevih pomagačev, fašističnih društev in ustanov.
Pod zaplembo spada tudi vsa imovina, k' je bila z odredbo Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje z dne 20. maja 1946 stavljena pod sekvester, v kolikor ne nasprotuje določilom iz prvega odstavka tega člena.
Od določila 1. odstavka tega člena je izvzeta vsa imovina »Opera Nazionale Dopolavoro«, ki preide v last Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev. Vsi prenosi pravkar navedene imovine izvršeni od osvoboditve do vstopa v veljavo tega določila se razveljavijo.
8.	člen
Zoper rešitev komisije pri Izvršilnem odboru okrajnega LO je dopustna pritožba na komisijo pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru. To komisijo imenuje Istrski okrožni ljudski odbor. Pritožbo je vložiti v roku .petih dni po vročitvi rešitve ali po objavi, ki po 7. členu nadomešča vročitev. Komisija pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru mora v petih dneh po preiemu pritožbe izdati rešitev, ki je dokončna.
9.	člen
Zaplenjena imovina preide takoj po pravomoćnosti rešitve v last Podpornega sklada za žrtve fašizma pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru, ki prevzeto imovino upravlja v smislu svojega pravilnika.
Vsako razpolaganje s to imovino po dosedanjem lastniku ali tretjih osebah je od uvedbe postopanja o zaplembi dalje nično. Ce je bila imovina odsvojena ali obremenjena pred uvedbo za-plembenega postopanja, preide pod sekvester do ugotovitve, ali se ni razpolagalo z imovino z namenom oškodovanja ljudske imovine.
10.	člen
Zaplembeno postopanje ne izključuje kazenskega pregona zoper dosedanjega lastnika zaradi njegovega fašističnega delovanja ali pa delovanja po 9. členu.
11.	člen
Ce je zaplenjena imovina pod začasno upravo ali sekvestrom, jo mora začasni upravitelj takoj izročiti Podpornemu sk'adu za žrtve fašizma iz 7. člena, razen če bi ga uprava Podpornega sklada ne pooblastila k nadalnjemu začasnemu upravljanju.
12.	glen
Ce se zaplenijo nepremičnine, se mora prenos lastninske pravice uradoma vknjižiti na Podporni sklad iz 7. člena. Hipotekarna bremerta in druge stvarne pravice ostanejo neprizadete, razen če se izkaže, da so izpodbojne.
13.	člen
Prekršitve 2. odstavka 9. člena tega odloka se kaznujejo po odredbi o pobijanju gospodarske sabotaže in nedopustne špekulacije z dne 25. junija 1945. (Ur. 1. PPNOO štev. 1-8.)
14.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
26.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o vrstah kazni.
1.	člen
Kazni, ki jih za kazniva dejanja izrekajo ljudska sodišča, so:
1.	smrtna kazen,
2.	odvzem prostosti s prisilnim delom.
3.	odvzem prostosti,
4.	prisilno delo brez odvzema prostosti,
5.	izguba političnih in posameznih državljanskih pravic,
6.	izguba pravice do javne službe,
7.	izguba ali znižanje čina,
8.	prepoved opravljanja določenega poklica ali obrti,
9.	zaplemba imovine,
10.	denarna kazen,
П. izgon iz prebivališča,
12. naložitev obveznosti, da se popravi škoda.
2.	člen
Smrtna kazen in kazni odvzema prostosti s prisilnim delom, odvzema prostosti in prisilnega de'a brez odvzema prostosti se izrekajo samo kot glavne kazni. Druge kazni, navedene v 1. členu, se smejo izreči bodisi kot glavne, bodisi kot stranske kazni.
V sodbi se sme izreči samo ena glavna kazen.
Poleg vsake glavne kazni se sme izreči ena ali več stranskih kazni ob pogojih iz tega odloka.
3.	člen
Smrtna kazen se izvrši z ustrelitvijo ali z obešenjem.
Smrtna kazen se ne sme izvršiti nad ženo, dokler je noseča.
4.	člen
Kazen odvzema prostosti s prisilnim delom ne more biti krajša od šestih mesecev in ne daljša od dvajsetih let.
5.	člen
Kazen odvzema prostosti ne more biti krajša od treh dni in ne daljša od petih let.
6.	člen
7.	člen
Kazen izgube političnih in posameznih državljanskih pravic ohsega izgubo:
1.	vseh političnih pravic in sicer:
a)	pravice voliti ali biti voljen v organe državne oblasti;
b)	pravice do funkcij v državnih organizacijah, ki se dosežejo z vo itvami;
c)	pravice do državne ali druge iavne službe;
č) pravice do častnega naslova ali odlikovanja in drugih javnih časti;
2.	ene ali obeh naslednjih državljanskih pravic v primerih, kjer predpisi izrecno določajo, da je izreči izgubo teh pravic:
a)	roditeljskih pravic;
b)	pravice do pokojnine ali podpore iz socialnega zavarovanja.
8.	člen
Izguba političnih in posameznih državljanskih pravic je lahko trajna ali časna.
Trajna izguba političnih in posameznih državljanskih pravic se mora izreči kot stranska kazen poleg smrtne kazni. V drugih primerih se ta kazen ne more izreči.
Časna izguba političnih in posameznih državljanskih pravic ne more biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let.
9.	člen
Ce je kazen izgube političnih in posameznih državljanskih pravic izrečena kot stranska kazen poleg kake glavne časne kazni, ne more obsojeni uporabljati političnih oziroma posameznih državljanskih pravic od dne pravnomočnosti sodbe dalje. Trajanje kazni izgube teh pravic pa se mu računa šele od dne, ko je glavno kazen prestal, oziroma ko je kazen zastarala ali mu je bila odpuščena. V vseh drugih primerih, kadar je bila kazen izgube političnih in posameznih državljanskih pravic izre<-čena kot stranska kazen, kakor tudi v primeru, kadar je bila izrečena kot glavna kazen, se računa trajanje te kazni od dne pravnomočnosti sodbe.
1Q. člen
Kazen izgube državne ali druge javne službe je lahko trajna ali časna.
Kazen časne izgube državne ali druge javne službe ne more biti daljša od petih let in ne krajša od enega leta.
H. člen
Kazen izgube čina je trajna, kazen znižanja čina je časna.
Kazen znižanja čina ne more trajati več kako pet let in ne manj kakor eno leto.
12.	člen
Kazen prepovedi opravljanja določenega poklica ali obrti s,e sme izreči samo v primerih, izrecno določenih v predpisih, in ne more biti daljša od petih let.
Ta kazen ima za posledico tudi izgubo pravice voditi obrat ali podjetje oziroma opravljati poklic.
13.	člen
Kazen zaplembe imuvine se sme izreči bodisi kot glavna bodisi kot stranska kazen. Sme se izreči zoper fizične in pravne osebe.
14.	člen
Ce obsojeni v določenem roku ne plača denarne kazni, se kazen izterja prisilno.
Ce denarne kazni ni mogoče niti na ta način izterjati, se zamenja s kaznijo prisilnega dela brez odvzema prostosti, računajoč en dan prisilnega dela za 200 lir.
15.	člen
Kazen izgona iz prebivališča je odprava na prisilne bivanje v rojstni ali kak drug kraj s prepovedjo zapuščanja tega kraja ali brez te prepovedi.
Ta kazen sme trajati od šestih mesecev do petih let in se izreka samo v primerih, izrecno določenih v predpisih.
16.	člen
Obveznost, da se popravi škoda, se naloži obsojenemu v primerih, kadar sodišče spozna za primerno, da obsojeni osebno popravi posledice storjenega dejanja ali škodo, prizadejano s kaznivim dejanjem.
17.	člen
Ce se obsodba glasi na prisilno delo brez odvzema prostosti do enega leta a'i na odvzem prostosti do šestih mesecev, sme sodišče s sodbo odložiti izvršitev izrečene kazni za določen čas pod pogojem, da obsojeni med tem časom ne stori nobenega kaznivega dejanja. Tako obsodbo izreče sodišče, če spozna, da stopnja nevarnosti obsojenega ne zahteva njegove izločitve oziroma obveznega opravljanja prisilnega dela.
Cas, za katerega se sme odložiti izvršitev kazni, ne more biti krajši od enega in ne daljši od treh let.
18.	člen
Ce obsojeni v času, določenem v 17. členu, stori kazniv> dejanje, hujše od đejan’a, za katero ie bil pogojno obsojen, se odlog izvršitve prve kazni prekine in se obe kazni izvršita ne-skrajšani.
Ce obsojeni v času, določenem v 17. členu, stari kaznivo dejanje, lažje od dejanja, za katero je bil pogojno obsojen, ali enako težko dejanje, sme sodišče pogojno obsodbo preklicati in odrediti, da se odložena kazen izvrši delno ali v celoti skupaj s kaznijo, izrečeno za novo kaznivo dejanje.
19.	člen
Pri odmeri kazni sme sodišče storilcu kaznivega dejanja odmeriti kazen izpod najnižje mere, kadar tako izjemo narekujejo izjemne okoliščine g’ede na stopnjo nevarnosti kaznivega dejanja in storilca za družbo. V takem primeru se sme kazen znižati do najnižje mere tiste vrste kazni, ki je predpisana za to dejanje.
20.	člen
Prej izrečene kazni se spravijo v sklad s kaznimi, ki jih določa ta odlok, na tale način:
1.	kjer je bila doslej določena ali izrečena kazen ječe, se razume s to kaznijo kazen odvzema prostosti s prisilnim delom;
2.	kjer je bila do’očena ali izrečena kazen dosmrtne ječe, se razume pod to kaznijo kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo 20 let;
3.	kjer je bila do’očena ali izrečena kazen zapora, se razume pod to kaznjo kazen odvzema prostosti;
4.	kjer je bila določena ali izrečena denarna kazen ali globa, se razume pod tem denarna kazen;
5.	kjer je bi!a določena ali izrečena kazen izgube državljanskih pravic ali stranska kazen za zločinstva in prestopke (kot odpust iz javne službe, prepoved izvrševanja poklica, zakoniti preklic, izguba sposobnosti napraviti oporoko in ničnost oporoke, napravljene pred obsodbo, izguba ali začasna prepoved izvrševanja očetovske ali zakonske oblasti, začasna prepoved izvrševanja poklica ali obrti) se mora pod tem razumeti izguba političnih in posameznih državljanskih pravic v smislu tega odloka.
21.	člen
27.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega LO, da izda predpise o zaščiti bivših političnih preganjancev.
1.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda predpise o pravicah in ugodnostih bivših političnih preganjancev.
2.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
28.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o pravicah v korist borcev in njihovih rodbin.
1.	člen
Da zadobe borci zasluženo priznanje, bodo deležni teh-le ugodnosti:
a)	pri namestitvah v javnih, zadružnih in zasebnih uradih, ustanovah, podjetjih, organizacijah, združenjih ali v službi zasebnikov se mora upoštevati, da mora biti od vseh nameščencev 25 odstotkov borcev;
b)	pri službenih in delovnih namestitvah kakor tudi pri dodeljevanju zemljišč v izvedbi agrarne reforme imajo borci ob sicer enakih pogojih prednost;
c)	borcem pripada za čas efektivne službe kot borec pravica do nagrade;
č) borci invalidi imajo pravico do pokojnine, če znaša njihova delovna nesposobnost vsaj 20 odstotkov. Pokojnina pripada po smrti vdovi, otrokom in staršem;
d)	rodbine padlih ali v vojni pogrešanih borcev imajo pravico do pokojnine, njihove sirote pa do olajšav.
Borcem, nameščenim v javnih in zasebnih službah, se vračuna pri štetju službenih let doba, ki so jo prebili v vojaški službi (partizanih), dvojno.
2.	člen
Mlado'etniki so osebe, ki so dopolnile 14. leto, niso pa dopolnile 18. leta.
22. člen
Ljudske oblasti morajo podpirati Zvezo primorskih partizanov pri vseh njenih težnjah za osnovanje delovnih zadrug, za gradnjo partizanskih domov, vzgojnih zavodov, sinotišč i. p.
Zoper mladoletnike se smejo izreči ti-le vzgojno-pobol j sevalni ukrepi:
1.	izročitev mladoletnika v vzgajanje staršem ali drugim osebam, ki zanj skrbijo;
2.	ukor;
3.	odpust na preizkušnjo;
4.	oddaja v vzgojno-poboljševalni zavod.
23. člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj. Uporablja se tudi za kazniva dejanja storjena pred 14. septembrom 1947.
3.	člen
Kdo je borec v smislu tega odloka, od’oča v vsakem posameznem primeru Zveza primorskih partizanov.
4.	člen
Podrobna določila o posameznih pravicah, katere nudi upravičencem ta odlok, bo izdal Istrski' okrožni ljudski odbor.
5.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Prane
Koper dne 14. septembra 1047.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
- / - -j
29.
Na podlagi odloka Poveri eništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o obveznem socialnem zavarovanju.
1.	člen
Socialno zavarovanje izvaja za vse panoge socialnega zavarovanja na področju Istrskega okrožja edinole Zavod za socialno zavarovanje (ZSZ) s sedežem v Kopru.
Zavod za socialno zavarovanje je javna ustanova, ki je osnovana po načelu samouprave. Samoupravo tvorijo voljeni zastopniki delojemalcev ter delodajalcev v razmerju 4 proti 1. Število članov samouprave in način volitev se določita s posebno uredbo.
2.	člen
V	socialnem zavarovanju so obvezno zavarovane osebe v najemnem delovnem razmerju, zaposlene na ozemlju Istrskega okrožja v javnih, zadružnih in zasebnih uradih, ustanovah, podjetjih, organizacijah, združenjih ali v službi zasebnih oseb.
3.	člen
Posvetovalni organ uprave je svet socialnega zavarovanja, ki ga sestavljajo predstavniki Sindikatov, Zavoda ter oddelka za socialno skrbstvo pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru
4.	člen
Za poravnavo obveznosti socialnega zavarovanja se pobira enoten prispevek, katerega plačuje delodajalec v celoti. Osnova za od!očanje prispevka je celotni dejanski zaslužek delojemalca. Višina prispevka se določi s posebno uredbo.
5.	člen
V	socialnem zavarovanju se določijo pravice zavarovancev po trajanju zavarovanja in višini prispevka.
Osnova za denarne dajatve iz zavarovanja za primer bolezni, nosečnosti in poroda je povprečni dnevni zaslužek v času zadnjih 3 koledarskih mesecev.
Osnova za rento iz zavarovanja za primer obratne nezgode je povprečni mesečni zaslužek v času enega leta.
Osnova za pokojnino iz zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti je povprečni mesečni zaslužek zadnjih 5 ¿et.
*	6. člen
Presojo nesposobnosti zavarovanca za delo in določitev načina zdravljenja v primeru bolezni, nosečnosti in poroda opravi zdravnik Zavoda za socialno zavarovanje.
7.	člen
Zdravniško delavske strokovne komisije ugotavljajo zmanjšanje sposobnosti za delo ponesrečenega zavarovanca, onemoglost in vrsto onemoglosti zavarovanca. Nadalje rešujejo spore, ki nastanejo v zvezi s presojo nesposobnosti zavarovanca za delo kakor tudi v zvezi z določenim načinom zdravljenja v primeru bolezni, nosečnosti, poroda in nezgode.
8.	člen
Za reševanje sporov glede uporabe predpisov socialnega zavarovanja je pristojno sodišče socialnega zavarovanja v Kopru.
9.	člen
Sedaj veljavne določbe o povračilih in kaznih bodo dopolnjene s posebno uredbo.
10.	člen
1.	V primeru bolezni ima zavarovanec pravico:
a)	na brezplačno zdravniško pomoč in brezplačna zdravila;
b)	na zdravilne kopeli, zdravi'ne vode, potrebne obveze in pomožne priprave za zdravljenje, kakor tudi na zdravljenje zob;
c)	na denarno povračilo za izgubljeni zaslužek (bolniško hranarino) v višini 2/3 osnove za denarne dajatve, če je zaradi bolezni nesposoben za delo in če ta nesposobnost traja več kot 3 dni;
č) na brezplačno bolniško, sanatorijsko, zdraviliško ali klimatsko zdravljenje, ako je zaradi bolezni nesposoben za delo in mu je tako zdravljenje po zdravniškem izvidu potrebno;
d)	na denarno podporo za vzdrževanie družine v višini od 50% do 80°/o hranarine ali na denarno podporo za dnevne majhne stroške do višine 1/5 hranarine, če ne vzdržuje družine, in sicer za ves čas, dokler je na zdravljenju v bolnišnici, sanatoriju, zdravilišču ali na klimatičnem zdravljenju.
2.	Pravica do dajatev iz odstavka Lb, c, č, d traja največ leto dni za isto bolezen.
3.	Pravico do dajatev po odstavku l.b ima zavarovanec, če je bil v zadnjem letu pred obolenjem zavarovan vsaj 6 mesecev ali v zadnjih dveh letih vsaj 12 mesecev.
4.	Višina denarne podpore za vzdrževanje družine se odmerja po številu družinskih članov, katere zavarovanec vzdržuje.
5.	Zavarovanec ima pravico do hranarine tudi v primeru, ko je po odredbi oblasti izoliran zaradi na ezljive bolezni ter zaradi tega izgubi možnost zaslužka.
6.	Bolezni tuberkuloznega značaja se obravnavajo kot ostala obolenja.
11.	člen
Družinskim članom zavarovanca se nudijo ob njihovi bolezni sledeče dajatve;
a)	brezplačna zdravniška pomoč in brezplačna zdravila,
b)	potrebne obveze in pomožne priprave za zdravljenje,
c)	brezplačno zdravljenje v bolnici.
Dajatve pod b) se nudijo le v primeru, če je bil zavarovanec v zadnjem letu pred obolenjem zavarovan vsaj 6 mesecev ali v zadnjih dveh letih vsaj 12 mesecev.
Dajatve pod c) se nudijo največ za 6 mesecev za vsako posamezno obolenje.
12.	člen
Glede pravic iz zavarovanja za primer bolezni se smatrajo kot družinski člani zavarovanca pod pogojem, da žive z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih on dejansko vzdržuje:
a)	zakonski drug zavarovanca;
b)	zakonski, nezakonski in posvojeni otroci, pastorki, vnuki, bratje in sestre zavarovanca, vsi do izpo njenega 17. leta starosti oziroma do izpolnjenega 23. leta starosti, če se šolajo; če pa so zaradi telesne ali duševne okvare nesposobni za pridobivanje, dokler traja ta nesposobnost;
c)	oče zavarovanca nad 60 let starosti;
č) mati zavarovanca nad 55 let starosti.
13.	člen
1.	V primeru .smrti zavarovanca pripada pogrebnina zakonskemu drugu; če tega ni, drugim družinskim članom ali tretjim osebam, ki so poskrbele za pogreb zavarovanca. V primeru smrti zakonskega druga, roditelja ali otroka zavarovanca, pripada pogrebnina zavarovancu. Pogrebnina ne pripada v primeru, če ima upravičena oseba pravico do pogrebnine od delodajalca umrlega zavarovanca v enakem ali večjem znesku.
2.	Pogrebnina za umrlega zavarovanca znaša 30 kratni znesek dnevne osnove za denarne dajatve.
3.	Pogrebnina za umrlega družinskega člana znaša:
a)	za zakonskega druga, roditelja in otroka nad 14 let starosti 15 kratni,
b)	za otroka do 14 let starosti 8 kratni znesek zavarovančeve dnevne osnove za denarne dajatve.
4.	»Pogrebnina za umrlega družinskega člana pripada zavarovancu le pod pogojem, da zavarovanec na dan smrti družinskega člana uživa članske pravice in da je bil v zadnjem letu zavarovan vsaj 6 mesecev odnosno v zadnjih dveh letih vsaj eno leto.
14.	člen
1.	Zavarovanec nima pravice do hranarine:
a)	če je namenoma povzročil bolezen,
b)	če dela v času bolezni, čeprav je spoznan za delanezmož-nega,
c)	če je s pravomoćno sodbo obsojen na kazen odvzema prostosti, za čas trajanja te kazni.
2.	Izplačilo hranarine se ustavi za čas, ko se nahaja uživalec dajatev v priporu ali v preiskovalnem zaporu.
3.	Hranarina se lahko zavarovancu odreče, če zavlačuje ozdravljenje s tem, da se namenoma ne drži zdravnikovih navodil ali s tem, da brez zdravniškega dovoljenja ali v nasprotju z dobljenimi navodili spremeni bivališče.
15.	člen
1.	Zavarovancem, ki so med eno boleznijo izčrpali vse svoje pravice iz zavarovanja za primer bolezni, pripadajo znova vse pravice iz zavarovanja po 10. členu tega odloka, če po ponovnem vstopu v službo obolijo za kako drugo boleznijo ali če po treh mesecih ponovne zaposlitve obolijo za isto boleznijo. Ce je ponovno zavarovanje trajalo manj kakor 3 mesece, ima zavarovanec zaradi iste bolezni pravico samo do brezplačnega zdravlienja oziroma do zdravljenja v bolnišnici in sicer za toliko časa, kolikor je bil po izčrpanju dajatev znova zavarovan, toda najmanj za mesec dni.
2.	Ce zavarovanec ni popolnoma izčrpal dajatev, ki mu pripadajo za primer bolezni, pa v enem mesecu po prenehanju dajatev ponovno obo i za isto boleznijo, se ponovna bolezen glede trajanja dajatev računa kot podaljšanje prejšnje bolezni. Denarne dajatve iz zavarovanja se imajo v takem primeru nuditi po osnovi, po kateri so bile te dajatve odmerjene za prejšnjo bolezen.
3.	Zavarovancem, ki jim je zaradi dolgotrajne bolezni prenehala pravica do brezplačnega zdravljenja in denarne podpore, a jim je priznana pravica do invalidske pokojnine, se nudi potrebno nadaljnje zdravljenje po predpisih o zdravstveni pomoči uživalcem rent in pokojnin; če pa zaradi kratkega trajanja njihovega skupnega zavarovanja nimaio pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, se jim lahko za dobo nadaljnjega trajanja bolezni, zvezane z nesposobnostjo za delo, nudi iz posebnega premoženja, namenjenega za dajanje izrednih podpor zavarovancem, potrebno brezplačno zdravljenje kakor tudi denarna podpora do višine 30% osnove za denarne dajatve iz zavarovanja za primer bolezni.
16.	člen
1.	Zavarovanka, ki je bila v zadnjem letu pred porodom zavarovana najmanj 6 mesecev ali v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev, ima v primeru nosečnosti oziroma poroda pravico:
a)	do brezplačne zdravniške ali babiške pomoči ter do 14 dnevne nege v porodnišnici ali bolnišnici;
b)	do denarnega povračila za izgubljeni zaslužek (porodniška hranarina) za čas 6 tednov pred porodom in 6 tednov po porodu;
c)	do denarne podpore za opremo otroka;
č) do denarne podpore za hrano otroka za dobo 3 mesecev po prenehanju porodniške hranarine.
2.	Porodniška hranarina znaša 3/4 osnove za denarne dajatve.
3.	Zavarovanka, ki nima v prvem odstavku navedene zavarovalne dobe, ki pa je bila zavarovana neposredno pred porodom nepretrgoma vsaj 3 mesece, ima pravico do brezplačne zdravniške ali babiške pomoči, ali do 14 dnevne nege v bolnišnici ali porodnišnici.
4.	Po izčrpanju porodniške hranarine pripada zavarovanki, če je še nadalje zaradi poroda nesposobna za delo, bolniška hranarina po predpisih 10. člena. Uživanje porodniške in bolniške hranarine ne more skupaj trajati dalj kakor leto dni. Zavarovanka ne more istočasno uživati porodniške in bolniške hranarine.
17.	člen
1.	Ce je bil zavarovanec, ki se mu rodi otrok, v zadniem letu pred rojstvom otroka zavarovan najmanj 6 mesecev ali v zadnjih 2 letih najmanj 12 mesecev, ima pravico do naslednjih dajatev:
a)	do brezplačne zdravniške ali babiške pomoči ali do 14 dnevne nege za ženo v bolnišnici ali porodnišnici;
b)	do denarne pomoči za opremo otroka;
c)	do denarne pomoči za prehrano otroka v dobi dveh mesecev po porodu.
2.	Dajatve za primer poroda se nudijo zavarovančevi ženi tudi v primeru, kadar pride do poroda v 10 mesecih po zavarovančevi smrti, ako je zavarovanec, ko ;e še živel, izpolnil pogoje za to pravico.
18.	člen
1.	Oseba, ki je bila zadnje leto pred izstopom iz službe zayarovana najmanj 6 mesecev odnosno v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev, obdrži po izstopu iz službe, če je brez vsakega zaslužka, vse pravice do dajatev iz zavarovanja za primer bolezni, nosečnosti in poroda, ki nastopi v dobi dveh odnosno treh mesecev po izstopu iz službe.
2.	Oseba, ki je bila v zadnjem letu pred izstopom iz službe zavarovana najmani 6 mesecev, lahko po izstopu iz službe podaljša zavarovanje za primer bolezni, nosečnosti in poroda tako, da sama! plačuje ustrezni prispevek za to zavarovanje po svojem zadnjem zaslužku, če se v dveh mesecih po izstopu iz službe priglasi Zavodu za socialno zavarovanje zaradi prostovoljnega podaljšanja zavarovanja. Prostovoljni» ¡podaljšanje zavarovanja lahko traja najdalje eno leto, preneha pa, če več kakor dva meseca zaostane s plačilom prispevka, kakor tudi, če tak zavarovanec v primeru bolezni popolnoma izčrpa svojo pravico do dajatev iz zavarovanja.
3.	Izjemno od predpisov prejšnjega odstavka sme prostovoljno podaljšanje zavarovanja trajati tudi dalje od enega leta, če je obveznost zavarovanja prenehala zaradi opravljanja raznih javnih funkcij.
19.	člen
1.	Zavarovancu, ki utrpi telesno poškodbo, povzročeno z nezgodo pri delu, pripada ne glede na trajanje zavarovanja pred nezgodo pravica:
a)	do brezplačne zdravniške pomoči, do brezplačnih^ zdravil, zdravilnih kopeli, potrebnih obvez in pomožnih priprav za zdravljenje vse do popolnega ozdravljenja oziroma za ves čas, dokler so mu te dajatve potrebne;
b)	do hranarine po 10. členu tega odloka do konca zdravljenja, vendar najdalje za dobo 3 mesecev po nezgodi;
c)	do rente za čas, dokler obstoji popolna nesposobnost za delo ali dokler je sposobnost za delo zmanjšana za več kakor 10% in to počenši od prvega dne četrtega meseca po nezgodi oziroma od prenehanja pravice do hranarine, če je bilo zdravljenje prej končano;
č) do zdravljenja v bolnišnici namesto hranarine oziroma rente za vso dobo, dokler mu je zdravljenje potrebno;
d)	do denarne podpore za vzdrževanje rodbine za dobo trajanja zdravljenja zavarovanca v bolnišnici in sicer v višini, določeni v 10. členu tega odloka.
2.	Kot nezgoda Pri delu se šteje nezgoda, ki zadene zavarovanca pri rednem delu ali kakem drugem delu, ki ga zavarovanec opravlja po nalogu delodajalca ali odgovornega vodje, ali pri delu, ki ga opravlja brez posebnega naloga toda v korist dela kakor tudi tista škoda, ki jo zavarovanec utrpi zaradi profesionalne obolelosti v zvezi z njegovim rednim delom. Kot nezgoda pri delu se šteje tudi nezgoda, ki zadene zavarovanea na poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, v kolikor zavarovanec ne prekine te poti v lastnem interesu ali iz razlogov, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem.
3.	Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše s posebno uredbo, za katere vrste profesionalne obolelosti in v katerih vrstah dela in poklica naj se nudijo dajatve iz zavarovanja kot dajatve za nezgodo pri delu.
20.	člen
1.	Ce je ponesrečeni zavarovanec popolnoma nesposoben za delo, mu pripada polna renta, ki znaša 90% njegove rentne osnove; v primeru delnega zmanjšanja sposobnosti za delo pa mu pripada sorazmerni del rente, ki ustreza zmanjšanju njegove sposobnosti za delo.
2.	Ponesrečenmu zavarovancu, ki zaradi nezgode pri delu ni postal samo docela nesposoben za delo temveč je tudi toliko onemogel, da mu je za življenie potrebna tuia nega in pomoč, pripada za dobo trajanja take popolne onemoglosti povečana renta v višini polne rente, povišane za eno tretjino.
3.	Ponesrečenemu zavarovancu, pri katerem po dveh letih po končanem zdravljenju od posledic nezgode trajno zmanjšanje sposobnosti za delo presega 10%, a ne presega 1/3 sposobnosti za
delo, se izplača namesto nadaljnje rente odpravnina, ki ne sme biti manjša od zneska 3-)etne rente, niti večja od zne.ka 6- etne rente. K.juč za izračunanje odpravnin po življenjski dobi uživalcev rente predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
21.	člen
1.	Članom rodbine zavarovanca, ki umre na posledicah nezgode piri delu, pripada pravica do pogrebnine po 13. členu tega odloka in pravica do rodbinske rente.
2.	Pravico do rodbinske rente imajo:
a)	vdova, stara nad 40 let, mlajša pa samo tedai, če ima otroke, ki niso starejši od 14 let, ali pa, če je sama zaradi onemoglosti nesposobna za delo;
b)	vdovec, ki ga je zaradi njegove onemoglosti vzdrževala žena, in sicer dokler traja onemoglost in dokler je navezan na vzdrževanje iz rente;
c)	zakonski, nezakonski ali pred nezgodo posvojeni otrok kakor tudi pastorek, vsi do dopolnjenega 17. leta starosti oziroma najdalje do dopolnjenega 23. leta starosti, če se šolajo in če niso sami zavarovani po predpisih tega odloka;
č) roditelji, ded in babica zakonskih ali nezakonskih otrok odnosno vnukov, ako so onemogli ali starejši od 65 let in ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel oni, ki je zaradi nezgode umrl ,do smrti odnosno dokler so navezani na vzdrževanje iz rente;
d)	vnuki, bratje in sestre, ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel oni, ki je zaradi nezgode umrl, do dovršenega 17. leta starosti oziroma najdalje do dopolnjenega 23. leta starosti, če se šolajo.
Upravičenci pod č) imajo pravico do rodbinske rente samo v primeru, kadar je skupni znesek mesečnih rent zakonskega druga in zavarovančevih otrok manjši od zneska polne rente, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu; upravičenci pod d) pa samo v primeru, ako še ni izčrpana polna renta z upravičenci pod a), b), c) in č).
3.	Pravica do vdovske rente traja do smrti vdove, vendar preneha, če se omoži.
22.	člen
1.	Renta vdove oziroma vdovca znaš? polovico polne rente, ki bi pripadala umrlemu zakonskemu drugu.
2.	Otroška renta znaša za vsakega posameznega otroka 1/4 polne rente, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu. Skupni znesek otroških rent, ki se plačuje poleg vdovske rente, ne sme presegati polovice zneska polne reate, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu.
3.	Renta za otroke brez staršev (sirote) znaša za eno siroto polovico polne rente, ki bi pripada'a umrlemu zavarovancu, za vsako nadaljejo siroto Pa po eno četrtino polne rente. Skupni znesek rent za sirote ne sme presegati zneska polne rente, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu.
4.	Renta posameznega prednika, potomca, brata ali sestre, sme znašati največ eno četrtino polne rente, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu.
23.	člen
1.	Onemogli zavarovanec ima pravico do pokojnine in to neglede na njegovo starost (invalidska pokojnina). Pravica do invalidske pokojnine prične z dnem nastopa onemog'osti, če pa se ta dan ne more nedvomno ugotoviti, z dnem, ko vloži zahtevo za pokojnino.
2.	Zavarovancu, ki je dovršil predpisano starost, pripada pravica do pokojnine tudi brez dokaza onemoglosti (starostna pokojnina). Pravica do starostne pokojnine se začenja z dnem, ko je dosežena predpisana starost in ko je končana predpisana čakalna doba za starostno pokojnino.
Rodbinski člani umrlega zavarovanca in rodbinski člani umrlega uživalca pokojnine imajo pravico do rodbinske pokojnine in pravico do pogrebnine; ob pogojih 26. člena pa imajo pravico do odpravnine.
24.	člen
1.	Pravica do dajatev pokojninskega zavarovanja nastane v primeru onemoglosti, starosti ali smrti še e tedaj, ko zavarovanec doseže določeno dobo pokojninskega zavarovanja in s tem izpo ni predpisani rok čakanja (staž).
2.	Staž za dosego pravice do invalidske pokojnino se izpolni l najmanj 5 leti pokojninskega zavarovanja.
3.	Staž za dosego pravice do starostne pokojnine se izpolni s 25 leti pokojninskega zavarovanja.
4.	Staž za dosego pravice do rodbinske pokojnine in pogrebnine se izpolni s 5 leti pokojninskega zavarovanja.
Do invalidske pokojnine ima po izpolnjenem stažu pravico zavarovanec, pri katerem je zaradi bo ezni, izčrpanja telesnih ali duševnih sil, oziroma zaradi duševnih ali telesnih hib nastopila bodisi začasna ali trajna onemoglost.
25.	člen
Pravico do starostne pokojnine doseže zavarovanec po 25 letih pokojninskega zavarovanja, in sicer moški po dovršenem 60. letu starosti, ženska pa po dovršenem 55. letu starosti.
Zavarovancu, ki podaljša svojo zaposlitev, ko je že izpo'nil predpisano starostno dobo in si pridobil pravico do pokojnine, se izplačuje starostna pokojnina v nezmanjšanem znesku ne glede na višino njegovega zaslužka.
26.	člen
1.	Pravico do rodbinske pokojnine imajo:
a)	vdova, starejša od 40 let, mlajša pa samo tedai, če ima otroke, ki niso starejši od 14 let, ali če je sama zaradi onemoglosti nesposobna za delo; pravica na vdovsko pokojnino traja do smrti vdove, vendar preneha, če se omoži.
b)	vdovec, ki ga je zaradi njegove onemoglosti vzdrževala žena, za dobo, dokler traja onemoglost in dokler ie navezan na vzdrževanje iz pokojnine;
c)	zakonski, nezakonski in pred onemog'ostjo zavarovanca posvojeni otrok kakor tudi pastorek, vsi do dopolnjenega 17. leta starosti.oziroma najdalje do dopolnjenega 23. leta starosti, če se šolajo.
Ce za umrlim zavarovancem, ki je izpolnil predpisani staž za rodbinske pokojnine, niso ostali niti zakonski drug niti otroci, ki bi imeli pravico do pokojnine, pripada siromašnim staršem umrlega zavarovanca, če jih je on vzdrževal, odpravnina v višini 5% skupnega zas užka umrlega zavarovanca v zadnjih 5 letih zavarovanja.
3.	Ce v treh letih po prenehanju pokojninskega zavarovanja umre zavarovanec, ki ni izpolnil predpisanega staža za rodbinske pokojnine, pa ima najmanj 3 leta pokojninskega zavarovanja, pripada zakonskemu drugu, ki izpolnjuje pogoje za pravico do vdovske pokojnine, odpravnina v znesku 5% skupnega zaslužka umrlega zavarovanca v vsei dobi njegovega zavarovanja. Cr za umrlim zavarovancem ni ostal zakonski drug, ki bi ime! pravico do odpravnine, pripada ta odpravnina otrokom umrlega zavarovanca, ki imajo pogoje za otroško pokojnino.
27.	člen
Osebne pokojnine znašajo v odstotku pokojninske osnove: po dovršenih letih zavarovanja:	odstotek pokojninske osnove:
5 let 10 let 15 let 20 let 25 let
30	let
31	let
32	let
33	let
34	let
35	let
30%
40%
50%
60%
70%
80%
82%
84%
86%
88%
90%
Pri odmeri pokojnine za primer popolne onemoglosti in, ko je potrebna tuja nega in pomoč, se poviša pokojnina, izračunana po gornjem ključu, za 20% pokojninske osnove, vendar tako povišana pokojnina ne more presegati 100% pokojninske osnove.
28.	člen
1.	Pokojnina vdove oziroma vdovca znaša po'ovico pokojnine. ki jo je umrli zakonski drug užival oziroma bi mu ob smrti pripadala.
2.	Otroška pokojnina za vsakega posameznega otroka znaša eno četrtino pokojnine, ki jo je umrü roditelj uživa1 oziroma bi mu ob smrti pripadala. Skupni znesek otroških pokojnin, ki se izplačujejo poleg vdovske pokojnine, ne sme presegati polovične pokojnine, ki jo je užival umrli roditelj oziroma ki bi mu ob smrti pripada’a.
3.	Pokojnina za otroke brez staršev (sirote) znaša za eno siroto polovico pokojnine, ki jo je umrli roditelj užival oziroma bi mu ob smrti pripadala; za vsako nadaljnjo siroto pa 1/4 pokojnine Skupni znesek pokojnine sirot ne sme presegati zneska pokojnine, ki jo je umrli roditelj užival oziroma bi mu ob smrti pripadala.
4.	Pogrebnina iz pokojninskega zavarovanja znaša 30 kratni znesek dnevne osnove ob zavarovančevi smrti za dajatve iz zavarovanja za primer bolezni, če pa umre uživalec osebne pokojnine, znaša pogrebnina dvakratni znesek njegove mesečne pokojnine. Pogrebnina za umrlega uživalca pokojnine ne sme biti večja od zneska njegove pokojninske osnove.
29.	člen
1.	Ce uživalec osebne rente doseže pravico do osebne pokojnine ali če uživalec osebne pokojnine doseže pravico do osebne rente, se mu zmanjša pokojnina za 2/3 zneska rente. Če sta ti 2/3 enaki pokojnini ali večji od pokojnine, se izplačuje samo renta. Renta in pokojnina ne smeta skupaj presegati 90% osnove za rento oziroma osnove za pokojnino, upoštevaicč večjo osnovo.
2.	Ce zavarovanec doseže istočasno pravico do osebne rente in do osebne pokojnine, mu pripada samo ena dajatev in sicer tista, ki je večja.
3.	Ce zavarovančev rodbinski član doseže pravico do rod: binske rente in rodbinske pokojnine oziroma do dveh rodbinskih rent ali dveh rodbinskih pokojnin, se mu izplačuje samo ena dajatev in sicer tista, ki je večja.
4.	Ce oseba, ki uživa rodbinsko rento ali rodbinsko pokojnino, doseže pravico do osebne rente ali do osebne pokojnine oziroma če oseba, ki uživa osebno rento a i osebno pokojnino doseže pravico tudi do rodbinske rente ali rodbinske pokojnine, se ji izplačuje samo ena dajatev in sicer tista, ki je večja, medtem ko ji pravica do druge dajatve mjruje. S prenehanjem pravice do dajatve, ki jo je taka oseba uživala, oživi pravica do dajatve, ki je mirovala.
5.	Vdovi, ki ji pravica do osebne rente ali osebne pokoinine miruje, ker uživa vdovsko rento ali vdovsko pokojnino, se ne izplača odpravnina, če se znova omoži. Prav tako tudi nima pravice do odpravnine, če se gpet omoži vdova, kateri pravica do vdovske rente ali vdovske pokojnine miruje, ker uživa osebno rento ali osebno pokojnino.
6.	Vdova, ki uživa vdovsko rento ali vdovsko pokojnino, dobi, če se omoži, namesto nadaljnje rente oziroma pokojnine odpravnino v znesku dve-letne njene rente oziroma pokojnine.
30.	člen
Renta za otroke, brate ali sestre oziroma otroška pokojnina se podaljša tudi po dopolnjenem 17. letu oziroma 23. letu starosti za dobo, dokler so otroci, bratje ali sestre zaradi telesne ali duševne hibe nesposobni za vsako pridobitno delo, v kolikor se ne oskrbujejo v kakšnem javnem zavodu.
31.	člen
1.	Zavarovanec, ki je svojo nezgodo pri delu ali svojo onemoglost namenoma povzročil ali je njegova onemoglost nastopila v zvezi z izvršitvijo kazenskega dejanja, zaradi katerega je bil zavarovanec kot krivec obsojen, nima pravice do dajatev iz socialnega zavarovanja za posledice, ki so nastopile zaradi te nezgode ali zaradi onemoglosti. Ce zavarovanec umre zaradi posledic take nezgode pri delu ali zaradi posledic take onemoglosti, imajo člani njegove rodbine pravico do dajatev iz zavarovanja.
2.	Člani rodbine nimajo pravice do rodbinske rente ali do rodbinske pokojnine v tehle primerih:
b)	če je s kazensko sodbo ugotov'jeno, da je član riidbine kriv ali sokriv smrti zavarovanca oziroma uživalca pokojnine ali rente;
c)	pravica do vdovske rente ne pripada, če zakon, sk'enjen po nezgodi pri delu, ni trajal vsaj eno leto; pravica do vdovske rente tudi ne pripada, če je zakonski drug v času sklenitve zakona že užival inva idsko ali starostno pokojnino, kakor tudi. če od dneva sklenjenega zakona do smrti zakonskega druga ni poteklo eno leto.
32.	člen
Izplačevanje rente oziroma pokojnine se ustavi za dobo, za katero je uživalec rente oziroma pokojnine obsojen na zapor preko enega meseca, a’i se odda v poboljševalnico, dokler traja kazen ali bivanje v poboljševalnici. Za ta čas se renta oziroma pokojnina do višine rodbinske rente oziroma rodbinske pokojnine izp'ačuje njegovim rodbinskim članom.
Morebitno uživanje rente oziroma pokojnine pri odhodu v inozemstvo ali pri povratku tujih državTjanov v svojo domovino bo urejeno s posebno uredbo.
33.	člen
1.	Oseba, ki je dopolnila 5 let pokojninskega zavarovanja, ohrani za dobo 5 let po izstopu iz službe tako pridobljeni čas pokojninskega zavarovanja kakor tudi pričakovane pravice iz tega zavarovanja. Ce je pokojninsko zavarovanje preneha’o z izstopom zavarovanca iz službe zaradi bolezni, nezgode pri delu ali onemoglosti, se računa ta rok 5 let počenši od prenehanja pravice do hranarine oziroma do osebne rente ali invalidske pokojnine, pridobljene pravice pa ostanejo v tem primeru ohranjene najdalj 10 let po prenehanju pokojninskega zavarovanja.
2.	Oseba, ki ji je pokojninsko zavarovanje prenehalo pred končano dobo 5 let pokojninskega zavarovanja, ohrani čas pokojninskega zavarovanja, če v dveh letih po prenehanju zavarovanja ponovno vstopi v obvezno pokojninsko zavarovanje.
3.	Oseba, ki je dopolnila 5 let pokojninskega zavarovanja, lahko po izstopu iz službe podaljša to zavarovanje z vplačevanjem ustreznega prispevka, če se v 6 mesecih po prenehanju pokojninskega zavarovanja priglasi za prostovoljno pođa'išanje pokojninskega zavarovanja. Prostovoljno podaljšanje pokojninskega zavarovanja lahko traja največ dve leti, preneha pa tudi, če zavarovanec zaostane s plačilom prispevka da1! kakor šest mesecev.
4.	Izjemno od predpisov prejšnjega odstavka sme prostovoljno podaljšanje trajati tudi dalj od dveh let, če je obveznost zavarovanja prenehala zaradi opravljanja raznih javnih funkçij.
34.	člen
1.	Zahtevek do dajatev iz zavarovanja za primer bolezni, nosečnosti in poroda zastara v enem letu od dneva, ko je nastopil zavarovalen primer, zahtevki do posameznih obrokov denarnih podpor pa zastarajo v enem letu, računajoč od konca meseca, v katerem bi morale biti izplačane.
2.	Pravica do dajatev iz zavarovanja za primer nezgode pri delu zastara, če zahtevek po dajatvi ni bil uveljavljen v dveh letih od dneva nezgode pri delu, pri profesionalnih boleznih pa od dneva izstopa zavarovanca iz službe, v kateri je bolezen nastala.
3.	Pravica do dajatev iz pokojninskega zavarovanja zastara, če zahtevek do dajatev ni bil uveljavljen v 5 letih, od dneva, ko je nastopila onemog’ost, starost ali smrt.
4.	Rente ali pokojnine za posamezni mesec zastarajo v enem letu od konca meseca, v katerem bi morale biti izplačane. Rente oziroma pokojnine se ne smejo izplačati za nazaj za več kakor eno leto od dneva, ko je bil uveljavljen zahtevek za rento oziroma pokojnino.
35.	člen
Zavarovanci imajo pravico do družinskih doklad, katerih izplačevanje se uredi s posebnim pravilnikom.
36.	Člen
Izpopo’nitev določil glede zavarovanja za brezposelnost se uredi pravtako s posebnim pravilnikom.
37.	člen
Skupščina pooblašča Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora:
1.	da izda vse uredbe, potrebne za izvrševanje tega ođ'oka in ostalih ve'javnih predpisov socialnega zavarovanja:
2.	da predpiše z uredbo:
a)	koliko in po kakšni pokojninski osnovi naj vračuna v pokojninsko zavarovanje čas, ki so ga zavarovanci prebili v narodno osvobodilni borbi ali kot žrtve fašističnega terorja v zaporih, internacijah, konfinacijah, deportacijah in na prisilnem delu;
b)	način preračunavanja rent in odmerjanja osnove rent in pokojnin iz socialnega zavarovanja za primer nezgode, onemoglosti, starosti in smrti iz časa, predno je dobil veljavo ta od'ok.
3.	da izda prečiščeno in končnoveljavno besedi1 o vseh veljavnih predpisov socialnega zavarovanja.
38.	člen
Zavod za socialno zavarovanje priznava in izplačuje upravičencem, rentnikom in upokojencem prejšnjih zavarovalnih ustanov rente in pokojnine v breme teh ustanov.
39.	člen
Zavod za socialno zavarovanje upravlja prevzeto imovino prejšnjih zavarovalnih ustanov do končnega obračuna.
40.	člen
Način likvidacije samostojnih pokojninskih skladov javnih uslužbencev kakor tudi način ureditve obveznosti teh skladov do njihovih č’anov se uredi s posebno uredbo.
41.	člen
Samouprava Zavoda za socia’no zavarovanje je pooblaščena izdajati pravilnike, ki urejajo način uporabljanja teh določb.
42.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, izvajati pa se začne deloma ali v ce’oti z ustreznimi uredbami Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora. S tem se ukinjajo vsi do sedaj veljavni predpisi, ki nasprotujejo določbam tega odloka:
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
30.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora, da izda navodila o socialnem zavarovanju poljedelcev.
1.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda s posebnimi navodili vsa potrebna določila] o socialnem zavarovanju poljedelcev.
2.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
31.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odredbo
o ustanovitvi Podpornega sklada za žrtve fašizma.
1.	člen
Pri oddelku za socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora se ustanovi podporni sklad za žrtve fašizma.
2.	člen
Sklad razpolaga s sredstvi, s katerimi podpira vse žrlve fašističnega terorja, ki so utrpele škodo na telesu, imovini sli z odvzemom svobode.
3.	člen
Sklad se sestavlja:
a)	iz vse imovine Sklada za pomoč vdovam, sirotam in gospodarsko oškodovanim po fašističnem terorju, kolikor je ta na ozemlju Istrskega okrožnega ljudskega odbora,
b)	iz prostovoljnih prispevkov,
c)	iz imovine, ki je zaplenjena z odlokom o zaplembi imovine fašistov, fašističnih društev in ustanov Poverjeništva PNOO z dne 18. septembra 1946 na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora,
č) iz dotacije Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
4.	člen
Uprava sklada je poverjena petim članom, ki jih imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora iz po enega člana oddelka za socialno skrbstvo pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru, Združenja bivših političnih preganjancev-antifašistov, Zveze primorskih partizanov, Zveze vojnih invalidov in družin padlih borcev in Enotnih sindikatov. Uprava je odgovorna za svoje poslovanje Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru.
5.	člen
Uprava Sklada mora voditi točen popis imovine ter mora polagati račun o svojem delovanju odde ku za finance pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru. Redni letni in izredni obračun se morata dostaviti tudi Javnemu tožilstvu.
6.	člen
Kolikor bi prišle v last Sklada nepremičnine, jih sme uprava Sklada dati v zakup ali najem ali jih odtujiti.
7.	člen
Zloraba v razpo'aganju z imovino Sklada se kaznuje po odredbi o pobijanju gospodarske sabotaže in nedopostne špekulacije z dne 25. julija 1945 (Ur. 1. PPNOO 1/8).
8.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947 Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
ŠTEV. 3
32.
Ker je preiskava, izvedena s strani izvršilnih organov ljudske ob asti, ugotovila v samostanu Dai a, okraj Buje, razmere, ki ne nudijo pogojev za telesno in moralno zdrav razvoj mladine, ter v zvezi z od okom j nadzorstvu vzgoje m’adine z dne 1. oktobra 1945 (Ur. 1. PPNOO 2/15) in odloka o ustanavljanju šol, sprejetega dne 14. septembra 1947 na Istrski okrožni skupščini izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora po odobritvi VUJA naslednjo
odredbo
o ukinitvi zasebne šole v Dajli.
1.	člen
Ukine se privatna osnovna šola v Dajli, okraj Buje, katero so upravljali patri benediktinci.
2.	člen
V 1. členu omenjena šo’a se nadomešča z odgovarjajočo javno osnovno šolo običajnega tipa.
3.	člen
Prosvetni oddelek Istrskega okrožnega ljudskega odbora je dolžan izvesti to odredbo v roku desetih dni.
4.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper dne 15. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Izdaja Istrski okrožni ljudski odbor v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper. — Tiskala
Zadružna tiskarna v Trstu.
Cena 40.- jugolir.