PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE et0 v - štev. 236 (1326) BffiS^e^aMon/posfrS! TRST sreda 5. oktobra 1949 Cena 15 lir - 2.50 din RAZVOJNA pT GOSPODARST 'Prsnega siVj^5'V°rn Komunistične • v"" “udiunisHcne par-'“"Unol mSe delovno ljudstvo v ' ud * ■'••vi/ljam c.fi igi t nŽni . ^° kos povoj■ vSl lottM 'n obnovL opustoše-, ^ittifarStva’ ^°d vodstvom ““•»il ofti Pertije je lahko ';f"!teLoSt Ubrala v gospodar-jUtSeije ; 'l luko smer, smer mo-^dl vseh razuU’anja produktiu-!W ®a”09 ‘n s tem ustva-Je c‘ 50 Pozneje dali svo- Po J* rmitate. '%D a,clH mirovne pogodbe bh.‘ »»i J* rsrT4/-v . ®“io in 7 3 mirovne Sej. ui3'° STO-ja v dve oblast .s avtjajo PMtir štej? fPet n°ve nal JU ni di 1J.xtnr) ni'>1 >1)1 °fcr< N w*U5Ei ‘v" šteje fPet n°ve naloge. Med It olcrn ustanovitev vlstr-z nai0 'ne®a ljudskega odbo-* dela j0 v°^stva in koordina-%/a ■ - tfclg j zrt Kuvrumu- r0v kofVe/l °»crožn*»l ljudskih dru9oinstančna oblast. JKrO?n„ ... . , °9a ol._ .1 u9°mstanc;na oblast. Je bija i°?nePa ljudskega odbo-P išat'1 življenjske po- T0emu HU(lstvu Istrskega S^tia nal°9o ji je omogočila >?asi POm°č VUJA-e, fci je feklitj. Pola interese tukajšnje-Rad i pf., t ’ fosefa ln gospodarskih za-no v trgovini, od stra- V, "Sio-dn, . trgovini, od st ra-S2*n|fce oblMfi ter 71 eiz-t>'st™ ^duarodnih obvezno- «LS roLr!-!ja"Sk?.. r!ade =a t "o rnf 7uiuac za t ^0-j ,ebn'-h plačilnih sred-■'»lorni. a s tem tudi cone B, L^fain i- s em *udi C07le fc np> ',!tds?Ca oblast iskati k'K Wrt"'a ooiast iskati iz-Sh1aljiVe9a gospodarske- hJ^j a. 5® soc*/^ razumevanju in pori JW““stične Jugoslavije je i/sieCat! in ljudski oblasti uspe-V* o (0 gospodarske na-IjlSiito nst Istrskega okrožja. VCt > 2 uspehi delovnega w aoslavije pri izvrševa- tonfeHetfce .se 3e Judi Pri i >wa dvigala naša pro- 7’ 'ij' n-,° življenjska raven Ko ,jj Ie modernih kleti za % *e ie orfa' itci- Setvena povr-% ^ 20 lanskega leta pove-SČKlrie ° 50 0|lst., število goli ;t 2,1 So ,e preseglo normalno %« isten^dsf’ Proizvodnja mle-V eer..tr^z^°bju naraslla za Sji^šidc ,>Uina Povečana za HO Ken-ksPehja Pa Še dosegla še (k se b, s *pwi, da plemenske I UlTo- KS«;""- m.:1 ii V konservni in- 'Dr Kunservm i b % , ' 'mamo letos d v M tje e°" leta 425213 vcč L^iin ‘eta t/'v. i C '• c^a *udi pro '»lifcerj«, proi« i. '••'kijcv, pro izv t\l1ni m Zltie mših pot' i' In. a,!slo« Proizvajalo. Sol pOin s ..7° vagonov 'a ja eb, ine r% Ui' n« 7- Krti' >?d„7_?00 t-agonoi IV izdel'?"' raOonov. Ope-L V °Deic ,,a.2a roi milijona » }J;ljenm 7? or! Ionskega ¥ ?S|) ‘5e>»ib °rl luuskcga v Orf °dSf b Je v letošnjem h • i?eč 0f* fan*’ školjk tk Oh.,. tc- iVn le- jem * o, l'eč aT 0rt ,aw!* ^oljfc AKC,CQ>na ;,a c?>07‘° *e 9radi V Sicoluh °bjekli, ki tMzna sredstva pa povečana za 30 odst. od lanskega leta. TRGOVINA IN PRESKRBA. Vidni so tudi uspehi pri izboljšanju in ekspeditivnosti preskrbe; živil, tekstila, obutve, tako v pogledu kvalitete kakor kvantitete (novi artikli, kot n. pr. riž, testenine, nulo), v prrosti prodaji: meso, kruh, koruzna moka itd. Preskrba tekstila in obutve se je povečala, po številu nabavnih točk, v letošnjem letu kakor sledi: Za delavce R1 33 odst., K2 50 odst, R3 33 odst.; za otroke Dl 37 odst, D2 31 odst.; navadne izkaznice IG 33 odst. Da se na vseh področjih opaža -oprede- v gospodarstvu nam kaže tudi prevoz blaga; Po morju prevoženega blaga v letu 1948 ton 26,354, v letu 1949 51.014; po suhem prevoženega blaga ton 125.923, 262.415; osebni promet: oseb 273.831, 580.287; dvig zaposlitve delavstva: oseb 7.339, 9.537, t. j. 29 odst. Nezaposlenih nimamo, obratno se čuti pomanjkanje delovne sile. Ze zgoraj navedeni podatki dokazujejo dosežene uspehe, katere lahko primerjamo v administrativnih in investicijskih proračunih lanskega in letošnjega leta, sprejetih od okrožne skupščine, ki prav tako kažejo gospodarski napredek in pravilnost gospodarske politike istrskega okrožnega ljudskega odbora. Naše delovno ljudstvo, združeno v SIAU. s svojo ljudsko oblastjo, pod vodstvom svoje revolucionarne komunistične partije, ob nesebični in vsestranski pomoči delavskega razreda FLRJ, je znalo z gospodarskim uspehom odgovoriti na vse napade imperializma, reakcije in zadnje čase kominformistov. Od. stranjene sp glavne ovire in ustvarjeni pogoji s tem, da so iz povečane produktivnosti zajamčena tudi potrebna finančna in druga material na sredstva za izvedbo v bližnji bodočnosti še večjih za 'naše okrožje koristnih del. Neposredna naloga delovnega ljudstva Istrskega okrožja je, da strne še bolj svoje vrste v svoji slavni borbeni organizaciji SIAU pod vodstvom komunistične partije, za izvedbo in prekoračenje nalog gospodarskega programa četrtega trimesečja 1949. Zato je potrebno zajamčiti izpolnjevanje zadanih si nalog, z uvedbo ustreznih organizacijskih ukrepov. Pritegnitev vse neizkoriščene delovne sile, posebno delavcev zaposlenih izven Istrskega okrožja. Neprestana borba proti vsem škodljivcem, saboterjem, špekulantom, ostankom fašizma ter sejalcem razdora starega in novega kova, z zavestjo poštenih borcev, k% znajo čuvati svoje revolucionarne pridobitve, proti onim, ki si želijo povratka na staro, in tistim, ki bi radi čim prej izbrisali «i! vergognoso passato», kar znači pri nas konkretno zrušenje ljudske oblasti in ustvarjenega slo-vansko-italijanskega bratstva. To pa je hkrati izdajalstvo delovnega ljudstva pod 'zastavo Kcminfonna, na liniji italijanskega imperializma, skupno z «Lego», «Gi unton in uCLN». Da bodo tudi v bodoče propadli vsi reakcionarni poskusi starih in novih sovražnikov oblasti de lovnega ljudstva Istrskega okrožja, nam jamčijo uspehi naših frontbvskih delovnih brigad in njihovi najboljši udarniki, ki tekmujejo na čast II. kongresa naše partije Z 10.000 delovnimi urami prostovoljnega dela. Prevarantski in protiljudski načrti reakcije in kominformistov, ki rovarijo proti ljudski oblasti s tem, da sabotirajo produkcijo in skušajo vnašati malodušje v vrste aktivnih množic, dobivajo tako vsak dan jasen in glasen odgovor od naših delovnih ljudi, ki spoznavajo tudi skrite sovražnike, ker se zavedajo, da si z delom ustvarjajo lepšo bodočnost in da bodo plodove svojega dela uživali sami. FRANC KRAI .1 kultur- t«oS0cioi„ '"snega, kultur-e°n značaja; izrab-lrmahney,:Jnarnoz, gradijo se '»i. o ’ aktivizirani so Srečal Sp ,e gradbena ak- 'H1?* S«e do,ca; v tem’ t^yki *> < >-vrednost veiUh -% i,nnUW'VVV in v lem ^\^-ne 'Tm rii"' Zn' 30o d-i 0 v gradnji: K%,S'>cJela':ce^ leta 1949 zadeve Jfk 5'e ,Z NADEVE. Elek-'m' ki "‘zkr ° ’z,,ršene skupno VSo ^Lnn^ost, v dolži- \ '1 lKčv Sn Popravila vodo-j SiUlil s tpi* kršila v Ko-k SJ ^03(:y Popravili bo-u l(°Hčinn vode ^\Sni«J preM*- *a rti V r načrtu za % le ,, °bnm-i ■r>, ilwrl’' em letu ih, ?i .1 Tu. ___ 'ti '*l, Crovor maršala Tita ob zaključku manevrov JA Ves napredni svet mora spoznati našo borbo za zmago resnice in nravice Jugoslovanska armada je sposobna braniti mirno graditev socializma v državi - „Če bo imela SZ nekje prav, bomo z njo, če ne bo imela prav in bo njen nastop dvoličnost, bomo povedali, da je tako in ne drugače11 - Zakaj je bil proces potreben ZSSR-, Rajku in drugi druščini BEOGRAD, 4. — Kakor smo že včeraj na kratko povedali, je imel maršal Tito ob zaključku manevrov JA pred 600 generali, oficirji in drugimi gosti govor, v katerem je poudaril, da je sestav borcev v vsakem pogledu izvrsten in da se je pokazal na višini po kvaliteti borcev ter posebno politično in moralno na višini. Dalje je maršal Tito poudaril, da so manevri pokazali, da je jugoslovanska armada sposobna reševati tudi najtežje naloge v vojni, da more in je sposobna braniti mirno grad-tev socializma v državi. Dejal je, da so bili ti manevri v izjemnem položaju, ko skušajo jugoslovansko ljudstvo zastrašiti in razbiti njegovo enotnost ter onemogočiti grad-tev socializma. Jugoslovanska armada, je dejal dalie maršal Tito, ima nalogo, da brani graditev socializma v državi, da brani njen mirni razvoj. Druga njena naloga je, da budno varuje nedotakljivost in neodvisnost države. Smoter naše armade ni ogrožati kako drugo državo, zato ima resničen značaj armade socialistične države, ima globok ljudski značaj. Naša država je, pa naj govorijo, kar koli in kdor koli, miroljubna država. Naša armada doslej nikogar ni ogrožala in ga ne bo ogrožala. Ne glede na to, da smo se na mednarodnih forumih brezuspešno borili, da bi bile zadovoljene upravičene zahteve naše države In da bi bilo naše tisto, kar je naše, ne glede na to. da nismo dosegli, kar smo želeli, in do česar imamo pravico, nismo niti trenutek, odkar se je končala vojna in odkar smo začeli mirno graditev svoje države, pomislih, da bi si s silo orožja nekaj jemali, ali da bi morebiti koga ogrožali. Mar more iti majhna osamljena država, ki ima proti sebi velikansko premoč, v pravcu napadalnosti, posebno če za to nima nobenega povoda in posebno če je to socialistična država? Maršal Tito je nato poudaril v zvezi s klevetami proti Jugoslaviji, da mala država, posebno če je socialistična. ni dolžna molčati, če jo kdo klofuta. Nihče nima pravice, pa naj bi bil lo kdor koli. ogrožati malega naroda, ki ne dovoljuje, da bi ga brez povoda obrekovali in blatili, ki je tako straš-no krvavel in toliko dal v nedavni vojni proti fašističnim osvajalcem. Nibče ne sme, pa naj bi bil kdor koli, z vojno groziti isti državi samo zato, ker narodi te države nočejo molče prenašati vsakovrstnih žalitev in obrekovanj, temveč se branijo pred tem z resničnimi dejstvi. Mi imamo pravico, da povemo o neresničnih besedah, da so neresnica, za laž, da je laž. Ce bomo branili in varovali resnico, bomo lahko mirno gledali v bodočnost, pa kar koli se dogaja in se bo zgodilo. Vedite pa, tovariši, da je pošteneje za pravico in resnico tudi umreti v borbi, kakor pa da bi se svobodno ljudstvo pustilo pohoditi, da bi suženjsko upognilo hrbet in gledalo, kako brez odpora uničujejo velika načela marksizma-leninizma. Glede pisem CK VKP (b) Centralnemu komiteju KPJ je. maršal Tito dejal, da je bilo tretje pismo že dovolj jasen dokaz, da namen tistih, ki so tako nepravilno kritizirali, ni bilo tisto, kar je bilo v pismu, temveč da jim je to služilo kot sredstvo, da bi spravili Jugoslavijo v podrejen položaj in iz nje ustvarili sebi podrejeno pokrajino. Kljub zatrjevanju, da imajo v narodih Jugoslavije najbolj zveste zaveznike, in kljub dejanjem, ki so pričala o tem, pa so bolj verjeli navadnim vohunom, ki so si jih pridobili med belogardisti in drugimi aeklasiranimi pokvarjenimi elementi. Prišlo je nato do resolucije In-formbiroja in po. poldrugem letu je jasno, da ni Jugoslavija, pač pa da so oni zaostrili odnose.. Nato je dejal: •Njim je moč zameglila oči. Zato ker imajo to velikansko moč. so si dovolili to, česar bi si socialistična ČLANEK WOLFGANGA LEONHARDA O JUGOSLAVIJI Stališče FLRJ bo zmagalo ker odgouaria interesom mednarodnega delavskega gibania BEOGRAD, 4. — VVolfgang Lcon-TVard, funkcionar enotne socialistične stranke v Nemčiji in profesor na višjj partijski šoli «Karl Marjo) v Berlinu, ki je zaradi obsojanja informbirojevske kampanje moral zapustiti vzhodno področje Nemčije in se je preselil v Jugoslavijo, je napisal v ((Književnih novinah« članek o svojem bivanju v Jugoslaviji. V članku piše: «Sest mesecev bivanja v Jugoslaviji mi je zadostovalo, da preučim vse argumente v prid Jugoslavije in proti njej. Na potovanju po Jugoslaviji sem si ogledal vs' kar sem hotel videti in ki se mi je zdelo potrebno, da presodim sedanji položaj v državi. V Jugoslaviji nisem videl protititovskih partizanov, ne zatemnitve mest, ne borbe na barikadah, ne obnavljanja kapitalizma. Videl pa sem v vseh mestih m vseh vaseh naglo socialistično izgradnjo. Namesto «vstajenja kulakov« sem videl številne kmetijske obdelovalne zadruge in sem govoril s številnimi zadružniki, ki mi s ponosom sporočili uspeh socialistične preobrazbe poljedelstva. Namesto «poraza» petletnega načrta sem povsod videl dviganje ve- likih poslopij in sem opazil polet in navdušenje, ki si jih. v drugih dr- na v popem i ministrstvu VARŠAVA, 4. — Agencija France Presse javlja, da je bilo kakih sto uslužbencev poljskega zunanjega ministrstva odstranjenih v zadnjih dneh z zunanjega ministrstva. Pri tem gre za epuracijo, ki jo prav sedaj izvajajo. Opolnomočem minister Tadej Lukowski, ravnatelj gospodarskega odseka ministrstva ter vsi člani diplomatskega oddelka, so bili prestavljeni v druge službe. žavah ni mogoče niti predstavljati. .Skratka, videl sem, kako milijoni ljudi gradijo z nezrušljivim poletom tovarne in hidroelektrične centrale, stanovanjske hiše in železniške proge, in to z ritmom, ki bi predstavljal velikanski uspeh celo v kaki zelo razviti industrijski državi ter v normalnih in ugodnih pogojih. Videl sam ljudstvo, ki v naj več ji meri ceni revolucionarne .tradicije preteklosti in ki zastavlja vse sile-da uresniči sedanje naloge, zato da si ustvari srečno in svobodno bodočnost; videl sem ljudstvo, ki z vsemi svojimi silami brani svoj socialistični red in svojo neodvisnost. Danes po 6 mesecih bivanja v Jugoslaviji sem lahko dosegel, kar je bila dolga leta moja želja. Srečen sem, da živim in delam v državi, ki je izkoristila izkustva Sovjetske zveze in ki Še nadalje razvija vse, kar je pozitivnega, ne da bi kazala tendence, ki so nedopustne v socialistični družbi. Srečen sem, da živim v socialistični Jugoslaviji, kjer enakopravnost narodov ne obstaja samo na papirju kjer se resno dela za razvoj socialistične demokracije, kjer se predrzno in neodvisno rešujejo novi marksistični problemi. Pravična borba Jugoslavije ni samo jugoslovanski problem in tudi ne samo balkanski problem, pač pa je postal že zdavnaj eden najvažnejših mednarodnih problemov. Borba jugoslovanskih komunistov za enakopravnost med komunističnimi partijami teh držav, za načela resnice, morale in neoporečnosti mednarodnega delavskega gibanja, za enakopravnost med socialističnimi državami tako z gospodarskega kakor s političnega vidika, borba za pravico novih socialističnih držav, da rešijo svoje probleme neodvisno in po svojih željah ter da razvijajo oblike jn uveljavljajo metode, ki odgovarjajo novim pogojem, ta borba je dala tisočem komunistov najrazličnejših držav nov pogum in nova upanja. S>k&.to h/ 'wX£tkr vodovodno \ »t Ul Kopru. Ko- \ *V Klug le hnvi'o še z h *at^. Koristnih aktiv• K % f ^rfrni , nkii» itdekonnmiie'ži- fiS tk obovi inri-Jiu. oM * nfh >e bil° ;bi5'' gostov je bi! Projektu so no-Ceprag naše V'iJ'' ?«'« a SO odst. Pre- ti es tržaški imperialistični iti ko-minformistčni propagandni aparat, začenši od obeh tržaških an-gloameriških radijskih postaj, pa preko dopoldanskega in popoldanskega ter večernega klerofašistič-nega tiska, vse do tržaške strani komin/ormislične. i(L’Unita» (in «La Vocc Gomunista«), tednikov «ll Lavoratore« in «Dclo» ter belogardistične ((Demokracije« in ((Katoliškega glasa«, ves ta kaotični, neduhovito kombinirami, imperialistično -. kominformistični konglomerat sodobne propagandne peščine in spretnosti že več mesecev posveča svoje glavne članke (tudi po več na dan), govore in govorance razmeram v novi Titovi Jugoslaviji. R tem svojim huronskim bobnanjem zaglušuje od jutra do mraka, in od mraka do jutra tržaško prebivalstvo v vseh mogočih variantah s fantastično lažnivimi vestmi. Tako se ta lokalna tržaška pobesnela protijugoslovanska propaganda za katero trosijo njihovi imperialistični in kominformistični gospodarji dnevno milijone, uvršča v en sam mednarodni zbor stotin radijskih oddaj dnevno v vseh mogočih jezikih — največ Pa u srbohrvaščini in slovenščini — radijskih postaj Moskve, Prage. Budimpešte, Bukarešte, Sofije itd., ki ze 15 mesecev nenehno in obupno po- zivajo jugoslovansko ljudstvo, naj se že končno upre, naj z orožjem v roki razruši listo, kar si je s sko-ro dvomilijonskimi človeškimi, žrtvami ustvarilo v štiriletni narodno osvobodilni borbi, naj pljune na te svoje žrtve, naj upogne hrbtenico..,. Zlasti tržaškim kominformistom ne gre v glavo, da bi to bobnanje in ti pozivi ostali brez rezultata. Zato so že pred več tedni zmagoslavno naznanili svojim pravovernim čitateljem: protititovski partizani so začeli z oboroženo borbo; po Sloveniji in drugod so se pojavile nekakšne «pege» — tako imenovane amacchie d’olio». In te «macchie d'olio» se seveda širijo in bi morale biti sedaj po njihovem računu že precej velike — pravi oljnati amacchioni«. In ti protititovski partizani bi morali seveda izdati že vendar kakšno vojaško poročilo svojega vrhovnepa štaba.. Toda: Od sto glasa, glasa čuti nijr... Namesto tega pa se-je pokazalo, da tisti kominformistični pravover-neži nikakor ne verjamejo protijugoslovanskim bobnarjem in trobentačem. Enostavno se ne zmenijo za ((nevarne« in drzne protititovske partizane, za njihove ((oljnate pege». nikakor jim namreč ne gre v glavo, da bi hrabro jugoslovansko ljudstvo bilo voljno napraviti samomor. Tisoči in tisoči Tržačanov so to dokazali najbolje s tem, da so v zadnjih 14 dnevih obiskali zagrebški velesejem, na katerem so se končno in do kraja prepričali, kaj je s kominformističnimi oljnatimi pegami in z vso ostalo imperialistično in kominformistično lažnivo šaro o razmerah v Jugoslaviji. Vse to gre seveda tržaškim kominformistom in klerofašistom zelo na živce, medtem ko njihovi gospodarji postajo naravnost oesni. Zlasti kominformističnim glavarjem je otekel žolč, ko so se zagnali z vsemi silami v presveto patrio-tično akcijo in hoteli prirediti množični pohod tržaških . kominformistov v Firence. Ta množična akcija je tako «uspela», da bo končno v Firence odšla le nekakšna pičla delegacija, ki so jo na hitro komaj z veliko muko sestavili. Medtem pa se po povratku tiso-čev obiskovalcev zagrebškega velesejma po vsem Trstu govori o silnem napredku jugoslovanske industrije, o izredno uspeli razstavi jugoslovanske gospodarske produkcije vseli panog gospodarskega delovanja. Obiskovalci so se na lastne oči prepričali, da nova Titova Jugoslavija resnično gradi socializem. Jugoslovansko stališče, zaključuje Leonhard, bo zmagalo ne samo, ker je resnica na strani socialistične Jugoslavije, pač pa tudi zato, ker stališče jugoslovanskih komunistov odgovarja življenjskim interesom mednarodnega delavskega gibanja. Dan, ko bo resnica o Jugoslaviji postala skupna dobrina milijonov ljudi vseh držav, takrat bo mednarodno delavsko gibanje zmagalo nad silami, ki danes zavirajo socialistični napredek y svetu. 0 priznanju Maocelnngove vlade WASHINGTON, 4. — Priznanje Maotsetungove vlade po Sovjetski zvezi je še vedno predmet komentarjev vsega svetovnega tiska. Predstavnik ameriškega državnega tajništva je javil, da je sprejel uradno prošnjo za priznanje Maotsetungove vlade. Vprašanje priznanja vlade nove Kitajske pa je še nadalje predmet posvetovanj med ZDA in drugimi zainteresiranimi državami, je izjavil predstavnik vlade ZDA. Zgledu Sovjetske zveze so že sledile CSR, Madžarska, Bolgarija in Poljska, ki so obenem pretrgale odnose s kantonsko vlado. Zunanji minister nacionalistične Kitajske je sporočil, da je nacionalistična vlada sklenila pretrgati diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo, ker je ta priznala pekinško vlado. Vladno poročilo obtožuje Sovjetsko zvezo, da je kršila klavzule kitajsko sovjetske pogodbe o prijateljstvu iz leta 1945. Delo odborov OZN NEW YORK, 4. — Posebni politični odbor OZN je včeraj zaključil razpravljanje o Koreji. Večina odbora je odbila sovjetski predlog, naj bi sg takoj razpustila komisija OZN za Korejo, ki je dejansko orodje ameriškega imperializma. Jugoslavija, Bela Rusija, Ukrajina, ZSSR in CSR so glasovale za sovjetsko resolucijo. Nato je odbor s 55 glasovi sprejel resolucijo držav, ki jih vodijo ZDA. Danes je posebni politični odbor začel razpravljanje o pritožbi proti Madžarski, Bolgariji jn Romuniji, ha kršijo mirovno pogodbo. Avstralski delegat je predlagaj ustanovitev preiskovalne komisije, ker da ((postopek, ki ga določ" mirovna pogodba ni dal zadovoljivih rezultatov«. Nato je odbor sklenil z 41 glasovi proti 0 jn s 15 vzdržanimi (med temi tudi FLRJ), da povabi predstavnika romunske vlade, naj se brez pravice glasovanja udeleži razpravljanja o obtožbah prerti Romuniji. Pred političnim odborom so danes nadaljevali' razpravljanje o bivših italijanskih kolonijah. Argentinski delegat je predlagal, naj se sestavi podobor, ki naj bi imel nalogo, da spravi v sklad različna stališča. Sirijski delegat je ostro napadel kolonjalno zatiranje narodov in zahteval neodvisnost Libije. Pri tem je poudaril, da male države trpijo zaradi nasprostev med velikimi državami. država nikoli ne smela dovoliti. Po komunistični morali pojem moči nima nobene pravice odločati v odnosih med socialističnimi državami. Komunistična morala je tista, ki odloča, kakšno mora biti ravnanje. Niti jaz, niti vsi mi ne bi bili komunisti, ne bi bili revoluzionarji, če bi bili zaplavali s tokom in sklonili glavo, samo da bi laže živeli, kajti v nadaljnjem revolucionarnem razvoju bi prišlo v tem primeru do strašne tragedije: ustalilo bi se pojmovanje o odnosih med socialističnimi državami, ki nima ničesar skupnega s socialistično Ce bi šli P° poti, na katero so stopili oni, je nadaljeval maršal Tito, to je, da bi bajoneti Rdeče armade prinašali svobodo, kar bi bilo dejansko prav tako podjarmljenje, samo v drugi obliki, potem bi znanost marksizma-leninizma propadla. Resnica si vedno hitreje in hitreje utira pot na Vzhodu in na Zahodu. Vi veste, da so nam rekli, da smo podobni trockistom. Vemo, koliko je Trocki napravil škode, vemo, da je bilo njegovo dem ideološko pravilno ocenjeno kot škodljivo, toda tisto, kar te bilo za njim, to je druga stvar: koliko pravičnih komunistov je trpelo pod inte.iom trockizma, čeprav s tem niso imeli nič skupnega. Omenil je nato, da so začeli govoriti, da je vohun sedaj ta, sedaj drugi in skušali prinesti razdor v partijo. Peti kongres partije jc pokazal enotnost in monolitnost in začeli so tedaj govoriti o nacionalizmu, o domnevnem nacionalističnem odklonu Jugoslavije. Začeli so jugoslovanske voditelje imenovati fašiste. Faš-zem je pomenil: «Samo jaz in nihče več razen mene!«. Fašizem je pomenil rasizem. Ko bi potem nekoliko pobrskali in preanalizirali, hi videli, na koga bi se to obeležje fašizma lahko nanašalo. toda to v nobenem primeru ne bi bili mi. Mi vzgajamo -sebe in vse naše ljudstvo v duhu ljubezni do narodov vsega sveta. Pri nas ima delavski razred oblast v rokah in mi nočemo ničesar tujega, temveč hočemo samo bogastva naše države izkoristiti v prvi vrsti po naših narodih. Hočemo graditi lepšo socialistično bodočnost naših narodov. Za njih pa je to fašizem, nacionalizem in rie vem, kaj še vse. V zadnjem času so nas začeli kolektivno nazivati vohune, najbrž zato. ker smo enodušni, ker nas je veliko? Za njih so vsi naši španski borci vohuni, in sicer kolektivno! Jutri bo za njih kolektivno vohun celotna naša armada, pojutrišnjem pa vse naše ljudstvo. Ne vem samo, za kom in za koga bomo vohonili. Mar zares mislijo, da bodo ljudje verjeli, kar oni pripovedujejo? Ne verjamen, da kaj takega mislijo. Toda oni v sili hitro kujejo železo, da bi vsaj nekoga prepričali, da b; nas osamili od drugih narodov. Toda napredni svet vendar zve. kaj je resnica. Mi pa sc bomo borili in dokazovali, da je resnica — resnica in da je laž — laž. in ne bomo nikomur dovolili, da bj nas tlačil, pa naj bo to kdor koli. (Nadaljevanje na 4. strani) Pred volilvami v Avstriji DUNAJ, 4. — Predvoliva kampanja v Avstriji dosega višek. Predstavniki avstrijske ljudske irj socialistične stranke so se sporazumeli, da si boejo po volitvah, ki bodo 9. oktobra, razdelili ofciaat, da bodo lahko nadaljevali svojo protiljudsko politiko. V borbi za glasove iščejo stranke vladne koalicije volivcev v vrstah bivših članov nacistične stranke. Na predlog notranjega ministra Helmerja sta vodstvi ljudske in ipcialistične stranke sklenili, da navežeta tesne odnose z vodjo tako imenovane «zveze neodvisnih«, ki združuje vse naciste ter proučuje možnosti, da bi spreobrnila to zvezo v tretjo stranko vladne koalicije. Zunanji minister Gruber pa je na nekem volivnem zborovanju ljudske stranke pozval bivše člane nacistične stranke, naj oddajo glas za njegovo stranko. II Franciji stavkajo heldijsiii delavci BRUSELJ, 4. — Pred sestankom belgijskega parlamenta, ki je določen za 18, oktober, bo imel ministrski predsednik Eyskens več sestankov s političnimi osebnostmi raznih strank, s katerimi bo razpravljal tudi o vprašanju kralja. Stavkovno gibanje belgijskih delavcev v Franciji, ki je bilo že včeraj zvečer skoraj splošno, je danes zjutraj postalo popolno. V odseku ob meji pri Lillu stavka 36.000 belgijskih delavcev. POZDRAV ASIŽZ II. KONGRESU K P ZA TRŽAŠKO OZEMLJE CENTRALNEMU KOMITEJU KP STO-ja Antifašistične žene Tržaškega ozemlja, včlanjene v svoji Antifašistični slovcnsko-italijanski ženski zvezi, pošiljajo II. kongresu KP, Tržaškega ozemlja tople in borbene pozdrave. V njej gledajo tisto silo, ki je znala mobilizirati široke, ljudske množice ter jih pravilno usmerjati v enotno fronto v borbi proti imperializmu in reakciji. One so sestavni del te fronte, kajti Partija jim je s pomočjo njihove lastne antifašističme organizacije prebudila politično zavest in prikazala, da so njihove težnje uresničljive le v skupni borbi delovnega ljudstva. Pokazala jim je, kako se jim je boriti, da bo zabrisana za ženo ponižujoča razlika v odnosu do moža, da bo postala enakojrra-ven činitelj v politično - upravnem življenju in da se bo njeno delo enako ocenjevalo. V jugoslovanskem vojnem področju Tržaškega ozemlja jim je pomagala to udejstviti s pomočjo ljudske oblasti, ki je to uzakonila in ki z vključevanjem žena v proizvodnjo nadalje dviga njihove umske sposobnosti ter jim daje možnost, da jih razvijajo do najvišje mere. Vidalijevstvo, ki je v Trstu informbirojevska agencija, je v cilju, svojih oportunističnih in likvidatorskih teženj skušalo iztrgati antifašistične žene iz enotne protiimperialistične fronte. Njihovo organizacijo je prikazalo kot hlapčevsko, češ da jim nalaga neprimerno delo, za katero nimajo potrebnih kvalitet, in češ da ne služi namenu ženske organizacije. Na ta način žene ponižuje in vceplja občutek manjvrednosti, hromi njihovo borbenost, jemlje njihovi antifašistični organizaciji revolucionarno Vsebino ter jo spreminja v. organizacijo malomeščanskega tipa, kakor je UDI v Italiji. , Na liniji odvzemanja revolucionarne vsebine marksizmu-leninizmu ter na liniji revizionizm.a, ki ga Informbiro vnaša v svetovno demokratično gibanje, je tudi ustanavljanje ženskih celic Vidalijeve frakcije. Z njihovo pomočjo uresničuje Vidali tudi v ASIZZ likvidacijo množičnih organizacij. Namesto široke baze, ki bi bila pristopna vsaki ženi, in na osnovi katere bi vsako ženo lahko vključili in jo aktivizirali p protiimperialistično fronto, se ta baza oži in omejuje na žene pripadnice Vidalijeve frakcionaške partije. Posledica vsega tega je pasivizacija in nezainteresiran ost enega dela žena, rušenje slovansko-italijanskega bratstva, zopetno prebujanje strupenih šovinističnih teženj in s tem v zvezi oslabljenje tržaškega in svetovnega demokratičnega gibanja. Vse to je tudi Vidali od v.sega početka zasledoval, ker mu je bilo nujno za ustvarjanje terena, ki bi bil sprejemljiv za njegove revizionistične namene v korist italijanske nacionalistične reakcije, to je priključitve Trsta k Italiji. Velikemu številu žena ti nameni niso ostali prikriti. Z doslednostjo pravih revolucionarnih bork so jih pričele razkrivati in so zaupale v tisto Komunistično, partijo, ki jih je politično izgrajevala, ki jih je vodila in učila, kako se jim je treba kot ženam in kot delovnim ljudem boriti. Njihovo zaupanje se }e še poglobilo v sedanjem obdobju, ko §e do dna razgalila gnila dejavnost nekaterih voditeljev Sovjetske zveze in držav Informbiroja, katere Sovjetski zvezi hlapčujejo v gonji proti socialistični Jugoslaviji, z obrambo enakopravnih odnosov med velikimi in malimi-narodi, z borbo proti izkoriščanju malih narodov in proti vmešavanju v njihove notranje zadeve brani načela marksizma-leninizma ter utrjuje osnove miru. Vodstvu Komunistične pravi je Tržaškega ozemlja, ki se tako premočrtno bori proti vsem krivicam na osnovi čistosti in revolucionarnosti markrstično-leninističnih načel, ki vključujejo tudi žene in njihovo borbo za politično in ekonomsko enakopravnost v sklop celotne borbe delavskega razreda, izrekajo vso svojo hvaležnost in priznanje. Obljubljajo, da bodo tako kakor doslej stale na braniku resnice, razkrinkavale napade Sovjetske zveze in držav Informbiroja na socialistično Jugoslavijo ter napade vidalijevstva na dosledno demokratično gibanje in njegovo avantgardo - Komunistično partijo Tržaškega ozemlja. Do te Partije bodo gojile in utrjevale ljubezen v širokih množicah antifašističnih žena. Naj živi II. kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja! GLAVNI ODBOR ASIZZ TRŽAŠKEGA OZEMLJA. II RESNICA ZMAGUJE VI Zborovanje anmestiranccv, ki so bili obsojeni zaradi proliljudskega delovanja v okviru resolucije Informbiroja in ki so sedaj ustanovili delovne brigade Pismo 224 univerzitetnih študentov CK K P Srbije BERN, 4. — Včeraj er je bil v Bernu finalni koncert mednarodnega glasbenega tekr ,-anja. Pri koncertu so sodelovali zmagovalci posameznih tekmovanj; med. temi so bili tudi jugoslovanski unletni-ki. BEOGRAD, 4. — z ukrepom notranjega ministrstva je bila podeljena amnestija 713 osebam, ki so jih oblasti poslale na obvezno delo zaradi njihovega kominformi-stičnega delovanja. Vse te osebe so izrazile željo, da bi prostovoljno delale na avtomobilski cest: Beo- grad-Zagreb do izvršitve t“ga važnega objekta v petletnem načrtu. Ta dela bodo končana ^onte novembra. Amnestirancj so takoj u-slanovili delovne brigade «S paiti-jo za zmago resnice« in «Resnica zmaguje«. Te stotine pripornikov, ki so po vesteh Informbiroja že davno zaprti «v podzemlju zaporov Ranlcovi-čeyih janičarjev« in katerih ((trupla plavajo po Dravi«, so prispeli rta Reko s parnikom, ki je bil okrašen s cvetjem, z zastavicami in s slikami voditeljev partije in države. Ob svojem prihodu na Reko so bivši priporniki na zborovanju izrazili Komunistični partiji Jugoslavije in njenemu vodstvu svojo hvaležnost, da jim je bila dana prilika, da sp se lahko sprostili vpliva protirevolucionarne resolucije Informbiroja in da so tako zopet postal; graditelji socializma v svoji državi. Govoreč na tem zborovanju je poveljnik delovne brigade ((Resnica zmaguje« Bora Viskič dejal: ((Dobili smo pomoč partije, odgovorili smo na njen poziv in naša zavest se je zopet zbudila. Videli smo, na kateri strani je resnica in čast in na kateri so laž, nizkotnost in ne-častnost. Motili smo se, izdal; smo našo partijo, toda naša partija nam je dala priliko, da ta popravimo. Delo, čitanje, študij jn tovarištvo nam je pomagalo, da smo spoznali, da smo bili prevarani, da smo služili koristim sovražnikov izgradnje socializma v Jugoslaviji. Danes smo svobodni državljani v socialistični Titovi Jugoslaviji To je za nas velika čast, ki je bomo vrednj. Klevetnikom v inozemstvu lahko rečemo: «Vi imate v nas najbolj zagrizene sovražnike, kajti ugotovili smo, kaj ste vi od nag pričakovali. Vi ste nas hoteli uničiti politično in moralno«. Z zborovanja so amnestiranci poslali pozdravno brzojavko notranjemu ministru Rankoviču. V brzojavki zavračajo laži Informbiroja o pobojih in koncentracijskih taboriščih, poudarjajoč, da so žive priče o tovariškem obnašanju organov ljudske oblasti. 224 študentov z beograjske univerze, ki so bil; zaradi svojega ko-minformističnega delovanja disciplinsko obsojeni na obvezno delo. je poslalo univerzitetnemu komiteju Komunistične partije Srbije pismo, v katerem izjavljajo, da so danes zopet v fronti borcev za zmago pravilne linije centralnega komiteja KR Jugoslavije. ((Hkrati se zahvaljujemo KPJ, Pravi pismo, ki nam je pomagala. da smo se vrnili k svojemu ljudstvu ter da dajemo naš prispe- vek v težki, toda pravični borb 1 ki jo daneg vodi CK KPJ ter jugoslovansko ljudstvo za izgradnjo socializma in za zmago načela enakosti pravic v odnosih med socialističnimi državami«. «Na beograjski univerzi«, nadaljuje pismo, ki je soglasno obsodila resolucijo Informbiroja kot sramoten poskus Komunistične partije ZSSR ter partij pod njenim vplivom, da bi klevetala in diskreditirala KPJ, je bilo med 20.000 študenti samo zelo majhno število takih, ki so izdali svojo domovino v tem odločilnem trenutku«. «Mnogi izmed nas«, pravi nadalje pismo, «so si bili na jasnem o lažeh, ki jih je kominformovska resolucija polna. Toda razni vplivi so odločali pred našimi očmi, ki so bile zaprte pred realnimi dejstvi. Mi smo še poleg tega zapirali očj pred socialistično izgradnjo Jugoslavije kakor tudi pred dejansko borbo, ki jo naša socialistična domovina vek di na mednarodnem področju proti imperialistom, kakor tudi pred socialistično preobrazbo na vaseh in še pred drugimi očitnimi dejstvi. Obljubljamo partiji, da bomo podvojili svoje napore, da dokažemo, da smo z vsem srcem za socialistično izgradnjo federativne ljudske republike Jugoslavije, za nadaljevanje dela osvobodilne vojne, za katero so dali življenje stotine in tisoči naših najboljših borcev. Obljubljamo, da bomo okrepili in razvijal; jugoslovanski patriotizem zavedajoč se, da bomo lahko samo na ta način zares intemacionalisti«. Še ČSR odpovedala J i logoslavijo PRAGA, 4. Češkoslovaška vlada je odpovedala pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči med CSR in Jugoslavijo. Nota, s katero je zunanji minister CSR sporočil ta ukrep Češkoslovaške vlade, navaja enako neutemeljene razloge kot ostale kominformovske države, ki so sledile SZ, ko je odpovedala slično pogodbo. Češkoslovaška nota pa navaja še «pruvokatorsko obnašanje jugoslovanske delegacije« na sokolskem zletu od 1. do 8. junija 1948. Znano je. da je vest o resoluciji Informbiroja zatekla jugoslovansko delegacijo že v Pragi, vendar ju-g •''slovanski telovadci r i *"> spremenili svojega progama jn so ostali tvesti svojemu vodstvu. Trenutno pa je C,SR. ki je z odpovedjo pogodbe z Jugoslavijo čakala nekoliko dlje kot ostale informbirojevske države, šla bolj daleč kot SZ in njeni sateliti. Zahtevala je namreč odpoklic jugoslovanskega poslanika v Pragi Stili-novič.i, kar je prav za prav de faeto prekinitev diplomatskih odnosov med obema državama, Še o »progresivni prosveti Kakšno je zanimanje Za prosveto pri tako imenovanih «priprav-IJalnih odborih«, kakšno jamstvo nam nudijo za bodočnost in še posebej, kaj je po njihovem mnenju prava ljudska prosveta, nam vedno bolj nazorno kažejo razne njihove ('preče/ redke) prireditve. Dokler SO se zaganjali v prosvetna društva, izganjali iz prostorov prosvetne delavce, sabotirali predstave Slovenskega narodnega gledališča in vsepovsod izvajali razna nasilja, so trdili, da morajo onemogočiti dotedanje prosvetne delavce, da bodo potem sami laže gradili «pravo progresivno ljudsko prosveto«. Posrečilo se jim je dobiti v svoje roke trse prostore prosvetnih društev, nekatera društva so celo kompaktno prešla v njihove vrste (vsa) tako so v svojih Časopisih trdili), imeli so za seboj — po njihovih trditvah — ogromno večino prebivalstva. Upravičeno bi pričakovan, da bodo pokazali tudi v prosvetnem delu takoj v začetku oni polet in udarnost, ki so ga pokazali pri rušenju, a tega m bilo. V začetku bi se moglo to opravičiti z upehanostjo ali pa s potrebnim presledkom za pripravo načrtov, in materiala za bodoče delo. Toda čas teče »n še danes ne vemo, kaj in kako misli/o s «pravo progresivno ljudsko prosveto«. 11. t. m. so imeli tudi ezalčitni-kl» svojo komemoracijo bazoviških žrtev. Napovedali so pevske zbore iz Ricmanj, Lonjerja, Krita, Zgonika, Saleža in iz Trsta pevski zbor «Rota«. Tu morama takoj ugotoviti, da so bili napovedani zbori samo iz teh krajev. Ni bil n. pr. napovedan zbor Iz Bo-ljunca, čeprav ie tam društvo s pevskim zborom in pevovodja vred na njihovi strani. Potem ko se je tamošnji odbor izjavil za Vidalljevo lini/o, je prenehal z delom, čeprav bi ga tem nihče ne mogel ovirati. Prav tako ni bil napovedan zbor iz Trebč, čeprav imajo tam najbolj marljivo celico, ki je bila celo odlikovana, in čeprav imajo v vasi godbenike in pevce s kapelnikom t:. pevovodjo vred. Tudi niso bili napovedani zbori iz Sv. Ivana, Barko-veij in Skednja, čeprav pravijo, da tudi tam obstajajo zbori na njihovi politični liniji, Toda od vseh napovedanih zborov so prišli samo trije. En zbor iz Saleža in Zgonika, en zbor Iz Križa in pevski zbor Rota iz Trsta. Iz Brega, za katerega se včasih e.Delo» tako zanima, ni prišel noben zbor, prav tako ni bilo nobenega it gornje tržaške okolice. Verjetno, da tudi «Pripravljalnemu odboru«, kakor SHPZ, manjkajo pevovodje. Toda, če primerjamo njihovo komemoracijo z ono, ki jo je priredilo staro vodstvo, posebno pa s prireditvijo za 504etnico bazoviškega prosvetnega društva, ugotovimo, da na vidalijeviki prireditvi ni so nastopili niti tssi njihovi razpoložljivi pevovodje, medtem ko so na naiih prireditvah nastopili pevovodje tudi z več žbori. Iz tega dejstva bi mogli sklepati, da «Priprhvljalni odbor« svojih pevovodij niti ne izrabi, Morda zaradi pomanjkanja pevcev? Kako je pa s epravo ljudsko prosveto?« Alt smo morda na teh prireditvah slišali kaj takega, kar je tiste nekdanje «izdajalskon vodstvo zanemarjalo? Ne! Vsepovsod. so se pele samo one pesmi, ki jih je razmnožila SHPZ in so jih naučili pevovodje, ki so danes bodisi na eni ali drugi strani. To se pravi prav iste pesmi, ki jih pojo tudi danes oni pevski zbori, ki priznavajo bivše in sedanje vodstvo SHPZ. V Križu je n. pr. na vldaltlevski prireditvi neki kvintet žel velik uspeh celo pesmijo o »Katri«, ki jo je ' Delo« svojčas ožigosalo kot zastarelo in skoroda sovražno delavskemu gibanju... Po več ko enem letu nismo zasledili na onih silno redkih vida-lljevskih prireditvah prav nič takega, kar bi kazalo na neko obnovo, na neko spravo ljudsko kulturo«, ki bi bila boljša od smernic, ki jih vsa leta daje vodstvo SHPZ. Torta, če ni opaziti nič boljšega, moramo pa ugotoviti marsikaj slabšega. Večina onih odborov, ki so se'izjavili za ezaščito prave ljudske prosvete«, so smatrali s to izjavo svoje delo za zaključeno in se dalje niso več brigali ne za pravo ne ha nepravo ljudsko prosveto. V dvoranah, ki so preje služile za kulturne prireditve, vklhično tudi predstave SNG, se od takrat v naiboljšem primeru samo pleše. Pričakovali bi, da bodo vsaj oni, ki so — po izjavah kominformi-stov — ustali ob strani po krivdi vodstva SHPZ«. pokazali v okviru «Pripravljalnega odbora« več zanimanja za spravo «pravo progresivno ljudsko prosveto«. Toda dejstva so nam pokazala., da so po političnem prelomu prav vidali-JCVCi v večini, primerov opustili prosvetno delo In da so prav tako imenovani ebabičevcl« še nadalje trdovratno vztrajali, kljub temu da so imeli i ečje težave in da so jih VidalijeVci neprestano ovirali. Iz dejanj moramo zaključiti samo to, da so besede sprava progresivna ljudska prosveta« v ustih zaščitnikov samo demagoška fraza. Resnično prosvetno delo zahteva mnogo vztrajnosti in potrpežljivosti, to je takih lastnosti, ki popolnoma nedostajajo ljudem Okoli «Pripravljalnega odbora«. S klepetavostjo pa ne bomo gradili nobene kulture, ne meščanske ne. ljudske, najmanj pa progresivne. Takšno je delovanje Vidalijevih zaščitnikov Iz Padrič Tudi v PadriČah so sklicali Vida-lijevl zaščitniki sestanek prosvetnega društva. Toda kljub vsej »priljubljenosti«, ki naj bi jo po zatrjevanju vidalijevčeV ti zaščitniki uživali med nžširn ljudstvom, se je sestanka udeležilo celo 2? Članov, kar znaša v celoti le eno četrtino Vsega članstva. Medtem ko so »zaščitniki« slovenske kulture na svojem klavrnem sestanku modrovali, kako bi na najbolj zvit in prebrisan način razbili slovensko kulturo in prosveto, Se jg na drugem kraju vasi Vršila redna pevska vaja resničnih kulturnih delavcev, katerih nesramno postopanje razbijačev neie kulture ne more ovirati pri njihovem plodonosnem delu. Padričane je zelo prizadela vest, da je,bilo njihovo prosvetno društvo po krivdi Vidalijevih zaščitnikov izključeno iz SHPŽ, kjer je vsa povojna leta tako marljivo delovalo ter doživelo tudi proslavo (SO-letnice obstoja, katero je VSa vas zelo svečano proslavila. Ni čuda torej, če So Ves svoj srd in jezo obrnili prav na ljudi, ki nosijo odgovornost Za v*S razdor, ki je nastal po objavi resolucije Ihformbi-roja .tudi v samih prosvetnih društvih. Zato so pošteni Padričani sklenili preprečiti še nadaljnje razdiralno delovanje teh sovražnikov slovenske kulture ter ponovno vzpostaviti tiste pogoje, ki bodo dali resničnim kulturnim delavcem možnost, da razvijejo delovanje prosvetnega društva v korist vaščanov in vsega slovenskega prebivalstva. S Proseka Kot je objavilo Vidalljevo glasilo «Delo», bi se moral vršiti 1. t. m. tudi na Proseku sestanek prosvetnega društva; govoril naj bi za izpremembo »veliki zaščitnik« slovenske kulture Gombač. Kol drugod ja bil prav gotovo tudi na Proseku sestanek it »tehničnih« razlogov odpovedan, kajti »slavnega« govornika ni bilo od nikoder fta spregled. Pa 2a tudi nihče na Proseku pogrešal ni. Sicer so pa tudi pošteni Vidalije, vi pristaši na Proseku mnenja, da je občni zbor, ki ga «zaščitniki» slovenske kulture sklicujejo, protizakonit; zato so tudi že sklenili, da se ga prav gotovo nihče Izmed njih ne bo udeležil. Jz Šempolaja Za šempolajske ,,zaščitnike" veljajo posebna pravila To so tl »goreči« m «oc gflj “ rodilo 13 otrok, porok . umrlo pa je 12 oseb. Cerkvene poroke: r - Vianelli Silvestro . Franco Nada, ladijski h" fjflM, legari Luigi «n p Leonilda, mehanik Pa» gio in šivilja Rosca ^'^jsP Grassi Giovanni in P rio in gospodinja rin Bianca, mehanik V'U(M !T1 _ - -a f-' la, železničar Furlan ,'i’lja Formillo Micheli08’0,pč fV A T lllftVrt 1 II D'Agostinis Libero in ' § 50-iema BSjt;liti* 4 cin Maria, 84-Ietna Umrli so: 83-letna Bošsi'Giovanni, 7C tore, 76-letna Bar ulil* Od- rini Antonia, 52-letn»„: Tw- Linci-Ilnicio Maria stara Pettlrosso por. Siškovič Stefa^ljta# y Jtattich -Rosa, 58-ltena j Radani Fausta, 75-l8*Pj,0val)!! drej, 44-letni Ieušček , * letni Biecher Giovan11 i HLRADIO^ JUG. CONA - * (Oddaja na srednjih val° ali 1250 KC) 12.00: Opoldanski Reger: Variacije na J .InV-t' tl? mo). 12.30: Zabavna 3» Poročila (v ital. >n .^as^ jK Operetna in filmska = ^ j# Gospodarski preg!ed ,n 14.00: Slovenski soli8” Er 14.30: Poročila (v lta i* A 17.45: Pestra orkes^p1 S^, 18.15; Za II. kongres " (v * I lO.Id, /Ud II. ju. I’ MfTi 18.45: Radijski obzornik ; 19.00: Igra tamburaski ^ • -en« jakoviča. 19.15: Poro' i' slov.). 19.45: Italii«n,!*f,S»W 20.00: Sindikalna agvilL.LtnC .). 20.15: Maurlce B« 0iy Ji vpr ital . ,,21 o°; V« 20.30: Igra (v ital. ■ *‘$i < J medigra. 21.10: Sl°ve kvintet. 21.30: Zabavni^ ji v J dia Ljubljane. 22.00 Po izvršenih adaptacijah je občina določila v zgradbi Ferdinandeu za ljudska stanovanja 13 sob v 1. nadstropju in 0 v II. nadstropju. V teh sobah je nastanjenih 17 družin (9 v I. in 8 v II. nadstropju), skupno 67 oseb. medigra. 21.10: S’°VnC,'ork®?vijlS narodov -'>ie»' ADUA. 15.00: Za RADIO, 16.00: »N R,|SS»- sfi»' Stevvart. Rosahn« #Vf|lKl V1TTORIA. 18.0C1- BnEar'- M »pr6*1® r AZZliRHO. I*-®'- f|*n. I. Mannlg, D ^>1!^ / VENEZIA. »Brc« 'J,r. se- FbgKio, _J. V BELVEDERE. ' , 15 šen sl«. Marar KINO NA OFCINAVv* «Po5tenlak. P* . Zlati sterlln* dol»r ling 1809. teleg';* • (fal>* v»t9 lar «80, Švicar*«^ l7g, francoskih frah ;;oV šiling 26, zlato 1059- IS T R S K I [OORUZNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU * ULICA C. 3ATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 lUuifULAII POLKT ZA II. KONGRES |P STII-JA SE S T 011 N .11) .1E koprskem okraju v enem dnevu 1.803 ure prostovoljnega dela fiivn0 i j it« It}& 08,1 ima ljudstvo na-^tadikJa roke dela po *«! s tr^tvljo in z jesen- z jesen' aeoa -o-.jK.a mu obi- 3 j,. *a na domu, toda \ se HliLMvfne' sa ne ustavi, da Novm*0 0 zcPet In zopet ure dela za nekaj iz-'tl p, h,Ne ,0?.ke, osebne koristi, iLti' ® igrati tudi v korist tajaj. P io je v počastitev kongresa. fteUh ne leži ves pomen S ki tik *n Usočih delovnih *L mL ^Prinašajo naši mla-Hil ?a“lkc' žene, starejši to-Pionirji, ampak -e 0 v dSJ!,es!l tega naP'?ra vi->ii Vaš1 .vyij‘. di«o‘plini in ‘liistov p iiAPluv naših pretili pri,,' J* ®e zbira jo v SIAU. Vsi vjJo potrebo, da je treba 50 .. frijI(jVelii!em vojnem razdeja-?IOpil0‘ fade volje m krepko , “f i( , ^np, žrtvovati vse, ■ Posho- ? mur<-‘mo odreči, in ^ilfv abnovo, kakor tudi 'jkni,, "ašega gospodarskega, ib^llh sooialnega napredka, ,W J* -‘^ktov in ustanov. Harb?9"* B» ofcstdii 5e v Stfc . va na,e ljudstvo Ko-Ji*, ki JSTO-ja njene za-SLmvau 1 ie pridobila v na-njen„ 0®\ni borbi, z eno be- 1 #»«. ,*®Eluge za osvoboditev f”"« Bolim‘Stoy,kega iBrma ter A. j^j *cne in socialne prido- (Jri8n»n°it,bi^ Pusledica zmage. /^tvu ko „ naj bo sedanjemu %ije ' ®^0-ja v moralno za- a Vse klevete, ki so bile vaščanov' 208 ur, v Škofijah zopet 40 ljudi po tri ure, ali skupno 120 ur. v Bertokih 19 ljudi 60 ur, nadalje v Vanganelu 33 domačinov 162 ur in v Kortah 29 prostovoljcev 89 delovnih ur. Za izboljšanje in izgradnjo novih cest je dalo v Novj vasi 24 članov SIAU 72 ur dela, v Borštu 61 oseb 300 ur, y Strunjanu za okrasitev kraja na čast kongresu 15 ljudi 60 ur, v Babičih pa je delalo 12 vaščanov 48 ur pri raznih gradnjah in v Pomjanu 20 domačinov 60 ur pri postavitvi spomenika padlim borcem. Ce napravimo črto, tedaj vidimo, da je v Bujščinj 70 članov SIAU žrtvovalo y čast partijskemu kongresu v enem samem dnevu 243 dčlovnih ur, v koprskem okraju pa 455 članov 1.803 ur. Vsem tem tovarišem in tovarišicam čast in hvala! Golob Vladimir, Benčič Nives, Jerman 2elka, Degrassi Bianka, De-grassi Bruna, Mauro Anamarija, Umrli: Ceccor.i Anton, star 54 let; Babič Anton, 1 leto; Perossa Anton, 70 let. Poročeni: Ceppi Irenej, kmet, in gospodinja Zorzet Amelija; Zucca Ivan, šofer, in gospodinja Brajhič Celestina; Zucca Nazari, kmet, ib gospodinja Felician Marija; Minca Rlno, uradnik, in gospodinja Lbn-zar Bianka; Faver.to Anton, kmet, in šivilja Destradi Giorgina; Ceppi Alvino, kmet, in šivilja Zago Lucija; Vattovani Alojz, kmet, in gospodinja Ramani Anita; Pozdravne resolucije H. partijskemu Kongresu Dnevno prejemamo iz vasi, tovarn in podjetij, organizacij in društev številne resolucije, v Krašice, Ribana, Barodov in Bičajoči se II. kongres KF STO-ja. Zaradi pomanjkanja prostora nam ni mogočo objaviti besedila vseh, zaio obljavljamo danes samo resolucijo antifašistične mladine iz Savudrije. Moramo pa omeniti, da so poslale podobne resolucije antifašistične žene iz Krašiče, Ribana, Barodov in Bi-bali. Prav tako so poslale resolucije sindikalna podružnica «Fructus» v Kopru in mladina iz Babičev, Semedele, Vanganela, Ankarana, Marezig, Koštabone in Puč. V vseh resolucijah je poudarjeno veliko zaupanje ljudstva v vodstvo in KP STO-ja ter obljublja, da bo dalo na razpolago vse sile za Obnovo in gradnjo v okrožju. To obljubo izpolnjuje dnevno, kar je razvidno iz poro- čila v drugem članku. Resolucija Antifašistične mladine iz Savudrije se glasi takole: «Centralnemu komiteju KP STO-ja! Mladinci iz Savudrije pošiljamo z našega današnjega zborovanja tovariške pozdrave članom imenovanega komiteja z željo, da vam uspejo vsa pripravljalna dela za II. kongres KP STO-ja in da bo imel ta kongres najboljši uspeh. Od svoje strani obljubljamo, da bomo doprinesli vse za čim prejšnjo obnovo našega okrožja, kar bo najboljši odgovor na Obrekovanja Kominforma! Naj živi KP STO-ja! Naj lini II. kongres KP STO-ja! Naj živi KPJ in njen voditelj tovariš Tito!* Glasbena šola v Portorožu Vpisovanje v glasbeno šolo v Portorožu bo do 6. oktobra, dnevno od 15 do 17 ure v šolskih prostorih v vili «San Marco», proii razdiralnemu delu lidouec • endaM s D P z Prosvetno društvo «Vojko» v Gažonu je na vabilo B:dovec-Gombačeve samozvane SHPZ na občni zbor, katerega sklicuje na dan 9- oktobra, sprejelo sklep, s katerim protestira proti razdiralnemu in za slovenski narod škodljivemu delovanju tako imenovanega pripravljalnega odbora za zaščito in gojenje ljudske prosvete. nN.aše društvo», tako nadaljuje sklep, ne bo nikoli prisostvovalo na takšnem zborovanju, kot ga pripravljata Bidovec in Gombač, ker noče biti grobokop rasti našega malega naroda cone A Tržaškega ozemlja. Naše ljudstvo, ki je komaj po razpadu fašistične Italije in po zaslugi narodno osvobodilne vojske doseglo svoje narodnostne pravice, noče niti od daleč napraviti vtisa, kot da si s sodelovanjem v Vidalijevi SHPZ želi povrnitev svojih nekdanjih narodnih zatiralcev, da odobrava raznarodovalno delo na škodo na- šega naroda, da soglaša z zatiranjem in zapostavljanje našega jezika, kakor tudi da nima nobenega interesa na obstoju slovenskih šol. Izjavljamo svečano, da bo naše prosvetno društvo sodelovalo samo z voditelji iz vrst doslednih borcev za demokracijo in ljudsko svobod o, ki so ostali zvesti naukom Marksa in Lenina. Zato istočasno obsojamo razdiralno delo obeh podpisnikov navedenega vabila to je Bidovca in Gombača ter vseh ostalih članov imenovanega pripravljalnega odbora, ki se ne zaveda jo svojega za slovenski narod pogubnega dela v coni A, s katerim samo zmanjšujejo narodno zavest našega ljudstva ih zanikajo v narodno osvobodilni borbi s krvjo pridobljene pravice našega ljudstva kot kulturnega naroda! Samozvani pripravljalni odbor SHPZ naj se zaveda, da bo za svoje brezvestno delovanje dajal odgovor vsemu slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu!)) T Milite m eitajte Iplimohbki Predavanje c II. kongresu KP STOja Danes 5. oktobra ob 20. uri bo v obnovljenjem gledališču v Verdijevi ulici v Kopru predaval tov. Beltram, Julij o pomenu II. kongresa KP STO-ja. Predavanje bo priredilo slovensko prosvetno društvo «Oton Zupančič)) v Kopru. Vabljeni so vsi člani in tudi nečlani društva! Vse sindikalne podružnice po tovarnah, obratih in podjetjih tekmujejo za II, kongres KP STOja. Pri tem tekmovanju so nekatere že presegle sprejete obvez za 72 do 76 odst. Prinašamo v naslednjem nekaj uspehov iz raznih podružnic. V Kopru je sindikalna podružnica «.Fruktusa» do 24. septembra dosegla tekmovalne obveze za 165,2 odst. Istega dne je dosegla še 7,1 odst. v enem dnevu, tako da ima f.vjjjpkN:...........................- • ■ sssšjk E MESTNE SOLE LEPO NAPREDUJE. KAKOR TAKO TUDI NA TEM GRADILISCU SO SE DELAVCI ~ V TEKMOVANJE NA CAST II. KONGRESA KP STO-ja. izrečene na njegov K bodoče težko, ven-V v Lorist ljud- inskega okrožja I Ih. Dnn.. 'tein Ko Pa tudi v vzpodbu- ___ «hc Is so razvidni podat V Sls*. *nern ^elu. 80 ®a V Djrt SIAU iz bujskega (, V,. 3o- septembra: V°rtnfje delalo 16 oseb 72 ur Igrišču, v Materacli t] r./i °sebe, vendar polnih % din. aI 9 ur na osebo — Stwie del«? a°mu- v Noven> V^un. * ° isto tako pri delih z 01 8 oseb 33 Ur in v V* 'est! Prostovoljci pri de- i.hikJv , ur. V Novi vasi je I “ !s.n Jri{ doprinesel 8 ur de- V i«,'1 d°ni> v Segetu pa K 8 os*b‘--nameri 27 ur ’n v -Je h*? 19 delovnih ur. Na-'ttN* y ®vala vas Antenate lfCv«liQ»;.k! ilh doprineslo M *n ^IarU*'dl 24 ur (l!*lj\ Otj1688- okraja prinašamo (J Rjjv kj , Zadnje nedelje 2. ok- * ik M V *ak° ze'° razve' ie napravilo 20 Tik' ^°ki irinOV SIAU za za-'ijJ0 c.u delovnih ur. v Po-V« 220 u,, v Dekanih hV1 na tovol3nih ur- Ena IS!?* 25 39 ur, v Škocjanu ir m'1 v »«u zadružni dom KSSv flti aranu' kjer je 24 ur, v ur. v Valdoltri 15 to-v Sv. Antonu 52 sedaj skupno 172.3 odst. Sindikalna podružnica avtopod-jetja «Adria» - v Izoli, delavnica, je do 24.9, dosegla tekmovalni načrt za 152 odst. Ta dan za 5 odst., skupno 157 odst. Podružnica opekarne bivše «Nar-done» v Izoli je dosegla že 36 odst. obvez. Poleg teh pa še 23 odst. sprejetih obvez za prostovoljno delo. V Piranu je sindikalna podružnica mestnega gradbenega podjetja dosegla obveze že 76 odst. Dnevno jih izpolnjuje za 4 odst. Sindikalna podružnica tovarne za konserviranje rib De Langlade v Kopru je dosegla obveze za 38,3 odst, Dnevno napreduje za celih 6 odst. Pri gradbenem podjetju «Edilit», ki skrbi za gradnjo in obnovo, je sindikalna podružnica izpolnila do 24.9. že 43,8 odst. sprejetih obvez. Dnevno jih izpolnjuje za 5,6 odst. Tako razumejo naši delovni ljudje borbo za izgradnjo boljšega življenja. Tako razumejo pomen bližajočega se drugega kongresa, ki bo pokazal pravilnost revolucionarne poti tiste partije, ki je vedno znala ir.' zna tudi danes braniti interese delovnega ljudstva. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V KOPRU SEPTEMBRA 1949 Rojeni: Bralni Rosana, Franza Franka, Bacci Franka, Sturm Aleksander, Sergač Milan, Jurir.čič Ali-da, Krmac Lucijana, Flego Norma, Nadaljnji predlogi glede družinskega davka Po prvem in drugem zasedanju občinske davčne komisije, ki proučuje predloge o spremembi družinskega davka, so tudi nekatere druge organizacije in stranke za-vžele svoje stališče v tem vprašanju in stavile svoje predloge. Med temi je tudi Državna zveza delavcev (FIL). V pričakovanju, da . bo župan sklical poseben sestanek občinskih svetnikov, kjer naj bi se skupaj z zastopniki sindikatov preučilo vprašanje družinskega davka, smatra FIL za potrebno, da so delavci in ljudstvo na splošno, poučeni o predlogih, ki jih' je ta organizacija stavila občinski upravi. Ti predlogi temeljijo na sporazum, ki je bil v tem vprašanju dosežen med občinsko upravo v Milanu in med tamkajšnjimi sindikalnimi or-ganizacjam:. Tam so določili neko srednjo višino kot davčno osnovo za družinski davek. Po tem dogovoru bodo obdavčili uradnike, ne vštevši ravnatelje podjetij, za dohodnino v Višini 400.000 lir, ki se zniža na 50^ (200.000 lir) od katere vsote se plača po 1440 lir davka na leto. Višina davčne osnove za delavce pa j«- določena na 320.000 lir (po znižanju 50% pride na 160.000) ni bo zanje znašal družinski davek po 768 lir letno. Vsi tisti, katerih prejemki so nižji od zgoraj navedene vsote, se morajo v roku 30 dni pritožiti na občinski urad in priložiti še dve izjavi delodajalca. Za družine, pri katerih je zaposlenih po več oseb, se poviša davčno osnaVo za 100.000 lir pri prvem nadaljnjem zaposlenem družinskem članu, za 80.000 pri drugem, 60.000 pri tretjem in 40.000 pri četrtem. To velja za u* radnlke, medtem ko so za delavce ti poviški nekaj nižji in znašajo 80.000, 60.000, 40.000 in 20.000. Seveda se tudi od teh dodatnih osnov obračuna po 5Q%. Tudi PSLI (Saragatovi socialisti) v Gorici so imeli pred dnevi zborovanje, na katerem so odločili, da bodo komisiji za proučevanje draginjskega davka stavili svoje predloge. Ti pa se omejujejo samo na splošno priporočilo, naj se aplicira davek šele od začetka leta 1950 dalje in naj se olajša breme manj imovitim ter obdavči v obliki progresivne lestvice, tiste sloje, ki jim njihove premoženjske razmere dovoljujejo, da laže plačajo. Prijava poM iniiuslrijskih surovin Pokrajinski urad za industrijo in trgovino obvešča vse zainteresirane Industrijske tvrdke v pokrajini, da je danes 5. t. m. zadnji dan za predložitev prošenj v svrho dodelitve potrebnih surovin za industrijo za mesec november. Prošnje je treba izpolniti na posebnih obrazcih «A». listi obrazci, ki bodo prišli na naslov po* določenem roku, ne bodo prišli v poštev. GORIŠKI DNEVNI K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA »N UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA <2 ■ TEL. 749 Zakaj ni bilo slovenskih žena na kongresu II PI-j a Skupno delo je mogoče le ob iskrenem sodelovanju, brez laži in obrekovanja Kakor smo že včeraj v našem poročilu o poteku kongresa UDI-ja na kratko omenili, je pripravljalni odbor poslal povabilo za udeležbo tudi Zvezi slovenskih žena v Italiji. Povabilo nosi datum 1. oktobra in ga jg tajništvo izvršilnega odbora ZŠ2 prejelo šele ob 16. uri. Tajništvo ZSŽ je na povabilo odgovorilo s pismom, ki ga je izročilo odboru UDI-ja še isti večer. Pismo se glasi takole: «Pokrajinskemu odboru UDI-ja, Gorica. Zelo čudno se nam zdi, da smo šele danes ob 16. r.ri prejele vaše vabilo za II. kongres Udi-ja. ki se bo vršil jutri zjutraj. V zvezi s tem se je naše tajništvo takoj sestalo in ugotovilo kar sledi: Brez dvoma je problem slovenskih žena in celotne slovenske manjšine važen činitelj za utrditev demokracije v goriški pokrajini. Zato bi bilo nujno na podlagi demokratične morale, da bi pokrajinski odbor UDl-ja vabil tudi slovenske zastopnice na vse dosedanje pripravljalne seje kongresa, česftr pa iz neznanih razlogov ni storil. Zaradi tega smatramo, dg se manjšinsko vprašanje namerno zapostavlja in podcenjuje doprinos slovenskih žena v skupnem delu za boljšo bodočnost, za demokratizacijo Italije in za mir v svetu. Zaradi navedenih nedemokratičnih dejstev se Zveza slovenskih žena ne more udeležiti kongresa. Kljub temu žeti najnaprednejši italijanski organizaciji obilo uspeha pri jutrišnjem delu in izjavlja, da bo kot doslej tudi v naprej ko-rakala po poti naoredka in stalno stala ob strani italijanskih žena v borbi za dosego socialne pravičnosti in človeškega dostojanstva. Tovariški Zdravoh Na nedeljskim kongresu je tajnica UDI-ja v svojem poročilu ugotovila odsotnost zastopstva slovenskih žena. povedala o pismu in pristavila. da ga niso zaradi pomanj-šanja časa mogli pred začetkom kongresa prevesti, da bi ga na kongresu lahko prečitali. Obenem pravi njeno pročilo, da bodo pri UDI-ju ustanovili svojo Zvezo slovenskih žena in so. v ta namen na kongresu že določili dve zastopnici za slovenske žene. Govornica seveda tudi ni pozabila običajnih laži in zalivk r.a račun Tita in njegove «klike» in vedela med drugim povedati tudi o nekem preganjanju italijanskih delavcev v Jugoslaviji. Prav tako je primerjala slovenske žene. ki so zbrane okrog svoje organizacije ZS2 s šovinistično tolpo, ki je med kongresom žvižgala in razgrajala pred vrati. Pri tej priliki naj omenimo, da je senatorka Bei skušala popraviti izjavo Tomadinove, ker se ji je zdelo, da je ta šla v svoji besni zaslepljenosti le predaleč pri tej svoji primerjavi. V svojem drugem govoru je namreč Beieva poudarila potrebo po združitvi in skupnem delovanju s slovenskimi demokratičnimi ženami. Vsekakor se nam čudno zdi, da tajništvo UDI-ja ni moglo prestaviti kratkega pisma ZSZ, čeprav ga je prejelo že prejšnji dan, to je v soboto ob 18.30 in čeprav so pritegnili v novi odbor dve zastopnici za bodočo morebitno ustanovitev razbijaške kominformistične slovenske sekcije, ki bi jim lahko pismo prevedle v petih minutah, saj bi morale kot slovenske zastopnice slovenščino dobro poznati. Verjetno,, pa,.jim .ni dišalp, da bi zbrane žene obvestili o vsebini pisma, ker bi te potem spoznale vso resnico o zahrbtnih in zakulisnih rdihinačljah. Eoleg tega je iz tajniškega poročila z njegovimi napadi na novo Jugoslavijo in njeno vodstvo .ter primerjava slovenske demokratične organizacije s šovinističnimi jn reakcionarnimi razbijači zopet enkrat jasno razvidno, kako nadstrankarska je ta organizacija in koliko smemo mi Slovenci pod Italijo pričakovati od nje pomoči pri obrambi svojih manjšinskih pravic. Naj navedemo še, da pri vsej njihovi «skrbi» za novo slovensko sekcijo ves čas kongresa niti z besedico niso omenile slo- venskih manjšinskih problemov in njihovo obrambo. Na vsak način so tudi slovenske demokratične žene za sporazum in složno sodelovanje in za skupno borbo z italijanskimi demokratičnimi ženami, ker bodo s skupnim nastopom imele obe strani nedvomno več uspeha, kakor pa vsaka zase. Pri tem pa naše žene ugotavljajo, da je njihova edina upravičena zastopnica Zveza slovenskih žena v Italiji, katera se v okviru DFS bori pravice našega naroda v Italiji. Zato Udi nima pravice in ni niti najmanjše potrebe za ustanovitev kakšne nove organizacije, ki bi imela samo razbijaški jn likvidatorski namen, kar bj šlo v izključno škodo slovenskih demokratičnih žena in naše manjšine na splošno. Toda za sporazum in skupno delo je kot prvi pogoj potrebno, da UDI in njegovo vodstvo prenehata z lažno kampanjo proti našim sestram in bratom v svobodni domovini, ker se čutijo naše žene tesno povezane z njimi in s ponosom ugotavljajo velike uspehe, ki jih ti dosegajo v borbi za socializacijo in za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. To UDI-ju ne bo delalo nobenih težav, če se bo res držal načela nadstrankarstva in bo podpiral naše upravičene zahteve na kulturnem, eolskem in jezikovnem področju. namesto da bi nam metali polena pod noge. Na .taki podlagi so slovenske žene vedno pripravljene za skupno delo, ki bo prineslo tudi skupno korist. Klevete in laži pa bodo vedno energično odklanjale. IZ SLOVENSKE BENEČIJE ll Mii imajo suoio zadružno mleharno V nedeljo 25. septembra je bila v vasi Elatac pri Grmeku slavnost, ria otvoritev zadružne mlekarne. Mnogo let je prebivalstvo te vasi snovalo načrte, kako bi zgradili sv;ojo mlekarno v vasi, a do uresničenja ni moglo priti. Večkrat so se obrnili do višjih oblasti, da bi jih vsaj nekoliko podprle, pa niso nikdar ničesar dosegli. Končno, ko so le videli, da se zaradi pomanjkanju mlekarne ne more povzdigniti gospodarstvo na višjo stopnjo, so se združili vsi vaščani in s skupnimi močmi začeli graditi mlekarno in jo tudi pred nedavnim dokončali. Novo poslopje je precej veliko Krmiti jstva, smrti in poroke Občinski anagrafski urad v Kr-minu sporoča, da je bilo v drugi polovici preteklega meseca na njegovem področju rojenih 12 otrok. V istem času so umrle 4 osebe, trije pari so bili oklicani, štirje pa so se cerkveno poročili. Sprememba urnika za pokopališče Ker je od nedelje 2. t.m. bil spre-menjen urnik za odpiranje in zapiranje glavnega mestnega pokopališča, so s tem v zvezi spremenili tudi urnik avtobusnih voženj s Travnika na pokopališče. Ob delavnikih bo odslej samo po ena vožnja dnevno, in sicer z odhodom s Travnika ob 15. uri in s povratkom s pokopališča ob 16. Ob nedeljah in praznikah bo vozil avtobus dvakrat, in sicer s Travnika ob 10 ter ob 15, in s pokopališča ob 11 oziroma ob 16. I Z SVOBODNIH Kil A JE V Nova pot tolminskega mlekarstva Xii uspešnejši iu naprednejši ra/, ve j mlekarstva iu sirarstva na Tolminskem če bodo odbori kmetijskih zadrug posvečali že več pažnje temu vprašanju. Zato tmajo na razpolago strokovnjake, ki jim bodo res temeljito pomagali pri dvigu kakovosti in količine mlečnih izdelkov. Na ta način bo tolminsko mlekarstvo še bolj napredovalo in nudilo mnogo več svojih izdelkov našemu delovnemu človeku. bra krma. Vendar se to maslo ni | krajno podjetje «Mleko-sir», ki' je “— ^e četrto leto S.°S0 jarc' v Zaton. Borba % Do'* dl,eva v da u %t'Vsemnhl0kujjalOr « 1 dttui- . kci domobranci, U b0 ' ,lu kozaki, besni. S$olju erorjem zlomil oa-V Juanov akt,vi-Do v S itn, /c. /iU,?50, da bodo zadali P. A. 0BARBV °amU?0cl ‘n nilcKr. Po- OB SOCI Utrinek iz velike borbe za svobodo h ■J*r je pritisk naj- irN^tu 'n}Ve^ii udarec. S>%il Orl U, Cc'P°banski dolini H>»™e^kain0VUSt- i 1 sen, Slovensko Be-1% l sn,/e°a zaupanja ze-'*■! Si ***« Premišljevat, A bo !°nn,°ao boljše iz-i«°l! 5 ?dl če- datco znaovoljno. i. J* dnr ‘Jško planoto P’-‘ basi Pnlje-t ^ i ®ti i« Zvem, da bo \ S dr? Prcn°iUl, ki, ' bo mi """ Proti nemalo nerodno, bj, sc 1,(0 '/»o tj*lo a toda tre- N, *•* L atl‘v lA pokazali, tern hiši, ka- u v. u nojli« * 111 arin 9,11 at*ri pou>iin,ie CSri^Uo ',0 tnoun'- ^n~rt v; t,t° snoval, načrt d„ ,eb° ie pokazati udi njegov pro-veliko nagazno hS No S.obedujejo. 'eL Švabi poiz- se šali ko-X Pomežikne do- 99 loj niaJo skozi vrata S> «**, v* napolnilo vse Potoke, kt so dodali Boci toliko vode, da nt vedela kam bi z njo, V bunker, kamor mc pelje domači aktivist, prihaja bobnenje njenih valov. Kot bi hotela vršiti naročilo pesnika: eln tujce, zemlje lačne, vlopi na dno razpenjenih valov*, je vtis,, ko poslušam to hrumenje. Noč je oblačna in deževna. V bunker kapljajo debele kaplje in vzbujajo neprijeten občutek, ko lezejo kaplje skozi obleko in mrzli jo na životu. S kor o da občutim nekakšno sramovanje, da sa nisem pridružil pogumnim miner-cem. Pa je moja dolžnost drugačna in sem zanjo odgovoren sam. Ob progi koraka švabskl stražar. Ko se malo oddalji proti bližnjemu ovinku, se priplazijo iz grmovja tri temne postave. Hitro razgrebejo grušč pod tračnico, namestijo v jamo nekaj okroglega in znova izginejo_ v temo, neslišno kot so bili prišli, # * • Telefon na bllžnfl postaji ra* brni Zavaljen in nadut švabskl oficir prime za slušalko. Iz bližnje postaje hočejo vedeti, če je vse v redu, če ni bilo kje v bli- žini «banditovi>. Vse v redu, odgovarja, nikjer znaka «o banditih)). Luči ob progi dajejo vlakovodji znake: naprej, naprej. Dvoje pošastnih oči posveti v noč. ((Hup, hup. hup, hup», zasopiha vlak in zdrvi v noč. Nekako tesno je nocoj strojevodji pri srcu. Ni šel rad k stro- • ju, toda oholi hitlerjanec na postaji ga je s puško prisilil. Tudi sedaj sedi tam v bližini in preži nanj. Postal mu je sumljiv. Poleg vojnega orožja vozi tudi ljudi, ki so do grla siti vojne. Tudi če so Nemci, so prepričani, da so že izgubili vojno. Edina njihova želja je, da bi člmprej prišli nazaj domov. Ker so čuli na postaji, da je proga varna, se počasi preda-jejo spancu. Se v polsnu jim pojejo kolesa kot v taktu: do-mov, do-mov, do-mov, do-mov ... Strojevodji pa je vedno tesneje pri srcu. Znano mu je, da je bila proga pred dnevi popravljena, in da ni niti za hip varna. Partizani, ki jim je naročilo sSmrt fašizmu - svoboda narodu!* kot. prisega, čujejo kljub vsej ostri dl-sclplni Hitlerjevih hlapcev. Ovinek, «Huuuuuuum zatuli pi- ščalka. Samo nekaj sekund še topotajo kolesa, tedaj pa------------ tresk. Strojevodji se zdi kot da ga je neka neznana sila dvignila v zrak. Oholi Fric, ki je sedel za njim, je planil na noge in hotel pomeriti s puško, pa je odletel v velikem loku iz padajočega Stroja naravnost v narasle valove Soče. Za njim je zabobnela še lokomotiva z nekaj vagoni. Precej Fricev in orožja je tisto noč sprejela vase Soča. Vse je drugi dan govorilo o tej uspeli akciji partizanov. V mraku me je vodič pripeljal do Deskel. Tam sem moral čakati, ker je v gostilni tik prehoda popivala skupina domobrancev. Ko so se vsi pijani priziball ven in opletajoč odšli čez brv, sem šel v primerni razdalji za njimi. Seveda z naperjeno pištolo v desni in bombo v levi roki. Na drugi strani sem hitro smuknil še čez'progo in se po vseh štirih plazil kakih sto metrov v hrib. Tam sem bil znova na varnem. Odpočil sem se malo in se kmalu napotil dalje v Slovensko Benečijo. Zakaj sem zapisal ta spominf Nisem mogel in ne smel mimo njega. Ko danes nadaljujemo z borbo za izgradnjo socializma, so takf spomini tisti sveti mejniki, ki kažejo pot skozi vse ovire in težave. Zato je prav. da jih poznajo tudi tisti, ki tega niso doživljali, da jim bodo v vzpodbudo, da bodo v sedanji borbi prav teko nesebično prispevali, kot štirje borci ob Soči. mogio vskladiščiti in izvažati v 1 oddaljene kraje, ker je bilo podvrženo hitri kvarljivosti. Čeprav je imela Tolminska ogromne količine mleka in odlične'pogoje, vendar ni izvozila niti za en Vagon tipiziranega masla ali sira, kar je popolnoma razumljivo, ker je bila proizvodnja razbita na male količine in prepuščena sama sebi, kar je pač ustrezalo vsem okupatorjem. Po osvoboditvi Tolminske je V zvezi z razvojem zadružništva ljudska oblast s pomočjo Okrajne zveze kmečkih zadrug pričela reševati tudi to vprašanje. Najprej Mlekarstvo je na Tolminskem prav gotovo poleg reje goveje živine in ovčarstva najvažnejša gospodarska panoga, saj se ves dohodek živine steka po mlekarskih obratih v roke pridnih živinorejcev. Zaradi pašnikov z ugodno planinsko floro in odlični zimski krmski bazi j.e imelo sirastvo in maslarstvo na Tolminskem vedno zelo ugodne pogoje. Kljub temu pa tukaj niso izdelovali v prejšnjih časih niti kvalitetnega masla, ne kvalitetnega sira, čeprav je tolminsko maslo uživalo neke prednosti v Trstu in Gorici. Te prednosti pa niso bile zasluga mlekarske tehnike, ampak je bila njih vzrok odlična pasma živine in do-je posvetila svojo skrb organizacijski strani z vključevanjem mlekarskih zadrug v. napredne kmetijske zadruge. Na ta način so se mlekarske zadruge spremenile v živinorejske odseke kmetijskih zadrug. Ercjšnje mlekarske zadruge niso imele nikakšnih dolžnosti v zvezi z povzdlgo živinoreje in zvišanjem proizvodnje. Današnji odseki pri kmetijskih zadrugah pa se bavijo s selekcijo živine, zvišanjem krmske baze, planšarstvom in plemenilnimi postajami, kar je Vse najtesneje povezano z mlekar- Istvom. S tehnične strani je v mlekarstvu doseglo precej napredka o- ta napredek dokazalo tudi na le' tošnji razstavi lokalne industrije v Ljubljani, kjer je bilo nagrajeno za svoj tip ementalskega sira. Pot za dosego teh organizacijskih in tehničnih uspehov, pa je šla preko politično gospodarskega vzgajanja In prepričevanja in ni bila vedno laMta. Po mlekarskih zadrugah so že od vsega začetka imeli vodilne položaje veliki kmetje, ki so se upirali vsaki centralizaciji, reorganizaciji ali vključevanju mlekarskih zadrug v kmetijske zadruge ter skušali od njih odvrniti tudj male kmete. Ti ljudje so imeli odločilno besedo tudi v tolminskem planšarskem gospodarstvu, kjer so izkoriščali z raznimi užitninskimj pravicami malega in srednjega kmeta. Temu izkoriščanju so napravile konec kmečke obdelovalne zadruge in kmetijske zadruge, ki so tudi pristopile k napredku in povzdigu proizvodnje, s čiščenjem pašnikov, gradnjo planinskih hlevov in ureditvijo planinskih sirarn. Kmetijska zadruga v Čezsoči je bila med prvimi v okraju, ki je sprejela v sklop živinorejskega odseka tudi mlekarsko zadrugo in se je pri vseh odkupih mlečnilv izdelkov pokazala najboljšo in še danes najvestneje izpolnjuje vse planske obveznosti. Njenemu zgledu sledi vsa Bovška dolina, del Breginjskega kota, Ponikve. Ciginj in druge manjše vasice v okolici Tolmina, ki oddajajo mleko «Mle-kosiru« za preskrbo industrijskih središč. Vendar pa se dobe še nekateri kraji jn ljudje, ki se ne zavedajo dovolj, kakšni so pravilni odnosi do skupnosti in njihove prave koristi. Poleg organizacijskega utrjevanja kmetijskih zadrug pa so že začeli misliti na Tolminskem tudi na izboljšanje tehnične strani predvsem pri izbiri živine in izboljšanju kakovost; mlečnih izdelkov po mlekarskih obratih kmetijskih zadrug. Zboljšanje mlečnih izdelkov se bo 'dalo hitro doseči le tedaj, Vozni red mestnih avtobusov JUŽNI - SEVERNI KOLODVOR. Odhodi z južnega kolodvora ob 5.20, 5.30, 5.45, 6.15, 6.30, 6.45, 7.00, 7.10 (do 20. ure vsakih 10 minut), 20.15, 20.30, 20.45, 21.05, 21.30, 22.15, 23.25. Odhodi s severnega kolodvora: 5.30, 5.45, 5.55, 6.40, 6.50, 7.00, 7.15, 7.30^ 7.40 (do 21. ure vsakih 10 minut), 21.30, 21.50, 23.00, 23.40. AVTOBUS ZA BOLNIŠNICE. Izpred kavarne Garibaldi vsak četrtek in nedeljo ob 9lt)0, 10.45, 14.00. 16.00, 17.00. Izpred umobolnice ob 9.30, 11.00, 16.15, 17.15. AVTOBUS ZA STANDREZ IN SOVODNJE. Ob delavnikih iz Gorice: 6.45, 7.30, 8.20, 11.00, 13.30. 18.30, Iz Sovodenj: 7.00, 7.50, 8.50, 11.30, 14.30, 19.00. Ob praznikih iz Gorice: 14.00, 15.00, 19.30, 21.30. Iz Sovodenj: 14.30, 15.30, 20.00, 22.00. AVTOBUS ZA LOCNIK. Ob delavnikih s Travnika: 7.15, 8.0, 8.45, 11.00, 12.20, 13.00, 14.50, 17.35, 19.05. Iz Ločnika: 7.30, 8.15, 9.00, 11.20, 12.35, 14.00, 15.15, 17.55, 19.30. Ob praznikih s Travnika: 9.05, 12.35, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30. Iz Ločnika: 9.20. 14.00, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 20.00. AVTOBUS ZA POKOPALIŠČE. Ob delavnikih s Travnika: 15.00. Iz pokopališča 16.00. Ob praznikih s Travnika: ob 10.00 in 15.00. Iz pokopališča ob 11.00 in 10.00, AVTOBUS ZA STRAZ1CE. Ob delavnikih izpred kavarne Garibaldi: 7.45, 8.15, 10.00, 12.15, 12.45, 14.45, 16.55, 17.55, 19.00. Iz Stražic: 83)0’ 8.45, 10.15, 12.30, 13,30, 15.00, 17.10, 18.10, 19.45. Ob praznikih izpred Garibaldija: 8.15, 10.00, 12.30, 14.45, 16.30, 18.00, 19.30, 20.30. Iz Stražic: 8.30, 10.15, 13.30, 15.00 10 45, 18.25, 20.00, 21.00. AVTOBUS ZA PODGORO. Ob de.avnikih izpred kavarne Garibaldi: 7.10, 8.10, 11.00, 12.55, 14.50, 17.30, 19.00. Iz Podgore: 7.30, 8.45, 11.20, 12.35, 14.00, 15.15, 17.55, 19.30. Ob praznikih izpred Garibaldija: 9.00, 12.30, 15.00, 16.30, 18.00, 19.30. Iz Podgore: 9.25, 14.00, 15.35, 17.15, 18.35, 20.00. in opremljeno z najmodernejšimi stroji. Koliko jih stane še ne vemo prav točno, kajti ljudstvo je samo gradilo in dalo svoj. material, tako les, pesek, apno, ostalo pa so seveda morali kupiti. Vsi vaščani, ki so sedaj zadružniki mlekarne, so prav marljivo delali vse leto, saj so čutili potrebo po mlekarni vsak dan bolj. Imajo namreč precej živine in torej tudi znatno količino mleka, katerega pa so morali predelovati doma sami. Izdelovanje sira je bilo zelo težavno, ker nimajo zato potrebnih posod in niti primernega hladnega prostora, in šesto se je dogajalo, zlasti v poletnem času, da se jim je ves sir pokvaril. Dasiravno so žene, ki po navadi delajo sii-, precej dobro poučene, kako se delajo mlečni proizvodi, vendar jih ne znajo pripraviti tako okusne, kakor so tisti iz mlekarne. Odvisno količino sira in masla so morali prodajati po zelo nizkih cenah, ne samo zato, ker je bil manj dober ampak tudi zato, ker vsakdo raje kupuje mlečne izdelke iz mlekarne in ne domače, ker so ti bolj higienični. Sedaj pa, ko so si zgradili svojo mlekarno, bodo odpravljene vse te. neugodnosti jn mleko se bo dnevno predelovalo na modernih napravah in v prostoru, ki odgovarja higienskim predpisom. Naj pripomnimo, šc, da je bila gradnja mlekarne v zvezi z velikimi težavami, kajti Platac je gorski kraj in brez kolovozne ceste. Najbližja kolovozna pot je oddaljena približno eno uro hoda, v Platac pa vodi le strma gorska steza. Ves potreben material je bilo treba znesti na hribu in kdor je že hodil pb teh krajih, ve, da se človek močno utrudi še brez bremena, kaj šele prenašati koše peska in kamenja po eno ali še več ur daleč, dan za dnevom več mesecev. Moramo reči, da so res pohvale vredni ti ljudje, ki so y tako kratkem času napravili tako lepo poslopje. Kakor smo že preje dejali, so krili vse stroške sami. Ker pa mno. gi niso imelj na razpolago potrebnega denarja, so vzeli posojilo y bankah, katerega bodo seveda polagoma odplačevali, ko se bo zboljšalo njihovo gospodarsko stanje; in to upajo, da bo prav kmalu, saj jim bo mlekarna prinašala več dohodkov. Nek zakon sicer pravi, da bi morala država prispevati 30% za gradnjo sličnih stavb, a do danes^ niso prejeli še nikakega nakazila v ta namen. Pri otvoritvi mlekarne so bile navzoče tudi tamkajšnje oblasti, ki so se sklicevale, da gre za to veliko delo njim zasluga, kar pa seveda ni res, saj je ljudstvo samo delalo in samo plačalo ogromne stroške, ki so jih imeli pri gradnji. Pa saj to je stara pesem, da bi rada lokalna reakcija pokazala, da gradi država tudi to, kar si je narod z žulji sam ustvaril. Obsojeni zaradi preslopa meje Prejšnji teden so prišli pred sodnika v Krminu 30-letni Sparta Blaž iz Patia, 47-letni Marcuzzi Anton iz Ragone in 47-letni Sialino Edvard iz Vidma. Vsi trije so šli pred meseci skrivaj preko meje v Jugoslavijo na delo. Ko so se pred kratkim zopet vrnili, so jih obmejne straže aretirale in prijavile sodniji. Sodnik je prva dya obsodil na po 16.000 lir globe in 3 mesece zapora pogojno. Sialino pa je dobil 2 meseca zapora in 10.650 lir kazni ter bo moral svojo kazen odsedeti, ker je bil že predkaz-novan. PAIAZZO JE MORAL DOMOV Goriška kvestura je včeraj odposlala v njegov rojstni kraj v spremstvu izgonskega llsta 54-letnc-ga Paiazza Alfonza iz Neaplja, ki So ga nekaj časa pridržal; v go-riških zaporih. KINO VERDI. 17: «Roparjeva ženaa, J. 0’Donell. VITTORIA. 17: «Ugaja mi tista Plavolaska«, V. Lake. CENTRALE. 17: «Krik zemlje«, M. Berti in A. Checchi. MODERNO. 17: «Passatore»; R: Brazzi. EDEN. 17: «Teror Cagney. z zapada«; Jj Govor maršala Tita ob zaključku manevrov JA (Nadaljevanje s 1. strani) Upali so, da se bomo mi pred Združenimi narodi stisnili v klop in molčali, ko bodo oni neovirano udarjali z bičem, knuto in klofutami po nas. Toda, zakaj bi molčali? («Nočemo, nočemo!«) Nismo govorili zaradi zahodnih reakcionarjev, ker tudi oni niso boljši, temveč zaradi tega, ker je to edino pravilno. Dolžnj smo povedati, da govore eno, delajo pa drugo proti nam. (Odobravanje in ploskanje). Pravico imamo, da branimo svojo državo in ne smemo dovoliti, da bi naše ljudst.vo osamili, da bi potem zapadlo v še večje težave. In tega ne bomo dovolili. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Tudi v bodoče bomo tako načelno nastopali na vseh mednarodnih sestankih in forumih. Ce bo imela Sovjetska zveza nekje prav, bomo z njo, če ne bo imela prav in bo njen nastop dvoličnost, bomo povedali, da je tako in ne drugače. (Enodušno močno pritrjevanje). Povem vam, tovariši oficirji in' generali, če jih sami ne moremo prisiliti, da bi spoštovali najosnovnejše pojme morale, potem moramo povedati in dokazati pred vsem svetom, da drugače ravnajo, kot govore. Glejte, v tem je bistvo naše borbe. Boriti se moramo za vsakega naprednega človeka na svetu, da ne bo verjel, da smo mi izdajalci delavskega razreda in marksizma-leninizma. Ves napredni svet mora spoznati našo velikansko, herojsko borbo za zmago resnice in pravice na svetu. Za to, tovariši in tovarišice, je vredno živeti, vredno pa je tudi umreti, če je treba. (Vsi generali in oficirji ter drugi gosti so vstali in močno pritrjevali ter dolgo vzklikali: «Partija-Tito! Heroj Tito! Resnica bo zmagala!«) Tovariši oficirji in generali! Vrnimo se sedaj na budimpeštan-ski proces, ki je najbolj monstruo-zna stvar, kakršna se redko zgodi V zgodovini in se morda doslej še ni zgodila. Bili so podobni procesi, bili so podobni načini podtikanja, toda tako amoralnih in neumnih, kot je bil ta, ni bilo. Kajti to, kar so napravili, je tako neumno montirano, da kaj podobnega ni bilo v zgodovini. Zakaj pa je bil potreben ESSR, Raiku in drugi druščini ta proces? Zakaj niso, recimo, tega alj podobnega procesa organizirali y ZSSR? To bi bili prav lahko storili bodisi pri sebi bodisi v kateri drugi državi na Vzhodu in odgovori bi bili isti, to je samoobtoževanje. Toda ne, napravili so to najprej prav na Madžarskem Zakaj? Prvič, zaradi tega, ker so’tam na vodstvu najbolj prodane duše, naj-večji pokvarjenci, drugič pa zaradi tega, ker je ljudstvo na Madžarskem zelo nezadovoljno in iz več razlogov nerazpoloženo nasproti ZSSR, in treba je bilo na kak način obrniti to nerazpoloženje proti Jugoslaviji in jo pokazati kot veliko nevarnost za neodvisnost Madžarske. Zanimivo je dalje predvsem to, kako se je Brankov, ki je tudi eden izmed obtoženih, že takoj v začetku Izjavil za pisma, ki so bila poslana našemu centralnemu komiteju. Znano je, da je Brankov navaden lopov in defravdant. O tem smo že prej pisali. Kako pa je to sedaj, da sq ta malopridnež, ki je mislil, da nosi zastavo vseh teh njemu podobnih, na katere se opirajo v gonji proti naši državi, znajde na zatožni klopi v takšni vlogi? Zakaj nadalje mislim, da ni treba nikogar prepričevati, da smo imeli najmanj posla prav z Raikom. Največ posla smo imeli z Rakosijem, Farkasom in drugimi, Raik pa je molčal kot grob. Niso prišli samo enkrat k nam. Bili smo jim vzor. Kako so tedaj govorili? Govorili so, da so bili v Romuniji zato, da bi videli, kako se ne sme delati, k nam pa so prišli, da bi videli, kako je treba delati itd. Tako so dobesedno povedali na zadnjem sestanku, ki so se ga udeležili člani njihovega politbiroja. Romunska Ljudska fronta in sindikati niso bili zanje dobri, tukaj pa je vse izvrstno — so govorili. Ze takrat so prišli z edino namero: hoteli so nas prevariti in od nas izposlovati, da bi se odpovedali reparacijam ter so odkrito zahtevali, naj jim jih črtamo. «Zakaj?» sem vprašal. Farkaš je pojasnil, da jih moramo črtati zato, ker morajo ustvariti armado. Jaz pa sem odgovoril: «Veste kaj, tovariši, vi. kar mirno delajte in se lahko mirno razvijate, nam pa dajte reparacije, kajti naša država je v resnici mnogo pretrpela zaradi Horthyjevih čet. Mi potrebujemo reparacije, da bj tudi mi do neke mere nadomestili velikansko škodo, razen tega pa, ko bomo mi dobro oboroženi, tedaj se tudi vam ni treba bati«. (Pritrjevanje). Takega odgovora se res niso razveselili in jaz sem jim pojasnil: «Ali veste, tovariši, koliko mi trpimo m kako se naše ljudstvo še vedno trudi? Pomislite na to, kakšno škodo so nam napravili vaši fašisti, zato nam vi pomagajte. Dobro, ne imejte teh reparacij za reparacije, temveč za pomoč, vendar se jih ne moremo v nobenem primeru odreči, ker je to naša življenjska potreba«. Tedaj so prišli k nam zato, da bi nas podlo ogoljufali ter dobili od nas formalno potrdilo, da se jim odrekamo. 2e tedaj so nosili kamen v roki, ki so ga nameravali vreči na nas. Toda mi se nismo odrekli reparacijam, oni pa so med drugim, le mesec dni za tem, izdali proti nam tisto nesramno resolucijo, v kateri so nas imenovali ((trockiste«, in navedli druge izmišljotine. Tako so stvari potekale. (Ogorčeni dol gotrajni protesti). Kdo pa je režiral proces v Bu dimpešti? Raik je zares — po obvestilih, ki jih nismo dobili od njega, temveč od drugih ljudi — v pričetku omahoval pri vprašanju Jugoslavije, čeprav se je, kjer koli je imel posla z našimi ljudmi, držal napihnjeno, boječ se, da ne bi kdo o njem povedal, da je bil_ do naših ljudi prijateljsko razpoložen Omahoval je zato, ker mu ni ugaja-»la taka metoda nasproti Jugoslaviji, vendar se je bal, bil je stra-hopetnež, da bi to tudi povedal Zaradi tega omahovanja je odšel v «reparaturo» v Moskvo leta 1948. Ne vem, kje so povsod izvajali na njem to «reparaturo», vendar je bil tam. Ko pa se je vrnil, je postal minister za zunanje namesto za notranje zadeve. Na njegovo mesto v ministrstvu za notranje zadeve je prišel drug minister, da bi lahko proti Raiku organiziral proces. Tako so si vse to izmislili, v Moskvi Raika so nato aretirali in je znova odšel v «reparaturo» v Moskvo, hkrati z Brankovem. Tam so ju po neki metodi, ki jo imajo, pripravili za proces. Videli ste, da je tam bilo vsega, kar se je hotelo. S č-ni se to doseže, da si ljudje prizadevajo sebe čim bolj okriviti? Tega ne vem. Da pa je neka čudna metoda, to je gotovo. T.u jim je bilo potrebno, da bi zastrašili Jugoslavijo. Vse, kar je bilo na tem procesu navedeno, je navadna laž, razen imen tistih ljudi, ki so j-h omenjali zato, da bi jih obrekovali in umazali, pa tudi ta imena niso bila vedno točna. Ves ta proces, vse, kar je bilo na njem navedeno, je podla laž in največja infamija. Kaj pa se je dogodilo še poleg tega? Proces, ki naj bi ostal kot največji madež, največja sramota, prizadejana mednarodnemu naprednemu g;ba-nju — je Sovjetska zveza izkoristila kot nekak razlog, da prekine z narodi Jugoslavije pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. (Ogorčeni protesti). Poglejte samo, kašna neinteligentnost se je tu pokazala: Dati noto Jugoslaviji in to noto pojasnjevati s procesom v Budimpešti, čeprav je Sovjetska zveza tam, a Madžarska je tu. Zakaj mora tedaj Sovjetska zveza prekiniti prijateljske odnose z Jugoslavijo? Zelo jasno: zato. ker je tu ta proces in organiziran prav v ta namen, kot novo sredstvo za-strahovanja. Ali vidite, tovariši, kako se je pokazala vsa golota tistih, ki nas danes obrekujejo. (Vzkliki: «Dol z obrekovalci!«) Ta proces je bila torej globoko premišljena podlost nasproti naši državi, preračunana na to, da bi se mi danes ali jutri pokazali kot napadalci in fašisti, kot ljudje, ki ogrožajo svetovni mir itd. Kako pa gre dalje, vam je znano: Neprenehoma trobijo po tisku in radiu eno in isto v upanju, da bi pri nekaterih ljudeh kaj od tega ostalo. Verjetno je, da bo pri nekom tudi kaj ostalo in ljudje se bodo spraševali: Ali morda .tu tudi kaj manjka? Na eni strani to govore pošteni, toda neobveščeni ljudje, na drugi strani pa pravi hujskaški stroj na za-padu, da nekaj je, vendar da to ni vse. in tedaj pomakajo svoj prst v to omako. Tako, tovariši oficirji in generali, stoji stvar in nič drugače. (Dolgotrajno pritrjevanje). Tovariši in tovarišice! Tudi v tej fazi splošne borbe za resnico ne more in ne sme noben naš človek. pa če bi bil kjer koli, in zlasti v armadi, mirno gledati, temveč mora zavračati vsa obrekovanja, ki jih sipljejo na našo državo. To je dolžnost vsakega našega človeka. (Odobravanje in ploskanje). Ko smo danes gledali mimohod čet, smo videli, lahko se naši ljudje, meščani in kmetje vesele in čudijo, od kod imamo tako vojsko. Začeli smo iz nič, ustvarili pa smo in ustvarjamo moderno armado. Ustvarjamo, jo kot sem že rekel, ne da bi koga ogrožali, temveč da bi bila armada naša opora v borbi za resnico. Naš smoter je, da bi razširili resnico o sebi in svojem stališču po vsem svetu. Ljubimo svojo državo, ljubimo svoje ljudstvo, ljubimo vsak pedenj svoje zemlje, ker .ie prepojena s krvjo njenih najboljših sinov, in pripravljeni smo braniti ta pedenj zemlje do zad-nega diha. pa če bi prišel napad od katere koli strani. Naš življenjski cili je, da odkrijemo pravi obraz tistih, ki lažejo in obrekujejo nas in našo državo, ter s tem prispevamo k zmagi socialistične morale na svetu, da obnovimo županje v socialistične ideje, ki se je začelo majati, da ponovno obudimo zaupanje vsakega naroda in delavskega razreda v vsaki državi posebej, v lastne sile, kadar so sposobni boriti se sami za svojo osvoboditev, za svojo boljšo bodočnost. Za to imajo pravico, ne da bi čakali, da bo kdo prišel in i:h osvobodil. Tovariši oficirji in generali. Pri vašem napornem delu za spopol-njevanje borbene pripravljenosti naše armade vam želim popolnega uspeha. posebno pa političnemu kadru, ki mora biti v današnjem položaju, pri tej stopnji naše bor be za pravico in resnico na višini in mora našemu sestavu borcev in poveljujočemu sestavu vedno pravočasno in točno pojasnjevati vse, kar se godi v naši državi in okrog nas, da bo naša armada vedno vedela vse, da bodo naši borci in oficirji vedeli, za kaj gre in imeli vedno v mislih, da morajo biti budno na straži, da bo mogla naša država mirno graditi socializem in izpolniti svoj petletni plan. Naj živi naša herojska ljudska drmada! Nove nakane zoper Slovensko narodno Glavni odbor SHRZ je lani in letos izključil nekatere člane glavnega odbora in nekatera društva, ker so po tujem ukazu kršili pravila SHPZ. Izključenci so si omislili ((Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete« in sipali v dolgih člankih laži in klevete proti SHPZ, proti njenemu vodstvu in proti prosvetnim ustanovam. Vsi vedo, s kakšno srditostjo so se izključenci zaganjali po tujem ukazu v SNG, da bi tržaško ljudstvo oropali slovenskih predstav, da bi se slovenska beseda ne mogla več glasiti iz nobene slovenske igre in z nobenega odra. SHPZ je nadaljevala svoje delo. SNG je razširilo svoj repertoar in pomnožilo število predstav. Izključenci so šli po svoji poli in rovarili po tujem ukazu. Ob volitvah so postali molčeči mestni svetovalci, ki se v važnem trenutku ne upajo ziniti v svojem materinem jeziku in služijo pokorno tujim nakanam proti temeljnim človečanskim pravicam tržaških Slovencev. Kakor vsako loto pripravlja glavni odbor SHPZ tudi letos redni občni zbor. Izključenci pa so sklenili po tujem ukazu novo nakano; «Kaj ko bi se mi razglasili za SHPZ? Kaj ko bi mi uprizorili svoj občni zbor SHPZ?« Rečeno — storjeno. In glej: glavni odbor SHPZ ie lepega dne izvedel iz lista «Delo», da je sklican občni zbor SHPZ za 9. oktobra ob 8.30 v dvorani ((Škamperle« pri Sv. Iva-nu. Društvom in ustanbvam so začela prihajati (sicer zakasnela) vabila na izredni občni zbor, ki bo zares zelo izreden. Tako vabilo je prejelo (sicer prepozno! tudi SNG. Kdo vabi? Predsednik Robert Hlavaty in tajnik Drago Pahor z znanim pečatom SHPZ? Ne. Kličeta predsednik Gombač Franc in tajnik S bidovec. (Tako se je podpisal tajnik, ki ne ve, da se pišejo priimki z veliko začetnico. Naj-brže posnema pravopis «Dela», kjer pišejo «prešemov», «levsti-kov» in uničujejo s klavrno slovenščino ljudsko prosveto, namesto da bi jo; ščitili in gojili). O pečatu SffPZ na vabilu ni sledu. Namesto SHPZ ie Pritisnil svoj pečat ((PRIPRAVLJALNI ODBOR Za Zaščito in Gojenje Napredne Ljudske Prosvete S.T.O.« Oj, ta pravopis! Le kako si bodo izključenci izposlovali s takimi podpisi in takim pečatom dovoljenje za občni zbor SHPZ? Pristojna oblast vendar ve, da Gombač Franc ni predsednik SHPZ, ker je uradno prijavljen Robert Hlavaty kot predsednik. Prav tako težko ho zmesti pristojno oblast do take mere, da prizna S bidovca za tajnika SHPZ, ko ji je vendar znano, da je tajnik Drago Pahor. In kaj poreče oblast k novemu pečatu, kjer ni sledu o SHPZ? Ali se temu ne pravi: norčevati se iz članstva SHPZ, iz napredne ljudske prosvete, iz oblastev in iz samega sebe? Ali ni vse to zloraba podpisov in pečatov? Žalostno je, da Igrajo izključenci po tujem ukazu take vloge. Ali tisti, ki razpošiljajo taka vabila, zares mislijo, da pošlje SNG svoje delegate na občni zbor izključe-ncev, ki jim predseduje Gombač in tajnikuje bidovec? SNG je pokazalo v pretekli sezoni, da mu rovarjenje po tujem ukazu ne more biti vedilo. Namesto da bi se število njegovih predstav zmanjšalo na nič, kakor so sklenili izključenci, se je od 77 dvignilo, na 103; gledalcev pa je bilo 28.454. Izključenci hočejo prevzeti vso SHPZ, tudi pcudzvezo v Kopru in Hrvatski podsavez v Bujah. Do zdaj so se omejevali na pas A. Njih prvi igralec se ni upal v pas B, češ da bi ga tam zaprli. Zakaj pa? Samo zaradi igranja nikjer ne zapirajo. Zdaj pa se čutijo izključenci že mnogo močnejše. Zdaj bi radi vodili tudi vse prosvetne zadeve v pasu B. Saj so ti izključenci vključeni v tisto skupino, ki pripravlja vključitev vsega Tržaškega ozemlja v Italijo, natanko po tujem ukazu in v popolne.ni nasprotju z določbami mirovne pogodbe. Zato vabijo tudi SNG na pot, ki naj vodi v Italijo. Kako bi se tam dokončno uredilo vprašanje SNG, je vsakomur brž jasno že po dosedanjih podvigih izključencev zoper slovenske predstave. Ne zdi se nam zelQ verjetno, da je že nastopila za tržaške Slovence doba, ko prevzamejo v obeh pasovih Tržaškega ozemlja skrb za vse slovenske in hrvat-ske prosvetne in društvene zadeve izključenci, ki se niti prav podpisati ne znajo in se lotevajo SHPZ in SNG z nasiljem in prevarami. Taka skrb bi pomenila — smrt enotne slovenske in hrvatsike kulture na Tržaškem. Zmagoviti konec osvobodilne borbe pa ne vodi v smrt, marveč v življenje. A. BUDAL GOSPODAESTfl finan£L | TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET *» s Z Položaj v Italij* Tremelloni napoveduje črne dng^f Znani italijanski nacionalni ekonom in poslanec KPI prof. Pesenli je pretekli teden pozval De Gasperijevo vlado, naj pojasni svoje namene glede italijanskega gospodarstva. Splošna zaskrbljenost v. državi je namreč v velikem nasprotju z optimizmom, ki ga kaže vlada. Opozicija je že ponovno opozarjala na nevarnosti krize v ZDA, Četudi je bila ta nevarnost poleti malo zabrisana, obstoji. Ameriško-evropsko sodelor vanje je v stečaju. Kapitalistična sblidarnost Anglosaksoncev je več kakor interesi Evrope. Pesenti je zahteval produktivi-stično gospodarsko politiko, stoodstotno zaposlitev prebivalstva, dvig kupne moči ljudskih množic. Zakladni minister Pella je skušal v soboto odgovarjati pred parlamentom. Menda je bil njegov najboljši argument nakup zlata od ameriškega državnega zaklada za okrog 110 milijard lir, s čemer so se italijanske zaloge zlata podvojile. Toda z objavo ga je prehitel ERP-minister Tremelloni, ki ga je Pella nato obtožil na vladni seji, da je tako preprečil močan vpliv, ki bi ga ta objava dala njegovim izjavam, ki pomenijo obenem odgovor vlade opoziciji. Pellov govor je dolg, in kakor kaže prednja zgodbica, preračunan bolj na govorniški učinek, kakor na solidne razloge. Moral se je dotakniti vprašanja odnosa lire do funta sterlinga in velikih zalog funtov, ki leže in se kopičijo pri italijanskem deviznem uradu. Toda njegove želje po ((prisrčnem prijateljstvu in sodelovanju z veliko angleško državov so precej drugačne kakor mnenje gospodarskega dnevnika «11 Sole» dne 1. t. m., ki pod naslovom «Krivdo nosi cross~rate» piše tudi tole: maše oblasti pripisujejo veliko važnost določenim bolj ali manj skrivnostnim in izmikajočim se nasprotnim postavkam: gospodarskim (n. pr. graciozen sprejem našega sadja in VTISI Z MANEVROV JUGOSLOVANSKE ARMADE Jaz sem jugoslovanski vojak ti Pri velikem manevru Jugoslovanske armade sodelujejo vse Vrste orožja. Jugoslovanski borci izpopolnjujejo svoje strokovno znanje, a ves potek velikih vojaških vaj kažg vsem, da je armada zanesljiv in uspešen graditelj in branilec socializma v državi. To se kaže. prav tako pri velikih napornih marših, kakor pri kepanju rovov in utrdb. Kažejo pa se tudi velike vrline in vse značilne lastnosti jugoslovanske ljuds-ke armade. Med temi lastnostmi je tudi velika pozornost in opreznost vsakega vojaka. O tem vedo dosti povedati dopisniki listov, ki prihajajo na manever. Cc srečajo patruljo ali kurirja, ne izvedo od njega ničesar, tudi ko pokažejo vse svoje dovolilnice Čeprav je vaja, član patrulje ali kurir ničesar ne ve, ali — bolje rečenp —-ničesar ne pove, ker je vse — vojna tajnost. Pri poveljstvih vedo o tem marsikaj poveSati za šalo, pri čemer, pa govorijo o pozornosti in opreznosti vojakov tud j z Vsem odobravanjem in spoštovanjem. Neki general je pripovedoval: «Srečam kurirja in ga vprašam, iz katere enote je prišel«. «Jaz sem vojak Jugoslovanske armade, tovariš general)), je vojak kratko in resno odgovoril. «Dobro, to vidim, povedal bi mi pa lahko, od kod si«. «Jaz sem vojak Jugoslovanske armade«, je bil spet odgovor in pri tem je — ostalo. Zgodi se tudi, da kurirja ujamejo ((sovražniki« In nikdar se ne zgodi, da bi od njega kaj izvedeli. Na položajih v svojih rovih pravijo vojaki, da ((sovražnik« ni nevaren samo takrat, kadar se, približuje, da bi napadel, temveč tudj takrat, kadar hoče ((Zgrabiti za jezik«. To se pravi, kadar si prizadeva, da bi kaj izvedel o svojem nasprotniku in njegovih utrdbah. Vojaki oddelkov, ki ao že na utrjenih in dobro, maskiranih položajih, in ki vedo, da je njim nasproti nekje Prav tako dobro utrjen tudi ((sovražnik«, zelo resno ip preudarno ocenjujejo svoje in ((sovražnikove« moči. Na nekem položaju so dopisniku, ki jih ie obiskal, takole pripovedovali: «Vse kaže, da je sovražnik zelo močan in da ima morda tud; boljši položaj, močnejši bomo pa le mi, kajti mi smo z avtomobilske ceste. V vsaki četi jih je najmanj polovica«. Samozavest tistih z avtomobil- - ske, ceste se prav posebno kaže pri kopanju rovov in utrdb. To je težka zadeva. Ponekod je zemlja trda ko beton, drugod so Pa same skale. Pri kopanju so vojaki kar samj °d sebe uvedli norme. Sprva je bila norma izkop 1 m globine in S m dolžine, kmalu pa so prišli na dolžino 6 in celo 9 m. Sprva so kopali in sproti odmetavali zemljo, potem pa so po izkušnjah z avtomobilske ceste začeli delati tako, da je eden kopal, drugi pa odmetaval zemljo. Tekmovanje je privedlo tako daleč, da so gnezdo za strojnico namesto v dveh izkopali že v eni uri. Ko je delovna vnema na višku, ko vse curkoma obliva znoj, se pa oglasi nekdo, ki je s krampom razbil trdovratno skalo: «T.o je odgovor Moskvi«, — za njim pa se oglašajo drugi: «To je za Budimpešto, to za Prago, to za Sofijo!« «Take vojskeiiB nisem videl* DOMAČI KOTIČEK NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU. RAZSTAVLJENI PREDMETI SO IZDELKI D0: MACE HIŠNE OBRT^ Nekdaj so bili manevri velika muka za vojake in strašna nadloga za civilno prebivalstvo Tudi zdaj hodijo patrulje po sadonosni-kih in po vinogradih napenjajo telefonske žice. Ko so pri neki vasi skozi velik vinograd napenjali žice, se je drugi dan kmet zglasil pri poveljstvu in pripovedoval: «Prišli so v vinograd in mislil sem, vojgka je vojska, šlo bo precej grozdja, šq večja pa bo škoda, če bodo trte poškodovali. Pa pridejo vojaki k meni in m; pri-neso dva grozda, rekoč: Kq smo žico napenjali, sta se utrgala! — Svojim očem nisem mogel verjeti. Ponujal sem vojakom grozdje, a so mi rekli, da nq vzamejo ničesar zastonj in da nočejo nikogar oškodovati, ker so vojaki Jugoslovanske armade«. Drugi kmet je tresel jabolka, ko so prišli vojaki. Vprašali so ga, če proda nekaj jabolk Kmet pa je dejal, naj jih pobero, kolikor želijo. Vojaki pa nikakor niso hoteli jabolk zastonj in vsilili so kmetu nekaj denarja. «Sram me je, da sem jim jabolka naposled res prodal«, je rekel kmet.. «V treh vojnah in treh vojskah sem bil, a take vojske, kakršna je jugoslovanska, ie nikdar nisem videl«. Tako jq povsod, kjer so premiki čet in položaj enot. Ce greš zvečer mimo zaklonišč artilerijskih in drugih postojank, slišiš deklamacijo stihov ali pa odlomke govorov. Vojaki, ki so za svoje uspehe pri delu na kakem gradbišču ali v vojaški stroki dobili za nagrado knjige, so te knjigq prinesli s seboj na manever in zdaj bero, kadar je le priložnost, iz njih svojim tovarišem. V velikih zakloniščih so tudi partijski sestanki, na katerih z vso vestnostjo ocenjujejo kandidate. Podoficirja Mirka so takole o-cenili: Iz revne bosenske vasi je doma, šele pri vojakih se je naučil brati in pisati in z dobrim uspehom je dovršil podoficirski tečaj. Na avtomobilski cesti je postal udarnik in trikrat je bil pohvaljen. Resen je, dober tovariš in vsi v četi ga imajo radi. — Vsi v četi so se strinjali s to oceno, češ da res ni mogoče na njem najti kakq napake. Ko je bil podoficir Mirko sprejet v partijo, se jq takole izrazil: „ , «Vem, tovariši, da se sprejemajo v partijo najboljši ljudje naše države. V veliko čast mi je, ker ste me sprejeli, in trudil se bom, da bom med najboljšimi«. Pravo junaštvo Tudi življenje enot jugoslovanske armade na manevru dokazuje pri vseh naporih premikov in utrjevanja, kakor, tudi takrat, kadar je na fronti zatišje, da je najvažnejša lastnost jugoslovanske armade in njenih borcev tisto vzvišeno junaštvo, ki nima ničesar skupnega s slepim izpolnjevanjem vsakega povelja brez pomisleka na stvarnost in na koristi skupnosti. V jugoslovanski armadi ni tistega nespametnega, iz vsiljene pokorščine izvirajočega junaštva, ki spreminja človeka v stroj. Borec jugoslovanske armade združuje smelost in požrtvovanje z razumom in ie na tak način tvorec in nosilec vsakega vojaškega dejanja, kar ga visoko dviga nad Vojakom nekdanje armade, ki je vdan v svojo usodo, izvrševal, kar so mu zapovedali. Tako je tudi na svojem manevru J. A, velika šola duha in razuma vsakega njenega člana in njene pridobitve bodo tudi najmlajšega borca spremljale skozi vse življenje. Na tem mestu naj povem, da je stara Jugoslavija pustila v nekaterih predelih države velik greh za seboj, namreč nepismenost. Okupacija, divjanje vseh vrst fašističnih hord, požgani domovi in porušene vasi, vse to gotovo ni pripomoglo k odpravi tega težkega kulturnega in socialnega zla Posebno dekleta in žene, ponekod še žrtve, zlasti v predelih, kjer žive muslimani, starokopitnih predsodkov, so bile oropane teh osnovnih dobrin civilizacije in kulture. Tu, v brigadah, mladinskih in frontov-skih, so povsod, kjer so nepisme-mi, analfabetski tečaji, ki dosegajo, kot smo se mogli sami prepričati, odločilne uspehe: od SO do 90 odst. izmed nepismenih se vrne iz brigad z znanjem čita-nja in pisanja. O tem bomo imeli pr; opisu naše nadaljnje poti še priložnost spregovoriti. Druga koristna zaposlitev mladincev in frontovcev. so politična, strokovna in kulturna predavanja. Brigade vodijo natančne grafikone svojih predavanj po različnih panogah, tako da smo imeli, kamor koli sm° prišli, točen pregled o izobraževanju bri-gadnikov. Brigade vodijo tudi vsaka svoj dnevnik in osebne dnevnike pišejo tudi nekateri brigadirki. V oseh taboriščih predvajajo umetniške, kultur-novzgojne in zabavne filme. Pozneje smo imeli priložnost prisostvovati takim predstavam in videli smo veliko zanimanje, s katerim so jih spremljali brigad-niki. Reportaža o graditvi Novega Beograda in J)l*. V. BARTOL avtomobilske ceste ,.Bratstva in enotnosti Od 1 do 90% izmed nepismenih se n iz brigad z znanjem pisanin in čilania (ILUSTRIRA AKADEMSKA SLIKARKA C1IA POTOKAR,IKVA) Nekatere brigade imajo tudi svoje igralske skupine, svoje pevske zbore, svoje predavatelje, svoje risarje in plakaierje. Videli smo krajinsko brigado iz tromeje med Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarsko, v kateri so prevladovali Vlahi, ki so imeli s seboj pravi ljudski orkester z bobnom, frulami (piščalkami) in drugimi inštrumenti. Imenitno so svirali svoja kola in s prijateljem Potrčem si nisva mogla kaj, da se tudi sama ne bi uvrstila med plesalce. Brigadniki iz Novega Beograda so v skupinah obiskovali tudi Opero in Dramo v Beogradu, ki sta dajali svoje predstave na prostem. Poleg živalskega vrta so si ogledali tudi muzeje in druge znamenitosti. Posebna važnost se polaga na fizkulturno vzgojo. Mladinci i-majo poleg svojih taborišč svoja igrišča, gojijo proste vaje, odbojko, nogomet ter imajo tudi svoja moštvd, ki med seboj tekmujejo. Prav tako so deležni tudi predvojaške vzgoje. V treh dneh, ki smo jih prebili na gradilišču Novega Beograda, smo v prvih obrisih za- jeli velikansko preobrazbo, ki se vrši v novi Jugoslaviji v okviru petletke, preobrazbo zemlje, družbe in človeku. In lahko rečem, da nam je bilo, ko smo se v nedeljo zvečer in V ponedeljek zjutraj poslavljali od svojih novih znancev, tesno pri srcu in da nam je bilo žal, da moramo tako hitro pustili za seboj ta vročično delujoči kotel, kjer se pretaljujejo ljudje, ki gradijo velikanske stvari za bodočnost. NA CESTI BRATSTVA IN ENOTNOSTI NEKAJ PODATKOV Prav za prav smo po avtomobilski cesti ((Bratstvo in Enotnost» že pešačili, ali, kot sem takrat dejal, ko sem gledal drobiti poleg sebe ali pred sabo slikari-co Cito, capljali. Namreč takrat, ko smo šli iz Novega Beograda proti študentovski naselbini. To je devet metrov široka, a že za 18 metrov trasirana cesta, ki je na začetku in tudi pozneje v presledkih tlakovana s kamcnitimi kockami. Večji del ceste bo kajpada pokrit z betonskimi ploščami. Da si bo čitatelj predstavljal obseg del na tej veliki avtorno-'bilski cesti, ki se danes v naglem tempu dograjuje ter bo končana, kot so se zavezali njeni graditelji, 29. novembra, bom povedal nekaj podatkov. Cesta Beograd-Zagreb bo dolga 287 km, to se pravi, samo 20 km več, kot znaša zračna črta. Gradi se po najmodernejših principih, pelje skozi gozdove in čez reke, ima nešteto nadvozov ter manjših in večjih vijug, tako da sc vozači ne bodo prcutrudili, kot se to dogaja, če je avtomobilska cesta skozi ravna in enolična, vendar bo cesta za 80 km krajša od stare polt, ki je spajala preko Papuka Beograd z Zagrebom. Prav za prav bo mesti Beograd in Zagreb zaobšla in se sploh izogibala vsem. večjim naselbinam ter bo še prihodnje leto podaljšana do Ljubljane. Leta 1947. je bilo dovršeno predvsem trasiranje ceste. Lansko leto je bilo popolnoma dodelanih 121 km, medtem ko so morala biti dela na 79 km prekinjena zaradi nastopa zime. Za to leto je preostalo torej 183 km popolne nove gradnje in 79 km dopolnitve. Da dobi človek pojm o naglici, s katero se avto strada gradi, naj omenim, da se izvrši delo, za katero je bilo potrebno v stari Jugoslaviji leto dni, da- CLANICA II. JABLANICKE BRIGADE NA AVTOMOBILSKI CESTI. PO NASIPU VELIKE AVTOMOBILSKE CESTE povrtnine, ki se ponujajo brnem pladnju in S P T' Jj kolena, čc ne celo ^ id tičnim (te so tajne, tako da jih ne moremo ne^ ^ V nes v pičlih dveh dneh! Nekoč se je 3,5 km betona postavljalo polnih 14 mesecev, a danes jih polagajo v dveh dneh! Po ljubeznivem posredovanju CK Mladine v Beogradu nam je izstavil komandant štaba mladinskih brigad tov. Janko brezplačno vozovnico do Nove Gradiške in v ponedeljek, 29. avgusta, smo ob 10 uri zjutraj zopet sedeli v vlaku in se peljali skozi vojvodinsko ravnino, mimo nepreglednih koruznih polj, mimo velikanskih jat gosi, ki so sc lesketale sredi zamočvirjenih travnikov v svoji belini, mimo redki h, geometrično grajenih vasi in dalje mimo košatih hrastovih gozdov Slavonije. Bili smo kresno razpoloženi in še vsi prevzeti od doživetij v Novem Beogradu, obenem pa tudi že prijetno vznemirjeni ob pričakovanju novih vtisov. Okrog 18 ure smo izstopili v Novi Gradiški, slavonskem mestecu, v čigar bližini je bilo za časa vojne eno izmed najstrahotnejših koncentracijskih taborišč na svetu — zloglasno ustaško taborišče v Stari Gradiški, V katerem je umrlo ali bilo poklanih na tisoče Srbov in Zidov, pa tudi zavednih Hrvatov in Slovencev. Sledi in spomine na to strahotno in blazno divjanje smo po-zneje srečavali po številnih slavonskih vaseh. (Nadaljevanje sledi) še manj opaziti v vidnem gibanju angleške . ^ macije...) Ne bomo s* Ti j’jr povedati dogovora... K . 4 čelnih razlogov, s Velika Britanija tako “®. „ no braniti svoje km,s '.m katerih smo morali dos L, rati tečaj 4,03 (za dolar, je zdaj poseben razlog, ci ne pristanejo na izPr.J3i tečaja 2.80. Ta tečaj j ^ je uradna odredba za je, za gospodarsko vojno*-Pella se je pohvalil, Ž« | psihološkega poviška ^ bo celo lahko znižana cen*ic; i To znižanje pa bo V re p znatno in prihaja PreP tem ko so demokristjani j stveniki sami ugotovim ^ breme previsoke cene Aj (nasproti cenam svetova S in ko so zavarovali svoi1 pretežko agrarci že bičke. Tudi je res, da ni .^Lrr, višanja cen, toda nasprotno še celo ~nT. da ne ker bi kapitalist* ^ dobičke, marveč ker 9> M ,# bo italijanski izvoz vil, zlasti na področje bloka, ki bo obenem vrednotenja izrinil vozno blago tudi z. druS Ce bodo vsled takšnega ^ |( cene v Italiji padale, "jfi obenem združeno rzaro^c ^1 poselnosti, kajti indust >^ j izvaža, bo pričela irtcU^ct stvo na cesto. To so P°s._ m spodarske vojne, Sole« nija. napovedala ki i°.je j# Italijanska državna b. j bo povrhu utrpela še 1 j-; * svoji veliki zalogi fun niso realizirali pred r f njem. Pella tega ni ” pripomb 0 omejil n kati. Glede v ZDA se je frazo o. ((gospodarskem^ 71JU)> glede pa je tamošnjega poloma ERP'90ST. n P ->ae* ■:is' v odgovor nave Vilko 1.270 milijonov j#« ki jih je doslej vzdržal analih razm m se ERP-politike skega gospodarstva. ,^»1 Glede zunanje EE^J, «e..f moral priznati, da tiižne prošnje glede ERP>!>. odnosov med oceni pomoči ni (Wsl Zato je tudi ne bo spuščala v pravljanja. Ta bi ga meljito osmešiti. JL Glede razvrednoten če so izjave zelo nel iait’A pa se vidi, da misli .0«i, . jt stiti liro tržnim v? gttrSI tegnejo postopoma P feJ sedanje razvrednoti" Žj močno po navodil"1 ^ V, Pella je tudi prizna , voz trpel. Tolaži se sge\3Š.J V 1 , oPj kati nim višanjem cen v taniji (10 odst.) in no prosjači, naj amer 0 Jtfj izvrši nove invest|C'j0 Za le-te ne bo več ko prostora, kajti miti. ,) M0r p 0 ’ r in tako industrijo, b1' kurenčna, pa raje ralizirajo. Kakor vidimo, te(iaJreP^!lf ^ričeti v tar., ■ ma pogumu pričeti v P'a razpravo z opozic‘1 ’ sffif politiki jo pač v teži slaba vest- ei!#| Pellov kolega je govoril o vpHv0 n ja pred Saragatoi klubom. Štirideset^ ga uvoza da pr* f Kanade, ostalih šes god, zato da bo P - p", dela manjši del u .,„ict(!e tel,, r.a da P* M0. jem delu pa da v p nitve. Torej naspi"®.^! ni Pella, ki je r>antamii.. i' do cene v Veliki za 10 odst. Rezilc ’^ ministrov iste pa je «^V51 Pač : prešel na zunan''°ciiokufi^ maj ena sedmina 1 ^0isrS[ voza Italije 0re uri roč je (to pomen sivnost! — pr ZDA - op. ur — p n * sest > ‘»i*# v področje funla.^nspia0 ^ ucjmuo ggC-t italijanske zunanj ^0i"^ ,|I melloni ji Pravi / napoveduje za ’ jjfi - J janski trg r>°P “ • i° fsr fakture in tekst> • vozl>',.0, teV l~ll jurviu.it; f- izvv UU' 'a izročila zajezitev ' A vo bo še pove A" izvoznih industrij ‘ "° . . -- san'e‘_ ,ao r„f g ih držav na trgu Italije. Cene stran1 "S* toda po drugi * _ .„ji, ■ jt > zastoja v pr°'1 vn0t)e^ ,.erj „*•(*/»■/! m Po 'V ,. ji’ (T.. Po n) m jjr- (i ■miti k f(i dernf