Poštnina plačana pri pošli 61330 Kočevje GLASILO OK SZDL KOČEVJE Letnik VI, št. 4 Četrtek, 25. maja 1989 25. maj — dan mladih? ...............................n.. Najprej se moramo vprašati: Kdo so to mladi, od kdaj do kdaj, ali so to otroci, ali vsi mladi po duhu in razmišljanju, ali tisti, ki silijo v ospredje, ali tisti, ki razgrajajo in se samo zabavajo, ali tisti, ki nič ne delajo, ali tisti, ki so naša bodočnost. Vsak ima' svojo predstavo o tem pojmu, vendar so v zadnjem času skoraj vse negativne. Zakaj? Zato ker mladi nočemo več samo slepo delati, biti vekomaj naša svetla bodočnost, če je ta bodočnost vedno temnejša. Ustvarjanje naše bodočnosti hočemo poprijeti pri glavi in ne več samo pri koncu repa. gledali takšnega stanja. Poskušali bomo reševati probleme demokratično, argumentirano, javno — seveda, če bomo imeli možnost. To možnost moramo izkoristiti na in po 13. kongresu ZSMS letos, kjer bomo razpravljali in razširili teme, za katere smo se že opredelili in od katerih si statisti ampak tudi kot ustvarjalci. Nočemo biti več samo mali uporniki in nebodigatreba v našem političnem, niti ne hlapci Jerneji v gospodarskem sistemu. Pri tem nočemo, da bi prihajalo do spopada generacij, ker se sedaj dogaja, ko je vse, kar je mladega, slabo in neumno ter Nastop niažurctk na prireditvi oh dnevu OP Kratko rečeno, svoja mlada življenja hočemo preživeti na svoj način, ki ne more biti slabši od tistega, ki so nam ga drugi napisali na kožo. Kako naj se mlad človek zgleduje po starejših, ko vsak dan posluša o zavoženosti države, korupciji v gospodarstvu in politiki itd., sam pa mnogo obetamo. Te so: — politični pluralizem, — neposredne splošne in tajne volitve, — pravica do svobodnega političnega organiziranja, — preoblikovanje ZSMS. Vemo, da bomo dobili veliko polen pod noge, vendar imamo cilj in upanje. Naš cilj je naše obratno, Vse staro zanič in zastarelo. Želimo si skupnega enakopravnega dela in odločanja. Merilo za presojanje naj bo le kvaliteta in uspešnost in ne staro in mlado. Zato hočemo, da se vodilni v občini, republiki in državi nehajo pričkati o njihovem pre- Kolesarski trimček do Starega loga in nazaj v počastitev dneva O K morda nima stanovanja, službe ali osnovnih pogojev za normalno življenje, ki je vsak dan slabše. Naši borci bi v mladih letih v takih pogojih morda pričeli revolucijo. Mi je ne bomo, prav gotovo pa ne bomo križem rok boljše življenje, ki smo ga komaj pričeli. Mislim, daje to največji cilj, ki ga človek v življenju lahko ima. Pot do tega cilja je prav gotovo težka in dolga, vendar je to naš cilj in pri njegovem uresničevanju hočemo biti še kako prisotni, ne samo kot stižu v politiki in gospodarstvu, naj se raje pričkajo o tem, kako naj do prestiža pridemo vsi ljudje. Naj zveni za konec to kot apel za neumneže, ki so brez bodočnosti, pa tega nočejo vh deti. Anton Čolnar Dobitniki priznanj OF Večer Z JoŽetOItl Smoletom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Za aktivno večletno družbenopolitično delo in izjemne prispevke pri graditvi socialističnih družbenih odnosov organizacije SZDL Slovenije podeljujejo priznanja OF: Krajevne organizacije bronasti znak, občinske srebrni in republiška konferenca zlati znak. Tov. Lojze Petek, znani družbenopolitični delavec iz Kočevja, sedaj svetovalec v skupščini SR Slovenije je letos prejel zlati znak OF. Pred njim gaje iz naše občine prejel še tov.. Tone Ožbolt, avtor knjige Dežela Petra Klepca. Srebrna priznanja pa je OK SZDL Kočevje izročila: 1. ZŠAM Kočevje, 2. Ivanu Jermanu, upokojencu iz Šalkc vasi, 3. Dr. Mihaelu Petroviču, zobozdravniku iz ZD Kočevje, 4. Albinu Svetetu, planerju v DO ITAS Kočevje in 5. Rudiju Verderberju, upokojencu iz Dola, Vsem dobitnikom priznanj OF čestitamo! V restavraciji Name je potekal dveurni večer z Jožetom Smoletom, predsednikom RK SZDL Slovenije, ki seje vabilu OK SZDL Kočevje odzval. Jože Smole je v uvodu govoril o aktualnih razmerah v naši ožji in širši domovini, nato pa pozval - prisotne, da povedo svoje poglede in kritična razmišljanja o sedanjih razmerah pri nas. Številna prisotnost občanov, njihova vprašanja, stališča in pogledi kažejo, da v Kočevju ne vlada ravnodušnost do dogajanj v Jugoslaviji, še posebej pa so prizadeto razmišljali o Šeškovem domu, njegovi obnovi ter priznavanju pomena Zbora odposlancev slovenskega naroda. Več razpravljal-cevje poudarilo, da imajo občutek, daje nekaterim v republiki nerodno zaradi zbora odposlancev. Predsednik RK SZDL Slovenije je poudaril, da podpira prizadevanja Kočevja za obnovo Šeškovega doma in razglasitev 3. oktobra za dan slovenske državnosti. Ob tej priložnosti so bila podeljena srebrna priznanja OF letošnjim dobitnikom. Urban Dobovšek \ ever z Jožetom Smoletom, predsednikom RK S/. 1)1. Slounije \ restavraciji Nama, Kočevje Foto: Jelenovič Program prireditev ob 25. maju IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII 25. maja 1989 ob 19. uri v dvorani SŠTUD Razgovor vseh mladih po duši in srcu o aktualnih problemih in dogajanjih v občini Kočevje s predstavniki DPO, predsednikom SO in IS, družbenim pravobranilcem samoupravljanja, direktorji OS, SŠTUD, Zdravstvenega doma, komandirjem postaje milice Kočevje in predstavniki sisov (za kulturo, telesno kulturo, stanovanjsko in komunalno dejavnost in zaposlovanje). 26. maja 1989 ob 17. uri na pomožnem nogometnem igrišču — GAJ Osrednja prireditev — glasbeni koncert okoli 15 ansamblov iz cele Slovenije. Nekaj bolj znanih imen: Mama Dolores, Epidemic, Strogo zaupno, Volk in 7. kozliček, La Grande Britania, Ghostriders, U’redu, Brooklyn, Odiseja 2000, Niet... Koncert bo dobrodelen, saj gre vsa vstopnina in izkupiček od pijače za ostrešje MK SKOR’C. Koncert naj bi trajal do 2. ure naslednjega dne. Za vse, ki bi radi pomagali pri zbiranju sredstev za streho, pa objavljamo številko žiro računa OK ZSMS Kočevje, ki je: 51300-678-18241 s pripisom za MK ŠKOR’C za DO in posameznike). Pomagajte nam rešiti streho nad glavo! Slovesnost na Bazi 20 v Kočevskem Rogu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Odbor, ki skrbi za urejanje objektov in ostalega v Kočevskem Rogu, je v soboto 20. maja izročil v obratovanje del centralnih objektov na Bazi 20. Slavnostni govornik je bil predsednik Janez Stanovnik. Številni udeleženci so si ogledali novo zgrajeni objekt, ostale objekte v tej okolici in nekdanji bolnišnici Jelendol in Hrastnik. Imamo dovolj zaklonišč stran 2 Utrjujemo pot prijateljstva stran 0 Kako preživeti stran 4 Oživljamo družinske kmetije stran 4 Okuženi s steklino stran ? Drobno gospodarstvo z mrtve točke V Kočevju so si zastavila nalogo povečati delež obrti in drobnega gospodarstva s 5 na 15% družbenega proizvoda občine. Tako velikega skoka seveda ne bo mogoče narediti kar čez noč in brez korenitih sprememb tako v občinski politiki kot v mišljenju ljudi, ki še vedno čutijo večjo socialno varnost v družbenem kol zasebnem sektorju. Naloga, ki so si jo zadali v Kočevju, da bi izkoristili poten-cialnc rezerve, ki se skrivajo v dVobnem gospodarstvu, prav gotovo ne bo lahko uresničljiva. Družbena klima, ko seje na to dejavnost gledalo kot na nujno zlo. in ostanek kapitalizma in jo je bilo zato potrebno zapirati, se je sicer spremenila — ostale pa so posledice oz. začeti je potrebno bolj ali manj iz nič. Na to kaže tudi pred nedavnim izdelana analiza stanja komisije za razvoj drobnega gospodarstva pri občinskem izvršnem svetu. Nekaj ugotovitev: število obratovalnic upada, ravno tako število zaposlenih v obrti, na voljo ni poslovnih ne proizvodnih prostorov, davčna politika je nestimulativna, ravno tako kreditna, občinskega namenskega sklada za razvoj ni. Naredili so tudi pregled deficitarnih dejavnosti, ker obstoječa opredelitev ni bila sprejemljiva in ne v skladu s potrebami in cilji občine. Da v Kočevju mislijo tokrat resno premakniti drobno gos- podarstvo z mrtve točke in ne le ugotavljati stanje — kažejo prvi oprijemljivi dosežki: tik pred dodelitvjo je 6 poslovnih prostorov, evidentiranih pa je 20. V skladu s spoznanjem, da moraš kaj ponuditi, če hočeš kaj dobiti, so spremenili tudi davčno politiko. Ta predvideva za deficitarne dejavnosti — kol take so spoznali vse intelektualne storitve in veliko proizvodno obrt — kar 3 kategorije olajšav. V fazi ustanavljanja je tudi namenski sklad za razvoj, s katerim naj bi podprli mlade obrtnike in podjetnike, nove razvojne projekte ter predstavitve o možnostih in pogojih za razvoj drobnega gospodarstva 'v kočevski občini, saj žele pritegniti ljudi in kapital tudi od drugod. To je — kot že rečeno — začetek. Za uresničitev cilja — torej povečanja deleža obrti v proizvodu občine kar za 3-krat pa bo potrebno narediti še mnogo več. Mojca Skender Gradnja zaklonišč je dolgoletna naloga iiiiiiiiiiililiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Na plačavanje prispevka za zaklonišča je (udi v naši občini vrsta pripomb in raznih ocen. V želji, da hi bralce glasila seznanili s tem vprašanjem, nam je posredoval Oddelek za ljudsko obrambo občine Kočevje nekatere podatke. Lastniki in uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb ter prostorov so plačali prispevke v naslednjih zneskih: v letu 1977 31.821 din, v letu 1978 63.516 din, v 1979. letu 109.058 din, v letu 1980 110.206 din, v letu 1981 139.106 din, v letu 1982 139.618 din, v letu 1983 174.860 din, v letu 1984 459.142 din, v letu 1985 1,626.566 din, v letu 1986 3,386.078 din, v letu 1987 6,960.546 din in v letu 1988 18,566.470 din, kar znaša skupaj 31,766.987 din. Denar za te namene se zbira tudi iz naslova obveznosti investitorjev, ki niso ob gradnji stavb gradili zaklonišča in so plačali prispevek. Del zbranega denarja seje uporabil v letu 1980 kot delno plačilo pri gradnji zaklonišča na Marofu — gozdarski dom, in to v znesku 400.000 din. V letu 1986 so plačali znesek 1.680.000 din za študijo o zaklanjanju v občini Kočevje, ki jo je izdelal UZ Projektivni atelje Ljubljana. V letu 1989 so plačali znesek 900.000 din za terenski posnetek nameravane gradnje zaklonišča ob Kidričevi ulici. O uporabi denarja odloča Svet za splošno in ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Kočevje. Zbrani denar se*ipo- rablja namensko. Za druge namene se ne uporablja. Po podatkih za letošnji mesec marec je na posebnem računu 181,495.721 din. Ta denarje vezan in se iz tega naslova pridobivajo obresti, ki tudi predstavljajo dohodek, ki se bo uporabil za potrebe pri gradnji zaklonišč. Na območju naše občine je zgrajeno za 12,7 odstotka za-kloniščnih mest oziroma za območje mesta Kočevje 24,5 odstotka zakloniščnih mest. Ta podatek kaže, da nam zakloniščnih mest za prebivalce primanjkuje. Načrti s tega področja in ostali podatki nakazujejo potrebo po gradnji novih zaklonišč, to bo tudi dolgoletna naloga. Zaradi pripomb plače-valcev teh obveznosti bi kazalo tudi ta vprašanja reševati v sodelovanju z njimi. Tako sodelovanje pa naj bi pripomoglo, da bi bilo očitkov manj. K vsemu pa pripominjamo, da je občina pa veljavni pozitivni zakonodaji pooblaščena za sprejemanje predpisov s tega področja, zato ni nobenega dvoma, da ni pravne osnove za plačevanje prispevkov za zaklonišča. V. D. Navezava stikov z zahodnonemškim O er-Erkensch wickom m n mm mufi iiiiuii n mili miiii ii n m um um mn n mm ii um n m m ii mm milu n mn m mlin min ii mn ii mili ii mn m n m ii umi ii ii m ii mili mlin ii n Ko je pred dvema letoma prišel na zasebni obisk v Kočevje k svojemu bratrancu gospod ErnstjSalant, vodja vodilne stranke SPD v občini in pokrajini Oer-Erkcnschwick v Zahodni Nemčiji, mu je bilo pri nas tako všeč, da je želel vzpostaviti z našim krajem tesnejše stike tudi na občinski ravni. Sodelovanje seje najprej žačelo na športnem področju. Športniki mesta Oer-F.rkenschwick so nas tamkajšnjega gospodarstva tudi zastopniki socialdemokratske stranke, krščanskih demokratov in stranke zelenih. Izmenjali so informacije o gospodarstvu in pogledih na možnosti medsebojnega sodelovanja ter si ogledali nekaj pomembnejših proizvodnih prostorov in naravnih znamenitosti pri nas. Kočevci so nato ob koncu aprila obisk vrnili. V Oer-Er- Prijatcljski nasmeh ob predstavitvi kuhinje iz Oer-Erkenschvvicka obiskali prvič že leta 1987. Potem sta prišla avgusta lani k nam župan mesta gospod Peick Clemens in- nam že poznani gospod Ernst Salant. Izrazila sta željo po pobratenju obeh občin. Predsednik naše občinske skupščine tovariš Alojz Eržen seje s pobudo strinjal, vendar ni hitel, Sodelovanje bi se namreč moralo zgolj s športnega področja razširiti še na gospodarstvo, je menil. S tem namenom nas je letos aprila obiskala delegačija, v kateri so bili poleg predstavnikov kenschvvicku so se dogovorili, da bosta obe občini temeljiteje proučili možnosti za sodelovanje na kmetijskem, prehrambenem področju, v tekstilni panogi in turizmu. Z že bolj jasnimi usmeritvami bosta obe strani prišli na sestanek ob koncu julija letos, ko bosta gospod Salant in Clemens na počitnicah v Jugoslaviji. S. J. DOPISUJMO V NAŠE GLASILO! »Invazija« na Kočevski Rog V soboto 13. maja sta PO SZDL in OO ZSMS Strelišča 'organizirala pod strokovnim' vodstvom ing. Antona Prelesnika skupen izlet krajanov na Kočevski Rog. Izleta se je udeležilo kar 60 krajanov v 19 osebnih avtomobilih. Ogledali so si znamenito koliševko, žago na Rogu, bolnico Gornji Hrastnik, pragozd ter sc tako seznanili z zgodovino Kočevskega Roga, z življenjem in pomenom gozda ter njegovim počasnim propadom zaradi vse večjega onesnaževanja ozračja. B.I. Praznovanje na področju Strelišča Krajani Streliškega naselja v Kočevju so tudi v letošnjem letu pričeli praznovanje 27. aprila in L maja z že tradicionalnim postavljanjem mlaja. Po pripravah — podiranju primerne smreke, lupljenju, spletanju venca in njegovi okrasitvi, je bil mlaj svečano postavljen 26. aprila. Pravo praznovanje pa se je pričelo 30. aprila z vrsto športnih aktivnosti. Na igrišču, kr so ga krajani zgradili s prostovoljnim delom, so se cel dan vrstile razne športne igre. Tako so posamezne ulice Streliškega naselja sestavile sedem ekip v odbojki. Po napetih borbah je zmagala ekipa Ulica Veronike Desepiške, Jože Papež ml., Marjan Grišin, Mira, Grišin, Darko Marinčič, Igor Marinčič, Meta Kovač in Irena Zebič. Cel dan je potekalo tudi prvenstvo v balinanju med ulicami. Od številnih ekip je L mesto osvojila ekipa Streliške ulice v sestavu: Mirko Škof ml., Milan Krpič in Rado Dcvjak. V večernih urah pa se je pričelo že tradicionalno kresovanje ter družabno srečanje krajanov. 1 . maja pa so se naši najmočnejši krajani pomerili v vlečenju vrvi. Prvo mesto je osvojila ekipa Kocljeve ulice v sestavi: Josip Jerbič, Brane Cilenšek, Julij Brunner, Tomaž Matejka in Alen Jerbič. Tudi posamezniki so pomerili svoje moči, in sicer v metanju težjega kamna v daljavo. Med moškimi je prvo mesto osvojil Cveto Zorko, med ženskami pa Mira Grišin. Spretne gospodinje pa so se pomerile v pletenju. Zanke je nahitreje snula Kristina Ilc, drugo mesto je osvojila Majda Marinč in tretje Ivanka Dekleva. Kljub slabemu vremenu je bila v popoldanskem času tudi nogometna tekma med »oženjenimi« in »ta ledik« krajani. Nasprotnikov gol, blato in dež so bolje premagovali »ta ledik« in zmagali s 5 : 3. B.I. Program ukrepov za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva Dan borca, 4. julij, bomo proslavili v Štalcerjih Ob praznovanju občinskega praznika so delegati Skupščine občine Kočevje na skupni seji 3. oktobra podelili domicil borcem Kočevskega odreda. Drobno gospodarstvo se v naši občini razvija prepočasi. Kljub večkrat zapisanim in sprejetim usmeritvam o potrebi po hitrejšem razvoju ni pričakovanih rezultatov. Zato je izvršni svet že konec lanskega leta imenoval komisijo za razvoj drobnega gospodarstva in ji naložil naloge v /vezi z ugotavljanjem možnosti in ustvarjanjem ugodnejših pogojev za hitrejši in skladnejši razvoj drobnega gospodarstva Zgodovinski podatki dokazujejo, da je ta pomembna vojaška enota nastajala v okviru bojev proti okupatorju od aprila leta 1942 do ustanovitve v juniju 1942. leta. Že 16. aprila 1942 je bil na Preži ustanovljen Kočevski partizanski bataljon, kije deloval v okviru 3. skupine partizansih odredov Slovenije. Zaradi naglega razvoja narodnoosvobodilnega gibanja na Dolenjskem, Notranjskem in območju naše občine in vključevanja številnih novih borcev seje pojavila potreba po ustanovitvi Kočevskega odreda, kije deloval vse do meseca septembra 1942, ko so se borci vključili v sestav V. SNOUB Ivana Cankarja in ostale druge odrede in enote. Borci te enote so v času od aprila 1942 do septembra 1942 izvršili vrsto pomembnih borbenih akcij v boju proti italijanskim okupatorjem. V spomin na njihovo delovanje pa pripravlja skupnost borcev Kočevskega odreda, ob sodelovanju posestva Snežnik Kočevska Reka in občinske organizacije ZZB NOV Kočevje, tovariško srečanje z odkritjem spominskega obeležja v Štalcerjih 4. julija ob 1 L uri. Organizatorji tega srečanja vabijo preživele borce in ostale občane, da se te prireditve udeležijo. Organizatorji načrtujejo, da bo slavnostni govornik na tem srečanju predsednik predsedstva SR Slovenije tov. Janez Stanovnik. Podroben program te prireditve bomo objavili v junijski številki. Viktor Dragoš pri nas. Komisija je že sprejela program ukrepov in začela izvajati naslednje aktivnosti: 1. Obravnavala je analizo o materialnih možnostih oblikovanja namenskega sklada za razvoj drobnega gospodarstva in sprejela predlog o formiranju takega sklada. Sredstva bi se uporabljala za informiranje, propagando, usposabljanje in razvojne projekte. Pridobivati bi jih bilo možno iz sklada za financiranje komunalnih objektov, z zmanjšano davčno stopnjo občinskega davka ter s prispevki interesnih skupnosti, gospodarske zbornice, razvojnega dinarja, banke, združenega dela in ostalo. 2. Analizirala je obstoječe deficitarne dejavnosti in ugotovila, da jih bo potrebno uskladiti z usmeritvami in cilji iz projekta revitalizacija občine Kočevje ter prilagoditi času in okolju. Na osnovi analize stanja bo pripravila nov pregled deficitarnih dejavnosti v občini. 3. Obravnavala je informacijo o možnosti pridobitve čim večjega števila sedaj neprimerno oziroma neustrezno izkoriščenih prostorov v občini, ki bi jih bilo možno z določenimi vlaganji usposobiti za potrebe drobnega gospodarstva; bodisi kot poslovni ali proizvodni prostor. Evidentiranih je do sedaj dvajset takih prostorov, od katerih jih je že šest v zaključni fazi priprave za dodelitev. 4. Na področju davčne politike je bil izdelan celoten pregled dejanskih obremenitev in davčih olajšav (informacija bo objavljena v Kočevskih novicah). Komisija bo analizirala in na osnovi rezultatov ter zakonskih možnosti predlagala ukrepe za tako davčno politiko, ki bo vzpodbujala proizvodno obrt in pritegnila tudi obrtnike izven naše občine. 5. Izvajala bo naloge iz projekta »Drobno gospodarstvo«, ki je sestavni del že omenjene študije revitalizacija... Člani so se že dogovorili o načinu in sistemu dela. Osnovna naloga je povezati vse zainteresirane subjekte med seboj s ciljem usklajenega in na tak način učinkovitejšega dela. Slavka Janša TX©o Kočevski že redijo 103 krave s proizvodnjo 400.000 litrov mleka, 506 govejih pitancev s 110.000 kg prirasta in prek 2.000 ovac s prirastom 120.000 kg jagnjet itd. Vse te investicije so bile sofinancirane s sredstvi Ljubljane, republike, z združenimi sredstvi SOZD Mercator-KIT, sredstvi olajšav za nerazvite, z lesom SOZD GK in lastnimi sredstvi. Dokajšnjo pomoč se nudi nerazvitim krajem s sredstvi revitalizacije občine Kočevje za infrastrukturo, saj se na ta način pomaga priti do elektrike, vode, telefona in celo do cest. Pri izgradnji infrastrukture vode je treba poudariti, daje sodelovala tudi območna vodna skupnost. Tako so naši kraji sedaj bogatejši z elektriko na Preriglu, z vodo v Polomu, Seču, Koprivniku, Rajndolu, Cvišlerjih, s telefonom v Starem bregu itd. Vse to bo pritegnilo različne interesente, da se bodo vračali nazaj v prazno obrobje Kočevske in tako ohranjali vse vitalne vzvode življenja. Pri razvoju podeželja oz. družinskih kmetij ne pozabljamo na posodobitve družbenega sektorja, vendar je ta del v obsegu nekoliko zožen. Več poudarka dajemo ekološkim problemom oz. sanacijam velikih farm, tako na govejih kakor prašičjih farmah. Stroški teh sanacij so žal zelo veliki in že razmišljamo o vzpostavitvi pravega obsega na določena območja, saj naj bo krog v naravi sklenjen. Kar se tiče programa investicij za leto 1989 lahko zapišemo, da je dokaj zahteven in ambiciozen.'Tudi finančno je zelo zahteven, saj računamo, da bo vrednost vseh investicij znašala po cenah za november 1988 prek 10 novih milijard din. Viri financiranja bodo več ali manj enaki kakor v preteklih letih. Na področju zasebnega sektorja načrtujemo 9 novih družinskih kmetij na družbeni zemlji, in to na Bukovi gori, Polomu, Kraljih, Starem brezju, Dragi, Knežji lipi, kjer se bo na 515 ha kmetijskih površin redilo 900 ovac, 30 krav, 140 glav Bili smo pri gozdarjih Ffl kovinar kočevje Družinske kmetije so že stvarnost V petek 21. aprila so nas kadrovske delavce povabili medse člani društva inženirjev in tehnikov gozdarstva — lesarstva. Kljub deževnemu petku so nas gostoljubno sprejeli in nam v teku dneva na zelo prijeten način povedali in pokazali toliko novega, da smo si ob koncu dejali: »Še sc bomo srečali«. Precej člankov je že opisovalo v raznih časopisih, uresničevanje razvojnega programa o revitalizaciji kmetijstva na Kočevskem. Spomnimo se člankov z naslovom »Revitalizacija na kmetijskem področju« (decembra 1987),« »Zapoznela pomlad kočevskih prostranstev« (oktober in november 1988), »Razvijajo ovčjerejo in družinske kmetije« (januar 1988) itd. mlade plemenske živine in 60 govejih pitancev. Pri družinskih kmetijah praktično ekoloških problemov ni, saj se gnoj oz. vsa organska masa takoj v krogu vrača nazaj v naravo (na kmetijske površine). Obtežba je torej usklajena. Vse te družinske kmetije so večje in organizirane po vzorih evropskih dežel. Zavedati se moramo, da je življenje vsakega kraja, vasi ali dežele vezano na kmetijstvo. To je osnova tako za razvoj kmetijstva, ohranjanje kulturne krajine, vračanje poseljenosti, uvajanje drobnega gospodarstva in tudi za skupno ter celovito delo vseh nosilcev v prostoru. Vse to potrjuje 1000-letni naravni zakon, da je ta prostor neločljiv, gledano s strani gozdarstva, kmetijstva, lovstva, turizma itd., zato moramo to vrednoto v skupnem interesu postaviti v ospredje. Žal je šel razvoj kočevskega prostora v nasprotno smer in doživeli smo, kar danes imamo. Težko je klicati ljudi na odgovornost, zato naj bo današnje obdobje prelomni mejnik v razvoju Kočevske. Ko spremljamo dosedanja nerazumna početja jugoslovanske vlade v ekonomskem smislu do kmeta, se velikokrat postavlja vprašanje, kako preživeti na urejenih kmetijah, saj še vedno vodimo kmetijstvo kot oskrbovalno in ne kot gospodarsko panogo. Zato tudi tu zahtevamo kar najbolj zdrave rešitve, saj je to prvi pogoj za uspeh tudi -družinskih kmetij oz. kmetijstva nasploh. Na zaključku je treba posebej povedati, da so doseanje nove družinske kmetije več ali manj v celoti uspele in vidijo perspektivo v kmetijski proizvodnji. Možnosti so še, saj računamo do leta 1996 organizirati še 36 družinskih kmetij. Zavedamo se, da so domačini iz te stroke lahko najboljši naši sodelavci. Ob tej priliki zato vabimo vse, ki se čutijo sposobne, k sodelovanju v zasebnem kmetijstvu. janez žlindra, dipl. ing. Na začetku nam je direktor delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Kočevje magister Černač zelo slikovito predstavil dejavnost gozdarsta, življenje v gozdu in podjetju^ Zatem je spregovoril Zvone Žagar, predsednik DIT gozdarstva-le-sarstva. Opisal je glavne značilnosti in posebnosti dela njihovega društva. Besedo, dve je dodal še Anton Prelesnik, vodja ekskurzije, nato se je vnel razgovor. Prekinila gaje odločna, a zelo prijazna beseda Ane Kla- rič, vodje kadrovske službe v GG in predsednice društva kadrovskih delavcev. Predstavila je kadrovsko dejavnost. Nič čudnega, da so kadrovsko tako dobro opremljeni in uspešni, saj z vso natančnostjo in potrebno načrtovanostjo, brez katere v gozdnem gospodarstvu res ne gre, opravljajo vsa dela kadrovske funkcije. Škoda, da nas ni bilo vseh trideset, kolikor sc nas je prijavilo, ker smo se lahko tudi marsičesa naučili. S. J. Izposojena novica (iz »Melaminovih novic«) Zaostrene gospodarske razmere porajajo vedno več socia-lih problemov. Po oceni delavcev Centra za socialno delo v Kočevju, ki je bil ustanovljen v decembru 1988. leta, bo teh problemov več in ne manj. Pri razreševanju socialnih problemov ta strokovna služba dovolj uspešno sodeluje z mnogimi dejavniki v občini, vodstvi šol, Novice iz TOZD PTT Kočevje Delavci Podjetja za PTT promet Ljubljana so konec marca izvolili delegate in njihove namestnike v delavskih svetih delovne organizacije, tozdov in delovne skupnosti ter ZO PTT Slovenije. Izvoljeni so bili tudi novi delegati in namestniki v odboru in svetih samoupravne delavske kontrole, v skupni disciplinski komisiji in finančnem odboru na ravni delovne organizacije. V tozdu PTT Kočevje, kjer je delalo konec marca 145 zaposlenih, so imeli nadvse zadovoljivo vo- lilno udeležbo, in to 93,3 odstotka, Kot smo poročali v aprilski številki, bo na območju tozda PTT Kočevje v letošnjem letu največja investicija montaža nove telefonske centrale, ki bo zmontirana čez leto dni. Nova kočevska centrala v sistemu SI 2000 je plod znanja Iskrinih strokovnjakov in ni vezana na licenčne partnerje. Na območju Podjetja za PTT promet Ljubljana sta že zgrajeni dve taki centrali, vendar manjših zmogljivosti kot bo v Kočevju. V soboto, 10. junija bo v Dolenji vasi vsakoletna tradicionalna revija pevskih zborov kočevsko-ribniškega področja. Vabljeni! Izključno po zaslugi delavcev IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Ocenjujemo, da bomo šli z osebnimi dohodki realno (v DEM) 30—40% gor. O tem so vsi zaposleni 100 % seznanjeni — pa še polovica kočevskoribniške doline. Seveda, to ni od boga dano, pač pa so: a) rezultati poslovanja za prvi kvartal ugodni b) slaba ni ocena za april in c) kar želim še posebej poudariti: povečanje temelji tudi na razvoju, da smo sposobni več, kvalitetnejše in na splošno bolje delati in prodajati, kot smo si zapisali v plan za II. kvartal in kot smo delali v preteklosti. V 43 letih si je delovna organizacija izključno po zaslugi svojih delavcev ustvarila visok ugled na področju opravljanja obsežnejših in zahtevnejših montažerskih del. Žal pa težave na področju gradbeništva tudi kolektivu Kovinarja niso prizanesle. Zavedajoč se, da bo kriza trajala več let, so se hitro preusmerili in danes jim je osnovni moto razvoja kvaliteta in hitrost opravljenih storjtev. Zato iščejo zahtevnejša dela, kjer je tudi konkurenca manjša. 90-članski kolektiv razvija skupaj z Opremo t.im. platneno halo, pri kateri naj bi Kovinar sodeloval s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem na področju konstrukcij, Oprema oz. njena TOZD Sintep pa z izdelavo prekrivnega materiala. Med prvimi v panogi so začeli z razvojem računalniške obdelave proizvodnje in svoje iz- kušnje uspešno predstavljajo tudi v drugih organizacijah. Za potrebe zdravstva so izdelali tabletni transportni voziček, ki pa ga zaradi znanih težav v tej panogi niso uspeli uveljaviti na tržišču. Trenutno razvijajo odvijalno napravo za rolo pločevino, s katero bo omogočena lažja uporaba, zlasti pa gre za prihranek na času in denarju. Njihova razmišljanja gredo predvsem v večjo marketinško usmeritev, zato bodo storili vse, da se bodo ustrezno usposobili tudi za svetovalno delo pri naročnikih. In prav področju izobraževanja namenjajo posebno pozornost. Niso pa, po besedah direktorja, zadovoljni z informiranjem, zato razmišljajo oz. bodo v kratkem začeli z izdajanjem internih informacij in tako omogočili delavcem več in boljših informacij. „ M. D. Kako preživeti Zbor združenega dela kočevske občinske skupščine je na seji 25. aprila letos sprejel sklep, da se zaradi nastalih motenj v samoupravnih odnosih in huje oškodovanih družbenih interesov v delovni organizaciji ITAS Kočevje uvedejo začasni ukrepi družbenega varstva. Od decembra minulega leta deluje center za socialito delo lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll družbenopolitičnimi organizacijami, delovnimi organizacijami, domom starejših občanov, Rdečim križem in mnogimi drugimi. Predvsem razrešujejo zadeve s področja nezakonskih rojstev, preživnin, predzakonskega svetovanja, invalidnosti, mladoletnega prestopništva, zavodskega vodstva odraslih in ostala vprašanja. Center deluje v stavbi občinske skupščine. y q Ljubitelji petja! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii »Današnji položaj 800-član-sjcega kolektiva izgleda nekako takole: revalorizacijske obresti znašajo več kot je lahko najop-timističnejša varianta mesečnega celotnega prihodka, ali drugače povedano: če bi dobili ves repromaterial zastonj, če bi vsi delavci cel mesec delali zastonj in če ne bi plačevali nobenih obveznosti družbi, bi bili komaj sposobni pokrivati obresti. Zato je prva naloga začasnega kolegijskega poslovodnega organa ugotoviti, ali so pretežno zunanje ali pretežno notranje razmere pripeljale IT AS do te situacije in nato ukrepati. Narejeni so že prvi premiki na področju preoblikovanja makro in mikro organizacije, preizkusili bomo tudi sposobnosti obstoječe kadrovske strukture za sprotno preživljanje kolektiva, seveda paaačunamo, da nam bo vsaj za nekaj časa uspelo tisti del zadolženosti, ki izvira iz preteklosti, zamrzniti. In v kolikor bomo s svojim konceptom aktiviranja obstoječih kadrovskih in proizvodnih zmogljivosti z maksimalnim izkoriščanjem tudi tržnih in ostalih danosti prišli do tekočega pokrivanja obveznosti in če bomo videli tudi možnost vsaj minimalnega ustvarjanja akumulacije, bomo izbrali milejšp obliko sanacije. V nasprotnem primeru pa bomo vse proizvodne programe, ki niso donosni predlagali za ukinitev oz. prodajo. Slednje nedvomnp pomeni temeljito prestrukturiranje delovne organizacije. Saj pravzaprav tudi ne bi bilo družbeno upravičeno, da se razvija oz. vztraja pri dejavnosti, ki nima kadrov, ki jemlje denar drugim, ki nima prihodnosti,« meni predsednik ZKPO Ivan Hrkač. »Začasni kolegijski poslovodni organ ni prevzel naloge saniranja delovne organizacije zato, da bi reševal in zahteval nekaj izven normalne" ekonomske logike in tržnih razmer, pač pa, da poiščemo možnost preživetja. In če jo bomo našli, bomo šli v njeno realizacijo, sicer bomo predlagali že omenjeno drugo varianto. Zato pozivamo vse delavce Itasa, da uveljavijo vse svoje ideje v kolektivu zlasti z dobrim delom na svojih delovnih mestih. Zato bomo o nasfalem položaju ter o ukrepih, ki so potrebni za sanacijo poslovanja, delavce sproti in čimpopolneje informirali,« je na zaključku najinega pogovora še dodal tov. Ivan Hrkač. M. D. NOVE ENOTE DROBNEGA GOSPODARSTVA Ljudem, ki hočejo, znajo in zmorejo — MALIM PODJETNIKOM — nudimo prostor in ugodne pogoje za začetek katerekoli proizvodne obrtne dejavnosti v manj razvitem območju občine Kočevje, Vse informacije dobite na Skupščini občine Kočevje, Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora — Odsek za plan in analize, osebno ali po telefonu na št. 851-141. Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora — Odsek za plan in analize Komisija za razvoj drobnega gospodarstva M lECTSHW___________ Prebujanje kočevskega turizma Se bo vendarle nekaj premaknilo in prebudilo? To je vprašanje, ki sem si ga zastavila, ko sem dobila vabilo turističnega društva Kočevje. Glede turizma na Kočevskem sem skoraj že postala pesi-mistka, a vendar meje nekaj vleklo in gnalo na sejo TD Kočevje. In ko sem sedela v hotelu, ki naj bi bil namenjen tudi turistom in poslušala tovariša Jajtiča, dosedanjega predsednika TK, seje v meni prebudilo nekaj, čemur bi lahko rekli optimizem. Toda moja žilica, za katero ne vem, če je ravno novinarska, mi ni in ni dala miru in tako sem se odločila, da malo ironično predstavim nekaj stvari, ki so se mi zdele smešne ali pa zanimive. Pa pojdimo od začetka! TD Kočevje deluje že 37 let, mnogi pa zanj še niso slišali. In če že slučajno zaidejo na avtobusno postajo in tam zagledajo montažno hišico s spominki, se niti ne vprašijo, kaj je to. Hišica je večji del dneva zaprta, postavljena je na napačnem kraju in še kaj bi se lahko povedalo o njej. Naslednji podatek je ta, da v Kočevju obstaja 100 društev, tako vsaj piše v planu revitalizacije občine Kočevje. Kje sojih našli toliko, ne vem. Sicer pa mislim, da bi tiste delavne lahko prešteli na prste, pa še nam bi jih nekaj ostalo — prstov mislim. Med mojimi poskusi štetja kočevskih društev se je debata prelevila v filozofiranje o mu-zejčku na Fridrihštajnu. Pomislite, muzej, pa čeprav — ček, sredi gozda na višini tisoč in več metrov — prava atrakcija! Če bi to vedela Veronika Dese-niška, se prav gotovo ne bi vrgla s Fridrihštajna in bi raje ostala kar tam — da bi prišla v muzej-ček seveda. Če dovolite, v Kočevju imamo muzej in če bi povprašali deset prebivalcev Kočevja, kolikokrat so ga obiskali, bi bili presenečeni nad dobljenimi rezultati. Porodi se vprašanje, če bi ljudje, tako turisti kot prebivalci našega mesta šli na ogled muzej-čka v naravo. Ne bom nič rekla, sami se odločit?. Iz mUzejčka bi se dobro videlo na bližnje smučišče v Dolgi vasi — po nepreverjenih podatkih, zato je nastal predlog, da bi dolino pod smučiščem spremenili v gledališki amfiteater. Ali bi ga gradili, amfiteater namreč, v grškem stilu ali bi bila to kopija rimskih aren, govorec ni povedal. Verjetno ne obiskuje gledaliških predstav v Šeškovem domu. Za konec vsega pa meje presenetilo, začudilo in razjezilo obenem vprašanje tov. Jajtiča, kaj sploh pokazati kočevskim turistom. Žalostno, toda resnično. Toliko znamenitosti na kupu, toliko naravnih lepot, nekateri pa v dvomih, kaj pokazati. Če bi vprašali prvošolčke, bi le-ti že znali povedati, katere so kočevske znamenitosti in kaj je. vredno ogleda. Sicer pa je treba, turiste v Kočevje najprej privabiti. Zato pa je potreben kader. Ker smo jo v prejšnji številki Roške ofenzive kadrovni-kom precej zakuhali, jih bom tokrat — ampak res samo tokrat pustila pri miru, da se malo ohladijo. Po besedah novega predsednika TD Angela Babiča-Alča je turizem pri nas kakor otrok v plenicah, ki gaje potrebno postaviti na noge in vzgojiti. Tokrat sem začela pri embriu, o rasti in razvoju pa kdaj drugič. Borja Koračin »Prebujanje kočevskega turizma« Nov veter v jadrih Turističnega društva Kočevje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Program revitalizacije občine Kočevje daje velik pomen razvoju gostinstva in turizma. V poglavju, ki obravnava turjzem in gostinstvo je podana tudi vloga Turističnega društva, ki naj bi bila drugačna kot do sedaj. Na občnem zboru društva dne 23. marca 1989 je bilo izvoljeno novo vodstvo. V pogledu starosti se je društvo zelo pomladilo. Dobilo je razmeroma mladega predsednika Alča Babiča, gostilničarja in muzikanta iz Šalke vasi. Novi predsednik je v sodelovanju z nekaterimi starejšimi člani, ki v društvu delujejo že več let, pripravil razmeroma ambiciozen program društvenega dela za leto 1989. Čas bo pokazal, kaj je društvo pridobilo s poskusom sinteze mladostne neučakanosti in iz- kušenj starih »mačkov« na tem področju. Začetek veliko obeta, saj je polovica članov izvršilnega odbora društva še zelo mladih in se je v društveno delo vključila zaradi upanja, da bo Kočevska s programom revitalizacije veliko pridobila. Moram priznati, da sem prav užival ob poslušanju idej in predlogov, ki so jih podajali ljudje, ki niso obremenjeni z negativnimi izkušnjami. Verjetno, da vsega, kar je bilo predlagano na prvi seji izvršilnega odbora, kije bila 11. aprila 1989 v hotelu PUGLED Kočevje ne bo mogoče takoj uresničiti. Najmanj polovica predlogov pa je gotovo uresničljivih v zelo kratkem času in to je tisto, kar daje upanje za boljši jutri! Ignac Vidrih »Hvala in na svidenje v Banjolu, na svidenje na Rabu!« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiii Tako so klicali v slovo naši gostje z Raba, člani kulturno umetniškega društva in folklorne skupine iz Banjola na Rabu. Od petka 21. do nedelje 23. aprila 1989 so bili gostje članov folklorne skupine KŠD Kostel in njihovih svojcev. Kako je prišlo do tega srečanja? Kot je znano, sta občini Kočevje in Rab že več let pobrateni. Sodelovanje na občinski ravni je zelo razvejano. Sodelujeta na gospodarskem, političnem, športnem in kulturnem področju. Ob različnih praznikih se obiskujejo razne delegacije in skupine: Tako je bila fol- klorna skupina Kostel povabljena na praznovanje dneva republike 1988 ter je nastopila s svojim programom na proslavi na Rabu. Tedaj so se pobliže seznanili z nekaterimi predstavniki družbenopolitičnega življenja na Rabu in dogovorili so se za obisk krajanov iz Banjola v KS Kostel. Ko so se v petek proti večeru pripeljali v Faro, sojih najprej sprejeli predstavniki KŠD in folklorne skupine ter jim zaželeli dobrodošlico. Seznanili so jih s programom bivanja pri nas in nato vsak svoje goste odpeljali k sebi domov. Ko so se namestili in si malo odpočili, so se odpravili v Itasovo halo v Pir-čih, kjer je bil sprejem za vse. V sproščenem klepetu so prigri-zovali kostelske specialitete: želodec, šunko, domače klobase in kruh ter »povatico«. V soboto zjutraj so se odpeljali z gostitelji na krajši izlet. Najprej so si ogledali nekaj kočevskih trgovin, da bi jih primerjali s svojimi na Rabu ter se oskrbeli s spominki, nato so nazaj grede obiskali razvaline kostelskega gradu ter se seznanili z njegovo zgodovino. Spotoma domov so občudovali slap Nežico in se peš napotili do mlina v Grbcu. Prijazna mlinarica Ana Obranovič jih je pogostila z. domačim »zmesnim kruhom«, nato pa je še pognala mlin, da so videli, kako med mlinskimi kamni iz žita nastaja moka. Zadovoljni z lepim vremenom in z vsem, kar so videli in doživeli, so odšli vsak s svojim gostiteljem na kosilo. Po popoldanskem odmoru so se zbrali zvečer v dvorani v Fari, kjer so nastopili za naše občinstvo. Folklorna skupina »Rapski tanac« šteje sedaj 14 parov in v takem sestavu nastopa dve leti. Začetek njenega delovanja pa sega že daleč nazaj. Vodi jo Ante Matušan-Tonči s pomočnikoma. Ohranjajo pristno ljudsko izročilo tako s plesi kot z nošami. Starost plesalcev se giblje od 30 do 60 let. Pri plesu jih spremlja »svirač« s poseb- nim instrumentom imenovanim »mih«. Takt jim daje z udarci s peto ob tla. Nastopili so z dvema vencema plesov: prvi se imenuje »mahlina«, drugi je »merezinka«. Narodno nošo si izdelujejo doma in je pri starejših ljudeh še vedno v rabi kot vsakdanje oblačilo. Razlikuje se le v barvi. Za vsak dan je temnejše barve, za praznike in svečanosti pa živahnejše. Moški nosijo črne hlače, belo srajco in črn »krožot« — telovnik. Na glavi imajo okroglo kapico s črnim obodcem in. cofkom na rdeči podlagi. Ženske so oblečene v belo bluzo z rdečimi čipkami, v črno volneno krilo z brezrokavnikom, tej obleki pravijo »kamižot«, prepasane so z rdečim predpasnikom — »tra-veso«. Bele dokolenke si pod kolenom prevežejo z rdečim svilenim trakom, okrog ramen nosijo rdečo ruto. Plesni pari so obuti v usnjene prepletene copate izdelane v Liki. Po nastopu, ki je ogrel gledalce v dvorani, so se gostje z gostitelji poveselili v lovskem domu v Kostelu. V nedeljo po kosilu so se poslovili in se odpeljali proti domu, proti Rabu. Člani folklorne skupine KŠD Kostel bodo na povabilo fol-kldrne skupine »Rapski tanac« gostovali na Rabu ob stoletnici turizma tega otoka, in sicer v dneh od 19. do 21. maja 1989. Marija Volf Ekipa prve medicinske pomoči civilne zaščite je tekmovala v Delnicah iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SODELUJMO V AKCIJAH ZA ZDRAVO IN ČISTO OKOLJE! Okuženi s steklino iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prastara bolezen steklina, o kateri je pisal že Aristotel 322 let pred našim štetjem, razsaja tudi na Kočevskem. Bolezen zna biti zelo nevarna za živali in ljudi. Menim, da je zato prav, da se naši občani pobliže seznanijo z nekaterimi značilnostmi te bolezni in se skušajo tako izogniti hujšim posledicam. V soboto, 13. maja, je bilo v Delnicah občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči v organizaciji občinske organizacije Rdečega križa in oddelka za ljudsko obrambo. Tekmovanja seje udeležilo 30 ekip iz krajevnih skupnosti, osnovnih in ostalih šol. Organizator je na to tekmovanje povabil ekipo prve medicinske pomoči Občinskega štaba civilne zaščite Kočevje, ki sojo sestavljale Tončka Gabrovec, Tončka Kordiš, Stanka Člani G D Kočevje so na minuli letni konferenci ocenili delo in sprejeli programske usmeritve za letošpje leto. Sklenili so, da bodo v soboto, 10. junija proslavili 110-letnico delovanja gasilcev v našem mestu, 120-lct-nico delovanja gasilstva v Slo-venijein 10-letnico pobratenja z GD Škofja Loka, Žabnica in Sora. Praznovanje bodo pričeli s tekmovanjem v gasilskih vešči- Menard, Erika Henigman, Veronika Poje, Alenka Lisac in Marija Grgorič pod vodstvom Stanke Žagar. Članice ekipe so pred tekmovanjem in tudi na samem tekmovanju vložile mnogo truda, da so prikazale kvalitetpo znanje iz prve medicinske pomoči. Organizatorji tekmovanj v Delnicah že vrsto let vabijo na tekmovanje ekipo iz Kočevja z narrtenom, da se tudi na tem področju izmenjajo izkušnje. nah, ki bo v Gaju ob Rinži in se ga bodo udeležile ekipe GD Sora, Škofja Loka, Zabnica, Šalka vas in Kočevje. Po končanem tekmovanju bo parada gasilcev skozi mesto. Zaključek prireditve bo na dvorišču gasilskega doma v Kočevju. Gasilci vabijo vse občane, da si ogledajo prireditve ob tej svečanosti. Viktor Dragoš Bolezen se prenaša skoraj izključno z ugrizom stekle živali. Virus stekline napada živčne celice, posledice pa so ohromitev organizma in nato smrt. Poznamo gozdno (prenašalci lisice) in mestno-urbano steklino (prenašalci psi). V tipični ali divji obliki se izraža bojezen v treh stadijih: 1. Melanholični stadij. Pes postane nezaupljiv, popadljiv, neposlušen, brez vzroka laja in »grize zrak«, kot bi lovil muhe. Odklanja hrano, zelo pogosto požira različne neprebavljive predmete (kamen, les), pri čemer sc davi in močno slini. 2. Stadij vzburjenja. Razdražljivost in vzburjenost se še povečata. V napadu besnila pes grize s tako močjo, da si pri tem večkrat polomi zobe. Grize vse, kar mu pride v bližino — predmete, živali in ljudi. V želji po potepanju se hoče na vsak način osvoboditi verige. 3. Stadij paralize. Pes postane do kraja izčrpan, iz gobca se mu poceja gosta slina, pojavi se paraliza okončin in dihalnih mišic in na koncu nastopi smrt. V kolikor ni hitre in učinkovite pomoči, od ugriza steklega psa lahko umre tudi človek. Zaradi preventive zato obvezno cepimo vse pse v Sloveniji, lovske pse celo dvakrat letno. Dobro je, če lastniki psov 15 dni pred cepljenjem očistijo psu notranje zajedalce s posebnimi ta- bletami, ki jih je mogoče dobiti na Veterinarskem zavodu ljubljanske regije, DE Kočevje, Roška 4. V kolikor pes poškoduje osebo, je lastnik po zakonu dolžan pripeljati psa na 10-dnevno opazovanje na našo veterinarsko postajo. Ugriznjen človek pa mora nemudoma v kočevsko ambulanto, kjer mu bodo nudili prvo pomoč. Če je ugriz od neznanega ali necepljenega psa ali če na opazovanju ugotovijo, da je pes okužen s steklino, potem napotijo ugriznjeno osebo na posebno cepljenje v Ljubljano. Prvi znaki bolezni pri človeku se pojavljajo v obliki hi-drofobije. To je strah pred vodo, ko vsak poskus pitja (celo poslušanje žuborenja ali kapljanja vode) povzroča hude krče mišic v požiralniku. Gre torej za zelo nevarno kužno bolezen. Previdnost naj velja še posebej našim občanom, saj je Kočevska že krepko okužena s steklino. Peter Levstek, dipl. vet. Mali oglasi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Po zelo ugodni ceni prodam še ne rabljen jedilni kot »BREST«, okroglo mizo in dva stola. Možnost plačila na obroke. Informacije po tel. 851-859. V. D. 110 let delovanja gasilstva v Kočevju niiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii M g@iLgi%M MOWroglfll Kulturni dan Enkratno doživetje v Seškovem domu lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll (Moji vtisi) V četrtek smo imeli kulturni dan. Z avtobusi smo se odpeljali v Ljubljano, kjer smo si ogledali opero Gorenjski slavček. Ko sem stopila v operno hišo, sem bila presenečena, kajti te stavbe od znotraj še nikoli nisem videla. Tam je veliko hodnikov, ki peljejo v dvorano in v lože. Na stenah visijo slike znanih opernih pevcev. Z zanimanjem sem si slike ogledala. Sedela sem v loži, tako da sem zelo dobro videla na oder. Videla sem tudi orkester in dirigenta. Predstava seje začela. Dvignila se je zavesa. Ob spremljavi orkestra so pevci najprej peli ljudske pesmi. Nato seje opera začela. Operni pevci so imeli zelo lepe, pisane kostume. Naj- bolj všeč mi je bil Minkin kostum. Že pred začetkom predstave smo dobili listke, na katerih je bila napisana vsebina opere, tako da smo predstavo lažje spremljali. Po končanem prvem dejanju, ki mi je bilo zelo všeč, smo imeli kratek odmor. Med odmorom smo se sprehajali po hodnikih. Zvonec je naznanil začetek drugega dejanja. V drugem dejanju se je opera pričakovano razpletla in se srečno končala. Na koncu smo vsi močno ploskali in Nika je dala igralki, ki je pela vlogo Minka, šopek rož v zahvalo za lepo predstavo. Po končani predstavi smo se polni lepih vtisov vrnili domov. Andreja Zupanc, 6.b Pomlad ob Rinži .............. Pozdravlja nas prelep pomladni dan. Na nebu lebdijo puhasti oblaki. Breze in jelše na Stojni so že ozelenele. V nižini se med smreke stiska kamnolom. Pod njim se majhne hiše grejejo na soncu. Med njimi se bahajo hruške z belimi krošnjami. Med cvetovi brenčijo čebele. Jelše se ogledujejo v Rin-žini zeleni in mirni strugi. V rokavu reke rastejo vrbe in dračje. Med bičkom plava račji par in si išče primeren kraj za gnezdo. Drenu se bodo vsak čas razpihnili popki. Dan se počasi nagiba k popoldnevu. Pomlad ob Rinži je lepa, saj ozeleneli grmi in visoka trava skrijejo marsikatero navlako. Vesna Jerbič, 5.g Literarni krožek OŠ Kočevje Kurirčkova torbica v našem kraju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiii Že 27 let potuje kurirčkova torbica skozi naše kraje. Vsako leto ob tej priložnosti pripravimo posebno svečanost. Tako je bilo tudi letos, ko smo pripravili slovesnost skupaj s pionirji iz sosednje hrvaške šole Zdenko Petranovič-Jastreb Brod na Kolpi. V petek, 7. aprila 1989, smo ob enajsti uri krenili peš iz Fare proti Brodu. V Vasi so se nam pridružili učenci z razredne stopnje. S seboj smo nosili prapor in cvetje. Proslava se je pričela ob dvanajsti uri. Kurirčkovo torbico smo sprejeli iz rok hrvaških pionifjev. Najprej je spregovoril tovariš Vinko Lindič iz delniške občine, za njim pa predstavnik KO ZZB Kostel tovariš Jože Jurkovič. Oba sta poudarila, da se moramo pridno učiti, ohran- jati izročilo NOB in poglabljati bratstvo in prijateljstvo med ljudmi na obeh bregovih reke Kolpe. V kulturnem programu smo sodelovali hrvaški in slovenski pionirji s pesmijo in rčci-tacijami, učenke iz hrvaške šole pa so tudi plesale. Najlepše je bilo, ko sta skupaj pela slovenske in hrvaške pesmi zbora obeh šol. Po končanem kulturnem programu so naši kurirji prevzeli torbico in obljubili, da jo bodo varno prenesli do naslednje javke. Torbica je prenočila v šoli v Fari, od koder so jo v ponedeljek odnesli naslednji kurirji v Žlebe in jo predali pionirjem iz OŠ Karel De-stovnik-Kajuh iz Starega trga ob Kolpi. Alenka Cimprič, 6. razred OŠ VAS FARA TRGOVSKA DO NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE objavlja prosta dela in naloge 1. prodaja blaga (2 delavca za določen čas, 2 delavca za nedoločen čas) Pogoji: IV. stopnja — šola za trgovinsko dejavnost, higienski minimum, poskusno delo 2 meseca 2. hišniška in vzdrževalna opravila (1 delavec za nedoločen čas) Pogoji: IV. stopnja — poklicna šola strojne, ključavničarske ali sorodne smeri, izpit iz vgrstva pri delu, poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev prinesejo v 8 dneh po objavi v poslovodstvo NAMA KOČEVJE. Že v prejšnji številki glasila smo pisali o jubileju — 15-let-nici uspešnega delovanja moškega pevskega zbora Svoboda Kočevje. V ta namen je zbor 25. aprila pripravil dvourni koncert. V tokrat nabito polni dvorani Šeškovega doma smo bili priča enkratnemu doživetju. S svojevrstnim veznim tekstom, ki ga je po Cankarju pripravil kdo drug kot seveda Ive Stanič in z nepozabnim petjem zbora so bili poslušalci izredno prevzeti. Mi pa še enkrat izkoriščamo priložnost in se pevcem ter obema zborovodjema najlepše zahvaljujemo za res nepozaben večer. Takole pa nam je za uredništvo Novic pisala ena izmed poslušalk. Ne spominjam se, da bi v Kočevju kdaj tako kulturno uživala, kot sem na jubilejnem koncertu Moškega pevskega zbora Svoboda Kočevje. Petje izredno, vezni tekst čudovit, doživetje enkratno. Nekoliko me je motilo le to, da nisem poznala moškega povezovalca teksta, niti avtorja oziroma urejevalca teksta. Vsem pevcem iskrena hvala za prečudovit večer. Želim, da bi s petjem nadaljevali in tudi v bodoče bogatili bolj revno kočevsko amatersko kulturo. »Dokler bom živa, bom delala in pela« lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Tako pravi Kristina Trkovnik, ki je pred kratkim praznovala 70-letnico — Vadi nonet »Rog« iz Željn in piše njegovo kroniko. Kristina likovnik, pobudnica za ustanovitev noneta »Rog« iz Željn pred 21 leti, organizacijski vodja noneta, zdaj pa že 5 let tudi pevovodja tega zbora je pred kratkim praznovala 70-letnico življenja. Rojena je bila leta 1919 v Vapči vasi pri Dobrniču, v Kočevje pa se je priselila leta 1953. Mož je bil rudar, ona pa je delala na Liku Kočevje, kjer sije prislužila tudi pokojnino. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok. Sedemdesetletnico je Kristina praznovala doma, v krogu pevk noneta »Rog«, ki imajo tudi sicer vaje kar v njeni hiši. Seveda je bil poleg tudi Cveto Križ, harmonikar, ki tudi že vrsto let sodeluje z nonetom. Čestitat pa soji takrat prišli še tajnica Kulturne skupnosti Kočevje Anda Remžgar, pred- stavnik ZKO Stane Logar in predstavnik Izseljenske matice Stane Jajtič. Kristina je pela in igrala v mladosti* še pred poroko. Potem je s kulturnim delom za dolgo prekinila in ponovno začela po upokojitvi, ko je bil ustanovljen nonet »Rog«, katerega duša je prav Trkovnikova. Vodi njegove organizacijske posle, je njegov pevovodja, vaje so kar pri njej doma, razen tega pa piše tudi kroniko noneta, ki obsega že več debelih zvezkov. Z nonetom je obiskala že skoraj vso Slovenijo, del Hrvaške, bila pa je z njim tudi pri zamejskih Slovencih v Italiji in Avstriji. Z nonetom je pela za radio Ljubljana in televizijo, za izseljence iz ZDA pa so nonetke posnele tudi kaseto. Kristina pravi, da je z nonetom doživela veliko lepega, da so razveselile veliko ljudi, da se je pevkam to veselje povrnilo v njihova srca, kar jih pomlajuje. Kristina deluje še v Izseljenski matici. Vodi aktiv Rdečega križa v Željnah. Za starejše pripravijo vsako leto kulturno prireditev in jih pogoste. Pripravila je prvo raz-stavo'»Naš prosti čas«. Šele zdaj je začela tudi pesniti in nekatera njene pesmi poje tudi nonet. Jože Primc nrefKiBlal fMfflKSsK Lucija Turk Tolstoj je rekel, da je vsak človek pesnik in umetnik. Razlika med vsemi pa je ta, da eni lahko bolj izrazijo svoje misli kot drugi. Te druge poti se je oprijela tudi Lucija. Nanjo je stopila pred približno štirimi leti, ko je nekega žalostnega, deževnega jesenskega dne, ko seje počutila takšno kot je bil dan, POGORIŠČE Sivina mrzle sobe in dva polena napol zgorela sta črna, nema. Toplota? Kot da bi izhlapela skozi špranje starih oken v mraku dva obraza bleda. Ni ognja, da bi zagorela v plamenu in ogrela otrple stare duše. Le velik kup pepela molče vzela v roke list papirja in izlila nanj svoje občutke. Koščke papirja, na katere je pisala pesmi, je izgubila. Ponovno jih je začela zbirati pred dvema letoma. Njene pesmi pripovedujejo o trenutnem notranjem doživljanju, o ljudeh, njihovem življenju znotraj tesnih hiš, piše o času, minevanju, tudi o ljubezni. Rada ima knjige in vsebina prebranih knjig je deloma tudi vplivala na njene pesmi. Svojo mladost je preživela na vasi, zato bi rada tudi o tem kaj napisala. Rada bi opisala vonj zoranih njiv, ptičje petje, vso tisto pristno lepoto, ki ti jo nudi preprosto življenje. Vendar pa o tem ne more pisati le po spominu, vrniti se mora tja, kjer je doživela vse lepe trenutke in jih s tistim mirnim okoljem priklicati iz preteklosti. ^ ^ prekriva stare, razpokane rešetke. ZAPUŠČENOST Na robu senožeti pozabljena pred leti stara domačija sameva v novi čas le včasih pride v vas pomladni veter zanese setev na zapuščene njive in spet odide in nič ne zraste razen podrastje ki s svojim zelenilom samo osamljenost prekrije Razpisna komisija za volitve ravnatelja Osnovne šole Vas Fara razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA Osnovne šole Vas Fara, mandat 4 leta. Začetek dela 1. 9. 1989. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli, izpolnjevati še pogoje, predpisane z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kočevje. Imeti mora vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse ter sposobnosti, da bo s svojo poklicno in samoupravno dejavnostjo uveljavljal humane medčloveške odnose in socialistično samoupravljanje. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh z oznako »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bodo obveščeni v zakonitem roku. Ob prazniku OF nekoliko drugače im....m....ulitimi.............im V Kočevju letos prvič ni bilo klasične proslavt ob dnevu OF. Skupina za pripravo obeležja pri OK SZDL seje namreč odločila, da se predstavimo nekoliko drugače. V ta namen pripravljeni prireditvi, ki se je odvijala na kočevski ploščadi, so se nam tako predstavili domači ustvarjalci, celoten program pa je popestrila še modna revija kočevskih butikov. Torej to pot brez govora in klasičnega programa. Nismo pa seveda pozabili tudi na okrepčilo. Na stojnicah ob ploščadi smo se lahko osvežili s hladno pijačo, poskrbljeno pa je bilo tudi za hrano. Posebno zanimanje je bilo za domače jedi, s katerimi se je predstavilo turistično društvo iz Osilnice. Prve ocene o prireditvi so dobre. Letos nam je bilo naklonjeno tudi vreme. gip@imr hk? Smo Mladi kočevski športniki na obisku v ZRN lllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljlllllllllllllllllllllllllllllllllllll Leto dni od prvega obiska športnikov iz mesta Oer-Erkenschvvick iz ZRN v Kočevju se je prav hitro obrnilo in mladi Kočevci so se odpravili na dolgo pot, na povratno srečanje. Za mnoge je to potovanje pomenilo prvo srečanje s tujino, z Nemčijo, vsekakor pa seje redko kdo peljal tako daleč. Veteranski košarkarski turnir 89 Sredi preteklega meseca so košarkarski delavci Kočevja pripravili že drugi veteranski turnir, na katerem je sodelovalo šest ekip iz Slovenije. Kočevci so poskušali organizirati turnir na mednarodni ravni, toda ža-hodnonemški ekipi se povabilu nista mogli odzvati. Vseeno pa je turnir privabil kvalitetne ekipe, med katerimi sp najboljša ekipa Prulčani iz Ljubljane, ki sodijo med naša najboljša veteranska moštva pri nas. Toda večkratni zmagovalci domačih in mednarodnih tekmovanj v Kočevju niso imeli sreče, saj so v predtekmovanju klonili proti edini nepravi veteranski ekipi Krigelj iz Ljubljane. Kočevci so imeli na turnirju kar dve ekipi, med katerima pa so »mlajši« veterani dosegli drugo mesto. Tudi ta ekipa ima na podobnih mednarodnih in domačih tekmovanjih že veliko uspešnih nastopov. Tekmovanje je bilo skrbno pripravljeno in vsi udeleženci so z zadovoljstvom za- Za prvo mesto KOČEVJE : KRIGELJ Za tretje mesto: PRULE : GROSUPLJE Za peto mesto SARMER.il : STADION Vrstni red: 1. KRIGELJ 2. KOČEVJE 3. PRULE Za najboljšega strelca turnirja je bil proglašen Kadunce iz Grosuplja, ki je zmagal tudi v tekmovanju metanja trojk. Tu se je izkazal tudi domačin France Smole. puščali Kočevje. Pri organizaciji takšnega turnirja je potrebno velikd finahčnih sredstev in veliko angažiranje košarkarskih zanesnjakov, ki pa jih pri košarkarskem klubu Kočevje ne manjka. Kočevske delovne organizacije in obrtniki so s svojimi prispevki omogočili pripravo tega turnirja, kije navsezadnje tudi velika propagandna akcija za gospodarstvo in mesto Kočevje. Ob tem turnirju je košarkarski klub izdal brdšuro: Košarka v Kočevju. V brošuri je predstavitev zgodovine košarke v mestu ob Rinži, zgodovina Kočevske ter predstavitev gospodarskih in družbenih dejavnosti v Kočevju. Iz zgodovine kočevske košarke je bil obujen enkratni dosežek košarkarjev pionirjev iz leta 1968, ko so Kočevci v Ljubljani premagali Moste s 111:0. Ta rekord so dosegli igralci, ki še danes igrajo košarko za veteransko ekipo Kočevja. 69 : 54 54 : 69 57 : 54 52 : 74 35 : 69 53 : 55 51 : 63 66 : 47 39 : 77 4. GROSUPLJE 5. STADION 6. ŠARMERJI Košarkarski klub Kočevje se še enkrat zahvaljuje vsem delovnim organizacijam in obrtnikom pri podpori turnirja. Branko Dekleva Rezultati turnirja: KOČEVJE : STADION (Lj.) STADION : GROSUPLJE KOČEVJE : GROSUPLJE ŠARMERJI (KOČ.): KRIGELJ (Lj.) ŠARMERJI : PRULE (Lj) PRULE : KRIGELJ Tudi v Kočevju imamo teniški klub Rezultati žrebanja ob akciji »NAMA NAGRAJUJE« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tenis ima v svetu dolgo tradicijo in je trenutno,najbolj razširjen šport. Dolga leta je veljalo, da je to šport bogatih ljudi in ozkega kroga prebivalstva. Danes ni več tako. Z igranjem tenisa se ukvarjajo ljudje vseh slojev in vseh starosti. V Kočevju smo začeli igrati tenis pred več kot dvajsetimi leti. Znano in edino teniško igrišče pri tov. Karničniku je sicer nudilo prve oblike organiziranega delovanja, žal pa je bilo to za vključitev večjega števila ljubiteljev tenisa seveda premalo. Vendar se nismo dali. S skupnimi močmi smo uspeli zgraditi nova igrišča v Gaju in letos — v mesecu aprilu smo ustanovili Teniški klub. Da je tenis' priljubljen šport in da vlada zanj zanimanje tudi v Kočevju, je pokazala številna udeležba na občnem zboru. Glavni cilj, ki si ga je klub zadal, je omogočiti igranje tenisa čim širšemu krogu ljudi. V sklopu svojih aktivnosti bo klub tako organiziral redno rekreativno dejavnost, začetne teniške tečaje, tekmovalni šport, pionirsko teniško šolo, nakup teniške opreme za člane kluba po klubskih cenah. Klub oz. njegov upravni odbor bo v prvem mandatu vodil Vlado Prebilič. Člani kluba pa so sprejeli pobudo iniciativnega odbora, da se glede na zelo velik prispevek pri razvoju tenisa v Kočevju Nacetu Karničniku podeli naziv častnega predsednika kluba, Dragu Bižalu pa kot najstarejšemu igralcu tenisa naziv častnega člana Teniškega kluba Kočevje. M. D. Skupno srečanje ob delavskem prazniku iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Že vrsto let prebivalci vasi kraj iz raznih drugih krajev, Lazi, Vrt, Bilpa in Dol in nekaterih sosednjih vasi z območja SR' Hrvaške skupno proslavljajo obletnico ustanovitve OF in delavski praznik 1. maj. To so storili tudi letos, ko se jih je na praznovanju zbralo nekaj nad 150. Ob tej priložnosti so priredili piknik v naravi in obudili spomine na preteklo obdobje. Priredili so nogometno tekmovanje, v katerem so zmagali domačini. Nasprotniki so bili tisti, ki so prišli v domači Atletika iiiiilliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiliiiiiiiiiliiii 27. aprila 1989 je bil v Ljubljani na modernem atletskem stadionu v Šiški otvoritveni atletski miting. Po daljšem času se je nekega atletskega tekmovanja udeležila kar številna ekipa atletov iz Kočevja. Atleti Bojc, Luzar, Vidmar, Jerman, Zupančič, Puš in atlctjnjc Ša-lika, Dobovšek, Čimer in Erjavec so se dobro odrezali in pokazali, da se kočevska atletika počasi prebuja iz nekajletnega spanca. Najbolj sta se izkazala Suzana Šalika, ki je zmagala v suvanju krogle med pionirkami in Roman Zupančič, kije zmagal v skoku v višino med člani. kjer sedaj bivajo in delajo. Zaključili pa so praznovanje v gostinskih prostorih gostilne Jonke v Dolu. Tudi tam je bilo zelo veselo. V minulih letih so ob tem praznovanju priredili pohod v razne bližnje kraje, pa tudi ,na območju SR Hrvaške. To skupno praznovanje prebivalcev obeh strani Kolpe dokazuje, da še obstajajo trdne bratske vezi ne glede na republiške meje. xV. D. S tem nastopom so se mladi atleti iz Kočevja predstavili tudi širši atletski javnosti in če bo po sreči, to ne bo zadnji nastop in tudi ne zadnji uspeh. 13, in 14. aprila 1989 je bilo v Kranju slovensko prvenstvo v mnogobojih. Naš atlet Roman Zupančič je nastopil v deseteroboju, enem najtežjih športnih tekmovanj. Dvodnevno tekmovanje je bilo za našega atleta uspešno, osvojil je tretje mesto med člani deseteroboje!, in si tako priboril bronasto kolajno na republiškem prvenstvu. Tudi atletski sodniki so uspešni pri svojem delu. Tovarišica Marija Jerbič si je prislužila naziv zveznega atletskega sodnika. Šahovske novice iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiini V letošnjem šolskem letu smo uvedli novo tekmovalno obliko LOTOŠAH. Letošnji zmagovalci so: Klemen Kovačič, Uroš Kerndl in Mirko Cvitkovič. Prehodni pokal za najboljšega šahista v osnovni šoli v šolskem letu 1988/89 je ponovno osvojil Jani Glad. Na republiškem prvenstvu za starejše pionirje v konkurenci posameznikov, ki je bilo od 21. do 26. aprila na Pohorju, je izmed štiridesetih tekmovalcev naš Jani Glad zasedel 16. mesto. Po predzadnjem kolu vodi Toni Malnar, na drugem mestu je Štefan Čimer, za tretje mesto pa se borijo kar trije, in sicer Igor Mestek, Mirko Cuk in Slobodan Ivic. Nagradni turnir ob zaključku šahovske sezone: 1. Mark Vesel 2. Jani Glad 3. Andrej Janša Sodelovalo je 42 šahistov, od teh tudi nekaj pionirjev iz Ribnice. Ive Stanič POMAGAJ BOLNIM IN STAREJŠIM! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V okviru praznovanja 20 let obstoja kočevske NAME smo za kupce izvedli nagradno akcijo »NAMA NAGRAJUJE«. Naši kupci so se akciji množično odzvali, saj smo prejeli kar 9.729 izpolnjenih kuponov. Javno žrebanje je bilo 18. maja 1989 ob 17. uri v prostorih restavracije NAMA. Zahvaljujemo se našim dobaviteljem, ki so se odzvali akciji in s tem prispevali lep kup nagrad v vrednosti 17,793.000 din. Izžrebanim sedemindevetdesetim kupcem so pripravili lepa presenečenja. 6 glavnih nagrad v akciji »NAMA NAGRAJUJE« so dobili: 1. nagrada — črno beli TV 5344 ISKRA: PROGAR MILKA, Kočevje, Željne 2. nagrada — namizni brusilnik l i li Škofja Loka: KLEPEC MARIJA, Kočevje, TZO 1 3. nagrada — vibr. vrtalni stroj Black & Decker 202: INTIHAR BOJAN, Stara cerkev, Konca vas 7 4. nagrada — računalniška miza GARANT Polzela: OBRAMOV1Č IVANKA, Kočevje, Podgorska 2 5. nagrada — Trip-trap stol LIK Kočevje: PALČIČ FRANCKA, Kočevje, Šeškova 30 6. nagrada — likalna miza INKOP Kočevje: KRALJ JOŽICA, Kočevje, Turjaška 11 Ostale nagrade pa so dobili: l.a nagrada — 4 kosi sedežne blazine GORAN PRODUKT Čabar 1. ŠT1MEC TONI, Kočevje, Roška 24 L nagrada tabore stol — GORAN PRODUKT Čabar L BIRO KATICA, Kočevje, Ul. Heroja Marinclja 3 2. nagrada — svetilka MEBLA N. Gorica L KVERH KRISTINA, Kočevje, Nabrežje 16 3. nagrada — dve odeji s šalom TEKSTI LAN E K oče vie — dve nagradi L VIDOŠEVIČ KSENIJA, Kočevje, Rožna 6; 2. ERENT ROMAN, Dolga vas, Cesta v log 3 4. nagrada — ene otroške hlače — TRIKON Kočevje L PREMRL LILJANA, Kočevje, Podgorska 53 5. nagrada — 3 ženske bluze — LABOD Novo mesto — tri nagrade 1. LEGVARD CILKA, Kočevje,TZO 1; 2. SMOLIČ MATEJA, Kočevje, Roška 10; 3. KORDIŠ FRANC, Kočevje, TZO 15 6. nagrada — 20 kosov ženskih hlačnih nogavic POLZELA Celje, 2 nagradi po 10 ženskih hlačnih nogavic L IVANETIČ FRANCKA, Dolga vas, Cesta v log 10; 2. MIKULIČ BOJAN, Mozelj 25 7. nagrada — cevne klešče 4810 — UNIOR Zreče L MIKLIČ MARIJA, Smuka l b 8. nagrada — dve garnituri izvijačev UNIOR Zreče — dve nagradi 1. RUS BERNARDA, Kočevje, Klinja vas 15; 2. KRKOVIČ ŠTEFKA, Kočevje, Ul. heroja Marinclja 1 9. nagrada — 4 kose cevnih klešč UNIOR Zreče 1. JANEŠ MAJDA, Kočevje, Podgorska 2 10. nagrada — stenska ura ISKRA I. KOVAČIČ MARIJA, Kočevje, Ljubljanska 29 11. nagrada — pet stenskih ur — GO-RFNTF N'i7*irii' 1. HENIGMAN IRENA, Rakitnica 45; 2. TOMŠIČ BOJAN, Kočevje. Mestni log 3; 3. FABJAN VIKTORIJA, Kočevje, Cankarjeva 15; 4. OBRANO-VIČ PERSA, Kočevje. TZO 51; 5. TROPE TOMAŽ, Kočevje, Grajska pot 6 12. nagrada — žensko krilo — MODNA KONFEKCIJA Žalec 1. OBERČ DANICA, Kočevje, Podgorska 6 13. nagrada — ABC garnitura posod EMO Celje 1. PIRSIČ AGATA, Kočevje, Us-koška6 14. nagrada — set za kopalnico s tehtnico LIBELA Celje 1. VOLF DANICA, Kočevje, Kidričeva 7 15. nagrada — ženski sandali ZMAGA 1. TURK ALENKA, Kočevje, Šalka. vas 139 16. nagrada — pet ročnih baterijskih svetilk CROATIA Zagreb 1. MIKETIČ ALEŠ, Kočevje, TZO 78; 2. BREGAR VESNA, Kočevje, Šalka vas 146; 3. LJEPIČ MILKA, Kočevje, Livold 6; 4. RAČKI MARIJA, Stara cerkev 15; 5. ŠEMEC ALOJZIJA, Kočevje, Kidričeva 12 17. nagrada — pomarančni sok ali — 12 stck|enic — PRESAD Gabrovka L ŠVARA ZORAN, Ljubljana, Trnovska 6 18. nagrada — 24 steklenic Višnja sok PRESAD Gabrovka — dve nagradi po 12 steklenic L JANEŽ MARIJA, Kočevje, Šeškova 9; 2. OBRANOVIČ LOJZE, Kočevje, Turjaško nas. 8 19. nagrada — 6 steklenic minister vinjak in 1 steklenica ruma — ALKO — dve nagradi 1. 31 minister vinjak in 11 ruma — MOHORIČ IRENA, Kočevje, Turjaška Č 7; 2. 31 minister vinjak — RAČKI MARTIN, Slovenska vas 6 20. nagrada — pingo sirup 11 in cola sirup 41 = 51 —ALKO I. FERENCEK BRANKO, Stara cerkev, Gorenje n.h. 21. nagrada — Prima C sok, 30 kosov po 2del —TALIŠ 1. GORNIK DRAGICA, Kočevje, Kolodvorska 15 22. nagrada — vino BADEL — 24 steklenic po 1 I L ZUPANC DARINKA, Kočevje, Rožna 44 23. nagrada — 3 pakete — KOLINSKA, Ljublana 1. F.RŠTE BARBARA, Kočevje, Podgorska 2; 2. AHAC JANI, Dolga vas, Remihova 15; 3. MARINCELJ IVANKA, Kočevje, Šeškova 26 24. nagrada — dva paketa BOSS žvečilni gumiji — KOLINSKA, Ljubljana 1. PLEŠNAR MINKA, Kočevje, Rožna 1; 2. KOLOŠA MARIJA, Kočevje, Cvišlerji 3 25. nagrada — paket izdelkov DROGA, Portorož 1. BABIČ TINA, Kočevje, TZO 10 26. nagrada — 2,45 kg domači želodec — MERCATOR TMI 1. STANIČ BOŠKO, Kočevje, Reška 13a 27. nagrada — dve nagradi — 2X 1/2kg preje GOGA Unitas 1. KORDIŠ KRISTINA, Kočevje, Kajuhovo nas. 34; 2. PETROVIČ MIHAEL ml., Kočevje, Kocljeva 8 28. nagrada — 3 kose Frizer laka za lase — LEK, Ljubljana 1. ŽAGAR MAJDA, Dolga vas, Kočevska c. 119 29. nagrada — otroška garnitura BIB1 SAN — LEK 1. ČAVLOVIČ MATE, Kočevje, Onek 6 30. nagrada — 5 nagrad (lak za lase skupajs peno) ILIRIJA L ČEŠAREK MOJCA, Sodražica, Ravni dol 8; 2. FURLANI DANICA, Kočevje, TZO 2; 3. POZDEREC MAJDA, Kočevje, Ljubljanska 22; 4. PELC DANICA, Kočevje, Podgorska 10;5. ŠEGA JASNA,Kočevje,Uskoška9 31. nagrada — 10 nagrad (srebrna verižica Zlatarne Celje in Ronhil parfum — KRKA) I. ROG AN ANTON, Kočevje, Us-koška 11; 2. PONJAV1Č JANJA, Kočevje, Tesarska 3 a; 3.CETINSKI EDITA, Kočevje, Ljubljanska 19; 4.UNGER ELA, Stara cerkev, Koblarji 74; 5. TURK GORDANA, Kočevje, Ul. heroja Marinclja 5; 6. ORAŽEM MAGDA, Ribnica, Trg V. Vlahoviča 7; 7. R ANČIGAJ NATAŠA, Kočevje, Turjaška 4; 8. TURK ANTONIJA, Draga, Laze 17; 9. ANŽLOVAR MARTA, 68211 Dobernič. Dolenje Selce 7; 10. HRENI MATJAŽ, Kočevje,Tesarska 3 b 32. nagrada — torta — ŽITO Kočevje „ L OSTOJIČ LJUBICA, Kočevje, Črnomaljska 25 33. nagrada — torta skupaj s pletenim srcem — ŽITO Kočevje L ŠOLA J A SLAVICA, Kočevje, TZO 1 34. nagrada — 3 garniture robcev skupaj s kem. svinčnikom — Konfekcija TRIGLAV Kranj L ŽAGAR FRANKA, Kočevje, Prešernova 2 35. nagrada — reklamni jopič ISKRA L DEVJAK OTON, Kočevje, Streliška 4 36. nagrada — 10 okrasnih blazin — ŠAVRIC Zagreb, — 5 nagrad po 2 blazini 1. JURKOVIČ JOŽICA, Kočevska Reka 54; 2. RUŠT MIRKO, Kočevje, Mestni log 1-13; 3. TUŠEK MIRJANA, Gornje Ložine; 4. STANOJKOVIČ MARJJA, 51000 Rijeka, Stari put 15; 5. BREŠKI MARJAN, Brezovica 12 37. nagrada — čelada s ščitnikom in ključavnica za kolo — VELOMOTOR Ljubljana L ŠTEFANIČ MARIJA, Ul. heroja Marinclja 3 38. nagrada — 5 nagrad (tlačilka za kolo in ključavnica) — VELOMOTOR Ljubljana — 5 nagrad L PENIČ VLADO, Brezovica 5; 2. PAJNIČ MILKA, 51304 Cerovo, Ge-rovski kraj; 3. LEVSTEK ANA, Dolga vas, Gozdna c. 2; 4. MESZAROŠ NUŠA. Dolga vas, Omerzova 31; 5. LAVRIČ METKA, Srednja vas 4 39. nagrada — ključavnica za kolo — VELOMOTOR Ljubljana — 9 nagrad L ZATLER ANTON, Kočevje, Podgorska 4; 2. MIŠIČ STANE, Stara cerkev, Gorenje 2; 3. VIDMAR ANGELA. Kočevje, Čankarjeva 15; 4. JUŽNIČ FRANCKA, Krkovo 5; 5. AVDIČ ERZUMANA, Kočevje, Livold 73; 6. AHAC IRENA, Kočevje, Remihova 15; 7. IBRALIMARIČ SEDIJA, Kočevje, Kidričeva 12 a; 8. PREGELJ DANICA, Kočevje, Turjaška 5; 9. SMOLE ANKA, Kočevje, TZO 6 40. nagrada — 3 pakete — GO-RENJSKA OBLAČILA Kranj, — 3 na-'grade 1. ČAVLOVIČ MATE. Kočevje, Onek 6: 2. LOVŠIN SREČKO, Stara cerkev. Mrtvice 5; 3. KNAVS NADA, Ribnica, Trg V. Vlahoviča 9 Vsem srečnim dobitnikom čestitamo! Nagrade lahko dvignete v poslovodstvu NAME, in sicer vsak delovni dan od 8. do 15. ure. ©MM© V D3M© Zanimanje za kino ni tako majhno, kot meni Kulturni center (tov. Irena Trobentar), ki nam tudi tokrat ni poslal programa za naslednji mesec. Illlllllllll|lllllllllllll!lllllllllllll!llltlllllllllllllll!lllllllllllljllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|j||||||j|||||lllllllll % KINO KOCME PREDSTAV^ ilz' FILM Z MTRM OWislli Ali si že slišal, da bo Kulturni center prevzel Šeškov dom? Kako to? Ker je zanimanje za nagrajene filme tolikšno, da je kinodvorana postala pretesna. Popotni vtisi iiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prvomajski prazniki v Oer-Erkenschvvicku so bili lepi. Organizacija je bila zelo dobra, prav tako tudi program. Bivali smo pri naših športnih vrstnikih. Izredno so se potrudili in bili so zelo prijazni. V četrtek nas je ob prihodu v mestni hiši pozdravil tamkajšnji župan. Sledilo je kosilo v stavbi Rdečega križa. Nato pa smo si ogledali mesto in okolico. Razkazali so nam gasilsko postajo, komunalo, rudnik in športne objekte. Najbolj smo bili navdušeni nad bazeni s tobogani in skakalnicami. Proti večeru so nas razdelili po domovih. Zvečer je sledil disco, ki pase ne more primerjati z našim Škor- D OPISUJMO V NAŠE GLASILO! Nudenje pomoči na domu starejšim občanom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V preteklem mesecu so v Domu starejših občanov Kočevje organizirali delovni razgovor na temo »Organizacija in nudenje pomoči starejšim občanom na domu«. Delovnega razgovora so se .udeležili predstavniki Občinske skupnosti socialnega skrbstva oz. Centra za socialno delo (v ustanavljanju), patronažna služba ZD Kočevje, Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje, OK SZDL Kočevje, nekatere krajevne skupnosti in predstavniki Doma starejših občanov. Naša družba posveča starejšim občanom posebno skrb. Sem sodi tudi organizacija pomoči na domu, ki jo že izvajajo v številnih občinah naše repu- blike. Potrebe po nudenju pomoči na domu se kažejo tudi v Kočevju. V organizacijo nudenja pomoči na domu sodijo naslednja opravila: — dostava kosil oz. večerij na dom, — nakup vsakdanjih življenjskih potrebščin, — vsakdanja hišna opravila, — pranje perila in likanje, — drobna hišna popravila, — priprava kurjave, — nega in oskrba, — preskrba z oblačili, — urejanje nekaterih zadev (plačila raznih računov itd.), — družabno življenje in drugo. V takšno obliko pomoči starejšim občanom bi se morali vključiti Občinska skupnost socialnega skrbstva oz. Center za socialno delo kot organizator za delo s starejšimi' občani, Dom starejših občanov kot izvajalec storitev, Zdravstveni dom — patronažna služba izvajanje zdravstvene nege in drugih zdravstvenih storitev krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, Rdeči križ in drugi, ki bi. ugotavljali na terenu, kakšne so potrebe po pomoči na domu in jih sporočali ustreznim organom oz. Centru za socialno delo. Uporabniki bi storitve plačevali v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Svet Doma starejših občanov je zamisel o uvajanju pomoči na domu podprl in predlagal skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje, da o tem razpravlja in sprejme ustrezne sklepe, da bi tudi v Kočevju pričeli izvajati dejavnost pomoči na domu. Jože Novak SBjpomsonaiM ©3©© Spomenik padlim v Plešcah V marčevski številki Novic smo v tej rubriki opisali spo-, minsko obeležje na pokopališču v Plešcah, kjer je pokopanih deset talcev; v aprilski številki pa smo opisali spominsko obeležje na Pleščevem polju, kjer so italijanski fašistični vojaki 2. avgusta 1942 te žrtve pomorili. 4 '•••'O Danes pa objavljamo obeležje, kije postavljeno sredi vasi Plešce, ki je posvečen žrtvam fašizma z obeh bregov Kolpe in Čabranke, torej hrvaškemu in slovenskemu življu. Spomenik tvorijo marmorne plošče 3X2mX0,30m. Na to podlago je pripet bronast relief, ki upodablja začetek vstaje, žrtve i:Č£ krajanov in zmago ljudstva nad fašizmom. Arhitekt je z veliko tankočutnostjo in veliko mero poznavanja razmer bratskih sosedskih odnosov prebivalcev obeh bregov Kolpe in Čabranke simbolično upodobil stoletno sožitje slovenskega in hrvaškega ljudstva, ki živi ob bregovih dveh najlepših rek tega geografskega področja. Tudi napisi na spomeniku izražajo počutje prebivalstva teh predelov. Pod reliefom je napis: SLAVA BORCIMA ŽRTVAMA FAŠIZMA 1941 — 1945 U ZNAK ZAHVALNOSTI PODIŽU MJESTANI PLEŠCA I OKOLICE 1961 Prebivalci obeh narodnosti skrbno vzdržujejo obeležje in negujejo okolico. Ob svečanih dneh se vaščani zberejo ob spomeniku, zlasti mladina, da obudijo spomin na junake, ki so mučeniško umrli za veliko stvar: OSVOBODITEV. Nace Karničnik Naslednji dan smo si dopoldne ogledali športni center. V njihovih šolah je v razredu manj učencev, pa tudi pogoji in organizacija pouka so boljši. Popoldne smo si ogledali cirkus Roncalli, ki je bil vsem zelo všeč. Zvečer pa je bil zopet disco. V soboto smo imeli prosto dopoldne za nakupovanje, popoldne pa smo imeli tekmovanja. V odbojki in namiznem tenisu smo zmagali, nogometaši pa so bili poraženi. Zvečer je bil organiziran Slovenski večer. V nedeljo smo se večinoma raztepli po bazenih. Zvečer smo imeli Tanz in den Mai (ples v maj). Nad njim smo bili zelo navdušeni. V ponedeljek zjutraj so nas gostitelji prijetno presenetili z darilci in sicer z vzglavniki za udobnejšo vožnjo. Nato smo se s težkimi srci poslovili in obljubili, da se drugo leto zopet vidimo. Katja Konečnik in Nevenka Klun Nagradna križanka št. 4 težka letalska AKRO' 6 A C /JA ///fr. JNOČAASti ČOLN AVTOM- OZNAKA £A IRM IVAN MINATTI «A3T JTAR/ KiTAJStl ZNOJ, POT JUJOKiC, OPP/RAC MUTO 90 MAR/d KiTA/SRA uteIna O NOTA Simon JENKO ,3fLl' ŠPORT MANCO. PLES VESEL AnGLEŠa/ HONOR. VELKAVRH RO KO META i' CA yITASA* o el p J*, A PUJAtcUt LETJmJZE Ipip/uA SORSKA REŠE VANU ANTON INCOLIC S RA/J LSI/ L ENlil£C TE LOV. 0 RO OJ E NI6 maps*, V*£Mlš*l PAtPAVtik IR***, p *r p /us m rsKoA Čanist (PAUL) S UČNI OEL TU £61 n Oči RA K ATOM, TA ČE S* E PR/TJ* 4 a *-ur«r ANTON AŠKERC TOČKA PR/ GRŠKA ČRKA ŠPICA NO KOLESU REKA V ŠVICI, P An’J < KRU 4/v *4 ŠT. y NAČELArž* SMUČI 3 REKA U UKRAJINI HONOR. črJi/kik. srfčV ORIS. /ME ZA IRSKO MRUAMtO Prejeli smo 52 rešitev nagradne križanke št. 3. Izžrebali smo tri pravilne rešitve: 1. nagrada: Majda Smolič, Turjaška A/90, 61330 Kočevje 2. nagrada: Ivanka Slapšak, Tesarska 3b, 61330 Kočevje 3. nagrada: Viktor Kužnik, Strelišče, 61330 Kočevje Rešitve nagradne križanke št. 4 pošljite do 10. 6. 1989 v zaprti kuverti s pripisom križanka — na naslov: Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska 7, 61330 Kočevje. Za pravilno rešeno križanko št. 4 bomo izžrebanim podelili tri denarne nagrade: 1. nagrada: 13.000 din 2. nagrada: 10.000 din 3. nagrada: 8.000 din Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti. nagradna IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllillllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJllIllllllllll f: Glasilo »KOČEVSKE NOVICE« izdaja Občinska konferenca SZDL Kočevje Ji Ureja uredniški odbor: Peter Šobar — vršilec dolžnosti glavnega in odgovor- j&H M nega urednika, Cveto Arko, Mirica Dimitrijevič, Viktor Dragoš, Ive Stanič ■■^T i Naslov uredništva: Ljubljanska 7,61330 Kočevje. Gradiva za delegatsko priloge ne lektoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 7.000 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini ga prejemajo brezplačno. Letno izide 10 številk. Lektoriranje, grafična priprava in tisk: Tiskarna Kočevski tisk Kočevje. Glasilo jc oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje, št. 421-1/72. Izid naslednje številke: 26. junija 1989 ....................................Illlllllllllllllllll.IIIIIIIHIIIIIIIIIIII......Illllllllllllll.Ill....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIII.lili...................................................................