KRONIKA
ČASOPIS     ZA     SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO
DROBEC REGISTRA LJUBLJANSKEGA NAKLADNIŠKEGA URADA IZ LETA 1544
JOSIP 20NTAR
V svojem odličnem delu »Trgovina sloven-
skega zaledja s primorskimi mesti od XIII.
do konca XVI. stoletja«^ je opozoril prof.
Ferdo Gestrin med drugim na pomen mit-
ninskih in podobnih knjig za zgodovino tr-
govine in gospodarskega prometa sploh.^ Za-
to morda ne bo odveč, če objavim drobec re-
gistra nakladnine, ki so jo predpisali na ljub-
ljanskem uradu v času od 15. aprila do 31.
avgusta 1544. Našel ga je v dunajskem arhi-
vu dvorne komore prof. Herbert Hassinger
(Innsbruck)^ med spisi nekdanjega vodje viš-
jega mitninskega urada v Ljubljani in poz-
nejšega deželnega vicedoma Krištofa Kniil-
lenberga.^ Ravno takrat sem delal v istem
arhivu. Ker je bil prof. Hassinger mnenja,
da bom jaz laže ugotovil osebe, ki se ome-
njajo v registru, mi je prepustil gradivo v
objavo, za kar se mu lepo zahvalim.
V registru je omenjeno samo blago, za ka-
tero je bilo treba plačati poleg mitnine še
»naklado« (nabitek, Aufschlag). S tem pa jo
že povedano, da izvemo iz njega le za nekaj
vrst blaga.
V usodnem letu 1529 je 7. julija uvedel
nadvojvoda Ferdinand za 3 leta naklado na
živino, ki so jo gnali iz ogrskih v avstrijske
dežele. Tu so pobirali novo pristojbino po
naslednji tarifi: od ogrskega vola ali konja
1 ogrski goldinar, od junca 45 krajcarjev, od
krave 15 kr., od prašiča 6 kr. in od koštruna
4 kr.5 V ponovni stiski leta 1532 je Ferdi-
nand 7. aprila podaljšal veljavnost gornjega
predpisa in razširil naklado na izvoz živine
iz vseh dednih dežel ter še na izvoz kož, ko-
likor je oboje blago šlo na »Laško«.' Kako je
zadela ta pristojbina beneško republiko, do-
kazujeta dve poročili Marina Sanuta iz ju-
nija 1532: beneški poslanik je govoril s kan-
celarjem Ferdinanda I., kardinalom Bernar-
dom Clesom, glede nove naklade na izvoz
živine na Beneško, beneški poslanik pa spo-
roča Ferdinandu novice iz Carigrada in hkra-
ti intervenira v isti zadevi.'
Razširjena tarifa je vsebovala naslednje
postavke:
od ogrskega vola 1 gld.,
od domačega vola ali junca 30 kr.,
od jezdnega konja 1 gld.,
od kmečkega konja 30 kr.,
od koštruna ali ovce 6 kr.,
od prašiča 10 kr.,
za cel svinjski »boh«' 6 kr.,
za dve volovski koži 3 kr.,
za tri telečje kože 2 kr.
Notranjeavstrijske dežele, h katerim je
štela tudi Kranjska, so že poznale mitnino
na živino. Odslej so plačevali na Kranjskem
ob izvozu živine še naklado, ki sta jo morala
predstojnika ljubljanskega in goriškega mit-
ninskega urada posebej vpisovati ter obraču-
navati z dvorno komoro.
Naslednjo spremembo je predpisal Ferdi-
nand I. dne 15. marca 1544: poleg običajne
mitnine in stare naklade je uvedel novo na-
klado, vendar z različnimi tarifami za posa-
mezne dežele. Za Kranjsko so veljale nasled-
nje postavke:^
za ogrskega vola 1 gld.,
za domačega vola ali junca 30 kr.,
za kravo 15 kr.,
za majhnega junca 7V2kr.,
za bikca ali telico 5 kr.,
za domačega koštruna 6 kr.,
za jezdnega konja 1 gld.,
za kmečkega konja 30 kr.,
za majhnega konjička 15 kr.,
za pitanega prašiča 1 Vi kr.,
za nepitanega prašiča 1 kr.,
za cel svinjski »boh« 2 kr.,
za volovsko kožo 2 kr.,
za kožo junca ali krave 1 V2kr.,
za kožo konja l'/2kr.,
za kožo koze Va kr.,
za kožo prašiča Vi kr.,
za kožo jagnjeta ali polha 2 V2 kr.,
za par podplatnega usnja Vakr.,
za 1 tovor kož (teža 3 V2 centa) 30 kr.,
(ta postavka velja samo za meščane in tržane
kranjskih mest in trgov, medtem ko tujci pla-
čajo 40 kr.),
za 1 tovor kožuhovine (teža 3 cente) 1 gld.
20 kr.,
za 1 tovor platna 40 kr.,
za 1 cent platna 25 kr.,
za 1 tovor hodnika 30 kr.
Kranjska je bila edina notranjeavstrijska
dežela, ki ji je bila naložena tedaj še nakla-
da na železo in izdelke iz njega:
za 1 cent surovega železa in polizdelkov 1 kr.,
za 1 cent železnih izdelkov 2 kr.,
za 1 cent žebljev 3 kr.
Dne 5. septembra 1544 je poročal Krištof
Kniillenberg dvorni komori na Dunaj, koli-
ko je znašal donos nove naklade v času od
njene uvedbe 15. aprila do konca avgusta
1544, torej za 4 in pol meseca. Priložil je
izpisek iz mitninske knjige, ki ga tu upo-
rabljam. Trgovsko blago sem razporedil po
32
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO    KRONIKA
skupinah, ki jih ima v svoji knjigi F. Ge-
strin: ^ _^
1. živina in mesni izdelki,
2. kože, kožuhovina, usnje,
3. železo, železni izdelki ter druge kovine,
4. platno in hodnik.
Navajam datum izvoza, količino blaga (la-
ket, približno 276 cm; funt, približno 0,56 kg;
1 cent = 100 funtov; 1 tovor = 3—3 Va centa),
znesek naklade v goldinarjih (gld.), krajcar-
jih (kr.) in pfenigih (d.). Izvozniki slede po
abecednem zaporedju. Skupni podatki po
mesecih se nanašajo na april, maj, junij, ju-
lij, avgust.
1. ŽIVINA IN MESNI IZDELKI
a) k O n j i
1. 5. Alovis, 1 jezdni konj, 1 gld.,
1. 7. Anton, 2 jezdna in 1 konj za delo, 2 gld.
30 kr.,
19. 4. Khernel Jurij, 1 konj za delo, 30 kr.,
1. 5. Pamphilo, 3 konji za delo, 1 gld. 30 kr.,
1. 7. Palmiero, 1 jezdni konj, 1 gld.,
26. 4. Raguša Andrej (Gradiška), 3 mali konji,
45 kr.,
1. 7. Suan Martin, 6 konj za delo, 7 majhnih
jezdnih konj, 4 gld. 45 kr.,
2. 7. Suardo, 1 majhen konj, 15 kr.,
23. 4. Štefan in Jurij iz Pazina ter Krištof Kra-
bat, 3 majhni konji, 1 gld.,
1. 7. Tadeo, 1 majhen konj, 15 kr.,
14. 6. Todolt Jakob, 1 konj za delo, 30 kr.,
24. 4. Wolf, 1 jezdni konj, 30 kr.
Skupaj 32, po mesecih: 8—4—1—19—0
b)voli in junci
29. 4. Cižman   (Zischman)  Gregor,  25  domačih
juncev, 12 gld. 30 kr.,
15. 6. Cižman  (Zischman)  Gregor,  27  domačih
juncev, 13 gld. 30 kr.,
10. 7. Cižman  (Zischman) Gregor, 4T) domačih
juncev, 20 gld.,
31. 8. Cižman  (Zischman) Gregor,  36 domačih
volov, 18 gld.,
26. 5. Cuk (Tschuk) Lenart, Košorok in tovariši,
83 juncev (za Gorico), 15 gld.,
14. 7. Cuk Lenart, 12 juncev, 6 gld.,
19. 7. Cuk Lenart in Boštjan Ziller, 30 juncev
(za Gorico), 15 gld.,
12. 8. Cuk Lenart in Ambrož Pesler, 135 domačih
volov (za Gorico), 67 gld. 30 kr.,
31 8. Cuk Lenart in Bernard Vodopivec, 44 do-
mačih volov (za Gorico), 22 gld.,
17. 8. Mophet Venturin, 332 juncev, 166 gld.,
18. 8. Mophet Venturin, 10 ogrskih volov in 224
juncev, 122 gld.,
24. 8. Mophet Venturin, 7 ogrskih volov in 297
domačih volov in juncev, 155 gld. 30 kr.,
4. 8. Neuhoffer Ahac, 29 domačih volov, 14 gld.
30 kr.,
28. 8. Sbardelatto Giov. Battista,  199 domačih
volov in juncev, 99 gld. 30 kr.,
25. 4. Strahajne Jurij, 14 domačih juncev, 7 gld.,
15. 4. Scherer Andrej, 30 domačih juncev, 15 gld.,
16. 4. Scherer Andrej, 24 domačih juncev, 12 gld.,
26. 5. Scherer Andrej, 36 domačih juncev, 16 gld.,
22. 6. Scherer Andrej, 35 juncev, 16 gld. 30 kr.,
20. 7. Scherer Andrej, 43 juncev, 21 gld. 30 kr.,
31. 8. Scherer Andrej,  101  domači vol, 50 gld.
30 kr.,
24. 5. Ular Mihael, 20 domačih juncev, 10 gld.,
17. 6. Ular Mihael, 16 domačih juncev, 8 gld.,
5. 8. Valentin Piero, 25 ogr. volov, 374 domačih
volov in juncev, 212 gld.,
7. 8. Valentin Piero, 9 ogr. volov, 200 domačih
volov in juncev, 109 gld.,
21. 8. Valentin Piero, 154 domačih volov in jun-
cev, 77 gld.,
27. 8. Valentin Piero, 392 domačih volov in jun-
cev, 196 gld.,
30. 8. Valentin Piero, 192 domačih volov in jun-
cev, 96 gld.,
24. 6. Vodopivec Bernard in Ambrož Pesler, 62
juncev (za Gorico), 31 gld.,
12. 8. Ziller Gregor, 20 domačih volov, 10 gld.
Skupaj 4277 glav, po mesecih: 93—139—140
—125—2780
c) mesni izdelki (bohi)
21. 4. Andrej, 1 kos, 2 kr.,
7. 5. Andrej in tov., 8 V2 kosov, 17 kr.,
24. 5. Andrej in tov., 12 kosov, 24 kr.,
9. 7. Andrej in Jurij, 2 kosa, 4 kr.,
16. 8. Andrej in tov., 4 kosi, 8 kr.,
23. 8. Andrej in tov., 6 kosov, 12 kr.,
26. 7. Bastijan in Viljem, 4 kosi, 8 kr.,
9. 8. Bastijan in tov., 3 kosi, 6 kr.,
5. 7. Bastl in tov., 8 kosov, 16 kr.,
10. 5. Blaž in tov., 3 kosi, 6 kr.,
30. 5. Cene (Zenz), 2 kosa, 4 kr.,
7. 6. Cigoj (Zigoy), 1 kos, 2 kr.,
31. 5. Gašper in tov., 5 kosov, 10 kr.,
16. 4. Gregor, 1 kos, 2 kr.,
18. 6. Gregor in tov., 3 kosi, 6 kr.,
27. 5. Helena, 1 kos, 2 kr.,
16. 5. Jacomo, 6 kosov, 12 kr.,
2. 8. Jakob in tov., 3 kosi, 6 kr.,
20. 8. Jakob in tov., 7 kosov, 14 kr.,
21. 8. Jakob in tov., 6 kosov, 12 kr.,
28. 5. Janž in tov., 8 kosov, 16 kr.,
2. 7. Janž in tov., 15 kosov, 30 kr.,
23. 4. Jurij in Štefan, 2 kosa, 4 kr.,
27. 8. Jurij, 19 kosov, 38 kr.,
26. 4. Kocijan in tov., 8 kosov, 16 kr.,
11. 5. Kocijan, 19 kosov, 38 kr.,
30. 6. Kocijan, 1 kos, 2 kr.,
29. 4. Lenart in tov., 3 kosi, 6 kr.,
5. 6. Luka in tov., 1 V2 kosa, 3 kr.,
30. 8. Luka in tov., 15 kosov, 30 kr.,
15. 6. Martin, 1 kos, 2 kr.,
17. 5. Matevž in tov., 4 kosi, 8 kr.,
19. 7. Matevž in Andrej, 4 V2 kosa, 9 kr.,
8. 5. Matija, V2 kosa, 1 kr.,
14. 6. Paldauf in tov., 7 kosov, 14 kr.,
4. 7. Picardo Aldrago, 1 kos, 2 kr.,
1. 7. Piero, 4 kosi, 8kr.,
14. 5. Primo^ in tov., 3 kosi, 6 kr.,
33
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
24. 5. Sengsenschmidt Lovro in tov., 29 '/2 ko-
sa, 58 kr.,
16. 7. Suan, 1 kos, 2 kr.,
29. 6. Štefan in tov., 9 kosov, 18 kr.,
28. 8. Štefan in Jaki, 4 kosi, 8 kr.,
4. 6. Taller Janž in tov., 8 kosov, 16 kr.,
12. 7. Tomaž in Gašper, 3 kosi, 6kr.,
20. 4. Urban, 1 kos, 2 kr.,
25. 6. Urban in tov., 3 kosi, 6kr.,
3. 5. Viljem in tov., 2 kosa, 4kr.,
29. 8. Wallant in tov., 5 kosov, 10 kr.,
21. 6. Wolf, 4 kosi, 8 kr.,
6. 8. Zupan (Supan), 1 kos, 2 kr..
Skupaj 274 V2 kosa, po mesecih: 17—103'/i
—38 1/2—42 1/2—73
2. KOZE, KOZUHOVINA IN USNJE
a) kože
17. 5. Adrian Giacomo, 10 tovorov (= t.), 6 gld.
40 kr.,
31. 5. Adrian Giacomo, 5 t, 3 gld. 2 kr.,
2. 7. Adrian Giacomo, 22 t., 14 gld. 40 kr.,
2. 8. Baseo Francesco, 9 t., 6 gld.,
16. 8. Baseo Francesco, 10 t., 6 gld. 40 kr.,
14. 5. de Bucari (Bakar) Hieronim, 24. t., 16 gld.,
7. 5. de Fendt de Leidii, 24 t., 16 gld.,
28. 4. de Fin Francesco, 16 t., 10 gld. 40 kr.,
5. 7. de Fin Francesco, 8 t., 5 gld. 20 kr..
5. 5. de la Vecchia Gašper, 53 t, 35 gld. 20 kr.,
14. 5. de la Vecchia Gašper, 16 t, 10 gld. 40 kr.,
21. 6. de la Vecchia Gašper, 34 t., 22 gld. 40 kr.,
14. 6. Forest Andrej, 60 t., 40 gld.,
21. 6. Forest Andrej, 20 t, 13 gld. 20 kr.,
24. 6. Forest Andrej, 11 t, 7 gld. 20 kr.,
1. 7. Forest Andrej, 21 t., 14 gld.,
29. 7. Gemizeli Carlo, 14 V2 t, 9 gld. 40 kr.,
29. 8. Hanibal, 4'/2 t, 3 gld.,
20. 8. Jurij z Iga, 6 kravjih kož, 9 kr.,
17. 5. Marenz Ludvik, 5 t, 3 gld. 20 kr.,
5. 6. Marenz Ludvik, 29 t., 19 gld. 20 kr.,
18. 6. Marenz Ludvik, 6 V2 t., 4 gld. 20 kr.
2. 7. Marenz Ludvik, 9 V2 t., 6 gld. 20 kr.,
20. 8. Marenz Ludvik, 14 t, 9 gld. 20 kr.,
2. 8. Marce de Alessandria, 7 t, 4 gld. 40 kr.,
19. 7. Marko in Andrej, 15 kravjih kož (skupaj
z usnjem pod c), 28 kr. 2 d.,
16. 7. Martinengo Jakob, 8 t, 5 gld. 20 kr.,
26. 7. Martinengo Jakob, 6 t., 4 gld.,
28. 4. Mophet Giov. Battista, 13 t., 8 gld. 40 kr.,
2. 8. Mophet Venturin, 15 t., 10 gld,
13. 8. Mophet Venturin, 14 V2 t., 9 gld. 40 kr.,
27. 8. Mophet Venturin, 7 V2 t., 5 gld.,
17. 5. Moscon Anton, 7 t, 4 gld. 40 kr.,
14. 5. Moscon Bernard, 13 t., 8 gld. 40 kr.,
16. 8. Moscon Francesco, 7 t., 4 gld. 40 kr.,
7. 5. Moscon Poloni, 5 t, 3 gld. 20 kr.,
23. 7. Moscon Poloni, 101/2 t., 7 gld.,
29. 4. Pastor Gašper, 6'/2 t, 4 gld. 20 kr.,
4. 6. Picardo Aldrago, 10 t, 6 gld. 40 kr.,
16. 6. Picardo Aldrago, 80 t., 53 gld. 20 kr.,
21. 6. Picardo Aldrago, 9 t., 6 gld.,
4. 7. Picardo Aldrago, 52 t, 34 gld. 40 kr.,
2. 8. Picardo Aldrago, 50 t, 33 gld. 20 kr.,
16. 8. Picardo Aldrago, 22 t., 14 gld. 40 kr..
1. 7. Piero, 2 volovski koži, 4 kr.,
3. 5. Rizzo Francesco (Trst), 14 t, 9 gld. 20 kr.,
26. 5. Rossii Jakob, 4 '/2 t., 3 gld.,
2. 8. Rossii Jakob, 4 t., 2 gld. 40 kr.,
13. 5. Sbardelatto Giov. Batt., 2 t. in 9 kravjih
kož, Igld. 33 kr. 2 d.,
6. 6. Sbardelatto Giov. Batt, 9 t, 6 gld.,
27. 8. Spinello Todoro, 41/2 t. in 8 kravjih kož,
3 gld. 12 kr.,
7. 5. Šorc (Schorz) Blaž, 6 t., 4 gld.,
23. 4. Torta Jakob, 13 t, 8 gld. 40 kr.,
20. 8. Torta Jakob, 60 t, 40 gld.,
4. 6. Valentin Piero, 30 t., 20 gld.,
17. 6. Valentin Piero, 30 t., 20 gld.,
29. 7. Valentin Piero, 12 t, 8 gld.,
4. 8. Valentin Piero, 18 t, 12 gld.,
20. 4. Valko, 10 kravjih kož, 15 kr.,
21. 4. Valko, 18 kravjih kož, 27 kr.,
17. 5. Valvasor Giov. Batt., 29 t., 19 gld. 20 kr.,
4. 6. Valvasor Giov. Batt., 15 t, 10 gld.,
30. 7. Valvasor Giov. Batt, 26 t, 17 gld. 20 kr.,
16. 8. Valvasor Giov. Batt, 12 t, 8 gld..
Skupaj 1058 tovorov in 68 posameznih kož,
po mesecih:
48 V2 — 2171/2 — 343'/2 — 189 1/2 — 259
tovorov
28      —    9      —    O      —   17      —   14
posameznih kož
1058 tj. približno 37.030 centov
b) kožuhovina
6. 5. Alt Ludvik, 21/2 t kožuhovine, 50 kr.,
14. 5. Alt Ludvik, 7 t kožuhovine, 2 gld. 20 kr.,
14. 6. Alt Ludvik, 1 t kožuhovine, 20 kr.,
4. 7. Alt Ludvik, 3 t. kožuhovine, 1 gld.,
11. 8. Anspacher Janž, '/2 t. polhovk, 10 kr.,
23. 5. Frankovič Mihael, 4 t. kožuhovine, 1 gld.
20 kr.,
23. 5. Hilleprant Jurij, 6 t kožuhovine, 2 gld.,
24. 5. Hochstetter Gašper, 5 t. kožuhovine, 1 gld.
40 kr.,
10. 5. Hohenhauser Danijel, 21/2 t. kožuhovine,
50 kr.,
30. 5. Samerl Blaž, 8 t kožuhovine, 2 gld. 40 kr.,
1. 7. Suan Marko, 1 t kožuhovine, 20 kr.,
7. 8. Schrott Viljem, 11/2 t. polhovk, 30 kr..
Skupaj 42 tovorov, po mesecih:
O — 35 — 1 — 4 — O t. kožuhovine
O —   O — O — O — 2 t polhovk
42 tovorov po 3 cente = 126 centov
c) usnje
21. 4. Anton in tov., 22 parov podplat, u., 11 kr.,
25. 7. Anton in tov., 50 parov podplat, u., 25 kr.,
29 6. Jakob in tov., 13 parov podplat, u., 6 kr.
2 d.,
30. 6. Kocijan, 1 kos usnja, 1 d.,
21. 5. Lenart, 6 parov podplat, u., 3 kr.,
19. 7. Marko in Andrej, 12 parov podplat u. in
2 para stranic, gl. pod a).
34
CASOPISZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
20. 4. Peter in tov., 15 V2 parov podplat, u., 7 kr.
3 d.,
14. 6. Primož, 1 par podplat, u., 2 d.
Skupaj 119 parov podplatnega usnja, 1 ko-
usnja in 2 para stranic po mesecih:
37 V2 — 6 — 14 — 62 — O
1       2
3.   ŽELEZO,   ŽELEZNI  IZDELKI  IN  DRUGE  KOVINE
20. 8. Ahac, 650 funtov (= f.) sekir, 22 kr. 3 d.,
26. 7. Andrej in Supan, 600 f. želez, izdelkov
(kranj. žel.), 21 kr.,
29. 6. Anton, 1 cent koroškega železa, 2 kr.,
12. 5. Bartoletto Angelo, 20.640 f. kranjskega že-
leza, 6 gld. 53 kr. Id.,
28. 4. Bastian, 150 f. želez. izd. (kranj.), 5 kr. 1 d.,
12. 7. Blasii, 3250 f. kor. žel., 1 gld. 5 kr.,
9. 7. De Fin Francesco, 1150 f. kranj. žel., 40 kr.
Id.,
21. 4. Frankovič Mihael, 8003 f. kor. žel., 2 gld.
40 kr.,
5. 5. Frankovič Mihael in Aldrago, 12.550 f.
(kranj. in kor.) žel., 4 gld. 11 kr.,
9. 5. Frankovič Mihael, 10.350 f. kor. žel., 3 gld.
27 kr.,
9. 5. Frankovič Mihael, 550 f. žel. izd. (kranj),
19 kr. Id.,
24. 5. Frankovič Mihael, 2 t. kranj. žebljev (320
f.), Ukr.,
29. 5. Frankovič Mihael, 13.200 f. kor. žel., 4 gld.
24 kr.,
4. 8. Frankovič Mihael, 2080 f. kor. žel., 41 kr.
2 d.,
9. 8. Frankovič Mihael, 3000 f. kor. žel., 1 gld.,
29. 8. Frankovič Mihael, 26.320 f. kor. žel., 8 gld.
46kr. Id.,
15. 6. Goršan, 1 V2 t. (= 300 t) žebljev, 10 kr. 2 d,
20. 4. Gregor, 200 f. železa, 4kr.,
10. 8. Hainricher in tov., 8040 f. kranj. žebljev,
4 gld. 41 kr. 1 d.,
23. 8. Jurko, 200 f. kor. železa, 4kr.,
27. 8. Kharner Klement, 8 t. (= 2350 f.) ling za
vrata (narb), 1 gld. 22 kr. 2 d.,
7. 5. Klement 50 f. kor. železa, 1 kr.,
29. 6. Klement in Krištof, 200 f. podkev, 7 kr.,
27. 8. Klement, 100 f. kor. železa, 2kr.,
25. 4. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 8658 f. žel.
izd., 5 gld. 3kr.,
7. 5. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 2470 f. žel.
izd., Igld. 26 kr. 2 d.,
23. 7. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 10.000 f. kor.
žel., Igld. 59kr.,
23. 7. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 3400 f. kranj.
žel. izd., Igld. 59kr.,
6. 8. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 8660 f. kor.
žel., 2 gld. 52 kr.,
6. 8. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 1750 f. kor.
žebljev, 59 kr. 3 d.,
17. 5. Krištof in Matija, 1050 f. kor. žel. 21 kr.,
25. 6. Krištof, 200 f. kor. žel., 4kr.,
29. 6. Krištof, 1 t. (= 160 f.) žebljev, 5 kr. 2 d.,
29. 6. Križman in Anton, 100 f. (= 4000 žebljev),
2 kr.,
21. 5. Leicher Matej in Pavel, 3000 f. žel. izd,
Igld. 45 kr.,
25. 5. Lenart, 200 f. kor. železa, 4 kr.,
21. 8. Luka, 160 f. kranj. žebljev, 5kr. 2 d.,
13. 8. Martin, 1650 f. kranj. žebljev, 57 kr. 2 d.,
16. 8. Moscon Francesco, 4950 f. kor. žel, 1 gld.
39 kr.,
29. 4. Neuhoffer Ahac, 6400 f. kor. žel., 2 gld.
8kr.,
7. 6. Neuhoffer Ahac, 5000 f. kor. žel., 1 gld.
40 kr.,
2. 6. Pavel, '/2 t. (= 185 f.) sekir, 6 kr. 1V2 d.,
14. 6. Pavel, 6 t. (= 920 f.) žebljev, 32 kr.,
8. 6. Peter, 200 f. kor. žel., 4kr.,
20. 6. Peter, 1 t. (= 160 f.) žebljev, 5 kr. 2 d.,
14. 5. Picardo Aldrago in tov., 2834 f. žel. izd.,
Igld. 39 kr.,
4. 6. Picardo Aldrago, 570 f. žel., 11 kr., Id.,
4. 8. Picardo Aldrago, 2000 f. kranj.  žel.  izd.,
1 gld. 10 kr.,
4. 8. Picardo Aldrago, 3000 f. kor. žel., 1 gld.,
6. 8. Picardo Aldrago, 6000 f. kor. žel., 2 gld.,
10. 8. Picardo Aldrago, 4000 f. kor.  žel.,  1 gld.
20 kr.,
13. 8. Picardo Aldrago, 17.000 f. kor. žel., 5 gld.
40 kr.,
13. 8. Picardo Aldrago, 750 f. kranj. žebljev.,
26 kr. Id.,
26. 4. Posch J. Bapt. in Neuhoffer Ahac, 28.350 f.
kor. žel., 9 gld. 27 kr.,
19. 7. Posch J. Bapt, 6000 f. kor. žel., 2 gld.,
1. 8. Posch J. Bapt., 13.600 f. kor. žel., 4 gld.
32 kr.,
2. 8. Posch J. Bapt., 650 f. kor. žel., 13 kr.,
6. 8. Posch J. Bapt., 6500 f. kor. žel., 2 gld.
10 kr.,
13. 8. Posch J. Bapt., 10.000 f. kor. žel., 3 gld.
20 kr.,
27. 8. Posch J. Bapt, 6900 f. kor. žel., 2 gld. 18 kr.,
7. 7. Rossii Donato, 12.160 f. kor. žel., 4 gld.
3 kr.,
27. 8. Rossii Donato, 5000 f. kor. žel., 1 gld. 40 kr,
26. 5. Rossii Jakob, 2480 f. kor. žel., 11 gld. 29 kr.
26. 5. Rossii Jakob, 200 f. kranj. žel., |2 V2 d.,
2. 8. Rossii Jakob, 8500 f. kor. žel., 2 gld. 50 kr.,
2. 8. Rossii Jakob, 200 f. podkev, 7kr.,
14. 8. Rossii Jakob, 7700 f. kor. žel., 2 gld. 34 kr.,
16. 4. Rottenmanner, Stebe Boštjan in Eller,
2688 f. kranj. žebljev in podkev, 1 gld. 34 kr.,
3. 5. Rottenmanner, Rossii Jakob in Lovro, 4900
f. kor. žel., 1 gld. 38 kr.,
5. 5. Rottenmanner, 450 f. žel. izd., 15 kr. 3 d.,
12. 7. Rottenmanner in tov., 3910 f. kranj. žel.
izd., 2 gld. 16 kr. 3 d.,
7. 5. Samerl Blaž, 30O0 f. kor. žel., 1 gld.,
7. 5. Samerl Blaž, 200 f. kranj. žel. izd., 7 kr.,
10. 5. Samerl Blaž, 3500 f. kor. žel., 1 gld. 10 kr.,
28. 5. Stebe, 260 f. žel. izd., 9 kr.,
17. 5. Stebe in Cičko (Tschitschko), 2310 f. žel.
izd., Igld. 20kr.,
31. 5. Stebe in Luka, 1330 f. kranj. žel. izd., 46 kr.
2 d.,
16. 7. Stebe in Peter, 710 f. kranj. žel. izd., 24 kr.
3 d.,
35
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
29. 4. Stebe in Tomaž, 3250 f. kranj. žel. izd., !
Igld. 53 kr. 3 d., ,
30. 7. Straus, 890 f. kranj. žel. izd., 31 kr., j
27. 8. Supan (Zupan), 160 f. žebljev, 5 kr. 3 d., i
7. 5. Schorz Blaž in Bartos, 3000 f. kranj. žel. '[
izd., Igld. 45 kr.,
28. 4. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,        \
19.950 f. kranj. žel., 6 gld. 39 kr., i
13. 5. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,        1
16.767 f. kranj. žel., 5 gld. 35 kr. 1 d., j
14. 5. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,        I
17.550 f. kranj. žel., 5 gld. 51 kr.,
26. 5. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,       ]
14.050 f. kranj. žel., 4 gld. 41 kr., i
28. 5. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,        ;
8240 f. kranj. žel., 2 gld. 45 kr., •
6. 6. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,        i
6700 f. kranj. žel., 2 gld. 14 kr., j
21. 6. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,        |
10.700 f. kranj. žel., 3 gld. 34 kr., \
24. 6. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,
12.100 f. kranj. žel., 4 gld. 2 kr., :
21. 7. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,
12.000 f. kranj. žel., 4 gld., i
16. 8. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,        1
12.600 f. kranj. žel., 4 gld. 12 kr., I
20. 8. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,
12.000 f. kranj. žel., 4 gld., ;
30. 8. Schwarz Hieronim in Locatello Anton,       i
11.750 f. kranj. ž,el., 3 gld. 55 kr.,
3. 5. Tomaž in tov., 9770 f. kranj. žel. izd., 5 gld. :
42kr. Id.,
5. 7. Tomaž in tov., 3250 f. kranj. žel. izd., 1 gld. i
53 kr. 2 d.,
29. 6. Tomaž, Vs t. (= 100 f.) kos, 3 kr. 2 d.,
29. 6. Tomaž, V2 t. (= 100 f.) podkev, 3 kr. 2 d.,
20. 4. Valtein, 100 f. kranj. žel. izdelkov, 3kr.
2 d.,
3. 5. Vicenz, 2996 f. kranj. žel., 59 kr. 3 d.,
19. 7. Vicenz, 3800 f. kranj. žel. izdelkov, 2 gld. j
13 kr.,
19. 7. Vicenz, 300 f. kranj. žel., 6kr.,
9. 8. Vicenz, 2700 f. kranj. žel., 54 kr., i
9. 8. Vicenz in tov., 15.590 f. žebljev, 9 gld. 5 kr, j
2d.,
10. 5. Ziherl, 800 f. kranj. žel. izd., 28 kr.,
10. 5. Ziherl, 100 f. kranj. žel., 2kr.,
19. 6. Ziherl, 7 V2 t. (= 1700 f.) žebljev, 59 kr. 2 d., j
21. 6. Ziherl in tov., 1240 f. kranj. žel. izdelkov, \
43 kr., j
16. 7. Zinguli Štefan, 12.800 f. kor. žel., 4 gld. !
16 kr.,
21. 7. Zinguli Štefan, 320 f. kranj. žel. izd., 11 kr., i
7. 5. Khisl Vid, 11 t. (= 3500 f.) surovega bakra, •
12 gld. 42 kr. 2 d., i
21. 5. Khisl Vid, 2 t. (= 640 f.) surovega bakra, |
2 gld. 40 kr., ;
4. 6. Khisl Vid, 3 t. (= 962 f.) surovega bakra, '
4 gld.,
1. 8. Khisl Vid, 1321 f. surovega bakra, 5 gld. I
30 kr. Id., I
27. 8. Khisl Vid, 2080 f. surovega bakra, 8 gld.
40 kr.,
3. 5. Weilhammer Janž, 16 t. (= 5300 f.) suro-
vega bakra, 22 gld. 5 kr..
9. 8. Weilhammer Janž, 4000 f. surovega bakra,
16 gld. 40 kr.
Skupaj: železa in železnih izdelkov 5591
centov 31 1, od tega:
kranjskega železa približno 2811 centov 3 f.
koroškega železa približno 2780 centov 28 f.
po mesecih:
kranjskega železa v f.: 35.196 — 112.812 —
34.715 — 30.330 — 68.050
koroškega železa v f.: 42. 753 — 48.935 —
6.020 — 44.210 — 136.110
bakra skupaj: 17.803 f., po mesecih: O —
9440 — 962 — O — 7401 f.
4. PLATNO IN HODNIK
21. 4. Andrej, 1 t. platna in hodnika, 35 kr.,
21. 5. Andrej in tov., 2 t. platna in hodnika,
Igld. 10 kr.,
24. 5. Andrej in tov., 29 1. (= laktov) platna, 4 kr.
3 d.,
31. 5. Andrej in tov., 461. platna, 7 kr. 2 d.,
1. 7. Andrej, 90 1. platna, 15 kr.,
26. 7. Andrej, 2 t. platna in hodnika, Igld. 10 kr.,
28. 6. Anton, 1 t. platna in hodnika, 35 kr.,
5. 8. Anton in Urban, 170 1. platna, 28 kr. Id,
2. 8. Baltazar in Peter, 41 1. platna, 7kr.,
15. 7. Bernhardo, 1 t. platna in hodnika, 35 kr.,
8. 5. Gašper in tov., 41 1. platna, 6 kr. 3 d.,
15. 6. Goršan, 10 1. platna, 1 kr. 2 d.,
10. 5. Gregor in Urban, 14 1. platna, 2kr.,
29. 6. Gregor in tov., 206 V2 1. platna 34 kr. 1 d.,
2. 7. Gregor in Benedikt, 2 t. platna in hod-
nika, 1 gld. 10 kr.,
10. 5. Harmutsch Blaž, 1 t. platna in hodnika,
35 kr.,
16. 6. Harmutsch Blaž in tov., 2 t. platna, 1 gld,
10 kr.,
19. 7. Harmutsch Blaž, 1 t.  platna in hodnika,
35 kr.,
2. 8. Harmutsch Blaž, '/2 t. platna, 1 V2 t. hod-
nika, 1 gld. 5 kr.,
2. 6. Ivan, 5 1. platna, 3 d.,
7. 5. Jakob in tov., 50 1. platna, 8 kr. Id.,
26. 7. Jakob, 16 1. platna, 2 kr. 2 d,.
12. 8. Jakob in Mihael, 16 1. platna, 2 kr. 2 d.,
23. 8. Jakob in Peter, 9 1. platna, 1 kr. 2 d.,
1. 8. Jakob iz Sorice, 22 1. platna, 3 kr. 2 d.,
10. 6. Janže in tov., 34 1. platna, 5 kr. 2 d.,
30. 6. Jeronim in tov., 139 1. platna, 23 kr.,
20. 4. Jurij in tov., 971/2 1. platna, 12 kr.,
28. 4. Jurij, 42 1. platna, 7 kr.,
29. 4. Jurij in tov., 41 1. platna, 6 kr. 2 d.,
21. 5. Jurij in tov., 171 1. platna, 28 kr. 2 d.,
28. 5. Jurij in tov., 89 1. platna, 14 kr. 3 d.,
28. 6. Jurij in Anton, 104 1. platna, 17 kr.,
3. 7. Jurij, 20 1. platna, 3 kr. Id.,
19. 7. Jurij, 56 1. platna, 9 kr. 1 d.,
24. 7. Jurij, 70 1. platna, 11 kr. 2 d.,
14. 6. Kocijan in tov., 41 1. platna, 6 kr. 3 d.,
10. 8. Kocijan in Wallant, 98 1. platna, 16 kr. 1 d.,
13. 6. Križe in tov., 55 1. platna, 9 kr.,
12. 7. Lenart in tov., 17 1. platna, 2 kr. 3 d.,
19. 6. Luka, 60 1. platna, 10 kr.,
9. 8. Matevž in tov., 4 t. platna in hodnika, 2 gld.
15 kr.,

ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
26. 4. Matija in tov., 135 1. platna, 22 kr. 1 d.,
5. 7. Matija, 4 1. platna, 3 d.,
30. 6. Mihael, 1 t. platna in hodnika, 35 kr.,
1. 7. Mihael in Lovro, 2 t. platna in hodnika,
Igld. 10 kr.,
1. 8. Mihael in Lovro, 2 t. platna in hodnika,
Igld. 10 kr.,
16. 7. Mihael in Peter, 2 t. platna in hodnika,
Igld. 10 kr.,
20. 8. Mihael in Peter, 33 V2 1. platna, 5 kr. 2 d.,
30. 8. Mihael, 12 1. platna, 2kr.,
3. 5. Nikolaj in tov., 23 '/2 1. platna, 3 kr. 3 d.,
7. 6. Peter in tov., 27 1. platna, 4 kr.,
20. 6. Peter, 19 1. platna, 3kr.,
16. 7. Peter, 4 1. platna, 2 d.,
9. 8. Peter in tov., 44 1. platna, 7 kr. 1 d.,
18. 6. Simon, 11 1. platna, 1 kr. 3 d.,
14. 5. Stebe, 1 t. platna in hodnika, 35 kr.,
14. 6. Stebe in tov., 4 t. platna in hodnika, 2 gld
20 kr.,
21. 6. Stebe in Martin, 84 1. platna, 14 kr.,
10. 8. Stebe in tov., 3 V2 t. platna in hodnika,
2 gld. 2kr. 2 d.,
2. 7. Suan in tov., 54 1. platna, 9 kr.,
24. 5. Schneider Blaž, 1 t. platna in hodnika,
35 kr.,
28. 4. Schneider Jurij in tov., 1 t. platna in hod-
nika, 2 t. hodnika, 1 gld. 35 kr.,
13. 8. Schneider Jurij, 80 1. platna, 13 kr. 1 d.,
17. 5. Schrot Peter in tov., 7 t. platna in hod-
nika, 2 gld. 20 kr.,
18. 6. Schrot Peter, 1 t. platna in hodnika, 35 kr.,
6. 8. Schrot Peter, 33 1. platna, 5 kr. 2 d.,
23. 4. Štefan in Jurij iz Pazina in Krištof Kra-
bat, 32 1. platna, 5 kr. 1 d.,
14. 5. Štefan in tov., 26 1. platna, 4 kr. 1 d.,
20. 8. Taller Janž, 1 t. platna in hodnika, 35 kr.,
4. 8. Urban, 2 t. platna in hodnika, 1 gld. 10 kr.,
Skupaj tovorov: 49 V2, po mesecih: 4 — 12
— 9 — 10 — 14 '/2
laktov: 2510, po mesecih: 347 V2 — 4891/2
— 786 V2 — 331 — 555 V2
Ta drobec registra je verna slika gospo-
darskih razmer svojega časa. Na eni strani
kaže majhne in skromne ljudi, ki nesejo v
krošnjah nekaj laktov platna ali kosov gnjati
čez mejo, na drugi pa poklicne meščanske,
velike trgovce in podjetnike, ki jim sprav-
ljajo njihovi uslužbenci cele črede živine ali
desetine tovorov železa (bakra) na »Laško«.
Ni potrebno, da opozorim posebej na udej-
stvovanje kmečkih podložnikov, ki prihaja
tu lepo do izraza. Vsak se tudi lahko prepriča
o dejstvu, da srečamo pri platnu in mesnih
izdelkih skoraj vedno iste osebe. Kdor se bo
zanimal za priložnostne oziroma trajnejše
oblike poslovne tovarišije in trgovskih družb,
mu tu ne bo manjkalo primerov. Eno vpra-
šanje bi le načel. Ali nam omogočajo podat-
ki objavljenega registra sklepati na obseg
blagovnega prometa za celo leto 1544? O.
Stolz'" meni, da množine enega meseca ne
smemo pomnožiti z 12, kvečjemu z 8, ker je
bilo poleti mnogo manj trgovskega blaga v
prometu kot v drugih letnih časih. Pozimi je
bil promet navadno bolj živahen, kajti ta-
krat je bila tovorna živina na razpolago, ker
je niso potrebovali za poljska dela. Seveda
ne velja enako pravilo za vse vrste blaga,
npr. za žito, živino in železo. Zato bo bolje
še malo počakati, da bo objavljena še kakšna
mitninska knjiga XVI. stoletja za naše kraje.
Pomembni so podatki za promet z živino,
kožami in kovinami. Naj navedem še nekaj
dokazil za živahno trgovino z živino preko
slovenskih dežel. Leta 1528 so naročili kranj-
skemu deželnemu glavarju, naj zapleni 4000
volov, ki sta jih prodala Benečanom grof
Bernard Frankopan in Janos Tahy.*i Tri leta
pozneje je dobil deželni glavar obvestilo, da
je dovoljen izvoz 1000 ogrskih volov.*- Isto
leto je smel uvoziti ferarski vojvoda 400 vo-
lov.Marino Sanuto navaja za leto 1532, da
je srečal pisec poročila med Ptujem in Ljub-
ljano čredo 310 volov, med Ljubljano in
Trstom tudi večjo čredo, ki je pa ni mogel
prešteti, ker so se živali razkropile na pašo.'*
Posebno značilno se mi zdi, da je imel dolgo
časa (nekako do leta 1530) kranjski deželni
glavar pravico vzeti tujim trgovcem stotega
vola.i'
Iz finančno-političnih razlogov je bila pred-
pisana pot za izvoz živine in železa. Le iz-
jemoma je dovolil Ferdinand I. leta 1538, v
času »svete lige«, da je tovorila beneška
država iz Kranjske 200 miliarijev železa, ki
ga je nujno potrebovala za ulivanje krogel,
sider in drugih potrebščin za boj proti Osma-
nom, preko Trbiža in po Kanalski dolini ter
ne po predpisani poti čez Ljubljano in Kras.'*
Dlje se nameravam zadržati pri osebah, ki
se omenjajo v registru. Mnoge izmed njih so
že znane, nekaterih pa nisem mogel ugoto-
viti. Morda se to posreči komu drugemu.
1. Adrian Giacomo utegne biti istoveten z
Adrianom Jacominom, italijanskim trgovcem,
ki si je kupil meščansko pravico v Gorici, da
ne bi bil več dolžan plačevati »skladiščnino«
(Niderlag) v Ljubljani. Mestni svet v Ljub-
ljani se s tem ni strinjal." V Ljubljani se
omenja v XVI. stoletju rodbina Andrian.^^
2. Od bratov Alta Ludvika in Volbenka iz
Salzburga najdemo v registru le Ludvika kot
izvoznika kožuhovine. Bratje Alt so bili iz-
med vseh salzburških trgovcev v najbolj ži-
vahnih poslovnih zvezah s Kranjsko. O tem
pričajo pogosti podatki v ljubljanskih zapis-
nikih mestnega sodišča v letih od 1517 do
1571. Kupovali so železo, svinec, kožuhovino,
olje, smokve in dobavljali predvsem tkanine
in špecerijsko blago. Nekaj časa so imeli v
37
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKOKRAJEVNO   ZGODOVINO
Ljubljani slugo Matevža Poscha. Pred sodi-
ščem jih je navadno zastopal Lovro Sengsen-
schmid, ki se omenja tudi v našem registru.
V neki pravdi jim je zastavil Pankracij Lu-
staller svoj delež pri idrijskem rudniku.*'
Bratje Alt so imeli poslovne zveze tudi z
avstrijskim dvorom. Tako je podaril Maksi-
milian II. leta 1565 nakaznico na Ludvika
Alta star. in ml. v znesku 500 ren. gold. pa-
peškemu nunciju, kardinalu Zaccaria Delfi-
no, ki jo je takoj vnovčil.^"
3. Cuk (Tschuk) Lenart je najbrž tisti
Tschuk na Vrhniki, ki ga dolže leta 1565, da
ne pusti tovornikom pripeljati žito za idrijski
rudnik, ker dodeljuje kot faktor tovornike
Italijanom in židom.^'
4. Defendt de Leidi se je priselil morda iz
Ptuja. Omenja se v ljubljanskih zapisnikih
mestnega sodišča v času od leta 1541 do 1568.
Ponovno so mu (1545, 1548) naročili, da mora
izpolniti meščanske obveznosti. Poročil se je
s Skolastiko, vdovo ljubljanskega trgovca
Erazma Pičolina. Imel je dve hiši v Ljub-
ljani. Leta 1547 je bil v sporu s Francem
Moskonom zaradi volov in dobave v Samo-
bor.22
5. De Fin Francesco je bil tržaški trgovec.
Ugotoviti se morejo njegove poslovne zveze
z Lenartom Hrenom in Jožefom Frankovi-
čem.^5
6. Foresto Andrej je bil premožen in ugle-
den ljubljanski trgovec, čigar ime se zelo
pogosto najde v sodnih zapisnikih kot člana
mestnega sveta pa tudi kot stranke v šte-
vilnih pravdah.2* Trgoval je z voli, volno,
tkaninami npr. Karisse in dr.^' Bil je tudi
član evangeljskega cerkvenega odbora v
Ljubljani. Forestovo in Trubarjevo družino
je vezalo iskreno prijateljstvo. Zato se je
ustavil Primož Trubar v njegovi hiši, ko se
je vrnil leta 1561 kot superintendent v Ljub-
ljano.2°
7. Frankovič Mihael, ljubljanski veletrgo-
vec, ki ga je precej izčrpno obravnaval VI.
Fabjančič v posebni študiji »Ljubljanski
Frankoviči v XVI. in XVII stoletju« ter v
rokopisu »Knjiga sodnikov in županov«.-'
Ferdo Gestrin je poudaril med drugim njego-
ve trgovske zveze z Reko.^^
8. Hainricher Jakob iz Škofje Loke je pri-
peljal leta 1537 večjo množino žebljev na
Reko.29
9. Harmutsch Blaž, ljubljanski meščan, nje-
gova žena Francka. Bil je član mestnega sve-
ta. V zapiskih mestnega sodišča gre le za lo-
kalne zadeve (dražba hiše, terjatve, tožba
proti svaku za premoženjske pravice žene.'"'
Leta 1569 so mu dali upniki prodati hišo.''
10. Hohenhauser Danijel, meščan iz Salz-
burga. Sprva je bil v službi trgovskega pod-
jetja, ki je štelo 5 družabnikov: Jošta Gwi-
nerja, Lenarta Hochstetter j a, Severina Hoffa,
Jurija Lufta in Krištofa Brauna. Iz te dobe
so Hohenhauser j eve tožbe proti trgovcu Jan-
žu Kreuzerju iz Kranja zaradi žalitev.'^ Po
Braunovi smrti je prišlo leta 1528 do likvi-
dacije omenjene družbe. Hohenhauser je raz-
delil gotovino, terjatve in blago v skladišču
med družabnike.Nekaj časa je bil nato v
službi Tomaža Roringerja, povečini pa se je
udejstvoval kot samostojen trgovec. Zelo po-
gosto se omenja v sodnih knjigah kot upnik,
dolžnik in pravdna stranka, npr. z Aramom,
tržaškim Židom, Gašperjem Pastorjem, ljub-
ljanskim krznarskim cehom, Francem Mosko-
nom, Gašperjem Lechnerjem in Hieronimom
Schwarzem.'<
11. Hochstetter Gašper, ljubljanska meščan,
je bil tipičen zastopnik niirnberških trgovcev
in njihovih trgovskih družb. Od leta 1548 je
bil član mestnega sveta, v letih od 1565 do
1567 mestni sodnik, leta 1574/75 župan. Umrl
je leta 1588.^5 Bil je zelo podjeten. V Ljub-
ljani je imel prodajalno sukna. Skupaj z
mestnim sodnikom Jožefom Frankovičem in
drugimi družabniki je trgoval s kožuhovino
in krznarskimi izdelki. Pri tem je prišlo do
spora z ljubljanskim cehom krznarjev. Dalje
je zalagal Frankovičevo fužino na Jeseni-
cah z denarjem in raznimi potrebščinami. Po
Frankovičevi smrti je terjal za poplačilo svo-
jih zahtev železo in jeklo. Kako daleč so se-
gali njegovi trgovski posli, kaže register salz-
burške mitnice v Gmiindu na Koroškem, kjer
je zabeležen njegov dolg na mitnini iz let
od 1551 do 1553.'* Reški trgovec Cesare de
Bottoni mu je dobavil blaga za 260 liber 10 V?
solidov, ki jih je iztožila Bottonijeva vdova
Lukrecija leta 1575 pred reškim sodiščem."
12. Hren Lenart, od leta 1544 dalje ljub-
ljanski meščan. V letih 1553/54, 1554/55 in
1558/59 je bil mestni sodnik, 1565/66, 1566/67,
1577/78, 1578/79, 1581/82 pa župan. Leta 1567
se je udeležil kot delegat kranjskih deželnih
stanov sestanka, ki ga je sklical nadvojvoda
Karel. Nekaj časa (1575/76) je bil tudi za-
stopnik Ljubljane v stanovskem deželnem
zboru. Umrl je leta 1585.'^ Poročil se je z
Lukrecijo, hčerko-edinko župana in veletr-
govca Janža pl. 'Weilheimerja, ki je podedo-
vala večino zapuščine. Hren je tako priženil
tastovo trgovsko podjetje in najbrž tudi hišo
na Mestnem trgu, kjer je bila trgovina in
gostilna. Bil je lastnik fužine na Savi pri
Jesenicah.^' Iz objavljenega registra je raz-
vidno, da se je povezal z Janžem Kreuzerjem
38
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
v trgovsko družbo, ki je izvažala železo
(34.888 funtov, od tega 20.360 f. koroškega).
13. Kharner Klemen je bil 25. oktobra 1521
sprejet za ljubljanskega meščana.*" Deželni
pisar Matevž Klombner in Kharner sta ime-
la za ženi dve sestri, ki sta podedovali Pa-
schingerjevo hišo na Starem trgu.*' Večkrat
je bil postavljen za varuha in skrbnika ne-
doletnih otrok.*- Trgoval je predvsem z že-
lezom. Na Reki ga srečamo leta 1537 kot iz-
voznika železa in železnih izdelkov ter uvoz-
nika olja. Tudi v Trstu je imel poslovne zve-
ze. Leta 1548 je prosil mestni svet za pripo-
ročilno pismo do tržaške mestne uprave.*^
14. Khisl Vid je bil pK> rodu najbrž iz juž-
ne Nemčije. Januarja 1522 je prejel meščan-
ske pravice v Ljubljani. V letih od 1527 do
1529, morda tudi 1530/31 je bil mestni sodnik,
župan pa 1534/35, 1537/38, 1540/41, od 1545
do 1547 in umrl 20. januarja 1547. Leta 1543
je bil tudi stanovski odbornik. Kot zastopnik
kranjskih mest oziroma deželnih stanov je
odhajal večkrat na dvor, tako leta 1534 v
zadevi podeželske trgovine in denarne re-
forme, leta 1542 zaradi reda za ograjno so-
dišče in izboljšanja poti skozi dolino Kokre.
Vid Khisl in Janž Weilhamer sta ustanovila
družbo za trgovino v daljavo, uredila sta pa
tudi nekaj produkcijskih podjetij. Vse kaže,
da je bilo področje delovanja v trgovski druž-
bi tako razdeljeno, da je opravljal Khisl
predvsem poslovna potovanja, Weilhamer pa
je vodil trgovske knjige in blagajno. Družba
je sprejemala tudi tuj denar kot vloge in jih
obrestovala. Tako sta dala brata Alt iz Salz-
burga 1000 ren. gld. na razpolago. Drobec
trgovske knjige omenjene družbe iz leta 1535
našteva naslednje vrste blaga: železo, žico,
ponve, baker, špecerijo, mast, droge, oblajsl
(barvilo), galun, milo, papir, vosek, steklo,
italijanske tkanine, koče, jopiče iz usnja,
škornje in hodnično platno.
Že leta 1527 je imel Vid Khisl mlin na
Gradaščici. Ferdinand L je dovolil družab-
nikoma, da uredita troje ladijskih mlinov na
Ljubljanici, vendar zaradi tega mesto ne sme
utrpeti škode. Ljubljanski »glažuti« Doleni-
ka-Catanio je dobavljala omenjena družba
svinec in jo tudi finančno podpirala. Ko pa
jo prišla steklarna na dražbo, sta jo kupila
Khisl-Weilhamer in prosila zanj deželnoknež-
jo prednostno pravico. Nadalje sta imela fu-
žino za železne izdelke, kjer so med drugim
ulivali topovske krogle. Okoli leta 1530 sta
prejela dovoljenje za izvoz 500 krogel v Bari
(neapeljsko kraljevino). Pol milje pod Ljub-
ljano sta uredila fužino za bakrene izdelke.
Les za kurjavo sta dobivala iz deželnoknež-
jega gozda Štange. Menda je bilo v podjetju
zaposlenih 15 strokovnih delavcev, ki sta jih
pripeljala iz Italije. Nameravala sta izpopol-
niti obrat, da bi mogla izdelovati tudi mede-
ninaste predmete. Da bi se potrebna inve-
sticija zanesljiveje izplačala, sta prosila vla-
darja za primeren privilegij, ki bi jima dajal
za določen čas monopolski značaj. Baker sta
dobivala iz Samobora, ker sta bila med vo-
dilnimi delničarji pri tamkajšnjem rudniku.
Vladarju sta predlagala, da bi speljali v ško-
do Benečanov celotno trgovino s samobor-
skim bakrom preko Ljubljane—Planine—Lo-
kve v Trst ali na Reko. Ferdinand sicer ni
predpisal obvezne poti za prevoz samobor-
skega bakra, obvestil pa je leta 1539 pod-
rejene organe, da sta samo Khisl-Weilhamer
upravičena tovoriti samoborski baker v Trst
ali na Reko. Takšnemu trgovskemu mono-
polu Ljubljančanov so nasprotovali zlasti
grofje Frankopani, ki so želeli spravljati ba-
ker po najkrajši poti preko Hreljina do Ba-
kra ali v Sen j, od koder bi ga prepeljali po .
morju v Benetke.
Kot izvoznika sta Khisl-Weilhamer grenko
občutila brezobzirno nadzorstvo beneške re-
publike nad ladijskim prometom na Jadranu.
Kljub raznim dogovorom Benetke niso do-
puščale proste plovbe in so ovirale prevoz
blaga, ki ni bilo namenjeno v njihovo pri-
stanišče. Zato sta prosila družabnika vladar-
ja, naj posreduje pri beneškem poslaniku, da
ne bi več ustavljali njunega blaga, ki ga po-
šiljata v južno Italijo, pa tudi pri bratu, ce-
sarju Karlu V., naj jima odobri v neapeljski
kraljevini pravice, ki jih uživajo trgovci Flo-
rence in Milana. Želela sta uvoziti iz Apulije
in Sicilije večje množine žita, ki bi ga dobro
prodala na Reki, v Senju ali drugih obalnih
krajih, katerim manjka živil zaradi nerodo-
vitnih tal in pogostih turških vpadov.**
15. Kreuzer Janž, kranjski meščan, leta
1537 mestni sodnik v Kranju. Kot tak se je
udeležil obravnav pred mestnim sodiščem v
Ljubljani.*^ Njegov brat Gregor je bil stolni
dekan v Ljubljani. Sodeloval je s trgovsko
družbo Khisl-Weilhamer in bil povezan z
Lenartom Hrenom. V mestnih zapisnikih se
omenja med drugim kot upnik R. Stauchner-
ja in Gašperja Lechnerja.**
16. Locatello Anton. Ime Locatellijev je
znano v naši zgodovini železarstva. Bili so v
XVI. in XVII. stoletju fužinarji na Jesenicah,
Javorniku in v dolini Ljubelja na koroški
strani.*' Leta 1562 so se pritožili Piero Lo-
catel, Gabrijel Basileo in Krištof Schwarz
proti Matevžu Debelaku, mitničarju na sav-
skem mostu v Kranju, ker se ne drži starih
navad, po katerih se računa 1 miliarij železa
le za 3 tovore in se odobri pri desetih tovo-
39
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
rih popust pri mitnini za 1 tovor.** Anton
Locatello je bil tujec. Povezal se je s Hiero-
nimom Schwarzem iz Ljubljane. Leta 1547
je sporočil ljubljanski mestni mitničar Bošt-
jan Roringer, da ne more dobiti »skladiščne
pristojbine« (Niderlag) od Luke Zwegla, fak-
torja družbe Locatelli-Schwarz. Mestni svet
je odločil, da mora Schwarz poravnati ome-
njeno pristojbino za tujca Locatellija.*"
17. Martinengo Jakob, meščan iz Ptuja.
Omenja se leta 1537 na Reki, od koder je pri-
našal pomaranče in hobotnice.'" V mestnih
sodnih zapisnikih je zabeležena daljša prav-
da z Andrejem Spindlerjem za večjo mno-
žino volovskih kož.''
18. Moffet Giovanni Battista in Venturin,
oba meščana iz Ptuja. Poseben ugled je mo-
ral uživati Venturin. Leta 1541 je naročil
kranjski deželni glavar Nikola Jurišič, naj
pošiljajo obveščevalci z meje pisma, v ka-
terih naj sporočajo novice (vesti) o turški
vojski, ki prihaja na Ogrsko, trgovcu Ven-
turinu Moffetu v Ptuj.''- Dve leti pozneje je
pisal deželni glavar kranjskemu vojnemu
svetniku Juriju Sigersdorfu, da bodo stano-
vi nakazali denar za plače vojakov pri Ven-
turinu Moffetu, Giovanni Batt. Valvasorju
ali Moskonu Apoloniju v Ptuju."'
19. Moskon Anton, Bernard, Franc in Po-
loni. Rod Moskonov se je priselil iz severne
Italije. V trgovini so nekateri obogateli, de-
loma pridobili plemstvo in nakupili zemlji-
ška gospostva. Franc Moskon je bil ljubljan-
ski meščan, žena Marjeta. Leta 1551 je kupil
hišo na Mestnem trgu."* Na Reki se omenja
leta 1537. Tja je tovoril železo in volovske
kože, od tam pa prinašal olje, fige in poma-
ranče.^^ Trgoval je tudi z volno in tkanina-
mi.^' Zapuščinske razprave po Štefanu Pa-
schingerju se leta" 1541 ni udeležil pravo-
časno." V pravdi z D. Hohenhauserjem so
mu očitali, da je brez vednosti Hohenhauser-
ja prodal vole Gregorja Lasarja in je zato
dolžan poravnati na »dolžno pismo« 200 gld.'"*
Leta 1547 se je pritožil Franc Moskon, da so
mu bili v Rašici vzeti trije voli."' Isto leto je
bil porok za naročilo Zagrebčanov, da jim
ulijejo v Ljubljani topove."" Dalje je prote-
stiral pred mestnim sodiščem, ker mu je dal
Defendt de Leidi »arestirati« blago."' Zani-
miv je spor iz leta 1548. Franc Moskon je
prevzel za to leto preskrbo tržaških mesarij
z živino. Jurij Pristav pa mu je prigovarjal,
češ da je druga leta on imel ta apalt in Mo-
skon mu je prepustil posel. Ko pa je nepri-
čakovano nastopilo pomanjkanje volov in me-
sa, je Pristav odklonil nadaljnje zalaganje
Tržačanov z mesom in želel zopet Moskonu
naprtiti to obveznost."- Leta 1567 je sodeloval
Franc Moskon pri prodaji fužine ob Krki."-'
Da ne bi bilo potrebno ugoditi inozemskemu
tožniku trgovcu Rafaelu de Pellado, se je
znal prav spretno braniti in zavlačevati
pravdni postopek."* V sporu s trgovcem Pie-
rom Valentinom je prosil leti 1570 ljubljan-
ski mestni svet za priporočilno pismo do
Ptujčanov."^ Poloni (Apoloni) Moskon je bil
ptujski meščan. Kot pooblaščenca za plačila
kranjskih stanov leta 1543 smo ga omenili
pri Moffetu Venturinu. Leta 1549 je pozval
Janž Ungnad, štajerski deželni glavar, Petra
Kegleviča, naj brez nadaljnjih izgovorov po-
ravna svoj dolg pri Apoloniju Moskonu v
Ptuju."«
20. Neuhofer Ahac. V mestnih zapisnikili
se omenja v letih od 1547 do 1549 Ahac Neu-
hofer le v manj pomembnih zadevah (proda-
ja hiše na Novem trgu, oporoka Janža Ko-
širja, varuški obračun). Zato ga kot trgovca
ne morem pobliže prikazati."'
21. Pastor Gašper. Med Florentinci, ki so
se naselili v XV. stoletju v Zagrebu (^>inions
GrecensLs«) in pridobili tam meščanske pra-
vice, se je odlikovala rodbina Pastor po pod-
jetnosti, ugledu in posesti. Giovanni Pastor
je imel sinova Giovannija ml. in Gašperja.
Iz virov izvemo za Gašper j evo ženo Kata-
rino in sina Štefana."" Leta 1538 je bil Gašper
zagrebški mestni sodnik."" Pridobil je tudi
nekaj zemljiške posesti.'" Ukvarjal se je zla-
sti z izvozom živine in kož iz ogrsko-hrvat-
skih dežel v Italijo, zlasti v Benetke. Da ne
bi Gašper pošiljal tovorov kož preko Bakra
ali Sen j a »čez morje«, marveč jih spravljal
preko dežel Ferdinanda I. v Trst ali na Re-
ko, mu je znižal vladar carino v obeh pri-
staniščih na polovico." V burnih časih po
mohaški bitki, ko sta se potegovala dva tek-
meca za ogrsko-hrvatski prestol, ni bilo lah-
ko trgovati. Gašper je pisal prijatelju, bene-
škemu trgovcu Francescu dalla Seta novice
o stanovskih zborih v Cetinu in Dubravi ter
sporočil, da je prepovedal kralj Ivan Zapo-
Ija pod najstrožjo kaznijo vsak izvoz blaga
preko nemškega ozemlja. Zato ne more do-
baviti ogrskih volov za potrebe Benetk, ker
so jih gnali preko Ptuja—Ljubljane—Gorice
na Laško.'- Leta 1531 so mu vzeli služabniki
zagrebškega škofa Simona Erd6dyja 80 vo-
lov." Tudi pri izvozu preko Trsta so mu od-
godili nekaj časa plačilo »quarentesa«, tako
da je bil leta 1545 dolžan 68 dukatov 10 ši-
lingov in 1 pfennig.'* Značilna je bila Ga-
šper jeva poslovna zveza z zagrebškim stol-
nim kapitljem. Posojal je denar in dobav-
ljal težke puške za njihovo trdnjavo Sisak.'"
Iz registra tridesetine za mitnico Zagreb in
njeno podružnico Brdovec za leta od 1545;
40
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
do 1555 moremo posneti, da je trgoval Ga-
šper sploh z vsemi vrstami blaga, ki so bile
tedaj v prometu.'" Tudi mesto Zagreb je ku-
povalo v njegovi prodajalni tkanine, špeceri-
je, darila npr. za poroko grofa Zrinjskega in
dr.'' V svoji podjetnosti se Gašper ni oziral
na izključno upravičenost ljubljanske trgov-
ske družbe Khisl-Weilhamer do izvoza samo-
borskega bakra na Reko.'* O njegovih tr-
govskih poslih na Kranjskem pričajo razne
pravde pred ljubljanskim mestnim sodiščem
npr. leta 1537 z Jernejem Stratihlebom, leta
1541 z Danijelom Hohenhauser jem, s faktor-
jem Andrejem Ochsom, Pankracijem Lustal-'
lerjem in Pr. Pauscherjem ter leta 1548 s
Teodorom Spinolo iz Genove."
22. Picardo Aldrago. V zapisnikih mestne-
ga sveta se omenja leta 1528 Aldrago iz Tr-
sta, ki ga tožijo Volbenk Pož in njegovi dru-
žabniki."" Pozneje pa najdemo Picarda Al-
draga iz Trsta. Ne morem ugotoviti, ali ima-
ta osebi kaj skupnega. Ta trgovec je dosegel
leta 1546 popust v znesku 300 gld. pri tržaški
mitnini.*' Jakob Picardo iz Trsta je bil leta
1552 sprejet za ljubljanskega meščana. Od
takrat dalje je bila rodbina zastopana tudi v
Ljubljani.*^
23. Pož Jan. Krst., sin Volbenka Poža. O
njem je objavil Vladislav Fabjančič študijo
»Volbenk Polž, ljubljanski veliki trgovec,
denarstvenik in župan v začetku XVI. sto-
letja«.*^ Ko je umrl Volbenk, je bil sin Jan.
Krst. še nedoleten. Varuhi so poskrbeli, da
je odšel mladi Pož v Italijo, kjer si je prido-
bil potrebno znanje v trgovskem poslovanju.
Poročil se je z Barbaro, hčerjo Vida Khisla.
Polnoleten je prevzel očetovo trgovino in jo
vodil uspešno dalje. Bil je eden izmed naj-
večjih izvoznikov železa, deloma v družbi z
Ahacom Neuhoferjem. Večkrat je moral pri
ljubljanskem mestnem sodišču iztožiti denar
na podlagi zadolžnic, npr. od Maksa Stettner-
ja, Janža Weilhamerja, Jurija Luffta, Kle-
mena Pegkha, Sebastijana Berma iz Reke in
Ivana Barthosa iz Trsta. Kakor oče je tudi
Jan. Krst. dobavljal olje dolenjskim trgov-
cem.*"* Najbrž je bil tudi on tisti »Sowan
Baptista de Labaco«, ki je poslal leta 1555
žeblje za utrdbe zagrebškega mesta.
24. Rizzo Francesco, tržaški trgovec. VI.
Fabjančič je zabeležil njegove poslovne zve-
ze z Janžem Kharnerjem, sinom ljubljanske-
ga meščana Klemena Kharnerja.*"
25. Rossi Donato in Jakob. DonatO' se ome-
nja na Reki v letih 1537 in 1540. Med nje-
govim trgovskim blagom najdemo poleg že-
leza, železnih izdelkov in kož še pepellko,
steklo, klobuke, olje, fige in Šiške.*' Dolgo-
trajna je bila njegova pravda z reškim trgov-
cem Nikolajem Jurkovičem, ki je prišla od
priziva na vicedoma v apelacijo pri n. a.
vladi.** Jakob Rossi je bil leta 1545 priča
testamenta Janža Weilhamerja.*'
26. Rottenmaner Blaž je bil morda iz Škof-
je Loke. Tam je bil namreč Matija Rotten-
maner loški meščan, ki je bil udeležen pri
rudarskem podjetju v Železnikih.'" Blaž se
omenja v letih 1537 in 1540 na Reki. V glav-
nem je tovoril tja žeblje, nazaj pa olje."'
27. Samerl (Zamrl) Blaž, ljubljanski me-
ščan, mestni sodnik v letih 1549/50, 1550/51
in verjetno tudi 1555/56, župan morda v letih
od 1559/60 do 1564/65, zanesljivo v letih
1569/70 in 1575/76. Nekaj časa je bil tudi
stanovski odbornik. Poročen je bil s Kri-
stino, hčerko ljubljanskega trgovca Erazma
Pečolina. Zamrl je pridobil večjo zemljiško
posest. Umrl je menda leta 1581."-
28. Sengsenschmidt Lovro je bil odvetnik,
ki se pogosto omenja kot zastopnik strank
pred mestnim in ograjnim sodiščem.
29. Spinola Teodor iz Genove je pridobil
leta 1548 za 5 let monopolno pravico za pro-
dajo zelenega mila, kakor so ga izdelovali v
neapeljskem kraljestvu (Piscaria), in v An-
coni. Pred njim je imel podobno prednostno
pravico Beljačan Henrik Kurz. Jan. Krst.
Pož, ki je bil s Spinolom v poslovnih zvezah,
je moral jamčiti, da bo znašal donos na mit-
ninah, carinah in quarentesu od prometa z
omenjenim milom vsaj 400 ren. gold."^ Pred
ljubljanskim mestnim sodiščem se omenja
pravda Jurija Eisfogla iz Niirnberga s Teo-
dorom Spinolo za 25 tovorov mila, vendar
podrobnosti niso razvidne."'' Leta 1553 je bila
podaljšana izključna pravica Spinole za 10
let. Ali je imel Teodor sorodstvene zveze z
znamenito rodbino genoveških finančnikov
Spinola, ki se omenjajo na Francoskem in v
Španiji v XVI. stoletju, ne morem ugotoviti.""
30. Sorc (Schorz) Blaž je bil sprejet za
ljubljanskega meščana 1. aprila 1541 in je
sodeloval kot član mestnega sveta. Uršula je
bila njegova žena."" Med drugim izvemo iz
sodnih knjig, da je imel trdovratnega dolž-
nika, tržaškega meščana Janža Barthosa, ki
ga je večkrat brezuspešno pozval pred ljub-
ljansko sodišče. Zato je prosil Šorc za pripo-
ročilo do tržaškega mestnega sveta, naj po-
sreduje, ter zagrozil z represalijami proti tr-
žaškim trgovcem, če ne dobi po redni poti
poplačane svoje terjatve." Bil je tudi oskrb-
nik premoženja pokojnega Jurija Pristava
ter se pravdal z Jan. Krst. Požem, Jakobom
Wesenpacherjem in Petrom Reicherjem."*
31. Schwarz Hieronim, ljubljanski meščan,
njegova žena je bila Felicita. Bil je član mest-
nega sveta. Poleg Locatellijev je izkoriščal
41
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
Železno rudo na Gorenjskem (zlasti na Ja-
vorniku) in trgoval z železnimi izdelki."" V
sodnih knjigah zasledimo več njegovih pravd: [
leta 1529 s Francescom Lyonom, leta 1537 s
Klemenom Kharnerjem,"'" z Danijelom Ho-
henhauser jem"" (1537—1545), z Janžem Ma-
rincem (1537—1541) in Janžem Schwardo!
(1544).i''2 I
32. Valentin Piero, ptujski meščan, je bil |
bogat trgovec z živino. Zvali so ga tudi Olas" i
Peter (= Italijan Peter). Poročen je bil s Ka-
tarino, hčerjo ljubljanskega veletrgovca Vida
Khisla."'^ Grof Nikolaj Zrinjski omenja v svo-
jem pismu Tomažu Nadasdyju  1556  izvoz
orgskih volov za Petra Valentina.'"* Ferdi-!
nand I. je naročil leta 1561 Valentinu, naj i
izplača omenjenemu grofu 5000 ren. gold.'"?:
Kakor kaže, je bil Valentin tudi v poslovnih;
zvezah z Gašperjem Hochstetterjem in Fran- j
cem Moskonom v Ljubljani.*"'
33. Valvasor  (Vavisor)  Giovanni  Battista
se je priselil iz severnoitalijanskega Berga-
maska.'"' Poročil se je z Emerenciano, hčerjo
ljubljanskega veletrgovca Vida Khisla. Ob
tastovi smrti se omenja kot priča oporoke.*"'" \
Leta  1547 je postal ljubljanski meščan,*"''
kmalu nato je prosil za priporočilno pismo
do mesta Ancone,*'" toda že leta 1551 se je
odpovedal meščanskim pravicam, ker je na-
meraval pridobiti plemstvo.*'* Kot proviant- I
ni mojster za Vojno krajino je tako obogatel, \
da je nakupil vrsto gradov z zemljiškimi go- ■
spostvi vred. \
34. Deila Vecchia Gašper je pripadal be- ■
neški rodbini della Vecchia. Ta trgovska dru- ;
žina je imela svoje člane tudi v Levanti.
Leta 1531 je opravljal Gašper trgovske posle
v Istanbulu. 22. februarja 1531 je poslal Ni-
coletu della Torre pismo velikega vezirja
Ibraim paše in Ludvika Grittija, sina bene-
škega dože Andreja Grittija. Sporočil je tudi
potrebne podatke, zlasti glede nakupa žita-
ric, ki so jih dobivale tedaj Benetke predvsem
iz turških pokrajin.*'- Gašper je potoval tudi i
v Solun in Atene, medtem ko sta bila v Be- ;
netkah Nicolo in Antonio della Vecchia."^ i
Leta 1550 pa ni bilo več Gašperja v Pen
(Istanbulu), marveč Pietro della Vecchia, ki
je ustregel prošnji Ferdinanda I. ter posodil
poslaniku Giovanniju Maria Malvezziju i/,
Bologne denar in dal svileno blago za po-
trebna   darila   osmanskim   dostojanstveni-
kom."*
35. Weilhamer Janž, sin ljubljanskega me-
ščana Štefana Weilhamer j a, ki je bil po ro- ,
du morda iz Salzburga. V prvem zakonu je i
bil poročen z Viktorijo, vdovo ljubljanskega
trgovca Alojzija Katzana. Po njeni smrti se
je poročil z Ano pl. Burgstall, vdovo Jožefa i
Gratzerja, ki je umrl brez potomcev in opo-
roke ter zapustil znatno premoženje. V letih
1536/37 in 1539/40 je bil Weilhamer župan
Ljubljane. Kot zastopnik kranjskih stanov se
je udeležil odborniškega stanovskega zbora
na Dunaju (1539) in v Linzu (1541). Ob koncu
leta 1543 je prejel plemstvo (v. Weilheim) in
umrl maja 1545."^ O njegovi podjetnosti
prim. njegovega družabnika Vida Khisla.
Objavljeni register kaže, da je bila tedaj
trgovina mest v daljavo še naravnana sve-
tovno gospodarsko v prvotnem pomenu be-
sehe, kajti narodna gospodarstva se še niso
razvila. Naša Ljubljana je bila vključena v
trgovino, ki je zajemala ves tedaj dosegljivi
svet. Zato ne preseneča npr. dejstvo, da se
omenja angleški trgovec Robert Bransitur
okoli leta 1529 v Ljubljani in kmalu nato v
turškem vojaškem taborišču v bližini perzij-
ske meje.""
OPOMBE
1. Dela SAZU 15. Lj., 1965,,296 str. — 2. Rav-
notam 10 si. — 3. Herbert H., sin geografa, du-
najskega univ. prof. Hugo H., je izrazit gospo-
darski zgodovinar; naj navedem nekaj njegovili
večjih spisov: Johann Joachim Becher 1635—1682,
Ein Beitrag zur Geschichte des Merkantilismus,
Veröffentlichungen der Kommission für neuere
Geschichte Österreichs 38, Wien 1951, 272 str.;
Forschung über Firmen und Unternehmer in
Österreich seit 1945, Tradition, Zeitschrift für
Firmengeschichte und Unternehmerbiographic
Jg. 1957, Baden-Baden 1957, 172—192; Der Aus-
senhandel der Habsburgermonarchie in der
zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts, Der Stan(i
der Manufakturen in den deutschen Erblanden
der Habsburgermonarchie am Ende des 18. Jahr-
hunderts (Forschungen zur Sozial- und Wirt-
schaftsgeschichte, herausgegeben von F. Lütge,
Bd. 6., Stuttgart 1964, 61—98, 110—176); Die
Landstände der österreichischen Länder. Zu-
sammensetzung, Organisation und Leistung im
16.-18. Jahrhundert, Jahrbuch für Landeskunde
von Niederösterreich 36., 1964, 989—1035; Die
Bedeutung des Zollregals für die Ausbildung der
Landeshoheit im Südosten des Reiches, Fest-
schrift H. Aubin, 1965; Zollwesen und Verkehr
in den österr. Alpenländern bis um 1300. Mit-
teilungen des Instituts für österr. Geschichtsfor-
schung 1965, ZV. 2.; Die Anfänge der Wirt-
schaftsgeschichte in den österr. Ländern, Tiroler
Heimat 29'30, 1965/66 (Festschrift Hans Kramer)
III—129; Die Wirtschaftsgeschichte an Öster-
reichs Hochschulen bis zum Ende des ersten
Weltkrieges; v Wirtschaft, Geschichte und Wirt-
schaftsgeschichte, Festschrift zum 65. Geburtstag
von Friedrich Lütge, Stuttgart 1966, 407^29. —
4. ADvKD, Nö Herrschaftsakten, Fasz. M 54 a,
fol. 502—520. — 5. ADvKD Gedenkbuch 32, fol
115—116. — 6. F. Krones, Die landesfürstlichen
und landschaftlichen Patente Maximilians und i
42
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOv'iNO   KRONIKA
Ferdinands I., Beiträge zur Kunde steiermärki-
scher Gesciiichtsquellen 19, 1883, 22, 25. — 7.
M. S. D. LVI. 366, 489. — 8. Boh od nem. bachen,
pomeni gnjat ali prekajeno slanino. — 9. Ge-
denkbuch 49, fol. 316, ADvKD. — 10. O. Stolz,
Geschichte des Zollwesens, Verkehrs und Han-
dels in Tirol und Vorarlberg von den Anfängen
bis ins XX. Jahrhundert, Schiern Schriften Bd.
108. Innsbruck 1953, 141. — 11. ASLj, registra-
turni protokol II. fol. 264 (1528, 5. april). — 12.
ASLj, registraturni protokol III. fol. 13 (1531,
24. maja). — 13. DAGr, registraturna knjiga
dvorne komore 1531, fol. 93' (1531, 18. julija).
— 14. M. S. D. LVI 319 si. (1532, 3. junij). — 15.
Carniola L (1908), 149 (1532, 24. aprila). — 16.
DAGr, registraturna knjiga dvorne komore 1538,
fol. 82 (1538, 26. julija). — 37, iVIALj, Cod. 1/7,
fol. 8 (1548, 9. marca). — 18. KrSM VI. 14, VII.
195. — 19. MALj, Cod. I'4, fol. 19 (1541, 25. febr.),
24' (1541, 8. marca), 58' (1541, 29. aprila), 1/5,
fol. 136 (1545, 13. julija), 1/6, fol. 15' (1547,
13. maja), 47 (1547, 23. septembra), I'8, fol. 19
(1551, 3. februarja), 39 (1551, 27. febr.), 42 (isti
dan), 143' (1552, 6. maja), 165 (1552, 12. avgusta),
172' (1552, 17. sept), 187'—188' (1552, 22. okto-
bra), 193' (1552, 5. december), 1/9, fol. 199 (1569,
12. maja), 110, fol. 179' (1570), I/ll, fol. 19', 87',
149 (1571); KrSM VI. 13, 900 Jahre Villach, Vil-
lach 1960, 498, 510. — 20. Nuntiaturberichte aus
Deutschland, Abt. II. Bd 4. Nuntius Delfino
1564—1565, Wien 1914, str. CXXI. — 21. Prim.
spise za zgodovino idrijskega rudnika iz ADvKD
v ASLj pod datumom: 1565, 23. januar. — 22.
MALj, Cod. 1/4, fol. 77 (1541, 27. maja), 1/5, fol.
91' (1545, 6. marca), 190' (1545, 11. septembra),
1/6, fol. 62'—63 (1547, 2. dec), 1/7, fol. 14' (1548,
16. marca), 133' (1549, 15. marca), 159' (1549, 27.
maja), 165' (1549, 21. junija), 174 (1549, 12. julija),
1/8, fol. 126' (1552, 11. marca), 131' (1552, 18. mar-
ca), 183 (1552, 7. oktobra), 19, fol. 51' (1568, 27.
februar), 71' (1568, 2. aprila), KrSM VI. 143.
23. MALj, Cod. 1/6, fol. 27 (1547, 5. avgust), 1/9.
fol. 150' (1568, 26. novembra). — 24. Npr. z An-
tonom Gajonom in njegovim bratom Vincencem,
MALj, Cod. 1/7, fol. 22'—23 (1548, 11. sept), 24'
(20. sept.), 32'—33 (26. okt.), 61—62 )3. nov.),
70—72 (23. nov.), 109 (1549, 8. febr.), 110'—111
(11. febr.), 19, fol. 20—21' (1568, 23. jan.), 29'—33
(6. febr.), 52—53 (4. marca), 53'—55 (5. marca),
61—63 (19. marca), 73—73' (5. aprila); z Antonom
de Bossis Cod. 17, fol. 78' (1548, 7. dec). — 25.
MALj, Cod. 1/4, fol. 115 (1541, 13. sept.), 1/5, fol.
30', 103—103', 114'—115, 116'—117, 128—128', 130,
181 (vse iz leta 1544/45), 1/6, fol. 70—70', 73', 74'
(1548). — 26. Th. Elze, Primus Trubers Briefe,
Tübingen 1897, 67, 115, 476; M. Rupel, Nove
najdbe naših protestantik XVI. stoletja. Dela
SAZU 7, Lj. 1954, 22; isti, Dva Trubarjeva ra-
čuna. Slavistična revija VIII (1955), 107. — 27.
KrSM VII (1940) 112—117, 142—150, 206—214;
prim. še Kr. I. 31, XI, 141; VI. Fabjančič, Knji-
ga sodnikov in županov, rkp. v MALj I. 207,
209—211, 244. — 28. F. Gestrin, o. d. 114, 116,
143, 185. — 29. F. Gestrin, o. d. 185. — 30. MALj,
Cod. 1/6, fol. 57 (1547, 4. novembra), 1/7, fol. 145
(1549, 29. marca), KrSM VI. 198. — 31. MALj,
Cod. I'9, fol. 177—177' (1569, 4. maja). — 32.
MALj, Cod. I/l, fol. 77 (1523, 31. jul.), 123—124
(1526, 27. aprila), 126 (1526, 13. juL); ASLj, fasc.
stare listine, št. 74 (1526, pred 7. nov.). — 33.
VI. Fabjančič, Nekaj ljubljanskih županov iz za-
četka 16. stoletja, KrSM VI. (1939), 195 sL, MALj,
Cod. I/l, fol. 77, 123, 126, 1/2, fol. 110. — 34.
MALj, Cod. 1/4, fol. 19 (1541, 25. febr.), 24' (8.
marca), 58' (29. aprila), 63 (2. maja), 1/5, fol. 12
(1544, 1. febr.), 16—17 (1544, 22. febr.), 29' (21.
marca), 86 (1545, 13. febr.), 87 (13. febr.), 105 (8
maja), 113 (10. maja), 115'—116 (1. junija), 123'
(3. julija); KrSM VII. (1940) 115. — 35. VI. Fab-
jančič, Knjiga sodnikov in županov I. 256,
258—259, 287, rkp. MALj; Cod. I'13, fol. 100
(1588, 20. maja). — 36. 900 Jahre Villach, Villach
1960, 499—500, 522; KrSM VII. 147. — 37. HA
Reka, Kancelarska knjiga 1575—1577, fol. 27
(1575, 7. julij). — 38. VI. Fabjančič, o. rkp. I.
241—243, 256, 296, si., 301, KrSM IV. 139, VII,
13, 112, 117; Fr. Kidrič, Slov. biografski leksikon
I. 341 si. — 39. Alf. Müllner, Geschichte des
Eisens in Krain, Görz und Istrien, Wien 1909,
139, 388, 401, 403 sl. — 40. VI. Fabjančič, o. rkp.
I. 303 sl. — 41. MALj, Cod. 1/4, fol. 48' (1541, 8.
aprila). — 42. Npr. Petra Laserja (MALj, Cod.
I'l, fol. 112, 1525, 12. marca), zlatarja Bernharda
Ederja (Cod. 1/3, fol. 47, 1537, 9. marca), Gregor-
ja Kegla (Cod. I''4, fol. 67, 1541, 6. maja, 107. 19.
avgusta). — 43. ASLj, Vic. A. F/I 74 (1537, 26.
junij, 4. avgust, 4. september, 2. december),
MALj, Cod. 1/7, fol. 21 (1548, 7. sept). — 44. VI.
Fabjančič, o. rkp. I. 167—172, 186—189, 196, 201,
204—205, 213, KrSM VI. 11—13, 98, 132, 196, 198,
VII. 114 si. Kr. I. (1953) 30, F. Gestrin, o. d.
116, 900 Jahre Villach, Villach 1960, 495—498,
1. Jahrbuch des Museums der Stadt Villach,
Villach 1964, 97—99. — 45. MALj, Cod. 1/3, fol.
36 (1537, 12. Jan.), 115 (3. sept), 123' (5. okt). -•
46. 900 Jahre Villach, Villach 1960, 497, MALj,
Cod. 1/6, fol. 15 (1547, 13. maja), 1.7, fol. 177'
(1549, 15. julija). — 47. Alf. Müllner, o. d. 130,
135, 382 sl., 393, 399—401, H. Wiessner, Geschichte
des Kärntner Bergbaues III. Bd., Archiv f. vaterl.
Geschichte und Topographie Kärntens 41—42,
Klagenfurt 1953, 246. — 48. ASLj, Vizedomver-
handlungen 1562, 185 sl., 188 sl. (1562, 27. ja-
nuar). — 49. MALj, Cod. 1/6, fol. 45' (1547, 23.
septembra). — 50. ASLj, Vic. A. F/I 74 (1537, 25.
in 28. febr., 25. sept.) — 51. MALj, Cod. 1/6, 98,
136, 1/7, fol. 24, 103', 1/8, fol. 59', 117', 144. — 52
ASLj, Stanovski a., fasc. 123 a (1541, 19. junij,.
— 53. Istotam, fasc. 123 b (1543, 15. maja). — 54.
KrSM VI. 195. — 55. ASLj, Vic. A. F/I 74 (1537,
8. in 29. Jan., 12. marca, 8. maj, 11. in 25. novem-
ber). — 56. MALj, Cod. 1/7, fol. 3 (1548, 25. febr.),
113 (1549, 15. febr.), 123 (25. febr.). — 57. MALj,
Cod. 1/4, fol. 44' (1541, 7. april). — 58. MALj,
Cod. 1/5, fol. 18 (1544, 29. febr.), I'6, fol. 104
(1548, 25. maja). Isto leto je bil skrbnik otrok
Petra Lombarda, naslednje leto Janža Tischler-
ja; prim. KrSM VI. 194, VII. 13. — 59. MHCZ
XIII. 253. — 60. Kr. I (1953) 31. — 61. MALj,
Cod. 1/6, fol. 62' (1547, 2. dec). — 62. MALj,
Cod. 1/6, fol. 103—103' (1548, 24. maja), KrSM
VI. 133. — 63. 1567, 26. junij, listina ASLj. — i
43
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO
64 MALj, Cod. I'9, (1568) fol. 18, 18', 23, 33',
44', 50', 61'—62, 69, 74—74'. — 65. MALj, Cod.
I/IO, fol. 178' (1570, 24. nov.). — 66, MSHSM 40,
351 (1549, 17. oktobra). — 67. MALj, Cod. 1/6,
fol. 149 (1547, 11. marca), 17, fol. 92 (1549, 25.
jan.). — 68. MHCZ XIV. 295, 309 (1534), 74 (15351,
90 (1537), 312 (1548), XIII. 256 (1558), 258 (1559)
XIV. 254 (1583), 378 (1591), 442 (1592). — 6.9.
MHCZ III. 93, XIV. 3, 17, 93, 110. — 70. MHCZ
XIV. 163. — 71. ADvKD, Gedenkbuch 28, fol.
354' (1526, 22. nov.), ASLj, Vic. A. F'I 74 se ome-
nja 1527, 17. sept, tovor barvila (Waitgarn). —
72. M. S. D. XLIII. 704—705 = MSHSM 33. 77
(1527, 8. jan.). — 73, MHCZ XII. 96 (1531, G.
april). — 74. ADvKD, Gedenkbuch 57, fol. 86—86'
(1545, 18. junij). — 75. MHCZ XII. 289, 455—457,
458—460. — 76. MHCZ XIII. 99, 104, 108, 110
si., 113 si., 116, 121 si., 125, 128 sL, 131, 135, 137,
140—143, 146 si., 149 si., 154, 156 si., 161 si., 164,
166, 180, 182 si., 185 si., 188 si., 192 si., 195, 201.
— 77. MHCZ XIII. 4, 9, 11, 12. — 78. HA Reka,
Kancelarska knjiga 1544—1546, fol. 219 (1545, 20.
jul.). — 79. MALj, Cod. 1/3, fol. 16'—17, 1/4, fol.
63, 63', 64, 90'—93, 125, 129, 1/7, fol. 31'. — 80.
MALj, Cod. I'2, fol. 29 (1528, 29. jan.). — 81.
ADvKD, Gedenkbuch 59, fol, 187 (1546, 2. jan).
— 82. VI. Fabjančič, o. rkp. I. 184 sL, KrSM VII.
117. — 83. KrSM VI. (1939) 7—14, 97—99,
131—134. — 84. 900 Jahre Villach, Villach 1960,
482—485. — 85. MHCZ XIII. 287, — 86. MALj,
Cod. 19, fol. 224' (1569, 15. julija), 233'—234
(1569, 5. avg.), VI. Fabjančič, o. rkp. I. 303 si. —
87. F .Gestrin, o. d. 161, ASLj, Vic. A. F/I 74
(1537, 15. jan., 6. in 17. april, 5. junij, 13. avgust,
10. dec.) (1540, 20. in 21. jan,, 4. in 19. febr., 9.
in 22. marec, 28. in 30. maj, 11. in 26. junij). —
88. MALj, Cod. 1/5 (1546), fol. 118, 121', 1/6, fol.
23, 37 (1547). — 89. MALj, Cod. 1/5, fol. 125'. —
90. Alf. Müllner, o. d. 129. — 91. F. Gestrin, o. d.
185, ASLj, Vic. A. F/I 74. — 92. VI. Fabjančič, o.
rkp. L 228, 229—231, 244, 273, 276, 290. — 95,
F. Gestrin, o, d, 163; popravi tiskovno napako:
Gerove v »Genove«. ASLj, Vic. A. F/I 90;
ADvKD, Gedenkbuch 29, fol. 180 (1527, 1. av-
gust). — 94. MALj, Cod. 1/7, fol. 31—31' (1548,
14. oktober). — 95. R. Ehrenberg, Das Zeitalter
der Fugger, Geldkapital und Creditverkehr im
16. Jahrhundert I. Jena 1912, 329, 344 sl., 349,
351 sl. — 96. MALj, Cod. 1/4, fol. 37 (1541, 1.
aprila), 38—39 (isti dan), 64'—65 (6. maja), 68
(10. maja), 69 (13. maja), 76 (23. maja), 83 (20.
junija). — 97. MALj, Cod. 1/6, fol. 145' (1547,
4, marca), 160 (25. marca), 10 (29. aprila), 11
(6. maja). — 98. MALj, Cod. 1/8, fol. 60 (1551,
8. maja), 121' (1552, 19. febr.), 127 (11. marca),
166' (12. avgusta), 177' (28. septembra). — 99.
Alf. Müllner, o. d. 398, 382—383, 399. — 100.
MALj, Cod. 1/2, fol. 121—122 (1529, 18. junij),
13, fol. 43'—44 (1537, 26. jan.). — 101. MALj,
Cod. 1/3, fol. 67 (1537, 13. april), 70' (4. maja),
103' (20. julij), 143'—144 (17. dec), 1/5, fol.
101—102', 147' (1545, 21. avgusta). — 102. MALj,
Cod. I'3, fol. 104—104' (1537, 23. julij), 1/4, fol.
24' (1541, 8. marca), I'5, fol 13, 16 (1544, 8, in
22, febr,), — 103. 900 Jahre Villach, Villach 1960,
496, 521. — 104. MHH I'29, 393—394 (1556, 29.
juL). — 105. Istotam, 563—564 (1561, 27, aprila).
— 106. MALj, Cod. I/IO, fol. 178' (1570, 24. nov,).
— 107. P. v. Radics, Joh. Weikhard Freiherr v.
Valvasor, Ljubljana 1910, 3—11, 900 Jahre Vil-
lach, Villach 1960, 496, — 108. MALj, Cod. 1%
fol. 4' (1547, 28. januarja). — 109. MALj, Cod-
I'6, fol. 148 (1547, 11. marca). — 110. MALj,
Cod. 1/6, fol. 11 (1547, 6. maja). — 111. MALj,
Cod. 18, fol. 84 (1551, 17. sept). — 112. 1531,
22. februarja, DAD, Turcica I. Karton 2. — 113.
1532, s. d., 8,, 12, maj, 13, julij, ravnotam. — 114.
1550, 26. maja, ravnotam. Karton 8. — 115. KrSM
VL 11—13, 132, VII. 13, 114, Kr. I. 28, VI. Fab-
jančič, o. rkp. I. 192—193, 198—199, F. Gestriu,
o. d. 116, 900 Jahre Villach, Villach 1960, 496,
522, 1. Jahrbuch des Museums der Stadt Villach,
Villach 1964, 97. — 116. Fritz Rörig, Mittelalter-
liche Weltwirtschaft. Blüte und Ende einer Welt-
wirtschaftsperiode. Kieler Vorträge herausgege-
ben von Prof. dr. R. Harms, Bd. 40, Jena 1933,
36 sl., MALj, Cod. 1/2, f. 118, 120—121 (1529, 4.
junij, 16. julij). Bransitur je prodal pred 1. 1529
tekstilno blago Giovanni Maria Bonnicelliju v
Ljubljani proti zadolžnici za 190 dukatov, ki jo
je prevzel Volbenk Pož in toži dolžnika pred
mestnim sodiščem. K. Lanz, Correspondenz des
Kaisers Karl V. Bd. I. Leipzig 1844, 355 sL: Gio-
vanni Balbi, ki ga je poslal cesar k perzijskemu
šahu Ismaelu, sporoča 1529, 27. novembra iz
Amana, da je bil z Robertom Bransiturom sku-
paj.
KRATICE:
ADvKD = Arhiv   dvorne   komore   na   Dunaju
(Hofkammerarchiv, Wien)
ASLj = Arhiv Slovenije, Ljubljana
DAD = Državni arhiv na Dunaju odd. Haus-,
Hof- und Staatsarchiv
DAGr = Deželni arhiv v Gradcu
HA = Historijski arhiv na Reki
Kr. = Kronika
KrSM = Kronika slovenskih mest
MHCZ = Monumenta historica liberae regiae ci-
vitatis Zagrabiae
MHH = Monumenta Hungariae historica, Series
I. Diplomataria
M. S. D. = Marino Sanuto, Diarn, Venezia
1879—1903
MSHSM = Monumenta spectantia historiam Sla-
vorum meridionalium, Zagreb
44