SD \ dar brtnišk m nar Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90 kr pošiljane po poSti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 13. decembra 1865. Gospodarske stvari. spravi v red ima zopet pri vseh omenjenih urađih opraviti; ravno tako je pri ženitvanskih pogodbah 1 • • j 1 > j jm v ji v Letni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. Ja )e ph teh sèmtertjè še treba privoij ? za ženitev (Dalje.) Sporocila družbinih poddružnic in posamnih udov. tem razdelku so prišle sledeče stvari na vrsto Predsednik poddružnice v Kranjski gori gosp. Le vičnik je govoril o tem, da za kmetijst ktero daje okrajna gosposka, kakor na pr. ženinom 1 • v • • v Vf i • 1 • V • 1 • • . • -1 ki se niso vojascine prosti y ali ženinom mačinstva ondi ? ? ki y y nimaj o do se ženijo Pri vsakoletnem náboru voj ako v, ktereg okraj ne gosposke treba je njim, ki po postavi in bi dno-gospo darski ni vse eno, so tak ke gosposke (političine in pravosodja) tak tako vodijo iščejo , ktera mljiščino-knjižnem uradu in da ima člověk posel pri vseh peterih dežel postavij Posnetek oprostenja vojaškega stanů, marsikterih pišem se dobivajo pri sodnii davkarii , uradih. dobro prevdarjenega govora je ta-le Ako so peteri uradi vsi v enem kraji se kme- Razdelitev mnogovrstnih uradnij ima velik uplj . Kmetovavcu iijvu ov ti uiaui v ci v ^uuxu maji , jviiic" tovavcem prihrani veliko potov, truda, zamude in stro- kmetijstvo in národno gospodarst ima pri gosposki kaj opraviti, ni ne vse^ eno ? dolg ali kratki poti reši člověk zamudí, tem več svoj posel Cem y več ali ga svoiemu delu dteg ki po časa Pri škov. Ako so pa uradi po kraji ločeni, in morda po več milj saksebi, kakor je bilo na Kranjskem od 1850. do 1854. leta, je to za kmeta ne le velika te- velik žava, zlasti ako pritisne slabo vreme, dež, sneg razdelitvi uradnij bila sta dva načina; po enem načinu bile so politiške, sodniške in davkarske uradnij< mraz uli J. , ampak tudi velika zguba Vjaoa , Aicicga ui laici obrniti poljedelstvu in drugim opravilom. Vrh tega pa y časa kterega bi imel na enem način kraj > po druzem bile so v različnih krajih Prvi mnogovrstni y vane gosposke po kterem so pri nas tudi ? velj daj edj imeno stroškov. Delo poti in d e vzrokujejo v se veliko denarnih enar sta pa temelj narodnega bla- Solnograškem in Tiroljskem je do 1848. leta na Kranjskem gostanja. Kdor pomisli, da Avstrija šteje skoraj 40 milij. j^ivj. ta 11a jLviaijjorvciiJ« i > i • Po druzem načinu bili ljU(*i> kdor potem preračuni zgubo časa in denarne stro- so pa politiški uradi od sodniških in davkarskih po krajih ločeni sèm ter bil Ie tudi dan hoda saksebi Ta način ske posameznih in vseh skupaj, ako so omenjeni vradi po kraji ločeni, bode se lahko kmali prepričal, kolika 1854. leta pri nas že vpelj in sicer od 1850. do škoda da bi izhajala iz tega vsemu cesarstvu. Danda- nasnji ves svet toži o narodnem uboštvu. Vzroki so se Samo po sebi nastane tedaj vprašanje: kteri nacm ve da, mnogoteri in raznovrstni. Tolikanj bolj pa nas je neki boljši za kmetijstvo in národno gospodarstvo ? veže dolžnost, odvrniti pot, ktera bi vsem sedanjim Odgovor na to vprašanje bode jasen, ako si pred oči uzrokom prid jala še enega — novega. Kmetijstvu in postavimo razna opravila ali posle , ktere ima kmetovavec pri gosposkah. Ta opravila so večidel taka, da jih ne more rešiti ena sama uradnija, sèm ter tjè je vpn cesarstvu na korist bode, ako omenjeni uradi tudi hodnje ostanejo v enem kraji, toraj priporočam predlog : Naj naša slavna kmetijska družba do ces. vlade treba celó štirih: okrajne gosposke, 'sodnije, davkarije 'ir\ do deželnega zbora to mojo spomenico vloží s prošnjo, da jo blago voli ta v pretres vzeti v obravnavah, po kterih se bode določila prihodnja razdelitev politiških ho- m notarstva. Da to reč nekoliko bolj razjasnim čem navesti nekoliko izgledov. Vse premembe kmetijskih zemljišč se po cesarski postavi naslanjajo na javna pisma, ktera se vpisujejo in sodniških uradov. Po nasvetu gosp. dr. Costa-ta se je sklenilo v zemljiščine (gruntne) bukve. Ta pisma izdelujejo" bi- zbor ta predlog si. poddružnice v vednost vzame ? ležniki (notarji) ; v ta namen morajo notarju zemljiščine več pa storiti ne more. bukve pri rokah biti, ali pa se mu morajo prinesti iz-piski iž njih. To kaže, da mora notarstvo s sodnijo (Dal. prih.) da kaj biti na enem kraji; pri zemljiščinih premembah je dalje y da se v ta pisma vpiše katastralna mera, treba treba e vedeti cesarske davke ; ako je kteri pogodnik malo-eten, treba je še tudi privoij en ja i ska ti pri varstveni , in pri sodnii preskrbeti tudi prepis. Iz teh Gospodarska skušnja. * Vinski mošt z bolj sati. Vinorejci so najno- po skušnj ah izvedili, da se dá vinski mošt čas sodnii opravil se jasno vidi y y da ste ondi knjigami in davkarija. Je pogodnikom na korist, da vejši prav gotovo zboljšati, ako se mu pridene malo ku-hinske soli. jer je notar, tudi sodnij a z zemljiščnimi drobni prah zmleta sol se namreč v kaki posodi dobro žgé in je potem v vsak sod toliko dá, da pol lota soli pride na eno vedro mošta. Kdor hoče denarja na pósodo dobiti "^v/a «vvv v4vx1víjl 11« j/vovmv uv/mlli J JG kuval t vxiuu na postavo, ki zahteva javna pisma , in da ta pisma tudi vezan , Državopravne stvari. . i ■ a — ______^_^____ .1 Kaj in kake so ogersko-hrvaške županije. m i. Pristop. Nova vlada, kakor vidimo , misli med občinskimi in deželnimi zborovi napraviti še eno vrsto odbora, ktero bi naj raji krstil županijski zbor, celi kraj pa županije. Vemo, da je cesar Jožef zemlje razdelil na kresije, toda to je bila bolj absolutistična, akoravno po namenu prav dobra naprava; razloček je le ta, da so takrat kresijske in kantonske gosposke same izdelovale to , kar menda sedanja vlada misli razdeliti med gosposko in županijske národové odbore. Toda o tem bo morebiti kdo drugi bolj natanko povedal našemu narodu, kar je treba, meni pa je tukaj namen pokazati bravcem „Novic", da ta reč, kakor jo misli napraviti vlada, na Ogerskem in Hrvaškem ni kaj novega ; tega res ne vem, da vlada hoče ravno to in tako, al toliko pa vem, da jej je celó enaka, ter da si bodo deželni zbori sami lahko kaj napravili, kar ni preveč raz-lično^od hrvaških in ogerskih županij. Ž up an i j e (varmedje, komitati), kakor jih še sedaj vidimo na Hrvaškem in Ogerskem, razvile so se iz prave stare naprave; to se vé, da sčasoma ne pa naenkrat. Sedaj je že čez 800 let, kar je predstojnik županije v bojih bil vojvoda, zraven je pa okoli leta 1100. po Kristusovem rojstvu od kraljev dobil neka druga opravila, posebno pa, da se okoli njega na leto po dva-krat zberejo možje , da sodijo tožnikom , in da za tem eno in drugo stran prisilijo na izpeljavo odsode. Zato nas uči povestnica, da so se pri starih Hrvatih in Srbih véliki župani tudi zvali „judices" to je, sodniki. — In če se nekaj obrnemo na naše slovenske kraje, dobro Še pomnim, kako se štajarski Slovenci vsaj v moji domovini trdo držé imena župan; ker župan jim je zmiraj v narodni navadi le uni, kterega si narod drži za sodnika v manjih, rekel bi, v domaćih tožbah ; „rihtar" pa, ki ga je vsaj do 1848. leta postavljala gosposka, ni drugo kot le politiška oseba, ker je, postavimo, gledal na raboto, nosil zapovedi od gosposke itd. 2. Županijski odbor za občne snide (skupsčine). V srednjem veku, kteri je na Ogerskem in Hrvaškem , kar se tiče ustava ali konštitucije, nehal še le 1848. leta, kmetje in drugi prosti ljudje niso imeli pravice, da se zastopajo pred sodnijo; pa tudi v politiških zadevah niso imeli pravice govoriti. To pravico so imeli le visoki duhovni (prelati) in aristokracija ali ple-menitaši (žlahta). Ti so se do rečenega časa vsako leto večkrat, kakor je bila potreba, iz cele županije na glas vélikega župana shajali na razgovore in sklepe o pred-metih, ktere bom pozneje naznamnjal. Odkar je pa 1848. leta plemstvo izgabilo neke prevelike prednosti pred drugim ljudstvom, ni mogoče, da bi se vès narod shajal v te snide, ter se morajo, kakor v občinski in deželni zbor, po narodu izbirati županijski zastopniki ali poslanci, dokler neke osebe smejo tudi prihajati za same sebe, tedaj neizbrane. Važno je znati, kdor sedaj sme prihajati, razprav-1 jat prašanja in tudi glasovat v teh snidih, al kakor se jim pravi na'Hrvaškem, v skupščina h. To pravico imajo: 1. a) Vsako slobodno mesto (Zagreb, Varaždin itd.), ki tedaj ima posebni svoj magistrat, pošilja dva poslanca; ravno tako b) slobodni kanton turopoljski, c) vsaka občina (srenja), in d) vsaki duhovni kapitel. 2. Po enega poslanca pošiljajo slobodni trgi, juri- dička akademija v Zagrebu, in kloštri grško - iztočne vere. 3. Z a sebe sme prihajati: a) kdor zunaj slobodnih mest in slobodnega kantona turopoljskega ima zemljišče ali pa hišo, ki na leto placa najmanj 50 gold, izravne štibre (direkte Steuer) brez dosekov ali dodat-kov; v rečki županii pa, kdor plača vsaj 15 gold, take štibre. b) Nadškof, vsi škofje, opati, korarji, arhimandriti (visoki duhovniki grško-iztocne vere), če stanujejo v županii in plačajo 15 gold, gruntovne štibre ali pa od dohodkov; župnik (fajmošter), pastor, izprašani in stalno nameščeni rabini, ki plačajo 5 gld. rečene štibre, tudi kakor vsi brez dodatkov; v reški županii, kdor od teh plača dva gold, take štibre. c) Kraljevski uradniki ali činovniki (to je uni, ktere naimenujejo le ustavne domače oblasti, kakor namestništvo , dvorska kancelarija, ne pa na pr. finančně ali vojaške oblasti), advokati, dohtarji pravice in medicine, zemljomeri in kapitani s patento, ako imajo svojo ladijo, vsi ti, če plačajo brez dodatkov 20 gld. v Zagrebu in na Reki prebivajoči, v drugih mestih 15 gold., na vaséh pa 10 gold. Županijski uradniki vživajo to pravico že po sami službi, d) Fabrikanti, trgovci, brodari imajoči svoje ladije, ki v županii stanujejo in od svojega delovanja plačujejo 40 goldinarjev. Kdor hoče delovati v teh skupčinah, ne sme poši-ljati koga drugega, ampak ima priti sam. Da se to lože presodi, naj stoji tukaj pregled oseb, koliko jih ima pravico prihajati v vélike skupščine zagrebačke županije: 123 bogatejih posestnikov, 125 duhovnov, 39 ad-vokatov, 36 kralj, činovnikov, 12 trgovcev, 59 županijskih činovnikov, 354 zastopnikov občinskih. 3. Kako velike so hrvasko-slavonske županije? Že od začetka niso bile županije enako velike, naj bo ti različnosti vzrok kakoršen koli; vsaj tudi zemlje niso enako velike. Kar se tiče današnje Hrvaške in Slavonije brez vojaške meje, vsa zemlja ima 340 čet-verooglatih milj (Kranjska jih ima 173; cela Stajarska 388, slovenski del Štajarske pa do 103; Koroška jih šteje 178, Istra 8ol/,lf goriška grofija do 51 milj), s hrvaško mejo pa, ki ima posebne svoje vojaške oblasti, ima jih 679. Hrvaška in Slavonija razdeljena je na sedem županij ; najveća je virovitiška, ki ima 84 milj; vse dalje po redu so zagrebška (77 m.), požeška (nekaj čez 44 m.}, sriemska (44 m.), varaždinska (čez 31 m.), križevačka (31 m.), reška (28 m.) — Že iz tega se vidi, da so nektere županije tako velike iu še veče, kakor neke avstrijske zemlje, na pr. solnograška, Vorarlberg, Trst. — Se jasneje bo to videti pregledavši, koliko je dus v eni in drugi županii. V tem oziru se županije vjemajo tako-le : zagrebška jih ima na okroglo nekaj čez 235.000 ; virovitiška 158.000 ; varaždinska 151.000 ; sriemska 104.000; reška 89.000; križevačka 80.000; požeška 64.000. — Primeri temu, da jih po Kozlerju vsa Kranjska ima čez 478.000 (Slovencev 453.000); Koroška do 302.000 (Slovencev 113.000); Gorica čez 195.000 (Slovencev 135.000); Istra čez 230.000 (Slovencev 38.000, Hrvatov 136.000) ; Stajarska čez 997.000 (Slovencev čez 372.000). Ni to ena, kako je velika ktera županija. Vemo, da tudi za občine ne veljá, napravljati jih premajhne ; vsaka občina (srenja) ima posebne stroške samo za to, ker je občina; ker če biti dobro oskrbljena , mora si razun drugih reči plaćati svojega župana, pisarje, svoje služabnike , mora imeti občinsko hišo itd. ; in čim veča je, tem lože plača te stroške ; tudi je pri tem še ena važna stran; Čim veča je občina, tem lože bo več pametnih, prebrisanih, izvedenih glavić najti, ki skrbijo za obče dobro; drugači pa lahko vse peša in pesa, in ljudje si ne vedó razloga, ter se krivijo med seboj. 405 ali pa gosposko in ne vem koga še več. Ravno taka je v mestih, in tedaj še bolj tudi v županijah. Jaz sem v sebi prepričan, da je bolje, če je županija precej velika, ter da le škodi, če je premala ; vendar pa se pri tem mora tudi gledati na to , kaka je naloga županij, to j e, ali je samo za to, da si jarke trebi in ceste delà, ali pa tudi sega v celo policajno, v nekaj bolj obsežno delovanje politično in morebiti tudi v to, kako se raz- deljujejo in pobirajo davki. Zato pregledajmo, kakošna opravila da imajo županije po ogerskem in hrvaškem ustavu. (Konec prihodnjič.) Itarođno-gospodarske stvari. Beseda o preseljevanji v ptuje dežele. Iz Gorenskega. Zdaj pa je tudi treba, da spregovorimo nekoliko besedi o tišti zemlji, ki jo tukaj priporočamo svojim rojakom. Najpred moramo opomniti, da mi menimo severne kraje Kavkaza v stavropoljski gubernii in polabski dolini poleg rek Kubana in Labe. Ta izvira v kavkaških go-rah in se izteka v Kuban, Kuban pa se izteka v črno morje. Naš popis kavkazkih krajev bo obsegal samo tište kraje, ki jih je našim izseljencem poznati treba. Kavkaz, kakor smo že omenili, stojí med črnim in hvalinskim morjem in je večidel eden najrodovit-nejših krajev Evrope. Ob Kubanu in Labi divje rastejo nektera naša žita, še vinska trta se divja ovija po vjazi (bresti). Posebno lepe in dobre se prideluje svila (žida), pavola, tobak, vino*), pšenica, rajž, proso, ječmen , turšica in žefran, se ve da po dolinab. Divje čbele pa napravljajo veliko najžlahnejšega medů, ki slovi notri do Carigrada. To priča, da niso laž čarobne reči, ki se pripovedujejo o logih in livadah polabskih dolin — o travnikih, ki jih je do zdaj Še málokdo kosil, kosila je dozdaj tù le bolj kosa, ki je narobe oštra — kajti Crkesi so živeli le bolj po gorah in večidel le od živi-noreje in lahko je to bilo, ker ugodno je vse za to, da se tù redi posebno goveja, ovčja in konjska živina. Kar se pa drevja tiče, rastejo oreh, lipa, hrast in v gorah smreka neki tako lepo, da posebno hrasti nikjer ne tako. Tudi se nahajajo divje jablane, divje hruške in divje breskve. Tù visoke goré v nebo kipé in globoke vodé izvirajo izpod njih, in se stekajo: ene v črno, ene v hvalinsko morje. Te goré so najviše v vsej Evropi. Glava vsem pa je tista, ki jivRusi senčja gora, Ab-hazi gora zveličanja, Črkesi pa kralj duhov pravijo. Ta gora je dvakrat tako visoka ko nas Triglav. Za njo pride Krestovaja gora — tako ji pravijo Rusi, po slovenski bi se ji reklo Križna gora — dvakrat tako visoka, ko naš Grintovec. **) Te goré po-krivata vedno led in sneg; po dolinah pa le malo snega pade. V teh gorah se smreka nahaja do 7400 čevljev, na Kranjskem le do 6000 visočine. — Stavropoljska gu- bernija meri 1962, Srbija 800, Kranjska 181 štirjaških milj; v stavropoljski gubernii dozdaj živelo je 275 dus na štirjaški (kvadrat) milji, v Srbii pa se jih šteje 1500, na Kranjskem 2500 na štirjaško miljo, tedaj je v stavropoljski gubernii 6krat toliko zemlje prazne , ko na Srbskem. Kar se tiče pa polabskih in drugih dolin, *) Vinska trta, prav za prav v Kavkazu domá, se tù nahaja naj- lepsa in rodí grozde po 8 do 14 fhntov težke. **) Senčja gora, gora zveličanja ali kralj dnhov meri 17.352', Triglav le 8794', Križna gora 15500', Grintovec le 7868' visočine nad morjem. : ' kjer so zdaj Crkesi stanovali, pa so menda do malega čisto prazne. * Goré v Kavkazu so polne zverine, vodé polne rib, doline polne ptic in male divjačine. Bolj natanko naj nam bode dovoljeno omeniti tù še lesnine in sicer hrasta in smreke; kajti obá se pri morji — recimo Krču — jako lahko in dobro pro-dasta; samo treba je, da se dopeljeta tjè, kar pa dozdaj iz polabskih dolin zbog vednih krvavih bojev ni moglo zgoditi se; zgodilo pa bi se zdaj prav lahko po flosih ali gonkah (tudi Rusi pravijo flosu gonka; flosati: lies po vodi gonit; lies plavit — vse, kakor po savinski dolini) s kterimi bi se šlo po Labi v Kuban in od tod v črno morje. Kdo pa zná bolj les iz planine spravljati, po vodi hlode ali platenice plaviti in na deske rezati (žagi Rus pravi pila, žagarju pil-šček) — ko Kranjci in Savinci? in kdo bolj po flosih ali gonkah v daljne kraje vozi les in zlasti deske, ko naši Savinci? Kdo po celi Avstrii zná pozimi tako umetno hrast obrezovati in za grajenje bark pripravljati, ko Kranjci? — zato pa se jih vidi vsako jesen na stotine potovati na Hrvaško in Ogersko, da tù hraste se-kajo in obrezavajo. Kdo si bolj zna v gozdu najlepšo smreko izbrati in jo za rešeta porabiti, ko Ribničan? (Tudi Rusi pravijo, kakor mi, sito, rešeto). Lesá pa se ob kraji črnega morja za ladije dosti porabi ; kajti treba ga je za ruske vojne in tudi za trgovske ladije. In Čudno bi bilo, da bi ga nekoliko rabili ravno tišti rojaki, kakor če se v Trst prodá: Lušinci, Dalmatinci, Kotorani, Rečani in Bakrani, ki so po pristanih črnega morja brodarski tesači (po ruski plotniki). Ako greš na Reko, v Bakar, Lušin in Kotor, boš našel dosti ro-dovin, kterih polovica živí v Odesi, Krču, Berdjansku, Azovu ali Taganrogu. Iz Trsta, Reke in Lušina gré čez leto in dan stotine velikih ladii praznih v Odeso, 9 i/ l / Krč, Brdjansk, Azov in Taganrog, ki tam pšenico za Trst, Reko, Laško, Francozko in Angležko nakladajo. To pa se nam zdi za naše izseljence kaj važno. Na ladijah brez tovora bi naši izseljenci za majhne denarje mogli od Trsta do Krča prepeljati se in dalo bi se tudi vse hišno orodje seboj vzeti, namesti da bi ga domá po nič prodali. Hišno orodje pa že nekaj izdá, in tako bi s tem preseljevanjem ena skrb že manj bila. *) *) Obrnili smo se v tej zadevi na prijatla, bivšega mornarskega oficirja, sedaj konzula neke severne kraljevine. Piše nam to-le : „Prašal sem dosti mornarjev o nalogi, ki sem dobil jo od Vas ; pogovarjal sem se z mornarji v Trstu, Eeki in Lušinu, pa dolgo nisem nič gotovega zvedel, ker dozdaj se Se ni dogodilo, da bi se bili prevaževali v većem številu izseljenci od tukaj v Črno morje. Ker pa sem vendar le hotel kaj pravega odgovoriti Vam, sem nazadnje vendar napravil nektere mornarje, da so se podali z menoj v pretresovanje te stvari, in sledece so mi po tem povedali : Brez hrane bi zahtevali 4 šterlinske lire (40 goldinarjev našega denarja) od odraščenega člověka in polovico tega od otrok ; od otrok, ki jih pa imajo matere na prsih se, pa nič. Zastonj bi bila tudi vožnja hišnega orodja. Toda jaz menim, da bi se dosti ceneje dalo pogoditi se, ako bi ta stvar kadaj resnica bila. Ta račun je storjen tako, da na ladijo 8000 starov gré 200 ljudi. Najbolji čas za tako preseljevanje bi bila spomlad." Tako nas dopisnik. Mi pa pristavimo se to-le: Vožnja iz Črnega v jadransko morje od stara je šukala se v začetku preteklega poletja od 11/2 franka do 2 frankov 5 centimov; 2 franka po sedanjem kursu dasta 86 krajc. našega denarja, kar znese na 8000 starov preraču-njeno 6880 gld. — Toliko tedaj ladja zasluži sèm ter tjè, ako gré žito nakladat v črno morje, ker tjè more prazna iti. 200 izseljencev: 100 odrasčenih, 100 otrok pa bi plaČalo, ako raj-tamo odrasene samo po tri in neodraščene po 1 y2 štirlinske lire, 4500 gold. — Toliko bi tedaj ladija eno in isto pot več zaslužila, kakor Če bi šla prazna po žito. — Kar se pa hrane tiče, pa bi meh ajdove ali tursične moke za žgance ali polento, nekaj funtov masla ali Špeha in Čutarico slivovice ali ruma za odrasčenega člověka za silo dosti bilo za pot do Krča. tr, - * : . )'i . , Pis." i 406 Toda ne samo iz tega ozira se nam važno zdí ; kotic upotrebiti mora; na tem parobrodu je bilo popot da se ladije iz črnega morja v Trst in Reko vedno nikov vsake vrste in vsacega stanu, poleg teh pa več prevažavajo ; važno je tudi zato po naših mislih kakor sto glav goved in še več ovác in ogerskih svinj domů vrniti se. ako bi se mu v novi domovini ne do- ker je tako vsakteremu prilika dana za majhne denarje Uboga živina se na brode tako natlači ďa se kar gi- ^ a a . • % % « m m m % % . + * % * O ž njo kakor z mrtvim bla- po nji jim y , ali, če bi ti njega obiskati hotli; vse to bi bilo padalo mogoče brez prehudih stroškov. Ta pot — namreč po morji iz Trsta v Krč — pa ni ne najkrajša in tudi najhitrejša ne, in to zato, ker ne pelje naravnost, ampak treba je, da jo ladija najpred na jug, potlej na izhod, potem na sever, ia nazad- bati ne more; ravná se tam gom; surovi mornar ne vé, da živino boli ako so te stvari, zlasti ko se hodi. Milovanja vredne vsem težavam še morska bolezen pridruži. Že "drugi dan je po burni vožnji pocepalo nekoliko goved , ovác m svinj nje spet na izhod zavije, predno pride v Krč. bi mesec dni, tudi 40 dni, Trpělo da Tako se je zibal velikanski parobrod tri dni in tri noci po nemirnem morji, predno se nam je zelena An- pa saj tudi po gonkah od Zidanega mosta na Stajar- se dospělo do J£rča ; g lij a prikazala. In kaj misliš, dragi čitatelj, da skem do Belega grada vožnja trpi dobre 3 tedne. Druga veliko bolj kratka, hitrejša in bolj naravnost pot poprej zagledaš, kadar si se tukaj suhi zemlji približal? par iz kotlov in mno- mesto Huli treba dimnike, iz kterih se dim in govrstnih mašin vzdigujeta. toda bolj draga — bi bila z parobrodom po Savi in se je še nekoliko po široki in globoki reki Humber pe-Donavi do Galaca z avstrijskim, in od tod do Krča, ljati, ktera je pa takošna, da skoro ne veš, kdaj morje nekoliko po Donavi y potlej skim parobrodom. To vožnjo mi rajtamo od Siska do pa po črnem morji z ru- neha in kdaj se začne reka. Krča na 10 Tukaj bodem od zdaj bolj natanjčen potopisec , in od Krča nazaj do Siska na 12 dni. kakor sem bil dozdaj, in skrbel bom Stroški pa bi prišli na III. redu od Siska do Krča na Bullom" kar največ mogoče seznanim. 43 gold., od osebe tù posebej plačati. y da te z „John od Krča nazaj do Siska pa le na 41 gold. se ve, da brez hrane, in od orodja bi bilo stajo) Kadar se pripelješ v kakošno angležko luko (barko- ín (Dal. prih.) podaš v ktero mesto y ni oskrbljenemu biti, kakor z denarjem y Popotnikove opazke. (Dalje.) treba z drugim za potne liste in drugo tako bažo te živa duša ne popraša. Seboj pa ne smeš prinesti polnih steklenic vina ali druge vinske pijace; posebno oštro je paprepovedano, da ne smeš več imeti kakor pol funta tobaka in 25 smodek, ali pa 50 ~ ' ----------r ------------, «« Akoravno nisem imel na klobuku napisa „Auswan- smodek brez drugega tobaka. Ako imaš te robe več, ti spoznajo, da moram blizo kaj takega Anglež brž stanovanje pripravi, ktero on „jail" (izgovarjaj Kmali me povabi prav vri mlad človek v družbo, džel) imenuje, po našem pa se mu zap or pravi. Glavna derer", vendar brž biti. rekši: yy pojdi y brate y nam Nemčijo in greš z nami v Ameriko?" „Za sedaj sem namenjen na Angležko jeli da tudi ti zapustiš stvar za člověka je zmirom, dokler se nesitnega živ- ljenja ne znebi, hrana in stanovanje; to mora tudi nai- .^ixuvr . -J-—J"-------7---- ----------WJV^ J vv mu odgovorim; „dobro" bolj idealističen modrijan poznati, in ako noče, ga sve- dostavi govornik — za sedaj se tudi mi peljemo v tujem teden dni zapreti in mu ne jesti in ne piti dati Hull in od tod po železnici v Liverpool, odkodar nas pa, bogme, da bode občutil, da človek ima tudi telesne reči da bode brod v Ameriko nesel." Izseljenike sem več dni potrebe. Vendar kamo s tem! Hotel sem videl ponosno hoditi po Hamburgu ; vsi imajo na ka- přišedši iz ladije se mora v gostilnico podati in se s pah napis „Auswanderer." tô ljudi měnil , ai íiuaj ^ a u o \j oc iuucvau uu uuluu viuu uvulmijm ov uwmuvuuv ^/vh \j ul±\j oaj u^avuauouv ali evropejskega kontinenta, bilo je vredno jih opazo- znanje angležkega jezika, ali pa moraš tolmača imeti. zdaj Poprej se nisem mnogo za HkUUV » UUjUUi JLS Ch VOO IV 14.VJU10 , bi jC ko so se ločevali od domovine poleg denarja še neobhodno potrebno saj nekolikošno stanovanjem in hrano oskrbeti. Da vse to dobiš Je vati. nog Obloženi so bili še bolj ko avstrijski vojaki od Anglež ti tujega jezika ne govori. Lesèm naj pridejo tišti Nemci in nemškutarji, ki se tako napenjajo za do glave z vsaktero robo. Kteri so se vina, pive ali žganja navdali, bili so na videz zeló veseli z očés pa svoj jezik y čes y da prides ž njim po vsem svetu y pa so tiho in zamišljeno se zadnjikrat na Hamburg ozirali, bojo videli, kako piškave so njih besede. Anglež pa sopet drugi so pri y tem to in uno v brke mrmrali, in Duuct uiugi ou pu kcui tu ili uuu v uiivc uiiuuiau , iu tudi ni tako priljuden , kakor o\j uaoi ^uubciuaui , ua nekterim, posebno ženskam, bilo je pri srcu nekako bi ti brž prinesel „speisezettel" v treh ali štirih jezicih. so naši hotelčani* da tesno, in solze so se jim vtrinjale. Velikanski parobrod plava ponosno ▼ uurvauoai ^aiuui v/u va puuvfouv/ pO uaui y xu v4jl y j/vruv& v«v v« ktm> \j y ow v \j um ^imtuv jvui uv clovek se ne more nagledati lepega pobrežja v Hol- „roastbeef, beefsteak, pudding" itd. pa tudi mnogo vsa- štajnskem do sela Blankenese; potem pa ni nič več pri- kovrstnih sladkarij ne manjka. Jez tem jedilom dru-jetnega. Veter je tulil, da skoro ni bilo vrh broda ob-stati in kapitan je pri Kuxhafen-u Labi yy Pri „dinner-u" ne obedvaš navadno sam, temoč v skupni m družbi, postreže se ti dobro, se ve da glavne jedi so dolgo premišljeval, bi zega nic očitati nimam, kakor to, da so predrage, akoravno sem slišal domá na Slovenskem, da angležke jedi se podal naprej ali ne; naposled vendar reče: haj- dimo! in ladija se ziblje naprej v sinje morje sem se po jadranskem morji vozil, želel sem si Že ko male Anglež sam vživati more. (Dal. prih.) nevihte, da bi se prav nazibal in valov nagledal; ta želja se mi takrat ni bila spolnila: zato pa tem bolje tukaj na severnem morji. Krásen je bil pogled valov Slovensko slovstvo. O převodu Iridiona. y so se proti brodu zaganjali, al ta velikán preponosen malo změnil za nje; le zazibal se je včasi tako, ki se je da, spredej na nosu mu stojé kite, je prav prijetno, dokler se Od Sotle decembra. Kar si enkrat namenil y imaš iicucj ua uusu mu oiujc, sem mislil zdaj v morji sedaj premišljujem , uuaai DCm » „vjnaomau mai 510,0, zdaj v oblakih copernice videti. Takošno zibanje da je že někdo poslovenil Iridiona, gotovo misleč, da koj izpolniti, ker bi se drugači lahko kesal. Tako odkar sem v „Glasniku" bral glas želodec ne vznemiri; al bo ta knjiga pomagala naši literaturi. Začetne bese- potem si vsakdo rad mirne vožnje želi. dice v tem dopisku tičejo se namreč tega, kar sem pred t • i • 1 Vy t 11 • 1 1 1 • Poleg že omenjenih naseinikov, kteri so bili pri nekimi meseci prebravsi to delo in zrelo nezrelo kri-nevihti vsi mimi in tihi, sem imel še drugo tovaršijo, tiko v „književniku" koj mislil: Ne daj Bog, da kteremu ki pa je vedno go dna. godrnjala, in ta mi je Angleži natlačijo svoje bila presneto neu- Slovencu pride na um, pa da je posloveni ; in zatega se vsak del sem odločil spregovoriti besedico o tem delu. Zamu- brode tako, da 407 dil sem to in odlašal od dne do dne misleč, da bo vsaj, kdor gre kaj prestavljat v malo našo literaturo, popred premislil, na kako korist bo to narodu. Popekel sem se, al koj hitim, da saj zavrnem od dalnje škode, ce se ljudje dajo zavrniti ; ako bi pa vendar le po sili hoteli svojo škodo, ter bi se knjiga natisnila na velike stroške, nikdo pa je ne bi bral, ter bi v zapečnjaku čakala plesnjivosti ali prahů, misiil bi si: „volenti non fit injuria." Recimo tedaj na ravnost: Knjiga je hudo mistična in iz une šole, ktera je tudi Mickievicu jasni duh v njegovi starosti skalila in pomešala; knjigo bo redko kdo na prvikrat prebral ; napenjal se bo, da si skoz to debelo mèglo in te oblake najde pot, ki sopet nikamor ne vodi kakor le k novim oblakom. — In ko bi še vsaj to, kar je napisano, imelo kako božjo formo poezije ali proze; al tudi forma je ravno tako mistična, kakor predmet. Poglejte ! V hrvaškem převodu stoji str. I. do VI. predgovor pisatelja, ki je delo pohrvatil; na str. VII. in VIII. „sadržaj uvoda u Iridionu." Na IX. str. „sadržaj svršetka u Iridionu." Od str. 1 do 17 uvod u Iridionu ; od str. 18 do 178. Iridion v raz-govorih, (al drama vendar tudi ni); od 179. do 189. neki čuden oblačen lirično epično , bombastičen „svršetak." — Greh bi bilo reči, da ni krasnih pesničkih pojedinih straní; al to celo delo niti hrvaški niti slovenski literaturi ne za dlako ne bo pomagalo naprej. — Kaj nimajo Poljaci boljih del? Mickiević in Zaleski? Koliko imamo od Puškina, Lermontova itd. poslovenje-nega? Koliko, če nas mika, kar je tudi v redu, imamo čeških in ruskih dramatičnih del prestavljenih? Kje je Kolarova „Slávy dcera" itd.? Glasniku smo že toliko hvale dolžni za grške, latinske prevode, za krasno epičko pripovest „Izmael bej", za „Agapijo", „družino Alva-redovo" itd.; al v isti red bo redko kdo štel tudi Iri-diona. — Kdor pa misli, da je to preostro rečeno, kar sem rekel do sedaj, naj se prepriča sam na hrvaškem převodu, in težko, da bo sodil drugače, kakor vsi, kterih misli sem slišal o ti knjigi. Iz deželnih zborov. Iz deželnega zbora stajarskega. Razprave o tem, ali naj se cesarsko sporočilo od 20. septembra z zaupanjem sprejme ali ne, so v vseh deželnih zborih bile tako živahne, da so dozdaj presegle vsako drugo stvar. Možko sta se slovenska poslanca v raškem zboru dr. Razlag in M. Herman, čeravno rez vspeha, borila za zaupnico. To pa njunim govorom celó nič ne jemlje velike vrednosti, in štajarski Slovenci morejo ponosni biti, da imajo saj dva taka boritelja. Ker so „Novice" iz Razlagovega govora že posnele važnejše stvari, naj naznanijo danes tudi posnetek iz Hermanovega govora. Poslanec Herman je začel svoj govor s tem, da ne more misliti, da tišti strah, ki ga kaže o nekteri pred septemberskim manifestom, bi jim bil resničen ; zagrizli so se preveč v pokopano sistemo, in sram jih je, zdaj obstati pomoto svojo. S takim nezaupanjem, ktero posebno pridigova nemško centralističino časni-karstvo, se le težave državi množé in spravi pota pre-križujejo. Septemberski manifest je zaklical „stoj !" tišti ustavi, ki je bila le ustava na videz, napačni liberalizem in samovolja. Da je to tako, kaže nam pogled v přetekli čas. Govornik razjasnuje zdaj oktobersko diplomo, po kteri so deželni zbori pravilo, oži državni zbor le izjema, Državno avstrijsko pravo se opira na starodavne pravice avstrijskih dežel, kterih te dežele nikdar niso izgubiti mogle ; ako tedaj oktoberska diploma kliče dežele zopet k postavodajstvu v deželnih zborih o de- želnih zadevah, ne stori druzega, kakor to, da starodavne pravice dežel zopet v veljavo vpeljuje. Ožji državni zbor, kakor je bil, je zoper oktobersko diplomo in le nova, dozdaj avstrijskim narodom neznana stvar, ki je Škodo delala deželni samoupravi. Napak je bilo, da brez privoijenja dežel se je naredila februarska ustava, namesti da bi se bila oktoberska diploma deželnim zborom predložila kot vládni nasvèt v prevdarek in sklep. Tako vsiljeni državni zbor pa, namesti da bi bil vlado silil, da nastopi pravno pot, se je zedinil ž njo, — tako pa ni mogel nikamor naprej. Da se je ob-držal na nogah, se je centralizem združil z absolutiz-mom, in vse strune so se napele, da se je vršila ta ustava. Ker tedaj ni bilo poštenja v notranjih nagibih, je jalovo ostalo delo vanje državnega zbora in razun davkov ni nobene koristi prinesel deželam. V tej tèmi je přišel septemberski manifest in kakor svitla baklja je razsvetlil temino, da se vidijo napake in overe, in kaže prostor, kjer bi se dala dobra in sta-novitna ustava sezidati. Ni tedaj čuda, da je ta dan septemberskega manifesta sveti dan narodom avstrij -skim, kteri želijo srečo državi in sebi. Al pravijo nekteri: saj so zahodne dežele avstrijske tako radostno sprejele februarsko ustavo. Res! ali kako se je zgodilo. Na vrat na nos so se volili poslanci v deželne zbore in iz teh v državni zbor. Ta naglica je vsacega previdnega člověka osupnila ! Komaj so bili eni poslanci v državzem zboru, so pri druzih vratih že drugi iz njega bežali. Pravijo sicer, da se dá ta ustava popraviti. Al kdo jo bo popravljal? Ožji zbor je ne more, Širjega pa ni! Ko gosp. Herman nasvetovano adreso imenuje nezaupnico, in ga predsednik grof Gleis-pach opominja, naj se posluži druge spodobnejše besede, se Herman vsede in noče dalje govoriti. Deželni zbor kranjski. V 5. seji je poslanec Dežman bral vládni pred- log, po kterem naj se vprihodnje osnujejo cesarska okraj na glavarstva, tako, da bi bila ta glavarstva v Radoljci, Kranji, Kamniku, Ljubljani za okolico, Kočevji, Crnomlji, Postojni, Logateu, Novomestu, Krškem, Liti i, v Ljublj ani za mesto. V odbor, ki naj to prenaredbo prevdari in po tem svoje nasvete predlaga zboru, so bili izvoljeni gospodje Rudež, Kromer, Mulej, Guttman , Skedl, pl. Strahl in baron Schloissnigg. — Dalje je bita prošnja sklenjena, po kteri naj se deželni zbor obrne do Njih Veličanstva, da se deželi polajšajo stroški za vojaško pri- prego (vorspann) ali saj odpustí tistih 35.024 gold. 40 kr., ki jih je dežela zdaj državi na dolgu. — V odbor, kteremu se izročujejo deželnemu zboru dohajajoče prošnje , so bili voljeni poslanci Rudež, Dežman, Brolich, dr. Recher, baron Anton Zois. > Poslanec dr. Župan bere pismo c. k. predsedstva deželne vlade, po kterem je presvitli cesar 12. nov. t. 1. dovoliti blagovolil, da se , dokler trpi srečkanje kranjskih zemljiščino-odveznih obligacij, vsako leto iz državnega denarja deželi toliko na pósodo daja brez obresti, kolikor ji prirnanjkuje lastnega deželnega denarja; kolikor se bo dežela za zemljiščino odvezo do leta 1896 zadolžila pri državni kasi, to naj tej kasi dežela povrne v 6 sledečih letih v kolikor mogoče enacih obrokih. Za leto 1866. je bilo dovoljenih 60000 gold. — To veselo naznanilo je bilo z navdušenimi slava-klici sprejeto in po predlogu poslanca barona Apfal-}; trema sklenjeno, na pripravni poti Njih Veličanstvuq razodeti svojo zahvalo. Poslanec dr..Bleiweis naznanja vimenu dežel-, nega odbora, da neprenehano deževanje lansko jesen^ - 40S ---- po kterem ni bilo mogoče lj ub lj an skega manu s 5 proti 4 glasovom mislil, naj se samo §. 24 o ob- (močvirja) požigati, je prisililo kranjsko kmetijsko ljubi županov zopet pretresuje, vsi drugi paragrafi pa družbo , da se je obrnila do deželnega odbora in ga naj se obdržé. Ta predlog je podpiral posebno s tem, prosila, naj pripomore, da se zavoljo jesenske uime do- da je deželni zbor že v pretečenih letih kaj na tanko voli letošnjo pomlad požiganje mahú. Odbor deželni, razšetaril vès zakon občinski, da se je za vse skrbelo, ker je tej prošnji pritrdila tudi c. k. komisija za obde- kar je mogoče bilo spraviti v meje državnega zakona lovanje mahú, se je obrnil s to prošnjo do Njih Veli- od 5. sušca 1862 ter da se o dobroti tega zakona še čanstva, in presvitli cesar so izjemno dovolili požiganje le potem soditi more, kadar bode novo upravstvo in letošnjo spomlad. Ker pa je mogoče, da se v jeseni sodstvo obveljalo in vpeljano. še včasih primeri tako deževanje, je odbor predlagal Temu nasproti opravičuje poslanec Svetec manjšine deželnemu zboru: naj prenaredi postavo za požiganje stališče ter dokazuje, daje sicer deželni zbor vse svoje mahú tako, da bode pripuščeno močvirje požigati tudi žile napenjal, da bi dober občinski zakon stvořil, aa spomladi, ako to nikakor ni mogoče v jeseni. — se pa vendar mora pritrditi, da se pri vsej skrbljivosti Poslanec Kromer noče, da bi se premenila po- lahko kaj prezrè, in da je pozneje poprave treba, kakor stava, ki je še le 2 leti stara; take nagle premembe nas skušnje učé pri drugih postavah, kterim je bilo po* žalijo zavest prava v srcu ljudstva; le v jeseni naj se pravkov in dodatkov treba, akoravno so bile skrb- požiga mah, kakor postava veleva. — Poslanec Mulej ljivo delane, na pr. postava o rekrutbi, o pristojbinah itd. se čudi, da Kromer noče dovoliti svobodnega gibanja (Pravo! Dobro!) Tuđi naj bi se že zdaj ozir jemal na kmetijstvu, ktero že tako večkrat vreme tepe in ga take dežele, kjer je novi občinski zakon že vpeljan. stiskajo veliki davki. Naj se tedaj , ako je potreba Posebno lahko se še v tem vladinem predlogu samo- gotova, dovoli tudi spomladi požiganje mahú, vendar upravi pomore, tako, da se meje državnega zakona od to vselej le s privoljenjem deželnega odbora. — 5. sušca 1862 ne preskočijo. Pomisliti se mora, da je Poslanec Guttman ne želi mestu toliko dima in lansko leto, ko smo se posvetovali o istem zakonu, še smradú, ki odganja popotnike iz Ljubljane, in je včasih Smerling vladal, a zdaj imamo ministerstvo, ki je že tako silen po dnevi in ponoči, da je téma. — Poslanec večkrat razodelo, da hoče decentralizirati in samoupravni Dežman ni ravno nasproti temu, da bi o potrebi se okrog posameznih dežel razširiti. (Pravo! dobro! dobro!) mah tudi spomlad požigal; al to želi, da bi gosposka, Saj s tem, da želimo dostavkov ali prememb občinske ki ima čuti nad požiganjem, svojo dolžnost bolje spol- postave, se ni rečeno, da se morajo narediti; ako jih novala, da bi neizmerno požiganje ne napravilo novega odbor nasvetuje, je zboru na voljo dano, da jih sprejme moČirja in bi ne zgoreli mostovi vejniki. — Poslanec ali ne. Tudi ni take hitrice, da bi nevarno bilo, ako bi dr. Gosta pravi, da ravno to, kar je Kromer rekel se postava še enkrat v pretres vzela; saj bomo vendar zoper premembo postave, govori za premembo njeno, imeli še en par sej, da to stvar lahko v prevdarek Postave morajo takošne biti, da se morejo spolnovati v vzamemo. (Dobro!) Ne presekujte nam vendar besede, vseh okoliščinah , in če niso takošne, se morajo spre- dokler še ne veste, česa želimo! Kaj je zbor 9 odbor- meniti, da morejo veljavne biti vsigdar. Ako je poži- nikov za to postavo le zato izvolil, da prevdari samo ganje mahú kmetijstvu neobhodno potrebno, pa nikakor premembo enega §. ? Naši volivci zahtevajo od nas, da mogoče v jeseni, naj se naredi, da je mogoče spomladi jim oskrbimo samostojno srenjo. Tudi na Stajarskem brez škode. Ne to je napačno, da premenimo postavo, so prvikrat ovrgli okrajna glavar3tva, a pozneje se je al to bi bilo napačno, da bi vsako drugo ali deseto leto pokazalo, da ne gré brez njih. Manjšina se tedaj za- morali drugače ravnati, kakor postava veleva! Zato upljivo obrača do si. zbora, da zavrže predlog veči ne sem jaz za premembo postave. Saj se tudi zavoljo pre- in dovoli, da se v prevdarek vzame vsa postava. (Dobro! menjene postave ne bo vsako spomlad požigalo, ampak dobro! med poslanci in poslušalci). le takrat, kadar bo potreba očitna; zato pa se skladam Cesarski namestnik baron Bach priporoča spre- tudi z dostavkom g. Muleja, da razun dotične komi- jem odborovega nasveta, ker bi vlada ta zakon potem sije privoli v to tudi deželni odbor. Gosp. Guttman gotovo potrdila. Gosp. Svetec-u zavrne, da se je pri se kot zastopnik mesta boji dima in smradú; tudi jaz lanskem posvetovanji kaj natanko oziralo na samoupravo kot župan mestni imam zastopati mesto; al mahov dim, občinsko ter omeni v kratkem pravice in dolžnosti ob- ki res ni prijeten mestu, ni edino kriv tega, da je po- čin potem zakonu. Okrožne županije se sicer po držav- noči téma (smeh) in mesto iz mahú ljubljanskega še kaj nem zakonu morejo vpeljati, vendar se mu dozdeva, da druzega dobiva kakor zoprni dim, in to je veliko ži- želi manjščina po besedah „naj se samostojnost po vseh veža; kakošna bi nam pela, ako bi njegovih pridelkov členovih političine uprave izpeljá" okrožne županije z ne dobivali Ljubljančani, kakošno dragino bi imeli ? večo močjó, kakor jih državni zakon 5. sušca 1862 na- Temu, kar je poslanec Dežman rekel, naj gosposke merava, ki bi enake bile dozdanjim političinim uredom, oštro čujejo nad izpolnjevanjem postave , popolnoma Povedati, ali ministerstvo takim občinam pritrditi misli, pritrjujem; če pa on misli, da se je o tem mestna go- nisem pooblasten. Okrožne županije se pa na vsaki pot spóska kaj ukrivičila, moram reči, da to ni res; saj ste še le tedaj vstrojiti morejo, kadar je občinski zakon še dve drugi gospóski. — Poslanec baron A p fa ltrern djanski vpeljan. je Kromerjevih misli, da zadostuje jesensko poži- Poslanec dr. Toman je Svetčevih misli in dokazuje ganje; če bi tudi mahú ne bilo —pravi — bi Ljubljan- v daljem govoru, kaj da je samostojnosti (avtonomii) čani ne stradali, dim pa škoduje pljučem. — Dr. Blei- bitje, rekoč, da svobodna občina je steber svobodni weis nasprotuje baronu Apfaltrernu, ki noče spomla- državi. Vedênje zdanjega ministerstva nam pričuje, da danskega požiganja, in pravi, ako se kratko in malo je samostojnosti prijazno , zakaj bi se deželni zbor ne ne sme požigati mah spomladi, pridejo ubogi maharji poprijel tega vodila? Samostojnost enaka prekolitavskim v zadrego, ki bi jim bila v grozno škodo. — Naposled je komitatom (županijam), da opustimo, kar je slabega, bil z većino glasov sprejet predlog deželnega odbora vse dobro pa obdržimo, je pa tudi zeló važna pot, po z dostavkom Mulejevim, da se, kadar je požiganje mahú kteri bi se državnopravna vprašanja med pred- in za- jeseni nemogoče, smé tudi dovoliti požiganje spomladi, litavskimi deželami gotovo řešila, ker bi tako ustavni pa ne dalje kot do 15. maja. razločki izginili. Gospod deželni poglavar je rekel, da V 7. seji dne 6. grudna je baron Apfaltrern poro- ni pooblasten po ministerstvu, da bi povedal, ali je mi-čeval o občinskem zakonu, rekoč: daje izvoljeni odsek nisterstvo za večo avtonomijo ali ne. Ministerstvo je 409 povdarjalože večkrat avtonomijo; ako je ne uresniči, mo- Poslanec dr. Toman odgovori prestrastnim besedám rali bi misliti, da mu ni resnica z besedo. (Dobro i) Soseska Kromerjevim, veleč, da naj se on ne predrzne tisto za- potrebuje samostojnosti; ako jo vedno svoji oblasti imajo , nima on nič druzega kakor davke. veselost.) gosposke v grinjalo razpeti, kajti znal bi nehati biti! (Občna (Dobro! pravo!). Birokracii je avtonomija najveća sovraž- nica in birokracija avtonomíi; obé ste si v večnem boji; svoje Avtonomija je jéz birokracii. (Dobro ! pravo !) Jaz mislim, po občinah okrožnih Poročevalec baron Apfaltrern še enkrat ponavlja da želje po veči samostojnosti razloge in misli vv/uvua.j« j^" v-------r----v---------; uawiiuiu, ao uoiv da so to tudi pravila Belkredijeva. Državna oblast naj da ljudstvo o tem nič ne vé. nektere glave nevzmirujejo y > a bode viša oblast, ktera čuje nad tem, da se državi ne godi škoda. To je varstva dovolj ! Ni res , da bi mo- morali stroški za deželo veči biti .24 posvetuje in vsa druga postava pustí v nemar, je gla- Za odborov predlog, da naj se zdaj samo o lUUlail obiuotíll zj a v cui Ulil ^ jlácm kj\j y auj \j upravstva, kakor ga zdaj političini uradi izpeljujejo, naj bi se občinam pomagalo iz državnega zaklada. (Živa pohvala med poslanci in poslušalci!) . da bi deželni zbor sam za oskrbovanje sovalo 19 poslancev in sicer: baron Apfaltrern > grof Poslanec Kromer pravi Auersperg , Brolih , baron Codelli, Derbic , Dežman, Quttman, Jombart, Kromer, pi. Langer, Mulej, dr. Recher, Rudež, dr. Skedl, pi. Strahl, baron Schloiss- Golob sebi ubožno spričalo podpisal, ako bi po novem pretre- 12: dr. Bleiweis nigg, pl. Wurzbach in dr. Zupan ; zoper pa sledečih sovanji ne pritrdilo ministerstvo obcinskega zakona. Kakor navaduo , se je gosp. deželnega sodstva sveto- Zagorec in baron Anton Zois. dr. Costa, Kapele, Klemenčič, Koren Obreza, Rozman, Svetec, dr. Toman, dekan Toman, zbornici ni bilo go- valec tudi danes proti koncu govora zeló razsrdil, kajti spoda knezoškofa g. Kozlerja in Lokarja. — Po takem nikakor mu ne gré po njegovi glavi kako da se v vsa&i seji in vedno Je 24 po vladini osnovi većina sprejela in v odbor o toliko hvalj eni avtonomii za slovensko prestavo volila dr. Bleiweis-a, Koren-a, govori, a nikdar ne povdarja edinost in centralna moc Rozman-a, Svetec-a in dekana Toman-a. Avstrije! Samostojnost se mu zdi sirena in ledena in slika j Po zagrinjalo, za kterem vse kaj druzega tiči. (Oho!) spergovem predlogu seji je bila razprava o grof Auer- lanec dr. Zupan podpěra većino oaborvo , ker y ki zahteva nezaupnico sep- temberskemu patentu. Zoper ta predlog so govorili da se tudi sedanje ministerstvo drži zakona dr- dr. Bleiweis, dr. Toman, Svetec, dr. Costa, ——. . . - a a « > • • ____* f r žavnega od 5. sušca 1862 in se drugace m nadjati po- baron Schloissnigg ! Ako bi nove trjenja. Ce tudi imamo drugo ministerstvo vendar postava, kakor je bila poprej ideje zmiraj rodile nove postave, ne konca ne kraja. Skušnje še niso > Je ne z a predlog Dežman, dr. Zupan, baron Apfaltrern in grof Auersperg; Njih eksc. deželni glavar baron Bach dokazuje vladino saboto se ni bilo bi prememb stališče o septemberskem manifestu. kazale, da po našem moglo nič skieniti, ------------j—-----j- ------ --------7 - *-— ker, ko so dr. Toman, dr. Bleiweis, načinu dodelana obcinska postava ni dobra. Z njo niso dr. Costa, Svetec, dekan Toman, baron Anton Zois, Še odstranjene okrožne županije Poslanec dr. Costa. Trdilo se je ravnokar, občinska postava je bila v dveh deželnih zborih prevdar- da baron Schloissnigg zbornico ni bilo Se v pondeljek tedaj ob Kapele, Koren, Lokar zapustili več dostojnega števila za sklepanje. v popoldne je bilo gla- jana in za dobro spoznana. Al temu ni tako. Naj spo- sovanje in z 18 glasovi zoper 12 je z živimi pravo-minjam poročevalca gospoda barona Apfaltrerna da Je klici pádel Auerspergov predlog po nasvetu poslanca lani celó drugače govoril (štenograf. zapis. 1864 IX. 9.) Mulej-a: naj zbor prestopi na dnevni red, za kterega kakor letos, ko je sporočal, da ga je sram tako stopiti je lani rekel pred deželni zbor; al on ni tega kriv ampak vlada, ki je zdaj po enem kopitu obrnila _ r~ — .—r— ------- je lani hotla imeti različno po različnih deželah. menčič Koren Kapele Kie- ; kar Ako so glasovali: Bleiweis, Costa, Jombart, Kozler, pl. Langer, Lokar, Mulej, RudeŠ Rozman, baron Schloissnigg, Svetec, dr. Toman, dekan Toman, Zagorec, baron Zois. Za predlog so glasovali: > deželni zbor zavrgel predlog manjšine, izneveril bise baron Apfaltrern, grof Auersperg, Brolich, baron Codelli sam sebi ! (Dobro !) Vlada denes je drugačna kot lani ; one Dežman, Golob Kromer, dr. Zupan pl. Strahl, dr. Skedl ) > ----- \------J ----------J -----O 7------JI^CiiUjaUj MUlUUj JL* X vr LU Vy 1 , VAi. . 1 VA JL . UJVVUIj hoče decentralizacijo, avtonomijo. Opominjajmo jo nje- dr. Recher, pi. dr. Wurzbach. Glasovala ništa Derbič •II i • š • • > • i w • 1 11 ' 1 nih besed in recimo ji: zdaj pokaži, da se delà tvoja jn Guttman. vjemajo z besedami tvojimi! (Pravo! dobro!) Vlada nam zdaj še enkrat predlaga osnovo občinske postave in nam prepušča, da Govore prinesemo drugi pot storímo, kar nam je drago. Gospod Dopisi. Kromer je sicer rekel, da je deželni zbor temeljito pre- Iz ogerskega Altenburga 4. dec. Ker je •v visa vdaril postavo; pozabil je, da se je ta temeljitost morala sukati med vojnicama državne postave susca 1862. Al če bi tudi druzega nič ne bilo prevdariti, bilo saj to: ali vpeljemo okrajne županije? In že zavoljo tega se kaže potreba, da se tako predela obcinska po- kmetijska učilnica v ogerskem Altenburgu po svetu dobro znana in ste tudi Vi vrednik sami letošnjo jesen ogledali to učilnico in jo v „Novicah" s pohvalo ome-nili haj a utegne čitateljem našega lista, ki tudi lesèm do- vsec biti ako jim povem da nas je letos v tej* stava 7 panije da Te se saj pozneje morejo v njo vvrstiti te zu- akademii 125 učencev, sinov zeló različnih narodov, med županije se, kakor sem iz ust dr r* avnega njimi tudi ministra sam slišal, vrlo dobre kažejo na Ceskem in M arskem; v Galicii je ravnokar deželni zbor vzel v posvetovanje to postavo, in štajarski deželni zbor jo še dobi. Tudi mi moramo dobiti te županije; tedaj naj se osnova občinske postave še enkrat izroči odboru v posvèt. Poslanec Kromer je na napačni poti, ako misli, Kranjca (baron Kuno Lazzarini in jez), Štajarca (Praš Otokar in pl. Schwarz Ed.); največ je Ogrov liakov 44 itd. 7 in Cehov 33 7 Moravanov je 11 7 Po- ću*.uy <± nu. Iz ptujih dežel je x xtuo, ^ iiuoc*, j aksonec in 1 Holandec. — Prof. Haberlandt je skušal Rus Prusa 7 da mi moramo za močno vlado se boriti dosti močna; mi se 7 ona je že moramo potegovati za svobodno gibanje. (Pravo! dobro! med poslanci in poslušalci.) Poslanec Svetec še enkrat zagovarja manjšino in ali ne bi bilo dobro, da bi se krompir le malo osipal ? Skušnjo je gosp. profesor natanko popisal. je drago, priobčim Vam Ako Vam v „Novicah" za naše gospo- darje to skušnjo. '*) Z ago t ovijam Vam še 7 da poduk tukaj izvrsten in da se srečnega čislam, da sem si ta stan izvolil ; želim le, da bi srečno svoj namen 7 zavrne nost Kromerja, da stranka, ki se poteza za samostoj- > dobro vé, kaj da hoče , samo naj se jej prilika dosegel in da bi kadaj mogel koristiti svoji domovini, Fr. Povše. ponudi svoje nasvete predložiti. Prosimo Í Vred, 410 Iz Maribora 10. dec. —s— Kakor se čuje, bodo nekteri Ptujčani nezaupnico poslali svojemu poslanců Íl. Waserju, ker je proti adresi govoril, mariborski, istriški in šentlenarski volivci pa Feyrer-ju in Leš-niku, ker sta celó nasproti mislim in željam svojih volivcev glasovala proti adresi. Da sta posebno ta dva poslanca, ki sta izvoljena od samih Slovencev, v svoji predrznosti mogla tako daleč iti, da sta tudi pri tej tako imenitni stvari si upala ravno navskriž glasovati mnenju tolikrát v časnikih in pri vseh javnih oko-liščinah izrečenemu, temu se čudimo. Bomo videli, imata li toliko poštenosti, da vsaj odstopita, ko dobita neza-upno pismo. Ker stvar po Smerlingovi ustavi ni šla naprej, so svetli cesar to krivo pot prekinili in pripravili novo pot, pravo pot slobodnega porazumljenja med narodi in med vlado na podlagi 20. oktobra. Ta velikodušni čin od 20. septembra so pozdravili vsi Slovani z navdušenostjo in slava je donela iz vseh slovenskih prs Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju Francu Jožefu. Lehko sta se tega prepričala, če ne indi, vsaj pri Slom-šekovi besedi v Mariboru (saj stanujeta v Mariboru) in vendar se drzneta vkljub tej lojalni demonstracii glasovati proti adresi!! Prečudna bi bila drznost, ako po takem še dalje trdita, da zastopata Slovence. Po naših mislih nikakor ne: mnenje štajarskega slovenskega naroda in njuno glasovanje je den in noč. Maribor. (1% čitavniceJ Vsem častitim gospodom članom naše čitavnice se s tem naznanja, da bode v nedeljo 17. decembra t. 1. razun napovedane večerne veselice ob 7. uri zvečer tudi občna skupščina, da se izvoli za prihodnje društveno leto nov odbor. Odbor čitavnice mariborske. Temu oznanilu še pridamo, da bode napovedana volitev novega odbora važnejša memo prejšnjih zavoljo tega, ker dosedanji jaki prvosednik gosp. dr. Srnec in denarničar gosp. dr. Pavlič kot skoro imenovana odvetnika, tedaj prestavljena iz Maribora, in še morda nek tretji odbornik, v vsem tedaj tri najtehtnejše in najdelavnejše moči izstopijo iz odbora. Da se toraj zeainimo, koga postavimo za novega prvosednika in tudi vse druge odbornike volimo društvu v prid in većini po volji, naj se zato te volitve udeležijo vsi udje in naj se nobeden ne odtegne tej važni pravici in dolžnosti društvenega življenja; saj vsi vemo, da na odboru stoji lep kosek živahnosti in življenja društvenega, in vsi želimo, da se društvo naše ohrani in okrepi posebno zdaj in posebno tudi ravno tukaj! t-k. Ptuj 10. dec. — V ptujski čitalnici, kjer se je zdaj stalno gledišče napravilo, so sledeče zabave osnovane: 17. decembra šaloigra, 31. decembra večerná zabava s tombolo, 7. januarja 1866 beseda s plesom, 14. januarja véliki ples v narodnem oblačilu, 21. januarja beseda s plesom in tombolo, 4. svečana beseda s plesom in tombolo, 11. svečana véliki ples. V postu je vsako drugo nedeljo gledišČina igra in celo zimo vsako sredo in saboto streljanje s pusicami. Odbor čitalničin. Iz Ilaloz pri sv. Andrasi v Leskovcah 28. nov. S. S. — Vsem Slovencem drage „Novicemi blagovolite redko svečanost svetu slovenskemu oznaniti. V nedeljo, 26. t. m. je obhajala vesela haloška fara sv. Andraša v Leskovcah zeló svečaven dan. Imenitost svečanosti terja tedaj, da se ta dan zapiše v zlate bukvice županijske zgodovine. Borna pa poštena, od vseh faranov sv. Andraša kakor tudi znancev spoštovana starčeka, zakonska dva, sta si ta dan drugič na onem mestu zakonske obljube ponavljala, kjer sta jih pred 50 leti storila, toda sedaj ne več v strahu za bridko prihod-nost, ampak v okrogu svojih pet odrasčenih in dobro odhranjenih otrok, izmed kterih je čefcrti sin, častiti gospod Juri Duh, novomašnik in bodoči podžupnik nad-škoiije zagrebačke, na dan sv. nove maše, očeta in mater svojo, naslonjena na romarsko palico, vdrugič poročil. To je tedaj bil gotovo zlate poroke svečaven dan, vreden spomina v javnem listu. Svečanost ta je vsem pričujočim gostom iz 4 fará v obilném številu prisedšim priljudnim in vselej rado veselim Haložanom globoko v srce segla, in če so se že solze pri sloves-nem govoru, na leci po čast. gosp. M. M. v mični in gladki besedi izustenem, obilno z océs vdirale , je še le pravega veselja jok in stok nastal, ko je novomašnik gori omenjeno nalogo pri svojih ljubih starših tako ginljivo opravljati jel ! One redke svečanosti pa se je vdeležilo tudi mnogo gospodov duhovnov naše dekanije» po krvi in značaji samih zvestih slave matere sinov. Da pri slovesnem obedu ni bila pozabíjena narodna vzájemnost in da smo se živahno pomenkovali o tem, kar nam je sedaj najbolj potrebno, da se spasi očet-njava ali da se ji barem krivica ne zgodi, samo po sebi se razume. Mil spomin tedaj svečanosti naši 26. listopada ! Od sv. Jurja v Slovenskih goricah 1. dec. — Gotovo je, da kmetu mnogo dobička prinese, ako se marljivo pečá s sadjorejo. Že samo češnje, kterih smo letos tako obilo imeli, plačajo marsikteremu dávek in sol, še bolj pa, ako če tudi drugo sadje obrodí. Zato je dobro , Če se mladina že v šoli nekoliko v kmetijskih rečéh poduČuje, da se ne zanemarja sadjoreja in čbelarstvo, in v tek pride tudi židoreja. Gosp. Dominik Čolnik z Drvanje je mene vsega tega že moja prva leta učiteljstva pri sv. Benediktu tako privadil, da še zdaj njegovih koristnih svetov v šoli nikoli ne pozabim. Hvala mu! Letos mi je čast došla, da sem dobil sre-berno svetinjo od c. kr. kmetijske družbe za darilo svojih malih zaslug. Očitno se zahvaljujem prečastnima g03podoma: A. Globočniku, okrajnemu predstojniku, in F. Hegelsbergerju, bilježniku (notaru) v Lotmerku, ki sta me gospodarski družbi priporočila, pa tudi gospoda J. Sartori-u, posestniku pri Svetnjah , ki mi je častno darilo izročil. — 27. dne u. m. smo imeli tu lepo siovesnost, da sta vrla zaročenca Peter in Ana Žlaber^ ki sta doživela 51 let srečnega zakona , obhajala zlato poroko. Celó Njih Veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef so poslali po našem gospodu okrajnemu predstojniku J. Cirkelbah-u ženinu za gostovanje 50 gold.. V cerkvi jih je očitno sprejel iz rok gosp. župnika v lepem govoru, ki so povdarjali veliko milost, da se cesar spominjajo celó revnega življenja. In navdušeno je donela ,,cesarska pesem" po božjem hramu, ktero je sledila cerkvena siovesnost. M. Rajšp. Iz Sevnice na Staj. 10. dec. B. S. — Imeli smo skupščino národně čitalnice sevniške 26. novembra t. 1. Snidlo se je rodoljubov in družabnikov mnogo. Radostni povemo , da nas je tudi visokočastiti gospod dekan J» Reitz iz Vidma pri skupščini s svojo nazočnostjo poča-stil in da je iskreni domorodec v volitvi odborovi nas ljubeznjivo podpiral. Predno se je volitev rednega odbora začela, stopi vrli naš rojak gosp. Franjo Valter, kaplan v Sevnici, pred zbrane družabnike, in s krepko besedo razodeva pošteni namen čitalnični, ter srčno željo razodeva, naj bi sevniški ,,Lesevereinu kot ženin združil se z mlado nevesto, Čitalnico , da bi tako bra-tovska edinost kraljevala med nami. Govornik končá svoj govor s slavoklicem Njih Veličanstvu svitlemu cesarju Francu Jožefu, kteremu so gromoviti živio-klici sledili; potem pa je narodna pesem ,,Naprej zastava slave'* se razlegala po dvorani. Zdaj je bila volitev odbora. Izvoljeni so bili: gosp. dr. Jakob Razlag, odvetnik in deželski poslanec v Brežicah; gosp. Franjo Vurja^ župnik v Sevnici, gosp. Dragotin Ripšel, župnik v 411 Loki ? gosp. Franjo V alter, kaplan v Sevnici ? gosp šolskeg alog po vsem terjatvam dostojni ceni prodá Jakob Kavčič, c. k. uradnik v Sevnici, gosp. Anton JBila sta že za hišo šolskegazaloga dva kupca, al oskrb Smrekar, bivši rudarski ravnatelj in posestnik v tíev- ništvu nasprotna stranka je podrla to kupčijo, akoravno in gosp. Loj ze Len ček, posestnik na Blanci. je bilo za enega po prizadetji županovem načrtano in nici kup písmo Ti odborniki (gospoda dr. Razlag in D. Ripšel nista izgotovlj pri 8kupščini bila) volijo po pravilih izmed sebe rav- hiša srei natelja, podravnatelja, tajnika, blagajnika in knjižni- ni od nobene strani kupe Začasno ijskim revežem v stanovanje dovolj bila potem ta bilo karja. voljen Dr. Razlag je bil enoglasno kot ravnatelj iz- log je potem šolskeg Ko pa za- in v tem trenutku se je sklenilo, da smo po okrajnega uprava c. kr. deželne vlade prosilo nadzorništvo 30. septembra 1865 pod štev. 1665, , naj se VUlJCli , lii V IVIU bi vuuiuu jw u u. x u a a vs , va mi W1UV vmHjuw^M ujyiUTU an U&XjgiUQ viauc yoxiu , uaj o< telegrafu mu v Gradec volitvo to naznanili, in kakor omenjena hiša popravi, ali pa za vsakter denar prodá vemo, jo je tudi prevzel. To nas neizrečeno veseli ter nam je porok, da bo čitalnica pod vodstvom takega št. 11144, tukajšnjo okrajno načelstvo pooblastila, deželna vlada pa je z odpisom 3. oktobra 1865 j domorodca kmali tisto stopnjo dosegla, ktere se druge omenjeni zadevi stori, kar je najbolj naj šolski zalog njene sestrice danes veselijo. JPodravnatelj je gospod Pri zdaj vpeljani obravnavi se kaže, da se bo hiša Lojze Lenček tajnik gosp. Franjo Valter, bla- prodala. Da se šola in kaplanija v to hišo preseliti ne gajňik gosp. Anton Smrekar, knjižničar pa gosp. morete, se iz tega vidi, ker ta hiša ni ne lastnina se- srenje, ampak je hiša Jakob Kavčič. Ponosni moremo reči da spode izvolili, kteri so nam porok za najlepšo napre- (Kon. prih.) O 1 ^^ y VV/gC« ¥ lui y smo go- nožeške, ne kake drug dovanje jnlade čitalnice sevniške. Iz Crnomlja 30. nov. J. K. 7 šolskega zaloga. Solsko na vse far ne e dolgo se nismo ima dve učilni in kaplanijsko poslopje pa spada srenje te fare. Sola, ktero pisatelj tako miluje, bi oglasili v „Novicah", remo povedati, o slabém pa je bolje molčati. Misle, da utegnejo boljši časi nastopiti pod novim ministerstvom, ki ste prostorni , da bi otroci pa kaj si čemo! Veselega ne mo- bolj pridno šolo obiskavali. Stanovanje učiteljev je tako ...... prostorno, da se zastran stanovanja do sedaj še nobe telj pritožil ni pa šola še pred 20 leti primem za pero in hočem povedati, kako je kaj pri sezídana bila, vsak lahko vé, da ni tako slaba, kakor nas bel ih Kranj ci h. Ljudstvo se prostejše giblje, je popisana. Pisatelj člana v št. 46 „Novic" le o tem narodnosti se čedalje bolj zaveda, sèm ter tjè se pojó resnico govori, da je kaplansko stanovanje sila slabo. mile domače pesmice s pridobljeno sladko letošnjo kap- Slabo je res tako > da si edauj gosp kapla ljico, pa si trude in muke tolažimo. Se rajši pa bi naše prebivati ne upa, ker se boji, da ne bi prehiti vino v denar spravili, al žalibože, premalo kupca je! zgubil zavoljo prenizkih sob in pa okornih Neznámo, kaj je temu krivo. žalibože , premalo kupca je zgubil v njem glave Gotovo je to, da smo po o kterih res ne vem oljo prenizkih sob in pa okornih stopnic so i à y nerodnih cestah preveč od sveta ločeni! Naši ljudje so že marsiktero kaplanijo po svetu sicer na vse strani začeli popravljati ceste; to je hvale razun košanske „izbice." Ko bi kapi bile takošne Videl sem ni vredno, da bi le še vélike ceste drugačne bile ! Vreme j anijo zavoha, pa bi se potem vedno še pase in si tako za trdo zimo prihrani saj ne- še ne upal na stopnice, ktere v stanovanje po nevar-koliko krme, ktere se je letos tako malo přidělalo. Odkar imamo nove salo 1 • v • slisi učitelje, se je cerkveno petje zbolj- nem temnem labirintu peljej se da učitelj gosp. Juvan, izvrsten pevec, caiv % O HO 1 J5U y ua UVllVIJ O X 9 > JLU ▼ 1 Olv 11 V Kj\jy *J * \ misli mladost in odrašence v petji podučevati. Dobro! Pr «x -i t t • i , • • š / «1 1 ii •• w • y „Da zvoná": naj čitatelj se resnica prav spozná y zdaj sami sodij Pred nekimi leti so „Novice" rekle, da tukajšnji farovž pa terj treba čuti čegavo je pravo y da se o domačih zadevah v svoji podrtii slovi po vsem svetu; povejte zdaj je bil letos vès popravljen in je sedaj prav čeden 7 ? fa- rovški vrtec je tudi olepšan gredoČemu vrlo dopada. 7 tako piše „sine ira et studio." Ljubljane. Končán je duševni boj, ki je ali prav za prav tri dni tra jal v deželnem zboru o ki dva 7 da vsacemu memo resi za septemberski manifest. Stranka februarskeg Senožecah.na sv. Katarine dan. ^ (Kon.) patenta je podrla zaupnico cesarju, stranka September skega manifesta pa je vničila Auerspergov predlog. Sej Da sadjoreja in ozimina v naši soseski slab sad rodi, so bile tako viharne, da še nikoli tako. Februarska temu je kriva paša, ktero srenjčani zagovarjajo > ko se stranka je napela vse žile, da bi bila Blagotinšeka živina prosto po senožetih, memogredé tudi po obdelanih Kaisersfelda razveselila s sporocilom, da kranjski de-njivah pase, in česar ne ogloje ali ne požré, z nogami želni zbor stoji v vrsti „der deutschen Landtage, podletelo --O J - " I-----~ — „„ ~~» v*. V tako najlepše mladike in rastline pokončá. deren Gemeingut die Erwàgungen poteptá, in Želeti bi bilo toraj, da se ta napaka odpravi, in Go- sind;" je. Kranjski deželni zbor se je obdržal v vrsti renec in Dolenec posnemata, ki svoje blago na vrvi po vanskih deželnih zborov. Slava mu mejah paseta. Sestavek v 46. listu „Novic" pa nam kakor je gosp Je čudna zastavica. Od kod ima to, da je bilo po de- vala tedaj ad Mul ej v svojem predlogu dobro rekel. Po Savi j ktero VUUUH C«uo«Hf ivu« V « , «w J w Muv J/u MV ? »IM IV/U»J UU 1 \J O , X\bgi U OCT ûôôtjc UjCUJl JJlCÛ^UUrtj X