MMfc šti •AMAM. ^ ^ ^ (fc ^ ^ ^ ^ MIMAI SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV Zfl SLOVENIJO 1. številka V Ljubljani, 15. januarja 1952. L1Y. letnik Vsebina Leopold Stanek: Novoletne želje (Pesem) . . . ................. Uredništvo: V novo leto . . . . Leopold Debevec: Nekaj čebelarskih obletnic..................... Stane Mihelič: Sodobni AŽ-panj Slavko Raič: Mesečna navodila . Inocenc Reva j: Medica zori . . Jože Rihar: Čebelarsko opazovalnice ............................. Mali kruhek: Zunanji opaž. — Kaj vse sem videl med pregledovanjem pa- 1 njev. — Medica svoje vrste. — 2 Prevaževalci čebel v ajdovo pašo, pozor! — Čebelar o pustu 3! in na cvetno nedeljo .... 17 g j j Naša organizacija: 13 Okrožnica.......................19 Delovanje izvršnega odbora Zveze ..................... 20 Na ovitku: Sestanek sotrudni-kov »Slov. čebelarja«. List izhaja vsakega 15. v ineseu. Izdaja ga »Zveza čebelarskih društev v Ljubljani, TyrSeva cesta 21, tiska »Umetniški zavod za litografijo« v Ljubljani. Urejata ga in za uredništvo odgovarjata Stane Mihelič in Vlado Rojec. Tehnični urednik Josip Kobal. Letna naročnina za člane 300 din, za nečlane in inozemstvo 400 din, posamezna številka 35 din. ČEBELARSKE DRUŽINE naj «kličejo družinski posvet (občni zbor) v januarju ali vsaj pred občnim zborom svojega pristojnega čebelarskega društva. ČEBELARSKA DRUŠTVA ki še niso prijavila Zvozi svojega članstva, naj to nemudoma store. Prijavi naj prilože spisek članov, lo- čeno po Čebelarskih družinah in nakažejo 5 Din od vsakega upravi Zveze čebelarskih društev v Ljubljani. ČEBELARSKA DRUŠTVA! Skličite občne zbore najkasneje do konca februarja, kakor to določa 11. člen društvenih pravil. Prepis zapisnika pošljite Zvezi najkasneje do 15. marca t. 1. v vpogled. Čebelarji, poravnajte takoj zaostalo članarino za Slovenskega čebelarja! Čebelarska društva naj takoj javijo Zvezi, kdaj bodo imela občne zbore. O občnih zborih napišite poročila tudi za Slovenskega čebelarja. SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO LIV. LETNIK UREDILI: STANE MIHELIČ, JOSIP KOBAL in VLADO ROJEC LJUBLJANA 1952 IZDALA ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO Tiskal Umetniški zavod za litografijo v Ljubljani Kazalo STROKOVNI ČLANKI Sl ra n Boleč Janko: Izboljšajmo čebeljo pašo ... 47 Pregledali smo čebeljo družino 89 Cvetko Franc: Ali se bo še izplačalo čebelariti 92 C. L.: Borba s trotovkami................116 Moji doživljaji z maticami . . 68 Cmer Slavko: Usoda brezmatične družine . . 186 Debevec Leopold: Nekaj besed o preureditvah AŽ- panja........................... 21 Nekaj čebelarskih obletnic . . 3 O dzierzoniranih kranjičih . . 136 O osah in mravljah................153 Prevažanje čebel na pašo ... 49 Dolenc Josip: Mesečna navouila.............71, 94 Nekaj besed o varistvu čebel . . 184 F a r a z i n F r a n c : Mesečna navodila 117, 144, 165, 188, 212, 241, 263 Suha hrana za čebele .... 85 Gosposvetski Janez: Kako naj čebelar,imo1? .... 114 Kako smo lani zazimovali . . 163 Zmanjšajmo zimske izgube! . . 249 Hu d o v e r n i k Simon: Priprava za ogrebanje rojev . 51 Kehrle Ada m : Dodajanje matic..................231 Ivosi L u d v i k : Češnja ...........................142 L a m p e Josip: Spomini na Franka Bentona . 238 Stran Mihelič Stane: Janšev panj in AŽ-panj ... 41 Sodobni AŽ-panj 8, 24, 45, 62 , 82, 106, 140, 156, 183, 205, 253 M i h o 1 i č Koloma n : Akacija........................66 M. V.: Kakšna bo letošnja zima . 259 Nussdorfer B ru n o: Mora satnika v AZ-panju . . . 251 Pirnat Josip: Kako sem zamenjal mlado matico za staro............. . 110 Kramljanje o čebelah .... 180 Zgodba o pobegli matici ... 87 Zgodba o srakoperju .... 161 P i v č a n : Zaostali ptič . . ............69 P odnanoški Lojze: Še o češnji.....................160 Ra i č Slavko: Mesečna navodila ... 10, 30, 53 Rihar ing. Jože: Prezimovanje in grižavost čebel 209, 239 Robida Franc: O vrbah ...................... Rojec Via d o : Svetovni čebelarski potniki . . V novo leto.................. Stabej Jože: Glavarjev pogovor od čebelnih i*o j ou.............. 130, 177, Vi r m a š a n : Izguba matic.................. Spomini ...................... Žunko Ivan: Žrtvo zime......................91 33 226 2 202 207 112 ZABAVNO ČTIVO IN PESMI Be vaj Inocenc: Medica zori.................13 Stanek Leopold: Jesenski napoj..............202 Stanek Leopold: Novoletne željo . . . Pomladno naročilo Poletna .............. Tkanina .............. 1 61 129 166 OSMRTNICE Bračko Anton.............................265 Burri, prof. dr. Robert..................191 Globokar Alojzij.........................147 Jug Fr. Donat............................97 Ličan Milan..............................168 ah 8 Marinčič Franc................... 192, 265 Oblak Viktor............................192 Slana Joško..............................97 Škulj Anton.............................168 Turk Franjo.............................147 m & a 35686 V?6sWf?fZ POROČILA, OBVESTILA IN DOPISI Stran 176 80 102 104 7!) Čebelarska družina Pekre . . . Čebelarska družina Stična . . . Čebelarska družina v Celju . . . Čebelarska družina v Tacnu . . Cebe'amka družina Žnlna . .. . Čebelarska organizacija v slo- v venjgraškem okraju................ Čebelarska prireditev Pri Sv. Gregorju.......................... Čebelarska razstava v Radovljici Čebelarska veselica v Velikih Laščah............................ Čebelarske opazovalnice 16. 36, f6, 73. 96. 120, 146, 167, 190, 214, 243. 264 Čebelarski sestanek v Kanalu ob Soči ............................. Čebelarski sestanek v Ljubljani . Čebelarski tečaj na Tolminskem . Čebelarsko društvo Golje • . • Čebelarsko društvo Grosuplje Čebelarsko društvo Novo mesto . 103, 199 čebelarsko društvo v Ptuju . • 200 Čebelarsko društvo v Slovenskih Konjicah ......................... Dedovanje upravnega odbora Zveze .....................20, 196 Tz Planinske vasi................... Na čebelarski razstavi v Ljutomeru ..............................271 Načrt dela naše Zveze za bodoče leto............................... 100 Natočimo čistega vina! .... 126 103 174 175 57 272 244 198 60 152 8« 79 221 152 Stra'i Novo čebelarsko društvo .... 60 Občni zbor čebelarskega društva Litij n 78 "ni zbor čebelarskega društva Nova Gorici ........ 176 Občni zbor ljubljanskega čebelarskega društva . . . . . . 102 Ogorčenje slovenskih čebelarjev . 81 Prnkt5čen tečaj za učiteljstvo v Tolminu .............................40 Pravilnik o upravljanju čebelarskih "oiSTiodarst"v .... 217 Pripombe k pravilniku o upravljanji! čebel, gospodarstev . . 219 Ped ek jubilej čebelarske družine Selnica ob Dravi....................246 Seja predsedstva.................... 245 Sklep o ustanovitvi čebelarskih gospodarstev........................217 S sG'tnnkov čebelarskega društva v Liutomern..........................59 nekaj o naši čebelarski morali 197 Tudi nri prosvetnem delu se udejstvujemo ..................... 272 Tudi že nek v Liki vedno ne medi 247 Ugotovitve pri pregledovanju čebelnjakov v letu 1951 .... 39 Vabilo'na I. redni občni zbor Zveze ...............................57 Vsem društvom in članom ... 19 Zapisnik o prvem rednem občnem zboru Zveze . . . 123, 150, 171 Zavarovanje čebel in zima . . . 269 DROBIŽ Ali smo res vsi, ki čebelarimo, čebelarji?...................... Ali so čebele luksu»? .... Alojz Živko — sedemdesetletnik Brez čebel ni sadja .... Čebelar o pustu in na cvetno nedeljo ......................... . Čebelarski zapisniki .... Čebele in opraševanje sadnega drevja ........................ čebele s perjanico................ Čudne dajatve..................... Dr, Karl Frisch................... Horst iz Anglije.................. Grenlandija je ugodna dežela za čebelarstvo .................... Hoja ............................. Iz prakse ........................ Jakob Markovšek — sedemdesetletnik ............................. 77 76 169 216 18 266 193 195 170 195 149 216 195 194 169 T^adar repa med,i................ Kni takega pa še ne .... Kaj vse sem videl med pr ogled o Vanjem čebel n iaVov .... '^ako bomo zboljšali čebeljo pašo i^nko ocenimo vrednost rojev . K n k o se neprevidnost molenje Kako vpliva prisiljen odmor v znleganju na organizem matice Kakšno družino izberemo za rednika ............................ Kdo je pravzaprav iznašel premični sat....................... Koliko tehta z medom napolnjen sat v AŽ-panju................. Matična rešetka.................. Medica svoje vrste............... Mehanizacija v čebelarstvu . Mreža v okencih in še kaj . . Nazoren pouk..................... 268 98 17 75 169 37 74 74 266 195 38 18 225 38 149 S*ran Nekaj besed o žajbljevi paši . . 268 Nekaj skušenj čebelarja osemdesetletnika ........................ 75 Narodnost dr. Jana Dzierzona . . 38 Nosemavost..........................121 Nove tarife.........................37 Ob šestdesetletnici rojstva maršala Tita............................105 O čebelarstvu pa nič................122 Odkod čebele z rumenimi progami na zadku..........................267 O paši na ajdi......................193 Panjske končnico....................215 Pa se še čudimo.....................149 Pitalniki v okencih AŽ-panja . . 37 Pozen roj...........................248 Prebrisanost krastače...............121 Prepozno ...............................77 Prevaževalci čebel..................18 Prezimovanje čebel v senci . . 98 Slrnn Poji - lakotniki ....................148 Ropanje...............................194 Rumena barva in čebelo .... 149 Satnica, ki je ni treba zažičevati 72 S čmrlji ni nič in s čebelami ni nič..................................76 Spomladansko pitanje...................37 Strokovnjaki .........................122 Še o plesu čebel......................121 Še o pritrjevanju satnic .... 98 Tanke satnice.........................187 Točnost je lepa čednost .... 99 Troti z rdečerjavimi očmi ... 74 Tudi nemiru se čebele privadijo . 193 Upoštevaj Slovenskega čebelarja! 148 Uvedimo red v čebelnjake! . . 99 Več jajčec v eni celici................74 Vzgleden čebelar.......................38 Zalega v decembru......................77 Zdravilnost medu......................216 Zunanji opaž „.........................17 NA OVITKU Angleška družba za raziskovanje čebel X. Cenik čebelarne T, II, V. VITI, IX. Čebelarska Sola TX. Čebelarsko društvo Kranj VIT. Čebelarsko društvo Trebnje Vil. Delovnnje izvršne-sra odbora Zveze I. Dopisnikom III. Naša strokovna knjižnica V. Naročnikom VIII. Občni zbor ljutomerskih čebelarjev VII. Oglasi in obvestila I, II, ITI, IV, V, VI, VII, vin, IX. Okrožnca predsedstva ZČDS XI, XII. Opozorilo XI. Osnutek uredbe o prevozu čebel v ajdovo pašo _VI. Ple-menilii'’ riostain iv- T,okv!"i XT. Predlogi čebelarjev VTII. Sestanek so-trudnikov Slov. čebelarja I. Sladkor 7.ii prehrano čebel X. Vestnik Zveze II, III, IV. X, XI. Stvarno in imensko kazalo Abhandlung v. Schwärmen d. Bienen 132, 133 Adamič M. 79 aesculin 241 ajda 48, 163 ajdovec 56, 166 akacija 47, 66—67 Alberti 8, 141, 142, 157 Alfonsus A. 27, 239 Ambrožič 137, 176 Apis dorsata 226 Aristomah 180 Aristotel 153 Armbruster 5, 44, 84 avtoklav 100, 221 AŽ-panj 7. 8—10, 21—30, 41, 42, 43, 44, 45—46. 62—65, 82—84, 100, 106—109, 139, 140—142, 156-159, 183—189, 205, 235—250, — dvojnik 163 Bacillus alvei 191, — larvae 191 balon turinški 6 Barbo D. 202 barvanje matic 182 barva za panje 11 beeralnica 7, 22, — Kuntscheva 109 Belec J. 47, 60, 89. 173 Benton F. 226, 238, 239 Beranič D. 7 Berlepsch 43, 83, 136, 156 bolezni čebel 125, 186, — nalezljive 199, — zalege 191 bosiljak 112 Bouret J. 215 brada 106, 108, 109 brezmatičnost 337 Breznik A. 135 Brother A. 149 Bučelarček 136 Buckfast 225, 228, 231 Bukovec A. 2, 28, 106, 109, 151, 158, 164, 173, 206 Burri K. 191, 192 Chainpigneulle B. 215 Christ J. L. 249 Cvetko Fr. 20, 92. 123 Čaj (za pitanje) 145, Če-go 217—221 čebela 86, 87, 133, 144, 154, 180, 182, 184, 186, 193 — afriška 226, — buckfastsfka 229, — italijanska 229, 249, — sinska 226 čebelar 2, 47, 57, 77, 89, 114, 122, 156, 163, 164, 181, — prevaževalec 49, — Sloven ski 2, 19, 59. 75, 123, 148, 171 čebelarjenje 115 čebelarstvo 3, 90, 93, 112, 122, 160, 170, 227, 245 čebelnjak 5, 77, 89, 90, 94, 99 , 231 češnja 142—144, 160 čisteč 112 čiščenje čebel 53 Černe J. 137, 157 čmrlj 180 Dadant - Blatt 193, 195, 228 dan izletni 211 Dajnko P. 135 Darwin 15 Dathe 136 davek 92 DDT 153 Debevec L. 3, 21, 49, 100, 136, 153 Delia Rocca 249 dnevnik 248 deska ločilna 31, 54, 156 detelja Hubam 48, — medena dvoletna 75, 76, — enoletna 75 dodajanje matic 231—237 dojilja-čebela 83 Dolenc J. 94, 137, 184 Dolžan I. 79 donos 234 drobir 31, 53, 99 drorijevec 139 Facelija 48, 59 Fanton ,T. 135 Fnrazin F. 85, 86, 87, 117, 144, 165, 188, 245 Farrer C. 239 Filiksus 204 Freudenstein H. 139, 216 Frisch K. 11, 195 Fröhner 86 Frowovo sredstvo 232 Gerstung F. 5—6, 7, 9, 44, 84, 139 gerstungovec 139 Glavar P. P. 3—4, 130, 131—135, 177— 180. 202-204 gnezdo 83 gniloba 39, 40, 90, 103, 191 goba 99, 184 Goetze 230, 250 Goličnik J. 135 o'na-odaristva čebelarska (Če-go) 217— 221 Gosposvetski 70, 160, 231 grabljice 140, 141, 142 "•raj en je 235, 238 Gravenhorst H. 86, 137, 142, 235 griža 53, 55, 73, 91, 92, 146, 210, 232, 239, 240 prižavast 55. 91. 209 Grom N. 82, 158, 238 gruča zimska 12 Oiiiiler H. 157 Günther W. 157 Hannemann A. 157 He in ,T. 134 Hino];+ 177 hoja 195 hojevec 91 hrana 210, — suha 85, — zimska 232 TTuber F. 249 Hoffman J. 83, 84 1Tumel 4 Humek M. 8, 83, 106 Iniciativni odbor 245 ''•/boljšava panjev 2, — paše 47. 48 72 izguba matic 331, — zimska 209—210, 231 izlet prvi 31 izločanje medečine 67 izmen'a va matic 114, 144, 182, 231—237 izol 232 izpodrezavanje 239 izrojenec 145 izvedenec bolezenski 101 Jajčece 116 Janša A. 3, 4, 27, 28. 41, 42, 43, 44, 130, 132, 133, 134, 135, 153, 157, 163, 178, 179, 203, 204 Jebsen W. 244 Jegljič J. 138 Jerič 136 John de Burgh Lcake 155 Jordan R. 154 Jug 8. 28, 97. 106 Jurančič 75, 138, 140 Karbolinej 11, 99 Kehrle A. 223, 226—230, 231 Kerr R. 249 Kidrič Fr. 130, 132, 133, 202 Kirar F. 157, 227 kis 118 -kislikavost zalege 191, 192 kislina karbolna 232 klaja 144 kletka 111 Kobal J. 40, 41, 79, 80, 123, 151, 152 Koch 216 končnica panja 62, 106, 108, 175, 215, 216 Tr oren 103 koistani 91 koš 90, — liineburški 137 kotnik železen 63 Krainer 235, 236 kranjič 17. 27, 111, 136, 139, 181, — dzierzoniran 136, 137, 139 ,— trgovski 41 kranjičar 181, 188 Kranjsko društvo za umno čebelarstvo 138 krastača 121 kreozot 232 križanka (čebela) 250 Krmelj M. 57, 123, 173 krmljenje 85, 163, 189, 232 krpelj 110, 213 kuga 39, 40, 78 kuba voščiti 22 Kuntseh M. 7, 22, 109, 235 kvačica 9, 140—142 kvačnica 140 (glej grabljice!) Lakmayer 8 28- 154, 155 Lampe F. 226, 238 Langstroth L. 4, 44, 63, 142, 195, 249 lastovka 75 led sladkorni 85, 86 les za satnike 9 letev gradilna 205 , 235. 238, 239, — tri-oglnta 28, — izžlebljena 10, — za satnike 9 Leuenberger 191 Ločniškar F. 10D lovilnik za roje 159 lov na čebele 3 Ludwig 27 luknjač 29 Lüftenegger .1. 234 Makovic A. 135 mana 91 Majcen I. 173 matica 5, 30, 54, 68—69. 70, 74. 87, 94, 98, 110—112, 114, 116, 133, 182, 207— 208, 231, 232. 233, 234, 235, 236, 237 matična rešetka 156—159 matičnica 157, 159, 226, 230, 233, 234 matičnik 68, 69, 94, 116, 237 Maurizio 86. 241 med 37, 56. 112, 118, 165 medarica 114 medenje hoje 190 medica 13, 14, 15, 18 inedišče 7. 135. 156 medo nosnica 142 mentrga 175 mera 5, 9. 233, 234, 236—237, 239 Mihajlov 239 Mibelič S. 4. H, 20. 24, 41, 45, 57, 62, 72, 106, 123, M), 156, 173, 178, 183, 204, 205, 235, 245 mleček 5, 144 moka so jeva 145 Morgenthaler 191 mravlja 153—155 mreža 206, — matična 156—159 Munn 249 muzej čebelarski 100 Nachtmann ,T. 136 način čebelarjenja 4, 7, 114 naftalin 213 naklada 44 nakladanje čebel 59 nakup čebel 10, 11 Namar P. 173 n ■< n Ilian j o č. 6, 94, 184 narejanje rojev 65, 94 nastavljanje 70 navodila mesečna 10, 30. 53, 71. 94, 117, 144, 165, 188. 212. 213, 241. 245 nosema 121, 197, 239, 240 o-/, za odkr. satja 119 nukleus 233, 236 Nussdorfer 15. 233 Oblic za odkrivanje satja 225 obnova satja 117 obnožina 30 obod panja 62—63 obrat čebelarski 228 opazovalnice čebelarske 16, 36, 56, 73, 96. 146. 167. 190, 214, 222, 243, 246 odeja 213 odevanje panjev 240 odkrivanje satja 119 ogrebanje roja 51, 52 ohromelost 87 okence 62, 108, 184, 205—207 okvir mat. mreže 158, 159, — okenca 239, — vmesni 108 olje citronovo 145, — majaronovo 145, — zimzelenovo 232 omejevanje zalege 6, 156, 159 ometanje 54, 119 opaž 17, 54. — panja 109 opraševanje 193 opravila 242 organizacija 59, 78, 100, 103, 150, 171, 196, 200, 217, 244, 245 orodje čebelarsko 72 osa 153—155 označevanje matic 182 Pagliaruz/.i J. 137 palica železna 22, 65, 15« Pallas S. P. 178 panj 54, 89, 113, 138, 139, 184, 228, 233, 234, —• Albertijev 44, — AŽ (glej AZ-panj!), — Ambrožičev 138, — ameriški 4, — Dolenčev 137, — družbeni 138. — dunajski 138, Dzierzonov 136, — eksportni 22, — Gerstungov 8, — gorenjski 44, — grižav 54, — Janšev 41, 42, 43, 44, — kobariški 137, 138, — Kuntschev 7, — listovni 138, — Nachtmann 136, — nem. norm. mere 138, — okužen 90, osiroteli 71, — Pinčcv 137, — pokončen 139, — Porentov 138, — Rothschiitzev 138, — skočidolski 136, 138, — slovanski 139, — s podolžnim satjem 43, — s pokončnim satjem 5, — s premičnim s. 4, 8, — Sumperjev 136, — Virijentov 139 pa&išče 49, 76, 113, 124, 172 pasma 115 paša 18, 46. 48. 49, 75, 76, 80, 91, 92, 112, 113, 124, 142, 152, 165. 172, 188, 193, 194, 250 paviljon 6 Pavlin 226 navlinovec 139 Perepelova 5 Pprpt R 91 r> Peternel H. 28, 44, 102, 238 Phillips 230 Philiscus Tasso 180 pik 118 Pirnat J. 58, 87, 110, 161, 204 pitalnik 37, 82, 235, 239—240 pitanje 37, 54, 165, 188, 189 plemenjak 71, 144, 230 plod išče 139, 156 plošča krmilna 86 Podgornik M. 238 podnica 62, 63 pogača krmilna 212 Pohlin M. 133, 135, 177 pokladanje 85, 188, 189 polovičar 22 D o rab a hrane 243, 244 Porenta 136 137 posoda za med 119 postaja plemenilna 59, 78, 79, 101, 124, 229 posvetovalnica čebelarska 74 potrebščine čebelarske 19, 59, 100 prah cvetni 30, 115, 144 praha matic 4 prašilček 95, 145 pravila 101 preganjanje trotov 145 Pregelj I. 134, 204 pregledovanje čebelnjakov 17, 37, 125 pregled družin 144 pregledovalec 89 prcloganje 68, 165 preloženec 236, 237 preparat medeni 216 prestavljanje 6, 69—70, 72, 94, 95 prestavljonec 95 prevažanje čebel 49, 123, 183, 186 prevaževalec 18, 89 prevoz čebel 49, 100 Preuss 6, 7, 109, 235 prcvešanje 6, 7 prezimovanje 98, 188, 199, 232, 239, 241 prezračevanje panjev 21, 108 pridobivanje vaška 238 Prinzenstock 136 pripiranje družin 6, — matic 6, 156 priprava za ogrebanje rojev 51—52, — za prirezovanje letvic 9, 24—25. — za zbijanje satnikov 10, 25—27 pritrjevanje satnic 28, 29 prizidek 99 Prokopovič P. 157, 249 pršičavost 226 Raič S. 30, 53, 79, 102 rastlina medovita 48 razdalja med satniki 83, 84, 141 — in stropom 63 razstava čebelarska 175, 253 razširitev gnezda 31 razstojišča 141, 142 raztopina sladkorna 145 Reaumur 178 Rech fehl 130, 132, 134 rednik 74 repa 250 rešetka matična 9, 22, 38. 156—159 Rihar 74, 209, 239 ril ček 117 robinija 66 ročaj 184 roj 51, 52. 83, 95, 133, 169, 170, 248, — lakotnik 18, 148 rojivost 195 Rojec V. 28, 57, 69, 70, 72, 74. 78, 104, 173, 226, 237, 238, 245 rojenje 6, 95 Rojina 42, 82 ropanje 133, 194, 232 roparice 122, 165 Rotschiitz 136, 137,138 rovka 12, 87, 212 VIL Salicylat methylni 232 salmi j.akovec 145 salvolat 145 sanke 7 sat. fi4, 65, 86 , 94. 117, 233, 234, — meden 118, 145, — plesniv 54, — potesrnjen 83. 156, 157. — premičen 157, 248. 249 satje 145, 242, — ponesnaženo 54, 91, — premično 43 satniea 72, 98. 117, 125. 187 satnik 9—10, 25, 26. 27. 46, 82, 83. 141, — irrndilni 6, 22, 86, 235—240, 242 satn.išnica 125 Schirach (Šerak) 4, 178 Soh n lz O. 157 Scopoli ,T. 177 Semlitseh _A. 136 sito čebelje 157 sladkor 54. 55. 79, 222, 245 slamnica 17, 31 sovražniki čebel 75, 161—162 Spiihler H. 28 srakoper 161—162, 208 sršen 75. 208 Stabej ,T. 130. 177. 202 Stanek L- 1, 61, 129, 166 stavba satja 9 stisk-tlnica hidravlična 228, 230 S trn til ,T. 134, 135, 204 Sträuli 83 Strgar 227 etropnica 62, 63 Stummwoll 250 Sum per 136, 137 Szarka 249 Šablona za vrtanje luknjic 29, — zabijanje kvačic 140 šilo 29 šola čebelarska 4, 22, 100, 246 Švare V. 139 Tank za med 229, 234 Taranov 244 tarifa železniška 92, 93 tehtanje 189, 232 tehtnica 114 teorija Gerstungova 5 testo sladkorno 86 Thie H. 7 Thorman G. 157 Tjunin 5 točenje medu 118, 119, 184 točilo 6, 119 Tomašec I. 155 Tomelli J. 130, 134 topil n.ik za vosek 6, 238 trebež 73, 92 trot 74. 116, 133 trotavost 5, 116—117 trotovec 189 trotovnik 159 Tüchsen A. 27 Ujemalnik 52, 194 ulica mod sati 83 ulj 137 uredba o paši 101, 124, 172, 196, 221 uš (glej krpelj!) 207 Valvasor 177 verando 7. 22, 23, 109 /orbič ,T. 74 vilice 119 Vogel 156, 157 vonj družinski 231, 237 Vor beck A. 27 vosek 238 voščine 212 vremenska napoved 241—244 vresišče Dartsko 229 Vrhovec I. 134, 135 vrša 203 vzreja matic 6, 101, 288 vzrcjevulec matic 227 Wunder 249 Wurster S. 249 Weippel T. 38 Wlute 191 Wöchentliches Kundischaftsblatt 177, 202 Wodrow A. 239 Wolther P. 216 Wyprecht 83 Zabojček za roje f>2 za zakup čebelarski 246 zalega 5, 30, 31, 32, 68, 69, 76, 83, 88, 159 zaleganje 5, 211 zaloga zimska 37, 163 Zander E. 84, 86, 216 zapah 12, 87, 107 zapisnik čebelarski 248 zapora — glej zapornica! zapornica prečna 21, 206, 239 zavarovanje čebel 39, 40, 126, 128, 251 —252 zaziinljenje 163, 164, 188, 242 zdravilnost medu 216 zračenje 21, 108, 239, 241 Zuklin Fr. 139 žepek 113, 247—248 žica za žičenje 27, 29 žičenie 27—30, 45, 46, 64 žlebičje 21, 82 Žnideršič 5, 8, 9, 20, 22, 41, 42, 43, 84, * 75, 99, 106, 109 žrelo 22, 23, 106, 107, 108, 165, 195 žveplanje satja 71 VIIL Leopold Stanek: ISovoleine želje Dedek vošči novoletni dan: pötlej pa naroča mu tako:! „Tankokrllka, bova šč točila?* ..Puha), dede], da se svet ogrele, „Bova, če bo veja le medilal“" da se veja iznebi odeje, odgovarja sleherni mu panj, puhaj, da bo vsem stvarem toplo I V novo leto »Slovenski čebelar« je v zadnjih letih že prevečkrat obljubil, tla bo redno izhajal, in že prevečkrat to svojo obljubo pojedsl, da bi jo še kdo mogel imeti za resno. Vedno je prišlo kaj takega vmes, da je ni mogel izpolniti. Predlanskim ga je oviralo pomanjkanje papirja, lani pa pomanjkanje gradiva. Le redki čebelarji so mu poslali članke v objavo, a še ti na večkratne priprošnje in jadikovanje uredništva. Zaradi krize, ki jo je povzročil nesrečni sklep občnega zbora v letu 1948, da se organizacijsko delo preosnuje in postavi na nove temelje, so se vezi med njim in čebelarji polagoma toliko zrahljale, da ga nekateri že skoraj več pogrešali niso. A ko jim je po dolgem času vendarle prinesel poštar zakasnelo številko, so se je nehote razveselili in jo s slastjo prebrali. Tedaj so vedno znova občutili, kako jim je strokovni list potreben in kako prav bi bilo, če bi ga pogosteje prejemali. Letos ne obljubljamo ničesar, toda, kakor vidite, je prva številka novega letnika že v januarju prišla v vaše rake. Sicer je njen obseg nekoliko zmanjšan, vendar to ne pomeni, da bo list pri tem tudi ostal. Vse je odvisno od vas samih. Čim živahneje boste z njim sodelovali, čim bolj ga boste podprli s primernim gradivom, tem obsežnejši bo, tem zanimivejši po vsebini. Uredništvo res ne zmore vsega, čeprav sestoji iz treh članov. Končno sc ni nikjer in nikomur zavezalo, da ga bo samo pisalo. A če bi ga, bi se ga najbrž kmalu naveličali; kajti četudi bi se uredništvo v snovi ne izčrpalo, bi se moralo začeti vsaj stilno ponavljati. To pa nikakor ne more dobro vplivati na bralce. List more postati pester in zanimiv le ob sodelovanju čim večjega števila sotrudnikov. Zato zasukajte rokave, dragi bralci, in prilijte »Slovenskemu čebelarju« sveže krvi, da bo ves poživljen in mlad snet redno obiskoval svoje znance v mestu in na deželi, da bo spet posedal z njimi v zapečkih, poleti pa na klopcah pred čebelnjaki in krami ral o vsem mogočem: o marljivih »muhah«, ki so nam tako pri srcu, o odkritjih znanstvenikov, ki raziskujejo njih tajinstveno življenje, o nežnih cvetkah, ki jih zaikladajo s sladko medečino in dišečim pelodom, o novih pripravah in izumih, ki naj zvišajo proizvodnjo čebelarskih pridelkov, o izboljšavah panjev, o naši organizaciji itd. Le tako se bo list spet dvignil in postal pravi glasnik naših teženj. Bodril bo k napredku, tolažil v nesreči, svetoval v zagati in vlival upanje v lepšo bodočnost. V decembru preteklega leta smo imeli sestanek sotrudnikov. Nanj sin o povabili predvsem ljubljanske čebelarje, ki sc» kdajkoli sodelovali pri listu. Udeležil se ga je tudi starosta naše čebelarske besede, dolgoletni urednik »Slovenskega čebelarja«, tov. Avguštin Bukovec. Ko je po poročilu uredništva uvidel, s kakšnimi težkočami se je moral boriti list v minulem letu, je obljubil, da bo očistil svoje pero rje in ga zopet namočil v črnilo. Že sedaj se veselimo njegovih tehtnih člankov, zlasti pa drobnih zapiskov, ki so predstavljali včasih najzanimivejši del našega glasila. Vsem drugim, zlasti mlajšim čebelarjem priporočamo, da se ravnajo po njegovem zgledu. »Na delo!« kličemo vsem, ki čutijo v sebi količkaj pisateljske žilice, ki jim je kaj do napredka v slovenskem čebelarstvu. Ko se obrača urednišvo v novem letu s tem pozivom na vse svoje znance in prijatelje v Sloveniji in izven njenih mej, jih prisrčno pozdravlja ter želi, da bi bili v bližajoči se čebelarski sezoni deležni čim večjega medenega blagoslova. ) Nekaj čebelarskih obletnic Kakor vsaka gospodarska panoga tako se je tudi čebelarstvo razvijalo polagoma. Od počet ni h, najprimitevnejšili oblik (lova na čebele oziroma na med) soi potekla mnoga tisočletja, preden je doseglo svojo sedanjo razmeroma visoko stopnjo razvoja. Velik korak naprej je čebelarstvo napravilo pravzaprav šele pred dobrim stoletjem in od tedaj je čebelarska tehnika napredovala izredno naglo. Tak razvoj pa ne l>i bil mogoč brez napornega dela neštetih požrtvovalnih čebelarjev raznih narodov. Zato je prav, da se teh delavcev včasih spomnimo in na njihove zasluge opozorimo tudi naše, zlasti mlajše čebelarje. Končuo je dolžnost vsakega naprednega čebelarja, da se ozre včasih v preteklost in se skuša seznaniti z razvojem svoje stroke. Peter Pavel Glavar. Pred 230 leti se je rodil v Ljubljani P. P. Glavar (1721—1784), poleg svojega sodobnika Janše eden naših najpomembnejših čebelarjev starejše dobe. Kot napreden kmetovalec se je mnogo ukvarjal z gospodarskimi vprašanji in delal razne poizkuse za zboljšanje kmetijstva: posebno mu je bilo pri srcu čebelarstvo. Od leta 1744. je bil župnik v Komendi na Gorenjskem in od tedaj je tudi čebelaril. V zakupu je imel komendsko graščino in z razumnim gospodarjenjem si je naglo opomogel. Pozneje je kupil graščino Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, kamor se je preselil leta 1766. Postavil si je čebelnjak za 200 panjev, pasel pa je včasih tudi do 500 čebeljih družin. Glavar je bil svetovno razgledan čebelarski strokovnjak. Bil je mod prvimi Slovenci, ki so poskušali širiti med ljudstvom napredne gospodarske nauke z domačo tiskano besedo. Po njegovem mnenju bi to morala biti v prvi vrsti naloga ravno v tistih letih (1767) ustanovljene Kranjske kmetijske družbe, katere aktiven član in svetovalec je bil tudi sam. »Na prošnjo nekterih iz gmejn lestva«, ki niso razumeli nemških knjig, je prevedel Janševo »Razpravo o rojenju čebel« v slovenski jezik in jo še dopolnil s pripombami po izkušnjah iz lastne čebelarske prakse. Rokopis z naslovom »Pogovor od čebel ni h rojou« je leta 1779. izročil Kmetijski družbi, da bi ga izdala. Toda odločujoča tujerodna fevdalna gospoda ni čutila potrebe, da bi podprla nesebično prizadevanje domoljubnega razsvetljenca in obenem pomagala slovenskemu kmečkemu človeku k napredku. Zato Glavarjev poizkus ni uspel; rokopis njegove razprave se je pozneje izgubil. it fefe 5 Ko je leta 1768. dunajska vlada razposlala kmetijskim družbam v presojo predlog Nižjeavsirijske ekonomske družbe za izboljšanje čebelarstva v avstrijskih deželah, ga je po naročilu Kmetijske družbe Glavar preučil in napisal obširen in zanimiv odgovor,* v katerem podaja dokaj popolno podobo našega tedanjega načina čebelarjenja in obilico dobro premišljenih nasvetov za izboljšanje in razširjenje čebelarstva na Kranjskem, zlasti med kmetovalci. Znamenito je tudi njegovo pismo Kmetijski družbi, v katerem potrjuje trditve ljubljanskega kirurga llumla o prahi matic izven panja.** Njegovo imenovanje za častnega člana Gornjelužiške čebelarske družbe v Malem Bu-dišinu, ki jo je vodil pastor Šerak (Schirach), dokazuje, da je bil znan tudi dzven ožje domovine. Na Lanšprežu je Glavar ustanovil celo nekako čebelarsko šolo, na kateri je ob zimskih večerih poučeval kmečko mladino svojih podložnikov. Uredil je na 6voje stroške (()00 gold.) tudi neke vrste kolektivno čebelarstvo. Vloženo glavnico bi mu mladinski kolektiv vračal s pridelkom medu. Uspešno delo mu je zelo ovirala bolehnost in ustavila prezgodnja smrt. Močno zavest skupnosti z ljudstvom je Glavar pokazal tudi v oporoki, kjer je določil, da se iz njegove zapuščine osnuje bolnišnica za revne občane v Komendi. Bil je na splošno velikodušen podpornik revnih dijakov, podložne kmete pa je rad učil umnega gospodarjenja in jih je ob slabih letinah tudi gmotno podpiral. Lorenzo Lorain Langstroth (1810— 18%). Letos je poteklo 140 let od rojstva L. L. Langstrotha, ki ga imenujejo tudi ameriškega Dzierzona. Langstroth je pred 100 leti hkrati z .Dzierzonom sestavil in v Ameriki uvedel zelo praktičen panj s premičnim satjem, ki se opravlja od zgoraj. Ta panj je postal in ostal vse do danes osnovna oblika ameriških panjev, ki so se medtem razširili skoro po vsem svetu. Langstroth je bil prvotno protestantski pridigar; zaradi bolehnosti pa je pozneje postal učitelj v Greenfieldu. Bolezen ga je tudi ovirala, da ni čebelar il v večjem obsegu. Nazadnje je bil celo prisiljen čebelaTstvo popolnoma opustiti. Sodeloval je pri Ainenikanskem čebelarskem časopisu (American Bee Journal) in napisal izborni priročnik The Hive and Honey (Panj in čebela), ki velja še danes za najboljšo knjigo anglosaškega sveta in jo — seveda popravljeno — še vedno na novo izdajajo in tudi prevajajo na tuje jezike. * Glej prevod odgovora v brošuri Stane Mihelič: Anton Janša, »Slovenski čebelar«, 1934, stran 11. ** Stane Mihelič: Kako so opazovali praho matice leta 1769. v »Slovenskem čebelarju« 1948-, stran 22. Ferdinand Gerstung (1860—1925)), ki je preminul pred četrt stotetja, je kot čebelarski strokovnjak, pisec in urednik, zaslužen ne le za Nemce, ampak tudi za nas, saj so bili ob prelomu stoletja naši čebelarji z Žnideršičem vred njegovi navdušeni učenci. Kot protestantski pastor v Turingiji je čebelaril spočetka v slamnatih koših, pozneje pa v lluberjevih (1814— 1887) dvojčkih, toda z večjo mero satnikov. Ob opazovanju osjega gnezda je ugotovil, da vlada pri čebelah podoben red, osnovni zakon, po katerem se razvija zalega im vsa čebelja družina, nadalje, da je družina s satjem, medom in obnožino organska, nedeljiva celota, organizem, in da posamezni njeni člani niso zmožni samostojnega življenja. Življenje v panju se odvija nagonsko, strogo po naravnem redu, ki ga mora čebelar pri svojih opravilih upoštevati. Čebelja zalega se razvija v obliki krogle in po njeni največji obsežnosti je povzel svojo racionalno (najprimernejšo) mero satnikov. Po teh ugotovitvah je sestavil svoj panj s pokončnimi satniki (26X41), ki visijo v panju povprek. Njegov panj se je pričel širiti že tudi med našimi naprednimi čebelarji, dokler se ni v prvem desetletju tega stoletja pojavil AŽ-panj, ki pa ima Gerstungovo mero satnikov. Ko je Gerstung leta 1889. objavil svojo teorijo, so čebelarji »stare šole« z Dzierzonom vred, strnjeno nastopili proti njemu. V čebelarskih časopisih se je razvila dolgotrajna in ostra polemika. Gerstung je bil bojeviite narave, dober govornik, svoje nazore je znal dobro utemeljiti in razložiti, zato so njegovi nauki naglo in prepričevalno vplivali na čebelarje. Zaradi lažje obrambe je ustanovil celo svoj list (Die Bienenzucht in Theorie und Praxis), ki ga je urejeval 32 let (1893—1924). Gerstungovi nauki so bili včasih tako važni, da je celo praksa postavila ob njih neke norme, mimo katerih nisi mogel, če si hotel veljati za naprednega čebelarja. Knjiga »Unsere Bienen«, ki je eden najobsežnejših nemških priročnikov, je popolnoma zgrajena na teh principih. Izšla je v neštetih nakladah. Kmalu po prvi svetovni vojni pa so se zopet pojavili nasprotniki, ki so skušali omajati vsemogočno teorijo organističnega pojmovanja čebelje družine. Dr. Armbruster je nastopil tudi proti trditvi, da zalega matica v nekakih koncentričnih krogih. Objavil je več fotografij oziroma sheme zalezenih satov, napravljenih po teh fotografijah, ki ne kažejo one pravilnosti v zaleganju matice, o kateri obširno razpravlja Gerstung. V novejšem času pa je Gerstungova teo^ rija dobila nekoliko opore v odkritjih ruskih raziskovalcev čebeljega življenja Tjunina in Perepelove, da povzroča mleček trotavost čebel in da je trotavost čebel tista gonilna sila, ki privede družino do rojenja. Gerstungova teorija o organski enotnosti čebelje družine in o kroženju krmilnega mlečka sicer ni mogla kljubovati naglo razvijajoči se znanosti (bio- logi ji in fiziologiji), vendar je dala mnogo migljajev za nadaljnje preučevanje čebeljega življenja. Za njegove zasluge v čebelarstvu mu je univerza v Jeni podelila naslov častnega doktorja. Letu 1890. je izdal knjigo Inunenleben, Imkerlust, kateri je sledilo še mnogo drugih. Znan je zlasti njegov priročnik : Der Bien und seine Zucht« (1901), ki je doživel mnogo izdaj. Gerstung je bil velik praktik. Čebelami je s 100 panji in je v marsičem izboljšal čebelarsko orodje. Znan je zlasti njegov turinški balon za pitanje čebel, točilo s pogonom spodaj, parni topilniik za vosek, prav tako tudi paviljon posebne oblike za panje njegovega sistema. Gerstung je s svojo teorijo sicer pregnal mnogo čebelarske poezije, zato pa je mnogo koristil napredku čebelarstva. Emil Preuss (1848—1910). Nemški čebelar Emil Preuss, ki je umrl pred dobrimi 40 leti, je znan tudi pri nas s svojo uvedbo prevešanja (prestavljanja) v čebelarsko prakso, o kateri se je prav letos precej razpravljalo v »Slovenskem čebelarju«. Služboval je kot računski svetnik v Potsdamu pri Berlinu in bil mnogo zdoma. /ato mu kot čebelarju rojenje čebel ni bilo pogodu. Po večletnih temeljitih .poizkusili in skrbno premišljenih ukrepih je s prevešam jem satov rojenje popolnoma preprečil, dosegel močne družine in večji pridelek medu. Njegov način čebelarjenja je obsegal zllasti: pri-piranje družin spomladi ob hladnem vremenu: napajanje z vodo v panju; izenačevanje družin, prevešanje pred razcvetom akacije, če je bilo potrebno, tudi po odvzemu akacijevega medu, pripiranje matic v začetku junija in s tem omejevanje zalegam ja; uporabo gradilnega satnika in vzrejo matic Čebelami je praviloma le z enoletnimi maticami lin bil med prvimi, ki jih je ozndčeval, sprva s prirezovamjem kril, pozneje pa z lakastimi barvami. Tudi pri čebelah Preuss ni zatajil svojega poklica im je vedno vestno zapisoval vse vrste podatkov, važnih in nevažnih. Svoje izsledke je objavil v knjigi »Metine Bienenzuchtbetriebsweise und ihre Erfolge« (1899, 1900), ki je prava zakladnica najčistejšega zrelega čebelarskega znanja in prevedena na mnoge jezike; med drugimi tudi na hrvatski. Dzierzon je rekel o njem: »Preuss je eden najimenitnejših čebelarskih teoretikov iin praktikov. V svojem pionirskem, naravnost klasičnem delu postavlja le trditve, ki slonijo na znanstveni izkušnji in dolgoletnih temeljitih opazovanjih.« Matematik je našel matematika! Im eden Preuesovih somišljenikov je izjavil: »Ime Preuss pomeni v čebelarski zgodovini mejnik, s katerim se šele začenja uspešno čebelarstvo!« Pred 30 leti je zapustil svoje čebele v Nowawesi pri Berlinu Kuntzsch Maks, nekdanji trgovec s pohištvom v Leipzigu in poznejši poklicni čebelar. Mož je l)il dober računar in se je ravnal po pametnem načelu: »Malo dela, mnogo medu«. Njegova tleviza je bila: »100 panjev čebel mora človeka dostojno rediti«. Njegov čebelnjak je bil vzor smotrne ureditve. Čebelaril je v panju svojega sestava, v tako imenovanem dvojčku, dostopnem od zadaj. Sati 00 stali na sankam podobni pripravi in jih je bilo možno vse hkrati povleči iz panja na preklopna vrata, ki so mu hkrati služila za delovno mizo. Panj je opremil tudi z verando in begalnico lastne konstrukcije. Prezimoval je v medišču. Šele ko je imel tehniko svojega načina čebelarjenja natančno določeno in preizkušeno, je stopil z njo pred čebelarje. Kot šestdesetletnik je leta 1912. izdal svoje znamenito delo »Imkerfragen«, knjigo, ki je prinesla v napredno čebelarstvo mnogo svežine in izreden polet; doživela je v kratki dobi (> izdaj. Tudi našim starejšim čebelarjem je bila priljubljeno berilo. Kuntzsch je zaradi preučevanja čebelarstva prepotoval malone vos svet. Ob tej priliki si je nabral dragocenih izkušenj. Prav zato so n jegovi nazori tako trdni. Kuntzsch je žel povsod prodoren uspeh, zaslovel je tako rekoč čez noč im za čebelarje postal prava moda. Pretresa je potisnil popolnoma v ozadje, dasi je od njega povzel prevešanje, ki pa ga je nekoliko izpreinenil. Njegov panj in način čebelarskega obratovanja se je v Nemčiji zlasti v njenem severovzhodnem delu precej razširil. Tovarnar II. Thie v Wolfenbüt-telu je izdajal časopis »Praktischer Wegweiser für Bienenzüchter«, ki je priporočal Kuntzschev panj in njegovo metodo prav do zadnje vojne. Ker je bil pri nas AŽ-panj že trdno zasidran, se Kuntzschev panj ni razširil, čc izvzamemo nekaj osamljenih primerov v okolici Maribora lin Ptuja, kjer je zlasti v pokojnem Davorinu Beraniču imel vnetega zagovornika. Be-ranič je v samozaložbi izdal brošuro »Temelji uspešnega čebelarstva« (Celje 1822), v kateri priporoča Kuntzschev panj, a iz že omenjenih razlogov ni dosegel svojega namena. Medtem ko sta bila Gerstung in Preuss kolikor toliko originalna v svojih teoretičnih zaključkih in praktičnih izsledkih, moramo smatrati Kuntzsch a na splošno za njiju |x>snemalca. Vsi trije predstavljajo v Nemčiji novo čebelarsko šolo, ki je dokončno zrušila Dzierzonov vpliv. V ostalem evropskem svetu je našla ta šola precej odmeva in zlasti pri nas v Sloveniji preprečila, da nismo krenili k amerikaneikenm načinu čebelarjenja. Njen vpliv se še danes kaže v A/'-pan ju, ki je prav tedaj nastajal in dobil dokončno obliko. Ta panj je za naše pašne razmere najprimernejši. Stane Mihelič: Sodobni AŽ — panj Uvod. Že nurtlov tega članka kaže, da se pri obravnavi našega enotnega panja s premičnim satjem ne mislim podrobneje ukvarjati z vprašanji, ki spadajo v zgodovino nastanka panjev sploh in še posebej našega panja. Vse to bom obravnaval morda kdaj drugič. V tej razpravici bom poskušal opisati le sodoben AŽ-panj, to je takega, kakršen je v svoji skoraj 50-leini rabi nastal in se nam zdi danes še najbolj primeren za čebele in najbolj priročen za čebelarja. Hkrati z opisom bom nakazal, kako opravljamo poglavitna dela v njem (to je sam način čebelarjenja). Podrobnejše opisovanje teh del pa seveda spada zopet v drugo poglavje, v poglavje o opravljanju čebel v AŽ- panjih. Od prvega opisa AŽ-panja, ki ga je pričel objavljati pokojni A. Žnideršič v januarju 1910, leta v »Slovenskem čebelarju«, je minilo ravno 42 let. Prva konstrukcija AŽ-panja pa sega nazaj že v 1, 1903. V tem času je torej A. Žnideršič opustil Gerstungov panj, kakor sam pravi »največ iz tega vzroka, ker ni pripraven niti za prevažanje niti za skladanje v provizorični skladanici na pasišču, zlasti ako ima nastavljeno medišče.c Obdržal je le mero njegovega satnika (42X26), doeim je prevzel sistem panja po Albertiju. Odtod ime Albertije v-Žnideršiče v panj. Od zadnjega opisa, ki ga je prinesla Jugova knjiga »Praktični čebelar« leta 1954 pa je prešlo 18 let. Med zgoraj navedenima časovnima razdobjema so izšli bolj ali manj popolni opisi AŽ-panja še leta 1922. v priredbi M. Humka kot dodatek, k slovenskemu prevodu Janševega Popolnega nauka o čebelarstvu, tretja izdaja; 1. 1922. v drugi izdaji Lakmayerjevega Umnega čebelarja; 1. 1925. izpod peresa samega konstruktorja panja A. Žnideršiča v knjigi »Naš panj«; leta 1932. pa hrvatsika in nemška izdaja knjige istega avtorja: Naša košnica in Reformen im Bienenzuchtbetriebe. Ne da bi se spuščal v podrobnosti, moram ugotoviti, da vsi ti opisi, če jih primerjamo v časovnem zaporedju, kakor so nastali, kažejo, kako je splošna raba in vsakdanja praksa AŽ-panj izpopolnjevala in prilagojevala potrebam čebel in čebelarja. K temu so seveda veliko pripomogle številne kritike, polemike in članki praktičnih uporabnikov, ki so o njem ali njegovih posameznostih tako rekoč od njegovega nastanka pa do danes skoraj neprekinjeno pisali v »Slovenskega čebelarja« in razpravljali na čebelarskih shodih, predavanjih in tečajih. Že iz teh površnih ugotovitev in njegove splošne rabe pri nas je razvidno, da so slovenski čebelarji zavestno osvojili ta panj kot enoten slovenski panj, kot panj, ki najbolj ustreza našim pašnim razmeram in razvoju čebel. V njem lahko čebelarimo, kot se nam zdi, na najprikladnejši in najbolj ekonomičen način. Vsak, ki je kdaj hotel te ugotovitve, zrasle iz že skoraj 50-letnih izkušenj, na bolj ali manj cenen način ovreči, je naletel na enoten odpor in najbrž bi se mu prav tako zgodilo tudi danes, čeprav ne mislimo, da je naš AŽ-panj popoln in za vedno najboljši. Da iz te naše enodušnosti ne govori morda slepa zaverovanost vase, dokazuje to, da si naš AŽ-panj vse bolj utira pot tudi med čebelarje drugih republik Jugolavije in da Nemci, ki v čebelarstvu niso zadnji, v poslednjih letih na- črtno uvajajo »Einkeitsblätterbeute«, to je panj, ki je konstruiran na istih osnovah kot AŽ-panj. Tisti, ki nam zaradi poenotenja panja očitajo okorelost, delajo to zato, ker ne poznajo njegovih prednosti ali pa iz zavisti, ker sami ne morejo doseči doma enotnosti. Tak očitek pa je še iz drugih vzrokov napačen. Ta enotiiDsi namreč ni niti v bivši kapitalistični družbi dopuščala eksploatacije čebelarjev z raznimi sumljivimi, več ali manj le za dobiček ustvarjenimi izumi »idealnih« panjev, kakor se je dogajalo drugod, in drugič je tudi naš AŽ-panj, kakor je razvidno iz vsega, doživljal in še doživlja razne faze praktičnih sprememb in izpopolnitev. Prav zaradi vsega tega in še posebej, ker se je pokazala potreba po sodobnem opisu AŽ-panj a, mislim, da je utemeljeno, če se znova lotim opisa našega AŽ-panja v obliki, kakršno ima danes in kakršna je za sedaj najprikladnejša za naš način čebelarjenja, zlasti še za prevažanje s paše na pašo. Preden pa preidem na opis samega panja, se moram ustaviti ob satniku, ki je ena izmed osnovnih značilnosti vsakega panja s premičnim satjem. In zalo tudi našega AŽ-panja. Satnik Kakor sem že v uvodu omenil, je prevzel A. Žnideršič mero satnika, ki ga imamo v AŽ-panju, od Gerstunga. Razlika mod Gerstungovim satnikom in satnikom v AŽ-panju je le v debelini letvic, iz katerih je sestavljen in v njegovi legi v panju. Gcrstnng jc v svojem panju satnike prečno obešal, tako da sta bili daljši letvi satnika ob straneh, krajši pa zgoraj in spodaj (topla in visoka stavba); Žnideršič pa je ta satnik postavil v panj podolgem na tri grede (železne palice) z daljšo stranico spodaj in zgoraj, s krajšima pa nasproti prednji notranji steni panja in okencu (mrzla in nizka stavba), ki zadaj zapira plodišče oziroma me-dišče. Stabilnost satnika v panju, pravilno lego in razdaljo med satniki je uredil s kvačicami (ali kvačnicami), zabitimi (ali pribitimi) v primernih razdaljah znotraj prednje stene panja in na notranji strani okenca v plodišču in medišču. Matična rešetka deli AŽ-panj v dva dela: v plodišče in medišče. V obeh prostorih je enako število satnikov, to je po 10, skupaj 20. Vsi so iste mere in jih zato lahko uporabljamo v plodišču in medišču. Prvotno je imel AŽ-panj skupno 18 satnikov (9+9). Takih panjev je danes v rabi vsaj še 70%. Izkušnje pri prevažanju, razvoj čebeljih družin v panjih in tudii izkušnje glede rojivosti pa so pokazale, da je v marsičem panj z 20 satniki primernejši. Satniki so narejeni iz mehkega lesa, da so toplejši in lažji, iz lipovine, smrekovine, jelovine in p. Les mora biti gost, da se pri zbijanju ne kolje, suh in brez grč.. Letvice za satnike navadno režemo ob primerni šabloni na krožni žagi iz 27—28 mm debelih desk, ki smo jih prej posikobljali na debelino 25 mm. Na to debelino nažaganih letvic nič več ne skobljamo, keir čebele po nalahno raskavih lažje lazijo in nanje tudi lažje pritrjujejo satje. Zunanje mere satnika so naslednje: dolžina 410 man, višina 260 nun in širina 25 mm. Debelina vseh letvic satnika ni enaka. Pokončni letvici sta po 8 mm debeli, Zgornja 15 mm in spodnja 10 mm. Zato je potrebno, če hočemo dobiti satnik zgoraj navedene zunanje mere, zgornjo in spodnjo letvico prirezati (pravokotno na njuno dolžino) na 394 mm in stranski letvici na 260 mm. Za pravilno prirezova-nje letvic uporabljamo posebno pripravo. Iz te dolžine letvic je razvidno, da sta stranski, pokončni letvi satnika pribiti na zgornjo im spodnjo letev in ne narobe, kakor delajo še nekateri. Zakaj morajo biti letve široke po 25 man, mislim, da ni treba na novo dokazovati, opozoriti pa je treba še posebej, da morajo biti enotne širine zlasti pokončne letve satnikov, ker se bodo le tako vse enakomerno in trdno ujele med kvačiiee (kvačnice) v panju in bomo lahko le tako vse satnike potisnili v pan j enako globoko. Zgornja in spodnja letvica satnika sta debelejši, ker ležita v panju v vodoravni legi, sta daljši od stranskih in zato težje prenašata težo sata. Poleg tega ima satnik na svoji zgornji stranici po vsej dolžini še žleb, zaokrožene oblike, globok 5 mm in širok 21 mm. Satnike s tako izžlcbljeno letvico na gornji strani čebele le redko prilepijo na rešetko ali strop v panju in z njimi, ko jih vlečemo iz panja, staremo manj čebel. Prav zato v zadnjem času čebelarji predlagajo, naj bi bila tudi spodnja stranica satnika tako izžlebljena in v tem primeru seveda kot zgornja 15 mm debela. Pri tem je potrebno opozoriti še na nekaj: žleb na zgornji stranici satnika mora teči po vsej dolžini (in prav tako seveda tudi na spodnji stranici, če ga imamo). Stranski, pokoneu stoječi letvici sata, ki sta pribili na zgornjo in snodnjo, ga ne smeta zapirati, ker bi pri jemanju takih satnikov iz panja uničili ali poškodovali še več čebel. Zato morata biti obe stranski letvici na zgornjem in na spodnjem koncu prav tako polkrožno prirezani, kakor je izžlebljena zgornja (in spodnja) letev. Na notranji, to je na spodnji strani ima zgornja letev po vsej dolžini po sredi 3 mm globoko in 3 mm široko zarezo, v katero porinemo gornji rob satnice pri njeni vdelavi v satnik, da jo tako lahko trdneje prilepimo. Tisti, (ki pritrjujejo satnice v satnik tudi ob dolnji stranici, zahtevajo tak žlebiček celo na notranji strani spodnje letve. Tega pa ne priporočam nikomur, ker se satnice v panju zelo rade nategnejo in se, če ni praznega prostora ob dolnji letvi, ukrive. Vse štiri letvice zbijemo skupaj v pravokoten okvir Najlepše, najpravilneje in najhitreje zbijamo satnike, potem ko smo vse letvice narezali na ustrezajočo dolžino, s pripravo za zbijanje satnikov. Satniki AŽ-panja imajo pred drugimi tudi to prednost, da so brez raz-stojišč. Ker se sati v točilu tesno pritisnejo k zaščitni mreži koša, se manj lomijo kot n. pr. sati v visečih satnikih. Dalje prihodnjič. Slavko Raič: Mesečna navodila Z naslednjimi navodili se obračam na tisto našo mladino na kmetih in v mestih, ki ima priložnost, da se loti čebelarstva. Imeti mora vsaj nekaj veselja in tudi dobre volje, ki bo, v začetku morda majhna, a bo od leta do leta naraščala in jo bo končno neločljivo povezala s čebelicami. Saj je mnogo pametneje če proste ure in dneve prebije pri svojih ljubljenkah in se poglablja v nadvse zanimive tajnosti njihovega življenja im delovanja, kakor pa da zapravlja čas. denar in zdravje po gostilnah in drugod. Kdor ima torej veselje in dobro voljo, naj začne misliti že sedaj, kako bo začel spomladi čebelariti. Že sedaj naj se dogovori s kakim izkušenimi, dobro znanim čebelarjem, da mu bo spomladi prodal bodisi dva kranjiča bodisi enega ali dva naseljena AŽ-panja. Plača naj rajši kak dinar več, samo da bodo družine močne m zdrave. Lahko se mu tudi priporoči za enega ali dva zgodnja roja. V tem primeru naj si kupi že sedaj nove panje ter jih pripravi za prve družine. Svarim vsakega začetnika pred nakupovanjem starih panjev in starih «atov, čeprav so navidez cenejši. Z njimi vred lahko kupi tudi kako čebeljo bolezen. Prav tako svarim mlade čebelarje, da bi dali panje delat šušmarjem. Če kje, je tu potrebna skrajna natančnost, ki je šušmar ne zmore. Izkušeni čebelarji celo trdijo, da neoporečen AŽ-panj naredi le mizar-čebelar. Vse mere v panjih, vsi njihovi posamezni deli, tudi satniki, morajo biti med seboj do pičice enaki, sicer boš pri delu s čebelami preklinjal. \se premakljive dele zaznamuj s številko panja (s šablono). Številka naj bo na čelni strani, zadaj in znotraj na levi strani panja, na vratcih in tudi na premični tablici v njih, kar je še posebno važno pri prevažanju. Koliko jeze si prihraniš, ker takoj veš, h kateremu panju spadajo. Nove panje je dobro od zunaj napojiti s karbolinejem; pridobijo na trdnosti in ne loti se jih črv, ki sicer v panjih naredi veliko škodo. Če jih pustiš čez zimo na prepihu iin jih potem še obrišeš z mokro krpo, izgubijo kmalu neprijetni duh. Na čelni strani jih pobarvaj z različnimi barvami; to je važno za orientacijo čebel in mladih matic, kadar se ob plemonitvi vračajo v svoje panje. Znameniti opazovalec čebeljega življenja dr. Frisch priporoča štiri barve, češ da jiih čebele najbolje razlikujejo: modro, rumeno, črno in belo. Moraš pa paziti, da sta med dvema panjema enako barve vsaj dva drugačna, (o pa zato, ker si čebele ne zapomnijo le barve svojega panja, ampak tudi barvo obeli sosednjih. Ne bilo bi pa dobro, če bi pobarval le brade in morda še verande; vsa čelna stran naj bo enake barve. Ko si tako pripravil zunanjost, poskrbi še za notranjost. Nabavi si, če misliš začeti z roji, satnice, ki jih dobiš v Čebelami in jih vdelaj v satnike. Vprašaj starejšega čebelarja, kako to dela. V zimskih dneh ga sploh večkrat obišči ter ga povprašaj o tem in onem, kar ti je neznanega iz čebelarstva. Starejši čebelarji se v zimskem času radi sestajajo. Poprosi jih, da tudi tebe sprejmejo v svojo tovarišijo. Če se ti to posreči, poslušaj pazljivo in ni' varčuj z vprašanji. Ni te treba biti sram, saj so tudi oni bili nekdaj nerodni, kot si sedaj ti. Morda boš imel priložnost, da se udeležiš kakega tečaja. Ne zamudi ga, čeprav le bo sialo nekaj denarja; mnogo se boš naučil. Vpiši se tudi v čebelarsko organizaci jo in postani njen aktiven član! Naroči se na »Slovenskega čebelarja« in ga redno prebiraj! Če se boš tako dobro pripravil, boš potem v praksi delal manj napak in sc boš lažje poglobil v tajnosti čebeljega življenja. Pri čebelah opazovanje ni tako lahko kakor pri drugih domačih živalih, saj se pretežno razvija v temni 'notranjosti panja. Če hočeš spoznati posebnosti čebelje družine, moraš tu pa tam tako rekoč nasilno prodreti vanjo in motiti čebele pri njihovem dolu. Že sedaj te opozarjam na to, da razdiraj čebelam gnezdo le takrat, kadar moraš. Prevelike radovednosti ne smeš pasti; pri začetnikih je to ena izmed največjih napak. Naučiti sc boš moral, da boš že iz opazovanja čebel pri žrelu lahko sklepal, kaj se dogaja v panju. Še nekaj besed tistim, ki so že začeli čebelar iti. Če ste čebele dobro zazimili in poskrbeli, da imajo dovolj primerne hrane, je poglavitna stvar mir. Čim manj se vznemirjajo, tem manj hrane porabijo, tem manj se jim nabere v zadku trebeža in zato tudi dalje časa ne čutijo potrebe, da bi se izpreletele in otrehile. Še posebej je to važno v dolgih zimah in v krajih s pogosto meglo. Ne vznemirjajte jih sami s štorkljanjem po čebelnjaku in nepotrebnim odpiranjem panjev. Če hočete vedeti, ali je brenčanje čebel pravilno, prisluluiite pri žrelu! Če slabo slišite, si napravite iz papirja cevko, jo pritaknite previdno na enem koncu k žrelu, na drugem k ušesu, pa boste slišali. Našli boste morda družino, ki je popolnoma mirna. Ne vznemirjajte se takoj! Potrkajte malce s pustom i>o panju, pa bo rahlo zabrenčala in se kmalu zopet pomirila: odlično prezimuje. Če pa tudi krepko udarjanje nima odmeva, potem je v panju zagospodarila smrt in je najbolje, da takoj opravite pogrebščino. Čebele sežgite ali zakopljite, satje stisnite in prekuhajte, panj očistite z vročim lugom in ga potem ožgite še s spajalko! Bolje je storiti več kakor premalo, zlasti če je bila vzrok smrti nalezljiva bolezen. Morda je pa družina umrla od lakote : pri polnih skledah«. Zgodi se namreč, da se je »utaborila« tam, kjer je bilo najmanj imedu. Ko ga je zmanjkalo, je morala podleči, ker se v mrazu ni inogla premakniti čez sate. V tem primeru razkuževanje ni potrebno. Če pri kateri družini opazite, da je preglasna, da neenakomerno brenči, da joče«, zapišite to v «voj zapisnik — brez tega ne sme b’ti noben čebelar — ter se prvega toplega dne prepričajte, kaj je z njo. Pa o tem pozneje. Če silijo kljub mrazu čebele, ki niso grižavc, na plan, je to največkrat znak, da so žejne. Jaz jim v tem primeru porinem v panj ob strani pri žrelu nekaj snega, pa sc kmalu umirijo. Vzrok vznemirjanja so lahko tudi miši. Včasih si naredijo gnezda v senu, otavi ali slami, s katero so zapaženi panji. Nastavite jim past ali po čebelnjaku previdno natrosite zastrupljena pšenična zrna! Zrna ne smete prijemati s prsti, sicer se jih miši ne dotaknejo. Hudo je, če so prišle drobne rovke v panj; spravijo se nad satje, ga razgrizejo ter si napravijo gnezdo. Razume se, da se spravijo tudi nad čebele, ki se silno razburjajo in izletavajo. Mišje zjedi najdete na bradi; po tem tudi spoznate, da je vsiljivka v gosteh. Čebele silno sovražijo mišji smrad. Če ste ugotovili rovke v panju, jih čimprej' odstranite, četudi je precej hladno. Bo manj škode, kakor če jih pustite dalje časa notri. Miška ne more v panj skozi pravilno izrezano žrelo; če je žrelo previsoko, je treba namestiti zapahe. Ti so sploh potrebni, saj je treba žrelo čez leto večkrat zožiti ali razširiti. Ne pustite, da se vam mačke podijo po čebelnjaku ali da kriče okoli njega otroci! Sinice in vrabci sedajo dostikrat na brado panjev in kljuvajo po njih. S tem izvabijo čebele in jih pohrustajo; lakota je huda reč! Nastavite pticam hrano daleč proč od čebelnjaka in priprite panjem brade! To je dobro tudi zaradi tega, da ne piha veter notri in da sonce ne izvabi čebel — v prezgodnji grob. Saj čebela že pri 10° C navadno otrpne, posebno če 6ede v senco na kak predmet ali celo na sneg. Seveda ne smete potem zamuditi, da ob južnem vremenu brade odprete. Žrela ne smejo biti preveč priprta, ker potrebujejo čebele mnogo svežega zraka in se razburjajo, če ga jiim primanjkuje. Včasih se v žrelih nabere precej mrtvic; izbrskajte jih z ukrivljeno žico. da se žrelo ne zamaši. Če se taka vznemirjanja ponavljajo, zapuste čebele toplo zimsko gručo in osamele na satju otrpnejo; odtod potem ]x>lna dna mrtvic in spomladi oslabele družine, povrh pa še često smrdljivi znaki griže po satju ali celo popolnoma grižavi panji. Tu in tam je treba pred čebelnjakom odkidati sneg ali ga posipati s senenim drobirjem, da čebela lahko nanj sedajo. Ne mečite torej stran tega drobirja, ki ga je vedno dovolj, ko jeseni pažite panje. Sneg tudi prej skopni, če je tako posut. (Dalje prihodnjič.) Inocenc Revaj: Medica zori Kar zmrdujte se, da so to samo pomije! Res sem ]>oplaknil točilo in vse drugo, kar spada zraven. Niti satja nisem pozabil oprati, preden sem ga odnesel nazaj v panje. Vsaka kaplja medu, ki je zgrešila svojo pot v kanto, je našla milost v mojih očeh, pa vendar odločno oporekam, da bi kdo mojo medico zmerjal s pomijami. Kajti vsega tega je bilo veliko premalo, komaj toliko, kolikor je planiranih sredstev za kakšno električno centralo; pravi izdatki se začno šele takrat, ko je plan izčrpan. Nič drugače ni bilo z mojo medico. Ko sem spustil jajce v tisto oslajeno čorbo, je gladko padlo na dno: toliko da se ni razbilo, tako je bila redka. Priznam, da je bil to kočljiv trenutek. Popraskal sem se po glavi in dolgo preudarjal. Medica ni nujno potrebna, je nekaj, česar delovno ljudstvo — namreč jaz — ne potrebuje tako nujno, in bi se še dala odložiti za prihodnje leto. Res mi je od kraja, ko sem začel s čebelami, najbolj rojila po glavi ravno medica, pijača starih Slovanov, celo sanjalo se mi je o njej, čeprav si tega nisem upal nikomur povedati. Niti ženi. To bi jih slišal! Če hočem biti odkrit, bi prav lahko shajal brez nje vsaj še eno ali dve petletki, saj sem jo pil doslej samo enkrat v življenju, že zdavnaj pred vojno, in mi niti všeč ni bila takrat. Toda v tistih časih sem še kaj malo vedel o čebelah in starili Slovanih! Tako sem stvar torej preudaril na vse plati, kje bo manjša škoda. Šele potem sem vzel dve kili medu od tistega, ki je bil namenjen, da z njim vrnem lani kontrahirami sladkor. Toda niti kaplje več! Jajce je sedaj že nekoliko bolj počasi lezlo proti dnu, pa raztopina še vedno ni bila dovolj gosta in s težkim srcem sem se odločil, da se nameravanemu poizkusu odpovem. Letos še ne bom pil svoje medice, mi pač ni usojeno! Pa sem naročil ženi, naj vsak dan nekaj te medeme vode prilije kavi in naj pazi, da jo pospravi, preden se skisa. Ampak moje žene najbrž še ne poznate do zadnje dlake, saj je niti jaz ne. Še nikoli ni tako odločno rekla: »Nek Sama je segla z zajemalko v kanto, kaT brez tehtanja, potem pa še enkrat in še enkrat. Tako sem bil trd od groze, da je nisem mogel prej zgrabiti za roko in ustaviti takšno brezbožno početje, dokler ni bila tekočina pregosta in je bilo treba priliti še precej vode, da je jajce lepo molelo ritko iz raztopine. Pri moji veri, da mi ni bilo prav. med je le med. Toda prepozno je zvoniti po toči in navsezadnje je le dobro, da znajo ženske pokazati toliko odločnosti in poguma celo takrat, kadar nas možake pusti popolnoma na cedilu. Sicer pa vem, da boste najprej vprašali, kako sem prišel do medu. Tega vam sedaj raje ne povem. To je skrivnost. Ne bi hotel trditi, da je to državna tajnost, in niti zadružna ne bo: čeprav zadruga ni brez masla na glavi, vsega ji pa vendarle ne smemo očitati. Ampak tudi privatnemu sektorju lahko pustimo, da kakšno majhno, čisto majčkeno skrivnost ohrani zase. Samo toliko vam lahko zaupam: kadar vam po časopisih in po radiu trobijo, da nekaj medi, nikar ne nasedajte. To je samo smotra čebelarske pripravljenosti, nekaj podobnega, kar od časa do časa priredi PAZ za svoje člane. Kadar se čebelarji peš in'na konju poleg motoriziranih zbero s svojimi čebelami za Rakekom ali pod Krimom, jim rečejo: :»Hvala lepa, sedaj greste lahko domov, plan medenja je za letos odložen.« Kadar nekje zares medi, se o tem molči, ali kvečjemu šepeče. Pravo medenje je kakor vsako drugo resno delo: ne prenese čvekanja. Če vam jc toliko do medu, storite tako, kakor sum napravil letos jaz po ajdovi polomiji. Izvohal sem, kam so izgini il gadje z ajdovih pasi še :in sem jo še tisto uro ubral za njimi. Res me je to stalo zimsko suknjo. Ujel sem šc ostanke, ravno prav jili je bilo, da so čebele preskrbljene za zimo, jaz pa sem natočil toliko, da lahko vrnem državi lanski dolg. Še celo suknjo bi kuipil nazaj, pa vrag' si ga vedi. kdo jo je snel na starini. Hudo je, da smo pri nas ukinili najbolj socialno izmed vseh ustanov, zastavljalnico namreč. Sedaj pa se je treba vsaki stvari, ki mora od hiše, takoj odreči za vse večne čase. Ampak za letošnjo zimo me ni strah, letos me bo grela medica, za prihodnje leto pa nam obetajo tako visoke plače in takšno znižanje cen, da si že skoro, skoro upam misliti vsaj na volneno jopico. Kakšna škoda, da čebele niso ljudje! Kako lepo bi bilo, če jih ne bi bilo treba niti prevažati, niti krmiti, ampak bi se čebelar na jesen samo postavil pred čebelnjak in jim prebral lepo pridigo, kako bodo prihodnje leto plavale v izobilju. Ako sam ne bi znal, bi mu šel in sindikat, ki sta oba tako tovariška, gotovo ne odrekla majhne usluge. 'Poda mrhe čebelje se ne zmenijo za lepe besede, strokovnjaki trdijo celo, da so gluhe. To je vsekakor preveč lagoden odnos do življenja, vreden vse graje. Kaj hočemo, kar je, to je, treba je računati z dejstvi. Moja medica je takšno dejstvo in računam z njim. Medeno raztopino sem skrbno prekuhal in posnel [pene, vse kot mora biti. Potem sva jo z ženo natočila v demižon, kakor se uradno imenuje takšna trebušasta steklenica, ki se dobi na industrijske bone. Šele potem, ko se je stvar ohladila, sem dodal kvasnih glivic, ukradenih nalašč v ta namen iz laboratorija na agronomski fakulteti. Stale so me lepo steklenico medu. Ampak to so vam glivice, da jih je veselje pogledati, kako se začno prekopicevati v steklenici, kose napijejo medu. Po tej plati moram priznati, tla je to bila moja prva kupčija v življenju, pri kateri sta bili obe stranki zadovoljivi, namreč jaz in glivice. Celo žeuui je bila navdušena, ko sem ji dovolil, da si sme stvar ogledati. To je sicer proti mojim načelom, ampak pri ženi sem tako rekoč moral napraviti izjemo. Pamžem je vstop v sobo strogo prepovedan. Saj jih zalo pošiljam v šolo, da se seznanijo s čudesi narave. Svoje kipelnc vehe vendar ne bom spravljal v nevarnost! Preveč sem si belil glavo z njo. Sestavil sem jo iz cvetličnega lončka, gumijaste cevi, ki se je slučajno našla pri hiši, in kozarca spodaj. Za tesnilo sem žrtvoval satnico. A je to veha, da jo je bilo veselje pogledati, posebno prve čase, ko je včasih tako mično grgrala. Sem sicer skromen človek, mislim pa le, da je žlahtnost medice zelo, zelo odvisna od dobre vehe. Vsaj to zadoščenje imam. da je po tej plati v redu, kajti ko sva z ženo pregledovala recepte v »Slovenskem čebelarju«, mi jc skoro upadel pogum. Kar hudo me je imelo, da bi se obrnil na kakšno dobrodelno ustanovo v Ameriki, naj mi za božjo voljo pošlje vsaj ščepec pomarančnih lupin. Pa sem se zbal, da me ne bi kdo javno razkrinkal v časopisih, kako izrabljam ameriško pomoč. Tudi takso zanje bi težko utrpel. Upam pa, da bo moja metlica kar dobra tudi brez pomarančnih lupin in drugih dišav, ki še manjkajo v njej. Sodim celo, da bo kar odlična. '1 o sklepam po različnih znakih, ki strokovnjaku mnogo povedo. Eden izmed najbolj zanesljivih je barva. Kadar posije sonce v kot, kjer stoji na pručici demižon, se vam zaiskri kakor zlato.' Vrela je ravno pravšen čas, niti dneva več ali manj, kot je predpisano. Gošča se je lepo usedla na dno. Vsak dan je bol j čista. 1 reba jo bo pretočiti, toda ne takoj. Vsaka stvar ob svojem času. Medici je treba pustiti. da dozori. In potem? Prav res, da še ne vem, kaj bo potem. Mislim, da jo l>om pil. Pa ne sam, od lega nima človek nobenega užitka. Rad bi vas vse povabil na kozarček ali dva, pa se bojim, da je bo premalo. Ampak nič ne de. Če že ne pridete vsi, pa pošljite vsaj delegate, ki je bodo deležni v vašem imenu. Lepo bomo posedli okrog mize, nakar bom slavnostno prinesel prvo steklenico in natočil. Potem bomo dvignili kozarce proti luči, da bomo videli, kako se iskri. Nato je bomo povohali, prej ne sme prva kaplja na jezik! Kajti kar je res lepega in žlahtnega, je treba uživati z vsemi čuti. In napijali bomo! Najprej čebelam. Zaslužile so si to. revice. Drugi pridem jaz na vrsto; tudi moj delež zaslug ni majhen. Tretjič bomo pa nazdravili vam, vsem ljudem dobre volje, ki veste, kaj je čebela in znate četni ti vse, kar je zares lepo in dobro. Odkrito vam povem, da kar dočakati ne morem tega trenutka. Kadar se sklonim k demižonu, me nekaj privzdigne. Začnem hoditi po sobi gor in dol in kar duši me, čeprav ne trpim za naduho. Ni drugače, da odprem okno* in gledani na cesto. Dovolj dolgo sem že na svetu in veim, da gledajo skozi okna samo ljudje, ki po nečem hrepene ali imajo česa odveč. Dvajset let, deset mescev in tri dni sem si že nabral po zadnji statistiki v državni službi, pa nisem nikoli občutil potrebe, da bi pogledal skozi okno. To se mi dogaja šele, odkar sem čebelar in sicer uspešen čebelar, ki ima v enem kotu medico in v drugem kanto z medom. — Zdaj šele vem, kaj se pravi uspeh. Zdaj razumem ljudi, ki so se povzpeli do avtomobila, da ne morejo biti nikoli pri miru, ampak jih neprestano zanaša zdaj sem, zdaj tja. Tudi mene zanaša*, čeprav svoje medice še niti pokusil nisem. Ne da lil si česa domišljal, ampak ravno toliko, kot je prav. Postati čebelar je srečno naključje, ampak razviti se v dobrega čebelarja, takšnega, ki premore med in medico, je najvišji dosegljivi cilj v življenju. Mogočno soglasje osebnosti ni sposobnosti! Triuunf moči in volje! In sploh... Nisem še okusil svoje medice, pa že razumem stvari, ki so navadnim smrtnikom prikrite. Vidini, kako se stvari čudovito prepletajo med seboj in razločujem skrivnostne odnose med njimi. To je dialektika življenja. Veliki Darwin je napisal: »Ako ne bi bilo starih devic, ne bi bila Anglija velesila!« Kajti stare device rede mačke. Mačke pa zatirajo miši, ki so .najhujši sovražniki čmrljev. Brez čmrljev ne bi bilo dovolj semena črne detelje, ki je najvažnejša hrana angleških ovac. Moč Anglije pa sloni na volni. Tudi mene prešinjajo genialni utrinki in upal bi si trditi, da brez čebelarjev svet ne bi bil takšen, kakršen je. Čebelarji goje čebele. Brez njih ne bi bilo medu. Radoveden sem, iz česa drugega bi lahko kuhali medico. Brez medice se starih Slovanov niti Rusov ne bi namnožilo, da jih je kakor listja in trave. In ako jih ne bi bilo, komu drugemu bi v dvajsetem stoletju še šinilo v glavo, da bi hotel odrešiti svet. To so važne misli in dognanja za naš čebelarski stanovski ponos. Nikoli 110 bi tega odkril brez medice v kotu. Ampak ko mi je včeraj žena zaupala, da ja po vsej verjetnosti spet nekaj 11a poti, som se ovedel teh velikih resnic, kar zvrtelo se mi je v glavi pri teh odkritjih in verjemite mi, da sploh nisem poslušal njenega obupnega tarnanja: »Joj, kako borno živeli?« 1, bo že kako! Kako bomo živeli, tega res ne vem, vem pa, da jo bomo pili. Medico namreč. Da bi bila že kmalu zrela! I11 potem? Potem pa 6e vrnemo k čebelam. Čebelarske opazovalnice v novembru 1951 Iz poročil jc videti, da so čebele v novembru še pridno izletavale. Le Livold in Dražgoše navajata, da tam kaj ni bilo izletnih dni. November je bil precej deževen. Največ deževnih dni (15) je bilo v Žerovnici na Notranjskem in Križah na Gorenjskem, najmanj (8—9) pa v Št. Lovrencu na Dravskem polju, Dobu pri Mirni, Tinjanu in Prosenjakovcih. Od 1. do 7. in 29. ter 30. v mescu so bila v Dražgošah tla že pokrita s snegom, v istem mescu so pa čebele še nabirale cvetni prah v Dobu pri Mirni 8 dni, v Novem mestu 9 dni, v Prosenjakovcih pa kar 11 dni. Opazovalec iz Doba pri Mirni pravi, da so prinašale obnožino iz repnega cvetja. Pri poročilu za september in oktober je treba 5. odstavek popraviti-takole: stavek 3): Tožijo, da domačemu medu delajo silno konkurenco nizke cene uvoženega medu, da pa je nasprotno cena krmilnega sladkorja pri 100 kg za 20 šv. fr. višja kot je bila v vojnih letih. Dodatno k poročilu za mesec november 1951. Navedemo naj, da je razmeroma visoki porabi medu v letošnjem novembru krivo najbrže zelo vlažno vreme. Zanimivo je, da je bila povprečna uporaba medu v letih 1933 do 1941 v novembru samo 66 dkg, prav tako v letih 1946 in 1950 tudi le 64 dkg in da se v nobenem navedenih let poraba ni dvignila v novembru nad 84 dkg. Slično znaša tudi 25 letno povprečje švicarskih opazovalnih postaj za november le 66.6 dkg. Opazovalnice v novembru Donos ali poraba v Skupno pridobil ali porabil dkg Sreii. m es. toplina Izletni dnevi Son- čni sij ur L | II. | III. mesečni tretjini/dkg Breg — Tržič . _ -30 6,2 2 63 Hreddvor — Kranj . . . — — — — Škofja Loka Virmaše . . — — 10 —25 —35 7,7 6 61 Dražgoše —20 —10 —40 —70 4.4 0 54 Tinjan —20 —30 —30 —80 6,0 9 86 Zerovnica —35 -35 -25 —95 7.2 5 61 Ribnira — — — — — — — Livold -20 —20 —10 —50 — — 66 Dob —40 —30 —30 — 100 5,1 10 58 Novo mesto —40 —40 -80 8,5 16 91 Novo mesto - Grm . . . —60 -40 —25 — 125 8,8 15 — Selnica —70 —50 —50 —170 7,5 16 115 Donučka gora — — — — 8,0 9 S. Lovrenc n. D. |> ... -55 —80 —25 — 160 8.5 11 130 Mala Nedelja —60 —30 —50 —140 8,5 19 119 Prosenjakovci —30 —50 —30 — 110 8,6 17 124 D. Lendava —10 -15 —20 -45 8,7 10 86 Povprečki —92 7,9 9 85 Opazovalnice: Brest, Črmošnjice, Dobova, Dragatuš, Krku, Ponoviče. Pristava, Renče, St. Jurij pri Celju niso poslale poročila. MALI KRUHEK Zunanji opaž. Pri sosedu Štefanu sem videl že nekaj zim panje opažene tudi na zunanji strani za vratci, tako da panjev, če si stopil v čebelnjak, sploh nisi videl, ampak si opazil samo nekako leseno ograjo, ki je tiščala otavo k panjem. Štefan je prišel do izkušnje, da v tako opaženih panjih, v katerih sta seveda tudi po dve slamnici, daljša pri okencih in krajša v medišču, čebele prav dobro prezimijo. Še važnejše je morda to, da ostanejo slamnica in vratca vso zimo in pomlad popolnoma suha, brez vsake vlage in plesno-be. Čebelo imajo zadosti toplote, imajo popoln mir pred mišmi in podganami, a tudi zuuanji šum pride v manjši meri do njih. Celo ropota, ki ga kolikor toliko povzroči čebelar, ako še tako previdno stopi v čebelnjak, skoro ne slišijo. V tako opaženih panjih porabijo čebele manj medu, pa tudi nevarnost griže se s tem močno zmanjša. Kako je ta opaž narejeni Stvar je čisto preprosta. Ko čebelar zazimi družine, pripravi vse potrebno za zunanji opaž, namesti pa ga šele tedaj, ko pritisne oster zimski mraz, to jo sredi decembra, ali kadar pač ta mraz nastopi, včasih prej, včasih pozneje. V oddaljenosti 20 cm od panjev pritrdi pri tleh z vijaki precej močno letev od ene stranske stene do druge, torej po vsej dolžini čebelnjaka. Zgoraj malo više od vrhnjih panjev pritrdi še eno prav tako dolgo letev na obeh koncih tramiča, ki sta v ta namen privita ob vsaki stranski steni. V čebelnjak prinesi nekaj enako dolgih desk (plohov) in potrebno količino otave. Kadar pride čas, je delo hitro opravljeno. Nekoliko proč od stene postavi pokonci ali recimo, prisloni na letvi s tiste strani, ki gleda proti panjem, prvo desko, nato pa od tal do vrha natlači v prostor za panji otave. Drugo desko postavi približno 25 em na levo ali na desno od prve ter prazni prostor med njo in panji zopet zatlači z otavo. Tako namesti se tretjo desko in, vse nadaljnje, dokler ni delo opravljeno. Zdaj zakriva vse panje od zadaj 20 cm debela plast opaža, ki ostane tja do srede ali do konca aprila, kakor že kaže vreme in toplota v naravi, čim dalje, tem boljo! Kako pa, kadar je treba spomladi panje pregledati? Nič lažjega kot to! Pred opaževanjem je treba na pod za panji zarisati tam, kjer se stikajo, s svinčnikom dolge črte in med njimi napisati številke spodnjih in zgornjih panjev. Če hočeš pregledati kako sumljivo družino, ni treba podirati celotnega opaža, ampak ga podreš samo tam, kjer jo družina potrebna pregleda. Pogledaš na tla, poiščeš številko panja in takoj veš, kje je družina. Ko odmakneš desko in vzameš proč otavo, družino lahko pregledaš. Ko po pregledu vratca zapreš, deneš desko nazaj, kjer je bila poprej, zatlačiš od-metano otavo in opaž je spet v redu. Če. pa hočeš pregledati vse panje, moraš odmikati daske po vrsti in zatlačiti otavo, kakor si to naredil pri prvem opaženju. Ker pustim družinam jeseni 12 do 13 kilogramov zimske zaloge, sein glede hrane brez skrbi do konca aprila, stanje družin pa presojam pri žrelih. Ce čebele lepo izletavajo in odnašajo mrtvice ter v veliki meri donašajo v panj obnožino, se mi zdi, da nimam kaj stikati po panjih in jih po nepotrebnem hladiti. Ko bi bil pred desetimi leti vedel za koristi takega opaža, bi ne imel zdaj nekaj od vsakoletne vlage močno pokvarjenih vratič. Pivčan. Kaj vse sem videl med pregledovanjem čebelnjakov. Zame kot čebelarja in čebelarskega učitelja je bil pre- led čebeljih družin zanimiv, kajti olikor čebelnjakov toliko posebnosti in toliko različnih čebelarjev sem našel. Našim ljudem, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, manjka še mnogo strokovnega pouka. Prav po različnih merah -se pozna, kako smo še zaostali. Različni so zlasti kranjiči, pa naj bo že po dolžini, širini ali višini. Imel sem vtis„ da so bili napravljeni šele takrat, ko je roj že visel na veji. Pri pregledovanju pa sem našel še prave »drevesne panje«, ležeče klade, ki so bile primerno podložene. Čebelarji so imeli čebelo v svinjakih, v šupah, pod kozolci, na podstrešjih, ob koncu hiš, itd. I3ilo je tudi mnogo čebelnjakov, v katerih že leta in leta ni bilo čebeljih družin. Najbolj ine jo osupnilo, da je ležalo satje razmetano in raztreseno po tleh v čebelnjakih in okrog njih. Čebelarji se še ne zavedajo, kako veliko vrednost ima vosek in kako nam ga povsod primanjkuje. Marsikje je bilo v čebelnjakih toliko nesnage, da res ni čudno, če se pojavljajo razne čebelje bolezni. Cesto sein bil prisiljen govoriti o čistoči, ki mora vladati pri čebelah in v čebelnjakih, Skoro neverjetno se bo komu zdelo dejstvo, da je bilo nešteto družin brez-matičnih, še več trotavih. Vsak dan sem našel 15 do 20 odstotkov takih družin. Kaj je bilo temu vzrok, mi ni vedel nihče povedati in pojasniti. Čebelarji so tožili, da ne pomnijo leta, v katerem bi se spražilo tako malo matic. Mnogo jo bilo v lanskem letu tudi rojev-lakotnikov. Temu se 110 strnemo čuditi. Saj ni bilo od spomladi dalje nobene izdatne paše. Odpovedala je tudi paša na pravem kostanju. Čebele so nabrale mnogo obnožine. Slednjič je odpovedala še paša na ajdi, kjer pa jo ajda medila, je to trajalo kvečjemu kako uro na dan. Ko je ponehala paša, «e je začelo splošno ropanje. Najhuje je bilo 8. in 9. septembra. Po nekaterih krajih so čebele izropale po več AŽ-panjev in kranjičov. Čebelarju Gazvodi iz Got-ne vasi so izropale samo v enem dnevu 6 AŽ-panjev od tridesetih. Pred čebelnjaki so bila tla kar posuta z mrtvicami. Čebelo večinoma niso nabrale zimske zaloge. Morali smo krmiti ali pa družine združevati. Pripomnim naj še to. da je ajda v višjih legah dobro medila. Povsod od Št. Jerneja pa do Prista-stave v Gorjancih prevladujejo čisto sivke. Nič drugače ni 11a Trški gori, Grčevju in Vinjeni vrhu. A. Lilija. Medica svoje vrste. Žo nekaj let delam na prav preprost, hiter in lahek način iz medu pijačo, ki vsakomur ugaja, kdor jo pokusi. Ne vem, če jo smem imenovati medico. Prišel sem do tega načina slučajno, bolj iz nekake zadrege. Kor je sadovnjak 11a samoti in je sadje šo nezrelo izginjalo, sem potr-gal in otresel 110 povsem dozorela j;i liolka in hruške tor jih stisnil v sadjevec. Bilo je te robe za dva majhna sodčka. Ker pa se mi je zdelo, da pijača ne bo kaj prida, sem za poskušajo dal med vrenjem v en sodček nekaj kilogramov medu. Sadjevec v prvem sodčku jo bil po končanem vretju moten in kisel, da bi koza vriskala, če bi ga pila. Ko sem pa 11a pomlad odprl drugi sodček, je bila tekočina v njem kristalno čista, precej močna in prijetnega okusa. Tudi rožna je bila, ker jo bilo v njej precej ogljikove kisline. Tako sem prišel do te pijače brez posebnega truda. Tolminski. Prevaževalci čebel v ajdovo pašo, pozor! Nekje na,Dolenjskem v okolici Novega mesta se je zgodilo tole: Čebelar prevoznik, ki ima 54 AŽ-panjev, z dodeljenim ajdovim pasiščem ni hi 1 zadovoljen. Po posredovanju KLO-ja je dobil prostor bliže glavne cesto v vasi, v kateri čebclari pet domačinov s približno 40-imi panji. Domačini so se proti temu pritožili, a pritožba ni zalegla, ker je dovoz dovolil KLO. Po končani ajdovi paši med 7. in 10. septembrom so čebele izropale domačinom več panjev. Čebelarji izropanih panjev so obdolžili in obtožili dovaža lea, češ da so bile njegove čebele tiste, ki so izropalo njih panje in uničile družine. Bajc so imeli za to tudi dokaze. Od njega so zahtevali 20.000 dinarjev odškodnine. Kor pa čebele niso ropale dinarjev nego med, jo prevoznik v spravo namesto 20.000 din ponudil 20 kg medu. Njegovo ponudbo so oškodovani Čebularji po nasvetu odvetnika sprejeli. Obtoženec namreč ni odpeljal čebel 10. septembra, kakor mu je bilo v dovolilnici predpisano, temveč šele dan kasneje. Tako se je končala v Novem mestu prva sodna razprava, ki so jo povzročilo ropajoče čebele. A. Lilija. Čebelar o pustu in 11a cvetno nedeljo. Lotos sem slišal na Štajerskem, kakšne dolžnosti ima dober čebelar. Čebelar 11a pust ne sme od hišo, sicer mu pobegnejo vsi roji; čebelar mora 11a cvetno nedeljo svojo butaro (prez-mec) postaviti nizko v kot, če noče, da se mu roji usedejo visoko. Hdša togatoixaciia Vsem čebelarskim društvom in članom! Zveza čebelarskih društev za Slo- venijo v Ljubl jani sporoča in naroča vsem čebelarskim društvom naslednje: 1.) Najkasneje do 29. februarja 1952 naj društva na tiskovinah, ki so jih prejela, pošljejo Zvčzi čebelarskih društev letno poročilo o svojem delovanju. Ker bi vsako zavlačevanje s poročili povzročalo velike težave in oviralo delo Zveze, še posebej opozarjamo vse odbore društev, da se drže določenega roka in tako store svojo dolžnost. Tiskovino »Letno poročilo« naj izpolnijo odbori društev natančno in v vseli rubrikah. Zaradi varčevanja s papirjem nismo dali natisniti novo tiskovino, ker imamo šq stare dovolj v zalogi; zato naj odbori pri izpolnjevanju tiskovin sami popravijo tista mesta, ki se nanašajo še na bivšo Čebelarsko zadrugo. Čeprav jo minilo že več mescev od naše reorganizacije, to ije od ustanovitve samostojnih čebelarskih društev po vseh okrajih in od ustanovitve Zveze čebelarskih društev, ni med Zvezo in društvi z majhnimi izjemami nobeno organizacijsko povezave. Do danes so namreč včlanjena v Zvezo čebelarskih društev Slovenije le društva; Ljubljana in okolica, Št. Lovrenc na Dravskem polju in Trebnje. Vsa druga društva pa svojega vstopa še niso prijavila, niti niso plačala Zvezi na ustanovnem občnem zboru določene članarine po 5 din za vsakega člana. Res niso vsega tega< kriva sama društva, vendar je skrajni čas, da še pred svojimi občnimi zbori in občnim zborom Zveze urede te svoje odnose, če hočemo, da bo delo steklo. 2.) Prav tako naj društva pošljejo Zvezi natančen seznam svojega članstva po stanju iz leta 1951. Tudi le tiskovine so društva prejela. Seznam naj bo sestavljen po družinah, v katere člani spadajo. Kakor je znano že iz oglasa v Slovenskem čebelarju in iz poročil o sejnih sklepih odbora Zveze, imajo člani včlanjenih čebelarskih društev, društva in družine pri nakupu čebelarskih potrebščin v Čebelami 5 do 15% popusta. Zato pa je nujno potrebno, da se društva takoj včlanijo v Zvezi, da pošljejo Zvezi zaradi evidence takoj točen seznani svojega članstva za leto 1951 in da izdajo vsem svojim članom članske izkaznice, ker brez njih ne bodo mogli imeti popustov pri Zvezi in jim Zveza pri določanju odkupne cene njih čebelarskih proizvodov (medu in voska) ne bo mogla dajati nobene prednosti. 3.) V letu 1952 bo Slovenski čebelar izhaijal redno vsakega 15-tega v mescu. Zaradi zvišanih tiskarniškili stroškov bo letna naročnina za elane predvidoma 300 din, za nečlane pa 400 din. V primerjavi z višino naročnine drugih sorodnih časopisov, bo Slovenski čebelar še vedno najcenejši. v primerjavi s ceno medu pa bo tudi ta naročnina nižja od predvojne. Čebelarska društva oziroma čebelarske družine, ki bodo same pobrale naročnino od svojih članov in jo skupno za vse svoje člane —_ naročnike s spiskom poslala Zvezi, si smejo od zneska 300 din (kolikor znaša letna naročnina za vsakega posameznega člana), pridržati za stroške po 20 din od vsakega člana. Teh 20 dinarjev pa jim Zveza ne bo priznala za tiste njihove člane, ki bodo na; ročnino sami poravnali direktno pri Zvezi. Ko bodo društva ali družine tako zbrale večje zneske naročnine, naj jo odpošljejo po položnici Zvezi skupaj s seznamom (ime, priimek, poklic, kraj stanovanja, ulica in iilišna številka, pošta) naročnikov. Na položnici zadaj pa naj napišejo, da je denar namenjen za naročnino »Slovenskega čebelarja« za leto 1952 in za toliko in toliko naročnikov. S pobiranjem naročnine ne odlašajte, ker bomo le prvi dve številki tiskali v večji nakladi, kasneje pa bomo naklado določili po številu na- ročnikov, ki bodo plačali naročnino vsaj v prvi tretjini leta 1952. Od naročnine Slovenskega čebelarja za leto 1951 in za prejšnja leta nam člani dolgujejo še skoro 200.000 din. Vemo, da je tega krivo tudi neredno izhajanje lista, vendar pa je temu glavni vzrok malomarnost in nezavednost določenega dela našega članj stva in društvenih odborov. Ti pač nočejo vedeti, da Slovenski čebelar izhaja zato, da koristi in izobražuje članstvo, no pa zato, da bi Zveza imela od njega materialno korist. Prav zaradi izgube, ki jo ima Slovenski čebelar zaradi nerednih plačnikov, bo izhajal leta 1952 list v prvih mescih le na 16-tih straneh. Povečal se bo, če bodo naročniki opravili svojo dolžnost, posebej pa še zamudniki. Z drugimi besedami se to pravi, izgubo, ki nastaja zaradi nerednih plačnikov, morajo hočeš nočeš kriti tisti, ki izpolnjujejo redno svoje dolžnosti. Kakor se to čudno sliši, pa je le tako. Zato je dolžnost vsakega člana, odborov društev in družin, da neprestano opozarjajo zamudnike in jih prepričajo o tem, da z odlašanjem plačevanja naročnine ne škodijo le čebelarski skupnosti, ampak tudi samemu sebi. Kdor pa bi namenoma poskušal izrabljati našo čebelarsko skupnost, za tega ni prostora mod nami. Zavedajo naj se, da mora Zveza sproti plačevati tiskarni tiskarske stroške za vsako številko. 4.) Ker bo odslej, kakor smo že omenili, list redno izhajal vsakega 15-tega v mescu, pozivamo društva, da pravočasno sporoče uredništvu in tudi odboru Zveze datume svojih občnih zborov, da bomo to lahko objavili v listu, in da bo Zveza po možnosti poslala svojega zastopnika na občni zbor. Prav tako naj društva takoj po občnih zborih pošljejo za list kratko poročilo o občnem zboru, da so bo tudi v Slovenskem čebelarju poznala naša večja povezanost in delavnost. Občni zbori čebelarskih društev morajo biti najkasneje do 15. marca končani. Pa še druge dolžnosti naj čebelarji izpolnijo. Pišejo naj v naš list o svojih čebelarskih izkušnjah, uačinu če; belarjenja i. p., da bo naš list bolj pester in zanimiv. Uredništvo bo rado objavilo vsak prispevek in piscu njegov trud tudi plačalo. Zgrabimo z novim letom še z večjo vnemo za delo, da bo naša organizacija močna opora čebelarjem in da bo koristila čim bolj tudi delovnemu ljudstvu. Vsemu članstvu in društvenim odborom naša zahvala za dosedanje de- lo v čebelarski organizaciji. Srečno in medeno Novo leio! Delovanje izvršnega odbora Zveze 5. seja dne 22. XI. 1951. Podpredsednik tov. Cvetko je poročal o delu odbora in odsekov. Na povabilo odbora je bil na seji navzoč tudi zastopnik DOZ-a tovariš Petelin, ki je poročal, kakšen je položaj glede zavarovanja čebel. Izjavil je, da je Glavna uprava DOZ-a v Beogradu kljub majhnemu številu čebelarjev zavarovancev potrdila za loto 1951 iz preventivnih sredstev 300.000.— din podpore za bolezenski pregled čebelnjakov. Podpredsednik se je v imenu odbora in vseli čebelarjev zahvalil DOZ-u za velikodušno pomoč, ki nam jo nudi pri zatiranju čebeljih bolezni, in obljubil, da bo odbor ob vsaki priliki prepričeval čebelarje o veliki koristi, ki jo imamo, če se zavarujemo. Da bi omogočili vsakemu čebelarju zavarovanje čebel, smo na seji določili tri osnovne zneske za zavarovanje čebeljih družin v AŽ-panjih, in sicer: 2.000, 4.000 in 6.000 din; za poloviearje 1.600 din in za kranjiče 800 din. Vsak čebelar bo poljubno lahko izbral izmed zgornjih zneskov višino zavarovanja za svojo panje. Ker je višina dosedanjega kredita, s katerim razpolaga Zveza, premajhna. je odbor sklenil zvišati kredit pri Narodni banki. Tov. Mihelič je poročal o težavah pri izhajanju Slovenskega čebelarja, '/.a leto 1952. je po njegovi izjavi urejeno vse optrebno, da bo list redno izhajal na 16 — 24 straneh vsak mesec do 15. Na, njegov predlog je odbor sklonil izdati »Čebelarsko čitanko« s strokovnimi čebelarskimi članki. Čitanka naj izide v letu 1952. 4. seja dne 12. X. 1951. Sklepe zadnje seje smo izvršili. V službo smo sprejeli kot strojepisko tov. Grošlje-vo. Del prispevka za kataster ajdovih pasišč bomo odstopili samo tistim društvom, ki so pri tem delu sodelovala in naredila nove katastre. Čebelarska družina Središče ob Dravi naj na svojo prošnjo za ustanovitev društva sporoči, koliko članov bi se v to novo edinico vključilo. V letu 1952 bomo izdali novega »Praktičnega čebelarja«. To delo so prevzeli tov. Milielič, Bukovec in Ro- D GC. (». seja dne 21. XII. 1951. Sklopi zadnje seje so bili izvršeni. Sestanek sotrndnikov Na povabilo Zveze čebelarskih društev so «e sestali 2. decembra 1951 so-trudniki »Slovenskega čebelarja«. Sestanka se je udeležilo 11 čebelarjev iz Ljubljane. Zunanji niso bili povabljeni, ker je treba povsod varčevati. Poslevodeči podpredsednik Zveze tovariš Cvetko je pojasnil namen sestanka in poudaril, da je bilo nerednega izhajanje lista poleg ostalih težko« krivo tudi pomanjkanje primernih člankov. Tov. Rojec je v svojem poročilu obširno opisal križe in težave, s katerimi se mora boriti list. Med članstvom ni zanimanja. Uredniški odbor mora za vsako številko mašiti vrzeli s svojimi prispevki. Pogrešamo poročil Čebelarskih društev, kar je dokaz, da organizacija peša. Prispevkov za »Ma- li kruhek« in za »Posvetovalnico« ni. Uredniški odbor je sklenil, naj bi izhajal list redno vsak mesec. Prva številka novega letnika naj bi bila doti-skana 15. januarja 1952. Potrebnih prispevkov zanjo pa uredništvo še nima. Zato naj bi mu navzoči sotrud-niki pomagali iz zagate. Bivši urednik lista tov. Bukovec jo poudaril, da pri čebelarjih zanimanje Pada, odkar je bila stara čebelarska organizacija razbita. Naraščaja ni. Stari in rodni sotrudniki lista so pomrli. Zato seveda ni gradiva, zato so zasipala predavanja po društvih. Čebelarstvo rešujemo samo za zeleno mizo. Mnogo je krivo današnjega sta-njalista tudi njegovo neredno izhajanje. Priporočal je, naj bi list i/Jni-lal vsak mesec na 16 straneh. Cono listu za leto 1952. smo določili za člane na din 300.— za nečlane in za inozemstvo pa 400.— din letno. Društva, ki bodo skupno pobrala naročnino, smejo pridržati od vsakega naročnika po 20.— din. Sklonili smo ukiniti Čebelarsko delavnico v Krepljah. Kot nagrade za poročevalce obveščevalnih postaj smo za leto 1950. in 1951. odobrili 30.000.— din. Tov. Rihar bo predložil na eni izmed prihodnjih sej načrt, po katerem se bodo te nagrade razdelile. Matični razsadni'k vrb smo izročili čebelarskemu društvu Ljubljana. Slovenskega čebelarja Tovariš Mihelič se je strinjal z izvajanji tov. Bukovca. Priporočal je, naj se obnovi zamenjava lista s tujimi čebelarskimi glasili. S temi izvajanji so soglašali tudi ostali sotrudniki. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. List mora izhajati redno vsak mesec na 16. straneh. 2. Poišče naj se tiskarna, ki se bo zavezala, da bo list natisnila do dogovorjenega roka. 3. Naročnnina se določi na 300 dinarjev. Od tega zneska dobi uprava lista 280 din, 20 din od vsakega naročnika pa prejme Čebelarsko društvo ali Čebelarska družina, ki zbere naročnino in jo s spiskom naročnikov pošlje upravi lista. 4. Vsak oglas naj se zaračuna. 5. Ako bi bil list pasiven, krije zgubo Zveza čebelarskih društev. 6. Zveza naj pošlje Čebelarskim društvom okrožnico in naj jih pozove, da poročajo o svojem delovanju, izterjajo naj tudi zaostalo naročnino. 7. Navzoči sotrudniki so se zaveza- li, da bodo prispevali primerne članke. 8. Sotrudniki naj pošjejo svoje prispevke za prvo številko najkasneje do 24. decembra. 9. Tovariš Kobal naj napravi proračun za leto 1952, poišče tiskarno ter z njo sklene pogodbo. Ker je bil s tem razgovor izčrpan, se je tov. Cvetko zahvalil vsem navzočim za sodelovanje. ebelarne 100.— m ’ V.: ' wM'S ; Čebelarsko pokrivalo Deščica za utiranje satnic Gonilo sa točilo Kadilnik na meh Kolesca za utiranje žice-Sir. Kolesce za utiranje üce - nav, Koš za točilo po dnevni ceni Kozica za odlaganje satov 250.— Kračice 1 kg 350.— Lončki h l kg 17,— ä Va kg 14.— „ h V4 kg 10.— Matična reietka m* 900.— Matičnica Zander 12.— Wohlgemuth 30.— Stojalo za zbijanje satnikov 150.— Luknjač 550.— Mreža - žična za okenca po dn. ceni Noži-sulice za izpodrezav. 80 — Noži za izpodrezavanje 100.— Vilice 330.— Omelca 250.— Panji A. 2. na 9 satov 3000.— Panji A. 2. na 10 satov 3500.— Panji exportni 1200.— Plemenilniki Pitalniki Prečne zapore Rinčice Satniki Satniki vzrejni Sipalniki-leseni Sipalnik Stojkovič Sita za med-enojna Slamarice-velike Slamarice-male Stojala za odkrivanje satja Strgulje Sarnirji 40/40 par Štirisataiji Stule odtočne Čebelarske tehtnice Točila za med 2ica- vretence Žveplo lkg Čebelarski zbornik Naša košnica zb. A. Žnideršič Stari letniki Slov. čebelarja, popolni letnik 1950 osiali 20.— 12.500. po dnevni ceni 60.- 75.- Poleg navedenih predmetov imamo na zalogi tudi okovje za panje, kakor škrnjake, vijake, žičnike, nosilce in drugo. Cebelarji-člani imajo pri gornjih cenah 10 odstotkov popusta za lesene izdelke, izdelane v naših mizarskih delavnicah,, pri drugih izdelkih, izdelanih od tujih obrtnikov, pa 5 odstotkov. Satnice izdelujemo na noviih strojih, ki smo jih dobili iz Nemčije. Cena izdelave je din 60.— za 1 kg. Kalo računamo 2—8 odstotke po kakovosti voska. Voščine bomo sprejemali v kuho do 31. marca t. 1. Prinesite jih čimprej, ker bo treba pozneje čakati zaradi obilnega dela pri izdelavi satnic. n