17. APRIL 2009 17 APRIL 2009 št./No 22 22 TRANSPORT TRANSPORT št./No 1 TRANSPORT, SLOVENIJA, 2007 TRANSPORT, SLOVENIA, 2007 V letu 2007 je Slovenija zgradila 149 km cestnega omrežja, od tega 54 km državnih cest (brez avtocest) in 95 km občinskih cest. Dolžina železniškega omrežja v Sloveniji se od leta 2005 ni spremenila. In 2007 Slovenia built 149 km of roads, of which 54 km state roads (excl. motorways) and 95 km municipal roads. In Slovenia the length of the railway network has not changed since 2005. Število prevoznih sredstev se je v letu 2007 glede na leto 2000 povečalo v vseh transportnih panogah, razen v železniškem transportu: v cestnem transportu se je povečalo za 25 %, v pomorskem za 38 %, v zračnem pa za 86 %; v železniškem transportu pa se je zmanjšalo za 31 %. Compared to 2000, in 2007 the number of means of transport was up in all modes of transport except in railway transport (decrease by 31%). In road transport it increased by 25%, in maritime transport by 38% and in air transport by 86%. Promet prevoznih sredstev je bil v 2007 v vseh prometnih panogah večji kot v letu 2000, v železniškem in pristaniškem prometu za 7 %, v cestnem pa za 28 %; povečal se je tudi mejni promet, in sicer za 2 %. V vseh omenjenih panogah se je tovorni promet povečeval intenzivneje kot potniški promet. Compared to 2000, in 2007 the traffic increased in all modes of transport, port traffic and railway traffic by 7%, road traffic by 28% and road border traffic by 2%. In all modes of transport goods transport increased more intensively. Število potnikov se je v letu 2007 v primerjavi z letom 2000 zmanjšalo v cestnem javnem potniškem prevozu (skoraj za polovico) in v mestnem prevozu (za 14 %); v železniškem in zračnem prevozu pa se je povečalo (za 7 % in 31 %). V letu 2007 je bilo opravljenih več potniških kilometrov kot v letu 2000, in sicer v cestnem prevozu za 12 %, v železniškem za 15 %, v zračnem pa za 37 %. In 2007 compared to 2000 the number of passengers carried in road public transport decreased by almost a half and in road urban transport by 14%. At railway and air transport the number of passengers carried increased (by 7% and 31%, respectively). At road transport by 12% more passenger-kilometres were performed, at railway transport by 15% and at air transport by 37% in comparison to 2000. V letu 2007 so slovenski prevozniki v blagovnem kopenskem prevozu prepeljali več kot 106 mio ton blaga, to je približno za polovico več kot v letu 2000. Hkrati je bilo skupaj opravljenih za 87 % več tonskih kilometrov kot v letu 2000. Pomorski prevoz blaga se je v tej primerjavi povečal za 45 %, tako po tonaži kot po količini tonskih kilometrov. V zračnem prevozu pa so se količine povečale, razdalje pri prevozu blaga pa zmanjšale. In 2007 Slovenian inland transport carriers carried over 106 million tonnes of goods, which is about half more than in 2000. In this comparison there was increase by 87% of tonne-kilometres. In 2007 (compared to 2000) the maritime transport increased by 45% both as regards goods carried and tonne-kilometres performed. In air transport the weight of goods carried increased while the distances travelled decreased. V primerjavi z letom 2000 je bilo v letu 2007 v cestnem prometu manj vseh nesreč skupaj in več nesreč s posledico smrti ali telesnih poškodb. Za 6 % manj je bilo smrtnih primerov in za skoraj 60 % manj hudo poškodovanih oseb. Compared to 2000 there were fewer traffic accidents in total, but more accidents resulting in death and accidents resulting in serious injuries. In 2007 the number of persons killed decreased by 6% and the number of persons seriously injured by almost 60%. Slika 1: Deleži potniškega in blagovnega kopenskega prevoza po panogah, Slovenija, pkm/tkm, 2007 Chart 1: Shares of passenger and goods inland transport by modes, Slovenia, pkm/tkm, 2007 Opravljeni potniški kilometri / Passenger kilometres perf ormed 3% 11% 86% Železniški prev oz / Railway transport Cestni prev oz z av tobusi / Road transport with busses Cestni prev oz z osebnimi av tomobili / Road transport with passenger cars Opravljeni tonski kilometri / Tonne kilometres perf ormed 21% 79% Železniški prev oz / Railway transport Cestni prev oz / Road transport © SURS © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 2 Rapid Reports No 22/2009 INFRASTRUKTURA INFRASTRUCTURE Tabela 1: Dolžina kopenskega transportnega omrežja, Slovenija, 2000, 2005, 2006, 2007 Table 1: Length of inland transport network, Slovenia, 2000, 2005, 2006, 2007 2000 2005 2006 2007 Indeks Index 2007 2000 Dolžina železniških prog 1201 1228 1228 1228 102,2 Length of railway lines elektrificirane proge 499 503 503 503 100,8 electrified lines ostale proge 702 725 725 725 103,3 other lines Dolžina cest 38403 38485 38559 38708 100,8 Length of roads avtoceste 427 569 579 579 135,6 motorways državne ceste (brez avtocest) 5845 5824 5842 5896 100,9 state roads (excl. motorways) občinske ceste 32131 32092 32138 32233 100,3 municipal roads V letu 2007 je Slovenija imela 1.228 km železniških prog. Dolžina železniškega omrežja v Sloveniji se torej od leta 2005 ni spremenila. V primerjavi z letom 2000 je bilo železniško omrežje v letu 2007 daljše za 27 km. In 2007 Slovenia had 1,228 kilometres of railway tracks. The length of the railway network has not changed since 2005. In comparison with 2000 the railway network was 27 km longer. Skupna dolžina slovenskih cest je v letu 2007 znašala 38.708 km. V letu 2007 je Slovenija zgradila 149 km cestnega omrežja, od tega 54 km državnih cest (brez avtocest) in 95 km občinskih cest. Dolžina avtocest se je v primerjavi z letom 2000 povečala skoraj za 36 %, dolžina državnih cest za 1 % in dolžina občinskih cest za 0,3 %. Avtoceste so v celotnem cestnem omrežju predstavljale 1,5 % cest. In 2007 the total length of the Slovenian road network was 38,708 km. In 2007 Slovenia built 149 km of roads, of which 54 km state roads (excl. motorways) and 95 km municipal roads. Compared to 2000 the length of motorways increased by almost 36%, of state roads by 1%, and of municipal roads by 0.3%. Motorways represented 1.5% of the total road network. Slika 2: Gostota cestnega omrežja po občinah, Slovenija, 2007 Chart 2: Road density by municipalities, Slovenia, 2007 © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 3 Za shematičen prikaz na slikah 2 in 5 smo za razvrščanje občin v razrede po gostoti njihovega cestnega omrežja uporabili metodo, ki temelji na kvantilih, to pomeni, da je v vsakem razredu približno enako število občin. Zaradi tega je lahko širina razredov zelo različna. The method used for distribution to classes in Charts 2 and 5 is based on quantiles, which means that there is approximately the same number of municipalities in each class. Because of that the width of different classes is not the same. PREVOZNA SREDSTVA MEANS OF TRANSPORT Tabela 2: Prevozna sredstva na dan 31. 12., Slovenija, 2000, 2005, 2006, 2007 Table 2: Means of transport on 31 December, Slovenia, 2000, 2005, 2006, 2007 2000 2005 2006 2007 Indeks Index 2007 2000 Cestna vozila 1032784 1204242 1235297 1286903 124,6 Road vehicles Motorna vozila 1003403 1170606 1200981 1255661 125,1 Motor vehicles motorji in motorna kolesa 112171) 48671 53193 71493 … motorcycles and mopeds osebni avtomobili 866096 960213 980261 1014122 117,1 passenger cars avtobusi 2255 2255 2277 2330 103,3 busses tovornjaki in vlačilci 54263 66447 70132 77568 142,9 lorries and road tractors delovna in specialna vozila 5538 7999 8812 9955 179,8 service vehicles and special purpose vehicles kmetijski traktorji 64034 85021 86304* 80193 125,2 agricultural tractors Priklopna vozila 29381 33636 34318* 31242 106,3 Trailing vehicles Železniška vozila 6592 4494 4556 4518 68,5 Railway vehicles Lokomotive 186 152 166 168 90,3 Locomotives Potniški vagoni 454 396 395 371 81,7 Passenger vehicles Tovorni vagoni 5952 3946 3995 3979 66,9 Goods wagons Ladje 16 20 20 22 137,5 Ships Ladje za prevoz suhega razsutega tovora 11 15 15 17 154,5 Dry bulk cargo carrying ships Ladje za prevoz generalnega tovora 5 5 5 5 100,0 General bulk cargo carrying ships Letala 7 10 13 13 185,7 Planes Letala v lasti … 8 9 11 … Planes owned Letala v najemu … 2 4 2 … Planes on lease 1) Registracija koles z motorjem v letu 2000 ni bila obvezna. Registration of mopeds was not obligatory in 2000. V letu 2007 je bilo v Sloveniji registriranih skoraj 1,3 milijona cestnih vozil, od tega 97,6 % motornih in 2,4 % priklopnih vozil. Med motornimi vozili je bilo največ osebnih avtomobilov, 1 milijon ali skoraj 81 %. Njihovo število se je od leta 2000 do leta 2007 povečalo za 17,1 % oz. z 866.000 na 1.014.000. In Slovenia almost 1.3 million road vehicles were registered in 2007, of which 97.6% motor vehicles and 2.4% trailing vehicles. Most of the motor vehicles were passenger cars (almost 81%). The number of passenger cars increased from 866,000 in 2000 to 1,014,000 in 2007, i.e. by 17.1%. Število vseh vrst vozil v železniškem transportu se je v letu 2007 glede na le 2000 zmanjšalo, in sicer za 31,5 % (število lokomotiv se je zmanjšalo za 9,7 %, število potniških vagonov za 18,3 %, število tovornih vagonov pa za 33,1 %). Compared to 2000, in 2007 the number of vehicles in railway transport decreased by 31.5%; the number of locomotives was down by 9.7%, of passenger wagons by 18.3% and of goods wagons by 33.1%. Slovenski ladijski prevoznik Splošna plovba je tudi v letu 2007 prevažal samo blago. Prevažal ga je s 17 ladjami za prevoz suhega razsutega tovora in s 5 ladjami za prevoz generalnega tovora. Ves promet je potekal med tujimi pristanišči. The Slovenian maritime carrier Splošna plovba also in 2007 performed only transport of goods. It carried goods with 17 dry bulk cargo carrying ships and 5 general bulk cargo carrying ships. All traffic was performed between ports in foreign countries. Število letal, s katerimi slovenski nacionalni letalski prevoznik Adria Airways opravlja svojo dejavnost, se je v letu 2007 glede na leto 2000 povečalo za 85,7 % (s 7 na 13 letal). Compared to 2000, the number of planes which are used by the Slovenian national carrier Adria Airways for performing its activity increased in 2007 by 85.7% (from 7 to 13 planes). Statistične informacije, št. 22/2009 4 Rapid Reports No 22/2009 Slika 3: Število osebnih avtomobilov na dan 31. 12., Slovenija, 1995 – 2007 Chart 3: Number of passenger cars on 31 December, Slovenia, 1995 - 2007 0 200000 400000 600000 800000 1000000 1200000 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 štev ilo / number V letu 2007 je bilo registriranih že nekaj več kot milijon osebnih avtomobilov, to pomeni 501 avtomobil na 1000 prebivalcev. Povprečna starost osebnih avtomobilov v letu 2001 je bila 6,9 leta, v letu 2007 pa 7,7 leta. Največ, 22 %, osebnih avtomobilov v letu 2007 je bilo starih od 6 do 8 let, 6 % osebnih avtomobilov pa je bilo starih manj kot 1 leto. In 2007 more than a million cars were registered, i.e. 501 cars per 1000 population. The average age of cars in Slovenia was 6.9 years in 2001 and 7.7 years in 2007. Most of the passenger cars (22%) were 6–8 years old and 6% of passenger cars were less then 1 year old in 2007. Slika 4: Število prvih registracij osebnih avtomobilov, Slovenija, 1998 – 2007 Chart 4: Number of first registrations of passenger cars, Slovenia, 1998 - 2007 0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000 100000 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 število / number Stara vozila / Old vehicles Nova vozila / New vehicles Leta 2007 je bilo v Sloveniji prvič registriranih nekaj več kot 94.000 osebnih avtomobilov, od tega je bilo skoraj 72 % novih, 28 % pa starih avtomobilov. Registracij novih vozil je bilo za eno odstotno točko manj, registracij starih vozil pa za eno odstotno točko več kot leta 2006. In 2007 more than 94,000 passenger cars were registered in Slovenia for the first time: almost 72% new cars and just over 28% old cars. In comparison with 2006 this is 1 percentage point less registrations of new cars and 1 percentage point more registrations of old cars. © SURS © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 5 Število v Sloveniji prvič registriranih avtomobilov se je v letu 1999 v precejšnji meri povečalo zaradi strahu pred podražitvami avtomobilov, zaradi s 1. 1. 2000 napovedane uvedbe davka na dodano vrednost ter zaradi napovedane prepovedi prodaje osvinčenega bencina. Z vstopom Slovenije v EU se je očitno odprl tudi trg rabljenih avtomobilov, saj se je njihov delež pri prvih registracijah v primerjavi z novimi vozili od leta 2004 vztrajno povečeval. In 1999 the number of first registrations of passenger cars increased significantly, to a large extent due to the fear of the price increase because of the implementation of value added tax in 2000, and the announcement of prohibition of selling leaded petrol. With the accession of Slovenia to the European Union, the common market of used vehicles has also opened. Therefore the share of the first registrations of old vehicles has been increasing constantly since then. V podatek o prvih registracijah so vključene tudi tako imenovane »registracije čez noč«, s katerimi se delež prvih registracij umetno povečuje, ni pa znano, kolikšen je delež takih registracij in kolikšen je njihov vpliv na skupno število prvih registracij. Data on first registrations include also “over night registrations” that are used for artificial enhancement of vehicle registration. The proportion of those registrations and their effect on the total number of first registrations is unknown. PROMET PREVOZNIH SREDSTEV TRAFFIC OF TRANSPORT MEANS Tabela 3: Promet prevoznih sredstev, Slovenija, 2000, 2005, 2006, 2007 Table 3: Traffic of transport means, Slovenia, 2000, 2005, 2006, 2007 2000 2005 2006 2007 Indeks Index 2007 2000 mio. voznih kilometrov / million vehicle-kilometre Cestni promet skupaj 13346 15519 15971 17058 127,8 Road traffic total Osebni avtomobili 12179 13725 14036 14851 121,9 Passenger cars Motorna kolesa 79 112 127 146 184,8 Motorcycles Avtobusi 136 139 140 147 108,1 Busses Tovorna vozila 952 1542 1668 1914 201,1 Goods vehicles mio. vlakovnih kilometrov / million train-kilometre Železniški promet skupaj 17,8 18,6 18,8 19,1 107,3 Railway traffic total Potniški vlaki 10,3 10,8 10,8 10,6 102,9 Passenger trains Tovorni vlaki 7,5* 7,9 8,0 8,5 113,3 Goods trains prihodi in odhodi / arrivals and departures Pristaniški promet skupaj 4609 4724 5033 4930 107,0 Port traffic total Potniške ladje 732 568 362 484 66,1 Passenger ships Tovorne ladje 3877 4156 4671 4446 114,7 Goods ships vzleti in pristanki / takeoffs and landings Letališki promet skupaj … 26812 29334 34065 … Airport traffic total Redni leti … 24479 27084 31541 … Scheduled flights Posebni leti … 2333 2250 2524 … Non-scheduled flights 1000 prihodov in odhodov / 1000 arrivals and departures Mejni cestni promet skupaj 60412 58703 59100 61625 102,0 Border road traffic total Potniška vozila 57387 53564 53161 55067 96,0 Passenger vehicles Tovorna vozila1) 3025 5139 5939 6558 216,8 Goods vehicles1) 1) Vključen tranzit. Transit is included. V letu 2007 je bilo v cestnem prometu opravljenih 17,1 milijarde voznih kilometrov, od tega 87 % z osebnimi avtomobili, 11 % s tovornimi vozili in manj kot 2 % z avtobusi in motornimi kolesi. V primerjavi z letom 2000 se je skupno število voznih kilometrov, opravljenih z vsemi cestnimi vozili, povečalo skoraj za 28 %. In 2007, in road traffic17.1 billion vehicle kilometres were made, of which 87% by passenger cars, 11% by goods vehicles and less than 2% by busses and motorcycles. Compared to 2000, in 2007 the number of vehicle kilometres made by all vehicles was up by almost 28%. Statistične informacije, št. 22/2009 6 Rapid Reports No 22/2009 Leta 2007 je bilo v železniškem prometu opravljenih 19,1 milijona vlakovnih kilometrov ali za 7,3 % več kot leta 2000. S potniškimi vlaki je bilo opravljeno 10,6 milijona vlakovnih kilometrov (za 2,9 % več kot 2000), s tovornimi vlaki pa 8,5 milijona vlakovnih kilometrov (za 13,3 % več kot 2000). In 2007, in railway traffic 19.1 million train kilometres were made, which is by 7.3% more than in 2000. By passenger trains 10.6 million train kilometres were made (by 2.9% more than in 2000) and by goods trains 8.5 million train kilometres were made (by 13.3% more than in 2000). Promet ladij v slovenskih pristaniščih (priplule in odplule ladje) je v letu 2007 znašal 4.930 ladij, kar je za 7,0 % več kot leta 2000. Večino so predstavljale ladje za prevoz tovora (4.446 ladij, to je 90,2 % vseh ladij). Traffic of ships (arrived and departed ships) in Slovenian ports in 2007 amounted to 4,930 ships, which is 7.0% more than in 2000. The majority of them were goods ships (4,446 ships or 90.2% of all ships). Na tri največja slovenska letališča je v letu 2007 priletelo in z njih odletelo 34.065 letal, kar je za 16 % več kot v predhodnem letu. Od skupnega prometa je bilo rednih letov 92,6 %, posebnih letov pa 7,4 %. 34,065 planes took off from or landed at the three biggest Slovenian airports in 2007, i.e. 16% more than in the previous year. From the total traffic 92.6% were scheduled flights and 7.4% were non-scheduled flights. Promet vozil je potekal tudi čez cestne mejne prehode z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in s Hrvaško. Vseh prehodov (prihodov in odhodov) je v letu 2007 bilo 61,6 milijona, od tega 55,0 milijonov s potniškimi, 6,6 milijona pa s tovornimi vozili. V primerjavi z letom 2000 se je mejni promet vozil povečal za 2,0 %. The traffic of vehicles was performed also across the road border crossings with Italy, Austria, Hungary and Croatia. The total amount of cross-border traffic (entries and departures) in 2007 was 61.6 million, of which 55.0 million by passenger vehicles and 6.6 million by goods vehicles. Compared to 2000 the cross-border traffic of vehicles increased by 2.0%. Slika 5: Promet prevoznih sredstev na cestah, železnici, letališčih in pristaniščih, Slovenija, 1995–2007 Chart 5: Traffic of transport means on roads, the railway, airports and in seaports, Slovenia, 1995 – 2007 0 50 100 150 200 250 300 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 indeks / index Pristaniški promet (prihodi ladij) / Port traf f ic (arriv als of ships) Letališki promet (pristanki letal) / Airport traf f ic (landings of plains) Cestni promet (v ozni kilometri) / Road traf f ic (v ehicle-km) Železniški promet (v lakov ni kilometri) / Railway traf f ic (train-km) Promet prevoznih sredstev se je v obdobju od leta 1995 do 2007 povečal v vseh prometnih panogah, le v železniškem prometu je ostal približno na enaki ravni. Najbolj se je povečal promet prevoznih sredstev v letališkem prometu (pristanki letal), in sicer za 165,9 %; v cestnem prometu (vozni kilometri) se je povečal za 60,1 %, v pristaniškem prometu (prihodi ladij) za 58,1 % ter v železniškem prometu (vlakovni kilometri) za 3,3 %. Compared to 1995, in the 1995-2007 period the traffic of transport means increased in all modes of transport, except in railway transport, which remained nearly on the same level. Traffic by transport means in airport traffic (landings of planes) increased the most (by 165.9%); in road traffic (vehicle-km) it was up by 60.1%, in port traffic (arrivals of ships) by 58.1% and in railway traffic (train-km) by 3.3%. © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 7 Slika 6: Pristaniški promet ladij po vrstah ladij, Slovenija, 2007 Chart 6: Port traffic of vessels by types of vessels, Slovenia, 2007 6% 20% 20% 20% 21% 3% 10% Ladje za tekoči razsuti tov or / Liquid bulk carriers Ladje za suhi razsuti tov or / Dry bulk carriers Ladje za kontejnerje / Container ships Specializirane ladje / Specialised carriers Ladje za generalni tov or / General cargo carriers Maone za suhi tov or / Dry cargo barges Potniške ladje / Passenger ships V letu 2007 je v slovenska pristanišča Koper, Izolo in Piran priplulo ali iz njih odplulo 4.930 ladij, kar je za 60,3 % več kot leta 1991. Med temi je bilo največ ladij za prevoz generalnega tovora (1.069 ladij), sledile so ladje za prevoz suhega razsutega tovora (1.007 ladij), ladje za prevoz kontejnerjev (996 ladij) ter specializirane ladje (964 ladij). Poleg ladij za prevoz tovora je v pristanišča prispelo ali iz njih odplulo 396 potniških ladij ter 88 potniških ladij za križarjenja. Pristaniški promet ladij je bil največji v pristanišču Koper (4.508 ladij). In 2007, 4,930 vessels arrived to or departed from Slovenian ports Koper, Izola and Piran, which was 60.3% more than in 1991. The highest number of vessels belonged to general cargo carriers (1,069 ships), followed by dry bulk carriers (1,007 ships), container ships (996 ships) and specialised carriers (964 ships). Besides vessels intended for carrying goods, 396 passenger ships and 88 cruise ships arrived to or departed from ports. The highest traffic of vessels was recorded in port Koper, 4,508 vessels. Slovenski ladijski prevoznik Splošna plovba je tudi v letu 2007 prevažal blago samo med tujimi pristanišči. The Slovenian maritime carrier Splošna plovba also in 2007 transported goods exclusively between foreign ports. POTNIŠKI PREVOZ IN PROMET PASSENGER TRANSPORT AND TRAFFIC Tabela 4: Potniški prevoz in promet, Slovenija, 2000, 2005, 2006, 2007 Table 4: Passenger transport and traffic, Slovenia, 2000, 2005, 2006, 2007 2000 2005 2006 2007 Indeks Index 2007 2000 1000 potnikov / 1000 passengers Cestni javni prevoz 72504 39759 37964 38532 53,1 Road public transport Cestni mestni prevoz 105599 97227 93953 90654 85,8 Road urban transport Železniški prevoz 15010 15742 16131 16123 107,4 Railway transport Zračni prevoz 866 944 1018 1136 131,2 Air transport Letališki promet … 1227 1338 1536 … Airport traffic Pristaniški promet 38 35 30 51 134,2 Port traffic Mejni cestni promet1) 178082 175757 170684 179359 100,7 Border road traffic1) mio. pkm Cestni javni prevoz 1469 862 850 817 55,6 Road public transport Cestni prevoz z osebnimi avtomobili 20325 22509 23018 24335 119,7 Road transport with passenger cars Cestni prevoz z avtobusi 3502 3061 3062 3235 92,4 Road transport with busses Železniški prevoz 705 777 793 812 115,2 Railway transport Zračni prevoz 866 1019 1043 1186 137,0 Air transport 1) Prihodi in odhodi. Entries and departures. © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 8 Rapid Reports No 22/2009 Pri statističnem spremljanju prevoza potnikov so podatki o cestnem javnem, cestnem mestnem, železniškem in zračnem prevozu vezani na nacionalne prevoznike. Podatki o letališkem in pristaniškem prometu ter podatki o cestnem prevozu z osebnimi vozili in avtobusi so vezani na nacionalno ozemlje. In statistical surveys on road passengers transport data on road public, road urban, railway and air transport relate to national carriers. Data on airport and port traffic and data on road transport with passenger cars and busses relate to national territory. V letu 2007 so slovenski nacionalni prevozniki v cestnem, železniškem in zračnem prevozu skupaj prepeljali dobrih 146 milijonov potnikov, kar je 25 % manj kot v letu 2000. Opravili so tudi za dobrih 7 % manj potniških kilometrov. Slovenian national carriers in road, railway and air transport carried more than 146 million passengers in 2007, which is 25% less than in 2000. In the same comparison they performed 7% less passenger-kilometres. V slovenskih mestih, v katerih je organiziran mestni potniški prevoz, je bilo leta 2007 prepeljanih dobrih 90 milijonov potnikov. V primerjavi z letom 2000 je bilo to za 14 % manj. V enaki primerjavi se je kar za polovico zmanjšal prevoz potnikov v cestnem javnem prevozu, ki ga opravljajo prevozniki, ki imajo pogodbo o koncesiji in opravljajo javni linijski prevoz na najmanj petih linijah. In Slovenian cities with urban passenger transport more than 90 million passengers were carried in 2007. In comparison with 2000 this represents a 14% decrease. In the same comparison public passenger transport performed by carriers that have a concession and perform transport operations on at least five routes decreased by half. Porast števila prepeljanih potnikov in opravljenih potniških kilometrov pa smo zabeležili pri slovenskih prevoznikih v železniškem (za 7 % in 15 %) in v zračnem prevozu (za dobrih 31 % in 37 %). Growth of passengers carried and of passenger-kilometres performed were noticed at Slovenian carriers in railway transport (by 7% and 15%, respectively) and in air transport (by 31% and 37%, respectively). Močno narašča promet potnikov na slovenskih mednarodnih letališčih. V letu 2007 je bilo z letali prvič prepeljanih preko 1,5 milijona potnikov, kar je za 25 % več kot v letu 2005. Leta 2007 je preko slovenskih mednarodnih letališč potovalo največ potnikov doslej. Passenger transport increased also at Slovenian international airports. More than 1.5 million passengers were carried by plane in 2007, which was 25% more than in 2005. In 2007 more passengers travelled through international Slovenian airports than ever before. Podatki o prevozu z vsemi avtobusi (tako v rednem kot izrednem prevozu) ne glede na državo, v kateri so bili registrirani, kažejo, da je bilo na ozemlju Slovenije v letu 2007 opravljenih skoraj za 8 % manj potniških kilometrov, kot v letu 2000. V nasprotju s tem pa podatki o opravljenih potniških kilometrih z osebnimi vozili po Sloveniji kažejo povečanje za 20 %. Data on transport by all busses (in scheduled and non-scheduled transport) irrespective of the country of registration show that on the territory of Slovenia almost 8% less passenger-kilometres were performed in 2007 than in 2000. On the other hand, data on passenger- kilometres performed by passenger cars on the territory of Slovenia showed an increase by 20%. Cestne mejne prehode je v letu 2007 prečkalo skoraj 180 milijonov potnikov, to je za 1 % več kot v letu 2000. At road border-crossings almost 180 million entries and departures of passengers were registered in 2007. In comparison with 2000 this represents an increase of 1%. Slika 7: Opravljeni potniški kilometri v kopenskem prevozu, Slovenija, 1995 – 2007 Chart 7: Passenger kilometres preformed in inland transport, Slovenia, 1995 – 2007 0 20 40 60 80 100 120 140 160 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 indeks / index Cestni jav ni prev oz / Road transport f or hire or reward Železniški prev oz / Railway transport Prev oz z osebnimi av tomobili / Transport by passenger cars © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 9 Slika 8: Potniški promet po pristaniščih, Slovenija, 1995 – 2007 Chart 8: Passenger transport by ports, Slovenia, 1995 – 2007 0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 štev ilo / number Izola/Isola Koper/Capodistria Piran/Pirano Promet potnikov v slovenskih pristaniščih je v obdobju od 1995 do 2007 precej nihal. Najmanjši promet je bil v letu 2006 (30.000 potnikov), največji pa v 2007 (51.000 potnikov). Gledano po pristaniščih je v letih od 1995 do 1999 potniški pristaniški promet potekal v glavnem v pristanišču Piran, v letih 2000 in 2001 v pristanišču Izola, v letih od 2002 do 2006 pa v pristaniščih Izola in Piran. V celotnem obdobju od 1995 do 2006 je bilo v pristanišču Koper zelo malo potnikov, in sicer je znašal njihov delež od 0,1 % v letu 1995 do največ 9,7 % v letu 1999. V letu 2007 pa je bilo število vkrcanih in izkrcanih potnikov največje v pristanišču Koper (42,5 %), sledili sta mu pristanišči Izola (36,5 %) in Piran (21,0 %). In the 1995-2007 period traffic in the Slovenian ports rather fluctuated. The traffic was the lowest in 2006 (30,000 passengers) and the highest in 2007 (51,000 passengers). As regards ports, from 1995 to 1999 the passenger port traffic took place mostly in the port of Piran, in 2000 and 2001 the leading role was taken over by Izola, while in the period from 2002 to 2006 the passenger traffic took place in ports Izola and Piran. During the whole period the port of Koper had only few passengers, the share was between 0.1% in 1995 and 9.7% in 1999. In 2007 the number of embarked and disembarked passengers was the highest in port Koper (42.5%), followed by Izola (36.5%) and Piran (21.0%). Slika 9: Potniški promet glede na državo prihoda in odhoda letala, redni prevoz, letališče Ljubljana, 2007 Chart 9: Passengers traffic by country of arrival and departure of aircraft, scheduled transport, airport Ljubljana, 2007 DE 16,4 %UK 13,0 % TR 9 ,8 % FR 10,2 % RS 7,0 % AT 6,4 % LJUBLJANA BE 7 ,4 % © SURS © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 10 Rapid Reports No 22/2009 Javni potniški promet na slovenskih letališčih se v zadnjih letih močno povečuje. Leta 2007 je število prihodov in odhodov potnikov v enem letu prvič v zgodovini ljubljanskega letališča preseglo milijon in pol. V letu 2007 se je to število glede na leto 2004, ko je prvič preseglo milijon, še povečalo, in sicer za 45 %. In recent years passenger traffic at Slovenian public access airports has been increasing. In 2007 the annual number of passenger arrivals and departures exceeded 1.5 million for the first time. Passenger traffic increased in 2007 in comparison with 2004, when the number of passengers exceeded 1 million for the first time, by almost 45%. Največ potnikov (63 % vseh) je bilo prepeljanih v države ali iz držav Evropske unije, 30 % na relacijah z evropskimi državami, ki niso članice Evropske unije, preostalih 7 % pa predvsem z državami Severne Afrike in Bližnjega ter Srednjega vzhoda. Most passengers (63% of all) were carried to or from countries of the European Union, 30% to or from European countries which are not members of the European Union, and other 7% mostly to or from countries in North Africa and in the Middle East. V letu 2007 je promet potnikov v rednem prevozu preko ljubljanskega letališča presegel 1,2 milijona potnikov, kar predstavlja 82 % vseh potnikov. V tujino je odpotovalo dobrih 615.000 potnikov in prav toliko jih je od tam tudi prišlo, to je za 42 % več kot v letu 2004. Z letališč držav članic Evropske unije je odpotovalo in na ta letališča pripotovalo približno 66 % potnikov. Največ potnikov je bilo prepeljanih na relacijah med letališčem Ljubljana in letališči v Nemčiji (16 %), letališči v Združenem kraljestvu (16 %) ter letališči v Franciji (okoli 10 %) in Turčiji (okoli 10 %). Total passenger traffic with scheduled flights through the Ljubljana airport exceeded 1.2 million passengers in 2007, representing 82% of all passengers. More than 615,000 passengers travelled to and from foreign countries. In comparison with 2004 this represents growth of around 42%. 66% of passengers travelled to or from airports in the European Union. Most of the passengers were carried between airport Ljubljana and airports in Germany (16%), airports in the United Kingdom (13%) and airports in France (around 10%) and Turkey (around 10%). Slika 10: Potniški promet glede na državo prihoda in odhoda letala, posebni prevoz, letališče Ljubljana, 2007 Chart 10: Passengers traffic by country of arrival and departure of aircraft, non-scheduled transport, airport Ljubljana, 2007 © SURS GR 34,8% TN 16,3 % EG 13,3 % TR 7,9 % IL 9,4 % BG 2,5 % LJUBLJANA ES 2,8 % Z letali je v posebnem prevozu preko letališča Ljubljana v letu 2007 potovalo skoraj 269.000 potnikov, kar predstavlja 18 % vseh potnikov. Največ teh potnikov (35 %) je bilo prepeljanih na relacijah med letališčem Ljubljana in letališči v Grčiji. Sledili so prevozi na letališča v Tuniziji (tja je bilo prepeljanih 16 % vseh potnikov v posebnem prometu) ter letališča v Egiptu (13 % potnikov) in Izrael (9 % potnikov). Almost 269,000 passengers travelled through airport Ljubljana with airplanes in non-scheduled transport in 2007, which represents 18% of all passengers. Most of these passengers (35%) were carried on lines with airports in Greece, followed by airports in Tunisia with 16% of all passengers in non-scheduled transport, and airports in Egypt (13% passengers) and Israel (9% passengers). V letu 2007 se je število potnikov na relaciji med Slovenijo in Egiptom glede na leto 2006 kar podvojilo. In 2007 compared to 2006 the number of passengers on relation between Slovenia and Egypt doubled. Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 11 BLAGOVNI PREVOZ IN PROMET GOODS TRANSPORT AND TRAFFIC Tabela 5: Blagovni prevoz in promet, Slovenija, 2000, 2005, 2006, 2007 Table 5: Goods transport and traffic, Slovenia, 2000, 2005, 2006, 2007 2000 2005 2006 2007 Indeks Index 2007 2000 1000 ton / 1000 tonnes Cestni prevoz 57910 82750 86896 89036 153,7 Road transport Železniški prevoz 13667 16344 17052 17575 128,6 Railway transport Zračni prevoz 5 3 4 5 98,9 Air transport Pomorski prevoz 3547 5815 5658 5158 145,4 Maritime transport Letališki promet 8 6 8 14 180,8 Airport traffic Pristaniški promet 9038 12625 15483 15853 175,4 Port traffic Mejni cestni promet1)2) 31342 13154 15109 15728 50,2 Border road traffic1)2) mio. tkm Cestni prevoz 6654 11032 12112 13734 206,4 Road transport Železniški prevoz 2600 3245 3373 3603 138,6 Railway transport Zračni prevoz 4 3 3 4 82,8 Air transport Pomorski prevoz 32035 52513 49155 46587 145,4 Maritime transport 1) Zajet uvoz, izvoz in tranzit. Import, export and transit are included. 2) Po vstopu Slovenije v EU, 1. 5. 2004, spremljamo samo še promet na hrvaški meji, spremembe so tudi v carinskem postopku. Only the border traffic with Croatia is included, some changes in customs procedures have occurred since Slovenia became member of the EU on 1 May 2004. Pri statističnem spremljanju prevoza blaga so podatki o cestnem, železniškem in pomorskem prevozu vezani na nacionalne prevoznike. Podatki o letališkem in pristaniškem prometu so vezani na nacionalno ozemlje. In statistical surveys on road goods transport data on road, rail and air transport relate to national carriers. Data on airport and port traffic relate to national territory. V letu 2007 so slovenski prevozniki po cestah in železnici prepeljali več kot 106 milijonov ton blaga. V primerjavi z letom 2000 je bilo s tovornjaki, registriranimi v Sloveniji, prepeljanega za dobrih 53 % več blaga ter opravljenih kar za 106 % več tonskih kilometrov. Slovenian road and railway carriers carried more than 106 million tonnes of goods in 2007. In comparison with 2000, 53% more goods were carried and 106% more tonne-kilometres were performed by road goods vehicles registered in Slovenia. V enaki primerjavi je tudi železniški prevoznik prepeljal več blaga, in sicer za 29 %, ter opravil za 39 % več tonskih kilometrov. In the same comparison the railway carrier transported 29% more goods and performed 39% more tonne-kilometres. V obdobju od 2001 do 2007 je slovenski pomorski prevoznik po tujini prepeljal največ blaga v letih 2005 in 2006. V letu 2007 je prepeljal manj blaga, in sicer v primerjavi z letom 2006 skoraj za 9 %, v primerjavi z letom 2005 pa za 11 % manj. Prav tako je opravil tudi manj tonskih kilometrov (v primerjavi z letom 2006 za 5 % manj, v primerjavi z letom 2005 pa za 11 % manj). In the 2001-2007 period the Slovenian maritime carrier transported most of the goods in 2005 and 2006. In comparison with 2006, 9% less goods and in comparison with 2005 11% less goods were carried in 2007. Tonne-kilometres performed in 2007 decreased as well (in comparison with 2006 by 5% and in comparison with 2005 by 11%). V treh slovenskih pristaniščih se je promet blaga v letu 2007 še povečal. Na ladje so naložili in z njih razložili 15,8 milijona ton blaga, kar je v primerjavi z letom 2000 za 75 %, v primerjavi z letom 2005 pa za dobrih 26 % več blaga. In 2007 traffic of goods at Slovenian ports increased. 15.8 million tonnes of goods were loaded and unloaded to or from the ships in 2007. In comparison with 2000 this represented an increase of goods by 75% and in comparison with 2005 by 26%. Največji slovenski letalski prevoznik je leta 2007 glede na leto 2000 prepeljal za 1 % manj blaga. The biggest Slovenian air carrier carried 1% less goods in 2007 than in 2000. Statistične informacije, št. 22/2009 12 Rapid Reports No 22/2009 Slika 11: Tonski kilometri, opravljeni v kopenskem prevozu, Slovenija, 1995 – 2007 Chart 11: Tonne kilometres performed in inland transport, Slovenia, 1995 – 2007 0 50 100 150 200 250 300 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 mio tkm Cestni prev oz / Road transport Železniški prev oz / Railway transport Slika 11 prikazuje gibanje tonskih kilometrov, ki so jih opravili slovenski prevozniki v cestnem in železniškem prevozu v obdobju 1995–2007. Chart 11 shows trends in tonne-kilometres performed by Slovenian carriers in road and railway transport in the 1995-2007 period. V primerjavi z letom 1995 je bilo v letu 2007 v cestnem prevozu opravljenih za 142 % več tonskih kilometrov. In comparison with 1995 in 2007 tonne-kilometres performed in road transport increased by 142%. V enaki primerjavi so več tonskih kilometrov opravili tudi v železniškem prevozu, in sicer za 25 %. In the same comparison tonne-kilometres performed increased also in rail transport (by 25%). Slika 12: Prepeljano blago in opravljeni tonski kilometri v cestnem blagovnem prevozu, Slovenija, 2007 Chart 12: Goods carried and tonne-kilometres performed in road goods transport, Slovenia, 2007 Prepeljano blago / Goods carried 81% 8% 7% 3% 1% Opravljeni tonski kilometri / Tonne-kilometres perf ormed 19% 29% 26% 24% 2% Mednarodni prev oz - kabotaža / International transport - cabotage Notranji prev oz / National transport Mednarodni prev oz - blago naloženo v Slov eniji / International transport - goods loaded in Slov enia Mednarodni prev oz - blago razloženo v Slov eniji / International transport - goods unloaded in Slov enia Mednarodni prev oz - prev oz po tujini / International transport - cross-trade Od 89 milijonov ton blaga, toliko so ga v letu 2007 prepeljala tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, je bilo kar 80 % blaga prepeljanega v notranjem prevozu. Nekaj čez 7 % blaga je bilo prepeljanega iz Slovenije v tujino in obratno. 3 % blaga so bili prepeljani med dvema tujima 89 million tonnes of goods were carried in 2007 by road goods vehicles registered in Slovenia, of which 80% of goods were carried in national transport, 7% were carried from Slovenia and into Slovenia respectively, 3% of goods were carried between two foreign countries and 2% of goods © SURS © SURS © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 13 državama, 2 % blaga pa sta bila prepeljana kot notranji prevoz v tuji državi (kabotaža). Zaradi večjih razdalj v mednarodnem prevozu je bilo razmerje pri tonskih kilometrih povsem drugačno. Od več kot 13,7 milijarde tonskih kilometrov, ki so jih v letu 2007 opravila slovenska tovorna vozila, jih je bilo le 18 % opravljenih v notranjem prevozu, 29 % v prevozu iz Slovenije v tujino, 26 % v prevozu iz tujine v Slovenijo, 24 % v prevozu med dvema tujima državama in 2 % v kabotaži. were carried in cabotage (national transport in a foreign country). The relations expressed in tonne-kilometres are completely different because of longer distances in international transport. Thus only 18% of the total of 13.7 billion tonne-kilometres were performed in national transport, 29% in transport from Slovenia to foreign countries, 26% in transport from foreign countries into Slovenia, 24% in transport between two foreign countries and 2% in cabotage. Slika 13: Prepeljano blago in opravljeni tonski kilometri v železniškem prevozu, Slovenija, 2007 Chart 13: Goods caried and tonne-kilometres performed in railway transport, Slovenia, 2007 Prepeljano blago / Goods carried 21% 32% 26% 21% Opravljeni tonski kilometri / Tonne-kilometres perf ormed 19% 35%22% 24% Notranji prev oz / National transport Mednarodni prev oz - blago naloženo v Slov eniji / International transport - goods loaded in Slov enia Mednarodni prev oz - blago razloženo v Slov eniji / International transport - goods unloaded in Slov enia Tranzit / Transit V letu 2007 so Slovenske železnice, te opravljajo železniški prevoz samo po Sloveniji, prepeljale nekaj več kot 17,5 milijonov ton blaga. Od tega je bilo skoraj 21 % blaga prepeljanega znotraj Slovenije, 32 % blaga je bilo naloženega na železniških postajah v Sloveniji ter po železnici odpeljanega v tujino, 26 % pa so ga iz tujine prepeljali po železnici v Slovenijo. 21 % celotnega blaga je bilo prepeljanega v tranzitu (tj. prevoz skozi Slovenijo, pri čemer je kraj nalaganja in kraj razlaganja blaga zunaj Slovenije). The Slovenian railway enterprise performing railway transport on the territory of Slovenia carried more than 17.5 million tonnes of goods in 2007. 21% of goods were carried on the territory of Slovenia, 32% of goods were loaded in Slovenia and transported by rail to foreign countries, 26% of goods were transported by rail from foreign countries to Slovenia and 21% of goods were carried in transit (transport throughout Slovenia, where the place of loading and the place of unloading were outside Slovenia). V letu 2007 je bilo pri železniškem prevozu znotraj državnih meja opravljenih 3,6 milijarde tonskih kilometrov, od tega skoraj 19 % v notranjem prevozu, 35 % v prevozu blaga, ki je bilo namenjeno v tujino, 22 % v prevozu blaga, ki je v Slovenijo prišlo iz tujine, in 24 % v tranzitnem prevozu. In 2007 the total transport performance of rail freight on the national territory of Slovenia was 3.6 billion tonne-kilometres: 19% in national transport, 35% in transport of goods departing from Slovenia, 22% in transport of goods arriving to Slovenia and 24% in transit. © SURS © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 14 Rapid Reports No 22/2009 Slika 14: Notranji kopenski prevoz glede na vrsto blaga, Slovenija, 2007 Chart 14: National inland transport by type of goods, Slovenia, 2007 Prepeljano blago / Goods carried 0 10 20 30 40 50 60 70 80 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 NST-R skupine / NST-R chapters % Železniški prev oz / Railway transport Cestni prev oz / Road transport Opravljeni tonski kilometri / Tonne-kilometres perf ormed 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 NST-R skupine / NST-R chapters % Med blagom, ki je bilo v letu 2007 prepeljano v notranjem cestnem prevozu, je bilo največ blaga, ki po Klasifikaciji prepeljanega blaga v statistiki transporta - NST/R spada v skupino 6 – »Surovi in predelani minerali, gradbeni materiali« (69 %). Sem spadajo gramoz, pesek, glina, žlindra, mavec, druge kamnine in rudnine, cement, apno ter drugi industrijski gradbeni materiali. Nobenega drugega blaga (to je blaga izmed ostalih skupin po NST/R) med blagom, prepeljanim v celotnem notranjem cestnem prevozu, ni bilo več kot 10 %. 9 % je bilo na primer blaga iz skupine 9 – »Stroji, transportna oprema, industrijski izdelki in mešani izdelki«, 7 % je bilo blaga iz skupine 3 – »Nafta in naftni derivati«, 6 % iz skupine 0 – »Kmetijski izdelki in žive živali« ter 4 % iz skupine 1 – »Živila in živalska krma«. In national road transport the majority of goods (69%) carried in 2007 belonged to Chapter 6 – »Crude and manufactured minerals, building materials« according to the Standard Goods Classification for Transport Statistics – NST/R. This group includes sand, gravel, clay, slag, plaster, other stoneware and crude minerals, cement, lime and other industrial building materials. In no other NST/R chapter the share of goods carried in national transport exceeded 10%. Thus 9% of goods carried belonged to Chapter 9 – »Machinery, transport equipment, manufactured articles and miscellaneous articles«, 7% to Chapter 3 – »Petroleum products«, 6% to Chapter 0 - »Agricultural products and live animals« and 4% to Chapter 1 – »Foodstuffs and animal fodder«. V notranjem železniškem prevozu je bilo v letu 2007 prepeljanega največ blaga iz skupine 3, in sicer 29 %. Čeprav je bil delež blaga iz te skupine pri cestnem prevozu veliko manjši, je bilo po cesti prepeljanega več kot štirikrat več tovrstnega blaga kot po železnici. Delež blaga iz skupine 6, prepeljanega v notranjem železniškem prevozu, je znašal 23 %, iz skupine 2 – »Trdna mineralna goriva« 13 %, iz skupine 9 pa 12 %. In national rail transport the largest share of goods carried (29%) belonged to Chapter 3. Although the share of Chapter 3 is much lower in road national transport, the amount of those goods carried by road is more than four times bigger compared with rail transport. The share of goods carried by rail belonging to Chapter 6 was 23%, to Chapter 2 – »Solid mineral fuels« 13% and to Chapter 9 12%. Delež tonskih kilometrov iz blagovne iz skupine 6 v notranjem cestnem prevozu ni bil tako izrazit kot pri tonah in je znašal »le« 44 %. Razlog za to so bile krajše razdalje pri prevozu surovih in predelanih mineralov in gradbenega materiala. Delež tonskih kilometrov iz skupine 9 je znašal 16 %, iz skupine 1 11 %, iz skupin 3 in 0 pa 13 % oziroma 9 % vseh tonskih kilometrov, opravljenih v notranjem cestnem prevozu. Expressed in tonne-kilometres, the share of Chapter 6 in national road transport is not so outstanding and amounts »only« to 44% of all tonne- kilometres preformed. The reason for this is the shorter distances preformed when carrying crude and manufactured minerals and building minerals. The share of tonne-kilometres preformed in national transport while carrying the goods from Chapter 9 was 16%, from Chapter 1 11% and from Chapters 3 and 0 13% and 9 % respectively. V notranjem železniškem prevozu je bilo največ tonskih kilometrov opravljenih pri prevozu blaga iz skupine 3 (32 %). Sledila sta prevoz blaga iz skupine 6 (17 %), iz skupine 9 (13 %), iz skupine 2 (12 %) in iz skupine 8 – »Kemikalije« (11 %). In national rail transport the largest share of tonne-kilometres preformed occurred while carrying goods from Chapter 3 (32%), followed by Chapters 6 (17%), 9 (13%), 2 (12%) and 8 – »Chemicals« (11%). © SURS © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 15 Slika 15: Mednarodni kopenski prevoz glede na vrsto blaga, Slovenija, 2007 Chart 15: International inland transport by type of goods, Slovenia, 2007 Prepeljano blago / Goods carried 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 NST-R skupine / NST-R chapters % Železniški prev oz / Railway transport Cestni prev oz / Road transport Opravljeni tonski kilometri / Tonne-kilometres perf ormed 0 10 20 30 40 50 60 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 NST-R skupine / NST-R chapters % V mednarodnem prevozu je bilo tako po cestah kot po železnici prepeljanega največ blaga iz skupine 9 – »Stroji, transportna oprema, industrijski izdelki in mešani izdelki«, in sicer 40 % oziroma 32 %. V cestnem prevozu je sledilo blago iz skupin 6 – »Surovi in predelani minerali, gradbeni materiali« s 17 % ter 5 – »Kovinski izdelki« in 0 – »Kmetijski izdelki in žive živali«, in sicer vsaka skupina z 12 %. V železniškem prevozu je bilo po količini na drugem mestu blago iz skupine 4 – »Rude in kovinski odpadki« z 21 %, sledili pa sta skupini 0 s 16 % in 5 z 10 %. The largest share of goods carried in both road (40%) and rail (32%) international transport belongs to Chapter 9 - »Machinery, transport equipment, manufactured articles and miscellaneous articles«. This chapter was followed in road international transport by Chapters 6 – »Crude and manufactured minerals, building materials« with 17%, Chapter 5 – »Metal products« and Chapter 0 - »Agricultural products and live animals« with 12% each. Chapter 4 –“Ores and metal waste” was the second largest group in terms of goods carried in rail international transport with 21%, followed by Chapter 0 with 16% and Chapter 5 with 10%. Več kot polovica tonskih kilometrov v mednarodnem cestnem prevozu in več kot četrtina v mednarodnem železniškem prevozu je bila opravljena pri prevozu blaga iz skupine 9 po klasifikaciji NST/R. Tudi pri tej primerjavi je bila, tako kot pri primerjavi količin prepeljanega blaga, ta skupina na prvem mestu. V mednarodnem cestnem prevozu je bilo na drugem mestu po opravljenih tonskih kilometrih blago iz skupine 5 z 12-odstotnim deležem, v mednarodnem železniškem prevozu pa blago iz skupine 4 s 25-odstotnim deležem. More than half of tonne-kilometres in road international transport and more than one quarter in rail international transport was preformed while carrying goods from Chapter 9 of the NST/R classification. In road and rail transport this chapter was in the first place in tonne-kilometres preformed. In road international transport the second largest group is Chapter 5 with 12% of tonne-kilometres and in rail international transport Chapter 4 with 25%. © SURS © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 16 Rapid Reports No 22/2009 Slika 16: Pristaniški promet glede na vrsto blaga, Slovenija, 2007 Chart 16: Port traffic by type of goods, Slovenia, 2007 0 10 20 30 40 50 60 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 % naloženo blago / goods loaded razloženo blago / goods unloaded NST-R skupine / NST-R chapters Blagovni promet je v letu 2007 v slovenskih pristaniščih znašal 15,9 milijona ton, kar je za 132,7 % več kot leta 1995. Daleč največ blaga je bilo naloženega oz. razloženega v pristanišču Koper, in sicer 15,4 milijona ton, tj. 99,7 % vsega. Naloženega je bilo 4,7 milijona ton, razloženega pa 11,2 milijona ton blaga. Med tem blagom je bilo glede vrst blaga največ trdnih mineralnih goriv (34,3 %), strojev, transportne opreme, industrijskih izdelkov in mešanih izdelkov (18,1 %), nafte in naftnih derivatov (14,1 %) ter rud in kovinskih odpadkov (13,3 %). In 2007 goods traffic in Slovenian ports amounted to 15.9 million tonnes, which is 132.7% more than in 1995. By far the most goods were loaded or unloaded in the port of Koper, namely 15.4 million tonnes (99.7%): 4.7 million tonnes were loaded and 11.2 million tonnes unloaded. As regards the type of goods, most of it was solid mineral fuels (34.3%), machinery, transport equipment, manufactured articles and miscellaneous articles (18.1%), petroleum products (14.1%) and ores and metal waste (13.3%). Glede blagovnega prometa po vrstah tovora je bilo največ suhega razsutega tovora, in sicer 9,6 milijona ton ali 60,5 % vsega prometa. As regards the type of cargo, by far the most was dry bulk goods, namely 9.6 million tonnes (60.5% of all goods traffic in ports). V koprskem pristanišču izvaja pristaniške in logistične storitve Luka Koper, d. d. Osnovno dejavnost izvaja na osmih terminalih, in sicer na terminalih za generalni tovor, les, sadje, avtomobile, tekoči tovor in sipki tovor, na evropskem energijskem terminalu ter na kontejnerskem in ro-ro terminalu. Luka Koper is a public limited company providing port and logistics services in the Port of Koper. Basic activities are carried out at specialised terminals, i.e. terminals for general cargo, timber, fruit, cars, liquid cargo and dry bulk cargo, European energy terminal and container and ro-ro terminal. Slovenski ladijski prevoznik Splošna plovba je v letu 2007 prepeljal med tujimi pristanišči 5,2 milijona ton blaga (za 65,2 % več kot leta 1995). V enaki primerjavi se je število opravljenih tonskih milj povečalo za 41,5 %. Slovenian maritime carrier Splošna plovba in 2007 transported between foreign ports 5.2 million tonnes of goods (65.2% more than in 1995). In the same comparison the number of tonne miles made increased by 41.5%. © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 17 Slika 17: Mednarodni kopenski prevoz – blago, naloženo v Sloveniji, po državah razlaganja, Slovenija, 2007 Chart 17: International inland transport – goods loaded in Slovenia by country of unloading, Slovenia, 2007 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 Druge držav e / Other countries Druge držav e EU / Other EU countries UK FR DE PL RS HR IT SK HU AT 1000 ton / 1000 tonnes Cestni prev oz / Road transport Železniški prev oz / Railway transport Količina blaga, ki so ga slovenski prevozniki v letu 2007 naložili v Sloveniji in razložili v tujini, je znašala v cestnem prevozu 6,3 milijona ton, v železniškem pa 5,6 milijona ton. Pri cestnem prevozu je bilo 35 % tega blaga razloženega v Italiji, 15 % v Nemčiji, 14 % v Avstriji, 11 % na Hrvaškem in 4 % v Franciji. Pri železniškem prevozu je bilo kar 68 % blaga razloženega v Avstriji, 9 % v Madžarski, 8 % v Slovaški in 3 % v Italiji. 6.3 million tonnes of goods were loaded in Slovenia and carried into foreign countries by Slovenian road carriers in 2007. 35% of those goods were unloaded in Italy, 15% in Germany, 14% in Austria, 11% in Croatia and 4% in France. In rail transport 5.6 million tonnes of goods were loaded in Slovenia and unloaded in foreign countries. The largest share of those goods was unloaded in Austria (68%), followed by Hungary (9%), Slovakia (8%) and Italy (3%). Slika 18: Mednarodni kopenski prevoz – blago razloženo v Sloveniji, po državah nalaganja, 2007 Chart 18: International inland transport – goods unloaded in Slovenia by country of loading, 2007 0 500 1000 1500 2000 2500 Druge držav e / Other countries Druge držav e EU / Other EU countries ES NL BE FR BA IT RS HR DE SK CZ HU AT 1000 ton / 1000 tonnes Cestni prev oz / Road transport Železniški prev oz / Railway transport © SURS © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 18 Rapid Reports No 22/2009 Kakor v letu 2006 sta bila tudi v letu 2007 najpomembnejša tokova pri prevozu blaga iz tujine v Slovenijo iz Avstrije pri železniškem prevozu in iz Italije pri cestnem prevozu. Skupna količina blaga, prepeljanega iz tujine v Slovenijo, ki so ga slovenski prevozniki v letu 2007 pripeljali po cesti, je bila 6,6 milijona ton. Od tega je bilo iz Italije prepeljanih 30 %, iz Avstrije 16 %, iz Hrvaške in iz Nemčije po 14 % in iz Madžarske dobrih 8 % blaga. V železniškem prevozu je bilo skupaj prepeljanih 4,6 milijona ton blaga, in sicer 44 % iz Avstrije, 12 % iz Madžarske, 10 % iz Češke republike, 8 % iz Slovaške, 7 % Nemčije ter 5 % iz Hrvaške. As in 2006, in 2007 too the most important goods flows in transport from foreign countries to Slovenia were from Austria in railway transport and from Italy in road transport. Total goods transport from foreign countries to Slovenia performed by Slovenian carriers amounted to 6.6 million tonnes. 30% of all goods were loaded in Italy, 16% in Austria, 14% in Croatia and Germany (each) and 8% in Hungary. In railway transport 4.6 million tonnes of goods were loaded in foreign countries and unloaded in Slovenia. 44% of those goods were loaded in Austria, 12% in Hungary, 10% in the Czech Republic, 8% in Slovakia, 7% in Germany and 5% in Croatia. Slika 19: Pristaniški blagovni promet – blago, naloženo1) in razloženo2) v Sloveniji, po državi razlaganja in nalaganja blaga, 2007 Chart 19: Port traffic of goods – goods loaded1) and unloaded2) in Slovenia by country of unloading and loading of goods, 2007 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 IT GR Druge držav e EU / Other EU countries Druge ev ropske držav e/ Other European countries DZ ZA BR IL US ID Druge držav e / Other countries 1000 ton / 1000 tonnes Naloženo v Slov eniji / Loaded in Slov enia Razloženo v Slov eniji / Unloaded in Slov enia 1) Vključeno naloženo in tranzit - naloženo blago. Loaded and transit-loaded goods are included. 2) Vključeno razloženo in tranzit - razloženo blago. Unloaded and transit-unloaded goods are included. Od vsega blaga v pristaniškem blagovnem prometu je bilo v letu 2007 največ blaga v tranzitu (12,6 milijona ton). Delež tranzita v skupnem blagovnem prometu je znašal 79,7 %, od tega tranzit - naloženo blago 28,2 %, tranzit - razloženo blago pa 51,5 %. V Sloveniji naloženega blaga, namenjenega za izvoz, je bilo le 1,3 %, v Sloveniji razloženega blaga, prispelega iz uvoza, pa je bilo 18,6 %. Notranjega prometa (naloženega in razloženega) je bilo 0,4 %. Of all port goods traffic in 2007 the most goods were in transit (12.6 million tonnes). The share of transit in total amount of goods traffic was 79.7%, of which 28.2% transit-loaded goods and 51.5% transit-unloaded goods. In Slovenia the share of loaded goods intended for export was only 1.3%, and the share of unloaded goods intended for import 18.6%. The share of national traffic (loaded and unloaded) was 0.4%. Z vidika udeleženih držav je bilo od vsega naloženega blaga daleč največ blaga namenjenega v Italijo (64,3 %). Od razloženega blaga pa je največ blaga prispelo iz Indonezije (19,0 %), Italije (18,7 %) in Južne Afrike (16,4 %). As regards countries, of the total amount of loaded goods by far the most goods were intended to Italy (64.3%). Of the total amount of unloaded goods most goods arrived from Indonesia (19.0%), Italy (18.7%) and South Africa (16.4%). © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 19 Slika 20: Nevarno blago, prepeljano v kopenskem prevozu, Slovenija, 2007 Chart 20: Dangerous goods carried in inland transport, Slovenia, 2007 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 Cestni prev oz / Road transport Železniški prev oz / Railway transport 1000 ton / 1000 tonnes Vnetljiv e tekočine / Flammable liquids Plini / Gasses Jedke snov i / Corrosiv es Ostale nev arne snov i / Other dangerous goods V letu 2007 so slovenski prevozniki v cestnem prevozu prepeljali 4 milijone ton nevarnih snovi, to je skoraj za 11 % več kot v letu 2006. Največji delež nevarnih snovi so predstavljale vnetljive tekočine (79 %), drugega največjega pa plini (9 %). V železniškem prevozu je bilo prepeljanih 1,5 milijona ton tovrstnih snovi. V primerjavi z letom 2006 je to za 3 % manj prepeljanega nevarnega blaga. Tudi tukaj je bilo med prepeljanimi nevarnimi snovmi največ vnetljivih tekočin (83 %) in plinov (skoraj 10 %). In 2007, Slovenian road goods vehicles carried 4 million tonnes of dangerous goods, almost 11% more than in 2006. The largest share of those goods was flammable liquids (79%) and gasses (9%). In rail transport 1.5 million tonnes of dangerous goods were carried. In comparison with 2006 this represents a 3% decrease in goods carried by the Slovenian rail carrier. Flammable liquids (83%) and gasses (almost 10%) were the largest groups of dangerous goods in rail transport as well. NESREČE ACCIDENTS Tabela 6: Prometne nesreče, Slovenija, 2000, 2005, 2006, 2007 Table 6: Traffic accidents, Slovenia, 2000, 2005, 2006, 2007 2000 2005 2006 2007 Indeks Index 2007 2000 Cestni promet / Road transport Število vseh prometnih nesreč 39297 31094 31569 30401 77,4 Total number of accidents Število prometnih nesreč - smrt oz. telesna poškodba 8469 10309 11223 11414 134,8 Number of accidents resulting in death Posledice: Consequence: število mrtvih 313 258 262 293 93,6 number of deaths število hudo poškodovanih oseb 2995 1266 1220 1263 42,2 number of severe injuries Železniški promet / Railway transport Število vseh prometnih nesreč … 40 48 61 … Number of traffic accidents Število prometnih nesreč s hudo poškodovanimi osebami … 18 18 39 … Number of serious injury accidents Število mrtvih … 5 9 17 … Number of persons killed Število hudo poškodovanih oseb … 18 11 30 … Number of persons seriously injured © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 20 Rapid Reports No 22/2009 V letu 2007 se je na slovenskih cestah zgodilo skupaj 30.401 nesreč, to je za 23 % manj kot v letu 2000. Hkrati se je močno povečalo število nesreč, ki imajo za posledico smrt ali telesno poškodbo. V tem obdobju (2000-2007) se je zmanjšalo število smrtnih primerov za dobrih 6 %, in še močneje število hudo poškodovanih oseb, za 58 %. V primerjavi s predhodnim letom je bilo v letu 2007 manj vseh nesreč skupaj in več nesreč s posledico smrti ali telesnih poškodb. Za 12 % več je bilo smrtnih primerov in za 4 % več hudo poškodovanih oseb. In 2007, 30,401 traffic accidents happened on Slovenian roads; 23% less than in 2000. At the same time the number of accidents resulting in death or serious injury increased significantly. In the 2000-2007 period the number of deaths decreased by 6% and the number of serious injuries by 58%. Compared to 2006 there were fewer traffic accidents in total, but more accidents resulting in death or serious injury. In 2007 compared with the year before there was an increase in the number of persons killed (by 12%) and in the number of persons seriously injured (by 4%). Podatki o prometnih nesrečah in posledicah v železniškem prevozu so specifični – vključujejo namreč vse nesreče na železniških tirih, in ne samo nesreč, povezanih z udeleženci v železniškem prevozu. Data on traffic accidents and their consequences in railway transport are specific – they include all accidents on railway tracks, not only accidents involving railway passengers. V letu 2007 se je v železniškem prometu zgodilo skupaj 61 prometnih nesreč. Od tega je bilo 39 nesreč s hudo poškodovanimi osebami. Železniške prometne nesreče so v letu 2007 terjale 17 mrtvih in 30 hudo poškodovanih oseb. In 2007, 61 traffic accidents happened in railway traffic, of which 39 accidents involving serious injury. In 2007 accidents in railway transport involved 17 dead people and 30 people seriously injured. Slika 21: Cestnoprometne nesreče, Slovenija, 1995 – 2007 Chart 21: Road accidents, Slovenia, 1995 – 2007 0 50 100 150 200 250 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 index / index Štev ilo nesreč s smrtnim izidom ali s telesno poškodbo / Number of accidents inv olv ing death or injury Mrtv i / Persons killed Hudo poškodov ani / Seriously injured © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 21 MEDNARODNI PREGLED INTERNATIONAL REVIEW Slika 22: Delež cestnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu, EU-27, tkm, 2007 Chart 22: Share of road in total inland freight transport, EU-27, tkm, 2007 0 20 40 60 80 100 CY MT IE GR ES PT LU DK IT UK FR SI HU CZ FI PL RO SK BE BG DE AT SE NL LT EE LV % Skupni kopenski tovorni transport vključuje prevoz po cestah, železnici in kopenskih plovnih poteh. Prevoz po železnici in kopenski vodni prevoz zajemata gibanje vozil na ozemlju države, ki sporoča podatke, ne glede na državo, v kateri je to vozilo registrirano. Prevoz po cestah zajema vse gibanje vozil, registriranih v državi, ki sporoča podatke, na ozemlju te države in zunaj nje. Total inland freight transport includes transport by road, rail and inland waterways. Rail and inland waterways transport are based on movements on the national territory, regardless of the nationality of the vehicle or vessel. Road transport is based on all movements of vehicles registered in the reporting country, including transport in country and abroad. Delež cestnega blagovnega prevoza v celotnem kopenskem prevozu, izraženem v tonskih kilometrih na ravni povprečja (27 držav) v Evropski uniji, je v letu 2007 ostal na ravni leta 2006 in je znašal 77 %. V otoških državah (Ciper, Malta in Irska) in še v 7 evropskih državah se delež cestnega prometa giblje med 90 in 100 % in med temi je kar v petih državah delež v primerjavi z letom 2006 še rahlo porasel. The share of road transport in total inland freight transport, expressed in tonne-kilometres, averaged 77% in the European Union (27 members) in 2007 and stayed on the 2006 level. In island countries (Cyprus, Malta, Ireland) and in other 7 EU member states the share of road transport ranged between 90% and 100%. Among them in five countries the share slightly increased over the previous year. Državi, ki z deležem cestnega prometa presegata povprečje EU, pa ne sodita v skupino z deleži 90 % in več, sta Slovenija, ki je imela v primerjavi z letom 2006 ta delež večji za eno odstotno točko (79 %), in Združeno kraljestvo , katere delež je bil večji za 2 odstotni točki (87 %). The countries whose shares exceeded the EU average but were under 90% were Slovenia with 79%, 1 percentage point more than in 2006, and the United Kingdom with 87%, which exceeded the 2006 share by 2 points. Države, katerih delež cestnega blagovnega prometa v letu 2007 se je najbolj spremenil (za 3 odstotne točke), so Avstrija (njen delež se je zmanjšal), Madžarska in Latvija (njun delež pa se je v enakem obsegu povečal). Countries with the biggest change (3 percentage points) as regards their shares of road transport in total inland freight transport in 2007 were Austria (its share decreased), and Hungary and Latvia (their shares increased by the same percent). Povsem je izstopala Estonija, katere delež cestnega blagovnega prometa je znašal 43 %, kar je za 8 odstotnih točk več kot v letu 2006. Estonia stands out with the share of 43%, 8 percentage points more than in 2006. Povprečje / Average EU (27) © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 22 Rapid Reports No 22/2009 Slika 23: Naraščanje potniškega prometa na letališčih držav EU v letu 2007 glede na leto 2006 Chart 23: Growth of passenger traffic at airports in EU countries in 2007 compared to 2006 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 RO LV PL LT SI EE IT PT AT MT BE ES BG IE CZ FI DE GR FR SK SE DK CY HU NL UK LU % Skupno število potnikov, ki so z letali potovali iz držav članic Evropske unije ali v te države ter znotraj Evropske unije, je v letu 2007 naraslo na 793 milijonov ali v primerjavi z letom 2006 za več kot 7 %. Število potnikov na letališčih se je povečalo v vseh državah članicah Evropske unije, najopazneje pa v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Najbolj se je povečalo v Romuniji, za 41 %, za več kot 20 % pa v Latviji, na Poljskem in v Litvi; sledila je Slovenija z nadpovprečno 13,3-odstotno rastjo. Najmanjšo rast števila potnikov na letališčih so v letu 2007 zabeležili v Luksemburgu in Združenem kraljestvu, in sicer manj kot 3-odstotno. The total number of passengers transported by air to, from or within the EU-27 Member States in 2007 grew to 793 million. This represented a growth of 7.3% compared with 2006. All Member States recorded increases in the number of air passengers and the strongest growth was once again observed in some of the Central and Eastern European countries. The highest growth was recorded by Romania (41%), while an increase of more than 20% was observed in Latvia, Poland and Lithuania, followed by Slovenia with a 13.3% growth. The lowest increase in 2007, less than 3%, was registered in Luxembourg and in the United Kingdom. Slika 24: Pristaniški blagovni promet, EU-27, 2007 Chart 24: Port traffic of goods, EU-27, 2007 0 50 100 150 200 250 300 350 400 UK IT NL ES FR DE BE SE EL FI DK PT LV IE PL RO EE LT BG SI mio t naloženo / loaded razloženo / unloaded 1) Podatki za 2006. Data for 2006. © SURS 1) Povprečje / Average EU (27) © SURS Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 23 V letu 2007 je bilo v pristaniščih 27 držav EU (EU-27) naloženih in razloženih 3,9 milijarde ton blaga, to je za 2,3 % več kot leto poprej. Največ blaga je bilo naloženega in razloženega v pristaniščih Združenega kraljestva, Italije, Nizozemske in Španije (51,9 %, kar je več kot polovica skupnega blagovnega prometa EU-27). Samo v pristanišču Rotterdam, največjem evropskem pristanišču, je bilo v tem letu naloženih ali razloženih 374,2 milijona ton blaga (9,5 %). Za primerjavo: v Sloveniji je bilo v vseh treh pristaniščih naloženih ali razloženih 15,9 milijona ton blaga, tj. 0,4 % od skupnega blagovnega prometa EU-27; tako se po obsegu blagovnega pristaniškega prometa uvršča skoraj na konec lestvice, pred Ciper (0,2 %) in Malto (0,1 %). In 2007 in 27 EU countries (EU-27) 3.9 billion tonnes of goods were loaded and unloaded, which was 2.3% more than in the previous year. The heaviest traffic was made in ports in the United Kingdom, Italy, the Netherlands and Spain, and it amounted to more than a half (51.9%) of total traffic in the EU-27. In the port of Rotterdam alone, the largest port in Europe, in 2007 374.2 million tonnes of goods (9.5%) were loaded and unloaded. For comparison, in Slovenia 15.9 million tonnes were loaded and unloaded in all three ports, which is 0.4% of total traffic in the EU-27. Slovenia is placed almost at the end of the list - before Cyprus (0.2%) and Malta (0.1%). STATISTIČNA ZNAMENJA STATISTICAL SIGNS - ni pojava - no occurrence of event ... ni podatka ... data not available * popravljen podatek * corrected data KRAJŠAVE IN KRATICE UPORABLJENE V SLOVENSKEM JEZIKU ABBREVIATIONS USED IN ENGLISH TEXT km kilometer pkm potniški kilometer tkm tonski kilometer Ø povprečje mio. milijon km kilometre pkm passenger kilometre tkm tonne kilometre Ø average mio. million KLASIFIKACIJA BLAGA ZA STATISTIKO TRANSPORTA / REVIDIRANA – NST/R STANDARD GOODS NOMENCLATURE FOR TRANSPORT STATISTICS / REVISED – NST/R V publikaciji prikazujemo podatke o blagu, razvrščenem v skupine po klasifikaciji NST/R, za 10 osnovnih skupin blaga. Za železniški prevoz in pristaniški promet so na voljo tudi podatki po 24 skupinah. Polna klasifikacija je na voljo na internetni strani http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx In this publication goods are classified according to 10 chapters of the NST/R. For railway and port traffic breakdown into 24 groups is also available. The complete classification can be found on the website http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx 0 Kmetijski pridelki in žive živali 1 Živila in živalska krma 2 Trdna mineralna goriva 3 Nafta in naftni derivati 4 Rude in kovinski odpadki 5 Kovinski izdelki 6 Surovi in predelani minerali, gradbeni materiali 7 Gnojila 8 Kemikalije 9 Stroji, transportna oprema, industrijski izdelki in mešani izdelki 0 Agricultural products and live animals 1 Foodstuffs and animal fodder 2 Solid mineral fuels 3 Petroleum products 4 Ores and metal waste 5 Metal products 6 Crude and manufactured minerals, building materials 7 Fertilizers 8 Chemicals 9 Machinery, transport equipment, manufactured articles and miscellaneous articles Statistične informacije, št. 22/2009 24 Rapid Reports No 22/2009 ŠIFRE DRŽAV PO GEONOMENKLATURI / COUNTRY CODES ACCORDING GEONOMENCLATURE AT Avstrija / Austria DZ Alžirija / Algeria BA Bosna in Hercegovina / Bosnia and Herzegovina BE Belgija / Belgium BG Bolgarija / Bulgaria BR Brazilija / Brazil CY Ciper / Cyprus CZ Češka republika / Czech Republic DK Danska / Denmark EG Egipt /Egypt EE Estonija / Estonia FI Finska / Finland FR Francija / France GR Grčija / Greece HR Hrvaška / Croatia ID Indonezija / Indonesia IE Irska / Ireland IL Izrael / Israel IT Italija / Italy ZA Južna Afrika / South Africa LV Latvija / Latvia LT Litva / Lithuania LU Luksemburg / Luxembourg HU Madžarska / Hungary MT Malta / Malta DE Nemčija / Germany NL Nizozemska / Netherlands PL Poljska / Poland PT Portugalska / Portugal RO Romunija / Romania SK Slovaška / Slovakia SI Slovenija / Slovenia RS Srbija / Serbia ES Španija / Spain SE Švedska / Sweden TR Turčija / Turkey TN Tunizija / Tunisia UK Združeno kraljestvo / United Kingdom US Združene države / United States METODOLOŠKA POJASNILA METHODOLOGICAL EXPLANATIONS Viri in zajetje Sources and coverage Železniški prevoz vključuje prevoze, ki jih je opravilo železniško podjetje Holding Slovenske železnice, d. o. o., na ozemlju Slovenije. Railway transport includes transport performed by the railway enterprise Holding Slovenian Railways, d.o.o. on the territory of Slovenia. Cestni prevoz blaga vključuje prevoze, ki so jih na ozemlju Slovenije in v tujini opravila vozila, registrirana v Sloveniji, in sicer vozila z vsaj 2 tonama nosilnosti. Prevozi na ozemlju Slovenije, ki so jih opravila vozila, registrirana v tujini, niso vključeni. Podatki so pridobljeni na osnovi vzorca. Road goods transport includes transport, on the territory of Slovenia and abroad, performed by vehicles with at least 2 tonnes of load capacity that are registered in Slovenia. Data are collected with a sample. O cestnem (javnem) potniškem prevozu nam poročajo poslovni subjekti, ki so registrirani za to dejavnost, imajo pogodbo o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe in opravljajo prevoze na najmanj petih linijah. Izbor poročevalskih enot pripravimo v januarju tekočega leta na osnovi seznama koncesionarjev, ki nam ga posreduje Direkcija Republike Slovenije za ceste. Mestni potniški prevoz ni vključen. Road passenger transport - Reporting units providing data on road passenger transport for hire and reward are business entities that are registered for performing this activity, have a concession for performing economic public service and perform transport operations on at least five routes. The selection of reporting units is done in January of the current year on the basis of the list of concessionaries provided by the Roads Directorate. Urban passenger transport is not included. Izračun za pridobivanje podatkov o cestnem prevozu z osebnimi avtomobili in avtobusi opravlja podjetje OMEGA consult, d. o. o., po naročilu Direkcije Republike Slovenije za ceste v okviru poročanja za bazo IRTAD (International Traffic Safety Data and Analysis Group) pod okriljem OECD/ECMT Transport Research Centre. Viri podatkov so študije podjetja OMEGA consult, d. o. o., različne podatkovne baze (Matični register vozil in listin – Ministrstvo za notranje zadeve RS, Banka cestnih podatkov – Direkcija Republike Slovenije za ceste) in drugi viri (podatki o prodanem gorivu, podatki iz Popisa prebivalstva 2002 – Statistični urad RS, podatki o povprečnem letnem dnevnem prometu – Direkcija Republike Slovenije za ceste). Podatki o voznih in potniških kilometrih so le del podatkov za bazo IRTAD in so v glavnem namenjeni za pridobitev podatkov o izpostavljenosti cestnoprometnim nesrečam. The calculation of data on road goods transport with passenger cars and busses is performed by the company OMEGA consult d.o.o. for the Directorate of the Republic of Slovenia for Roads. The data are primarily intended for the IRTAD database (International Traffic Safety Data and Analysis Group) managed by the Joint OECD/ECMT Transport Research Centre. The following sources are used: studies of company OMEGA consult, d.o.o., different administrative databases (Register of Vehicles and Traffic Documents - Ministry of the Interior of the Republic of Slovenia, Roads Databank - Directorate of the Republic of Slovenia for Roads) and others (data on sold fuel, data from the 2002 Census of Population – Statistical Office of Republic of Slovenia, data on annual average daily traffic - Directorate of the Republic of Slovenia for Roads). Data on vehicle and passenger kilometres are only a part of the total product and are primarily intended for gathering the data on the exposure to road traffic accidents. Statistične informacije, št. 22/2009 Rapid Reports No 22/2009 25 Mestni prevoz potnikov je del cestnega javnega potniškega prevoza. Podatke zajemamo iz poročil poslovnih subjektov, ki so registrirani za to dejavnost, imajo pogodbo o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe in opravljajo prevoze na linijah mestnega območja. Izbor poročevalskih enot pripravimo v januarju tekočega leta na osnovi seznama koncesionarjev, ki nam ga posreduje Direkcija Republike Slovenije za ceste. Urban passenger transport is a part of the passenger transport for hire and reward. Data are collected from reports sent by business entities that are registered for performing this activity, have a concession for performing economic public service and perform scheduled transport operations on city routes. The selection of reporting units is done in January of the current year on the basis of the list of concessionaries provided by the Roads Directorate. V podatke o zračnem prevozu so vključeni potniki in blago, ki jih je prepeljal slovenski letalski prevoznik v mednarodnem prevozu, iz tujine, v tujino in po tujini. Air transport includes passengers and goods carried by the Slovenian air carrier in international transport, from foreign countries, to foreign countries and in foreign countries. V podatke o pomorskem prevozu je vključeno blago, ki ga je prepeljal slovenski pomorski prevoznik po tujini. Maritime transport includes goods carried by the Slovenian maritime carrier in foreign countries. V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so z njih odpotovali, ter blago, ki je na ta letališča prispelo, in tisto, ki je bilo z njih odpremljeno, in sicer v javnem prometu. Airport traffic includes passengers and goods in public transport that arrive to and depart from three Slovenian international airports. V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristanišč (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali, ter blago, ki je v ta pristanišča prispelo, in tisto, ki je bilo iz njih odpremljeno. Port traffic includes traffic of passengers and goods at three Slovenian ports (Koper/Capodistria, Izola/Isola and Piran/Pirano). Arrived and departed passengers as well as received and dispatched goods are included. Definicije Definitions Transport je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s prevozom materialnih dobrin in ljudi. Transport is an economic activity of carrying goods and people. Prevoz je prevažanje potnikov ali blaga na določeni razdalji, torej od vstopa oz. nakladanja do izstopa oz. razkladanja. Prikazan je kot število prepeljanih potnikov oziroma kot količina prepeljanega blaga. Carriage is the conveying of passengers or goods over a given distance, i.e. from boarding/loading to alighting/unloading. It is shown as the number of passengers carried or the quantity of goods carried. Promet je gibanje, premikanje vozil, potnikov in blaga. Prikazan je kot število prispelih in odpotovalih potnikov oziroma kot količina prispelega in odpremljenega blaga – na postajališča in s postajališč (na železniške, avtobusne postaje, v pristanišča, na letališča, v skladišča (blago) in z železniških, avtobusnih postaj, iz pristanišč, z letališč, iz skladišč (blago). Traffic in the narrow sense is movement of vehicles, passengers and goods. It is shown as the number of passengers who have arrived or departed, or as the quantity of goods arrived or dispatched at stations (railway stations, bus stations, ports, airports, depots, etc.). Potniški kilometri (pkm) so seštevki zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti potniki peljali. En potniški kilometer predstavlja prevoz enega potnika na razdalji enega kilometra. Passenger-kilometres (pkm) are the aggregate product of the number of passengers multiplied by the distances they have travelled. One pkm is the transport of one passenger over one kilometre. Tonski kilometri (tkm) so seštevki zmnožkov količine blaga in razdalj, na katerih je bilo to blago prepeljano. En tonski kilometer predstavlja prevoz ene tone blaga na razdalji enega kilometra. Tonne-kilometres (tkm) are the aggregate product of the quantity of goods multiplied by the distances over which they have been conveyed. One tkm is the transport of one tonne over one kilometre. Deleži potniškega in blagovnega kopenskega prevoza po panogah (pkm, tkm). Skupni kopenski prevoz vključuje prevoz blaga po cestah in železnici. Prevoz po železnici zajema gibanje železniških vozil na ozemlju Slovenije ne glede na državo, v kateri je železniško vozilo registrirano. Prevoz po cestah zajema gibanje vozil, registriranih v Sloveniji. Share of passenger and goods inland transport by modes (pkm, tkm). Total inland transport includes transport by road and rail. Rail transport is based on movements on national territory, regardless of the nationality of the vehicle. Road transport is based on all movements of vehicles registered in the reporting country. Število osebnih avtomobilov na 1 000 prebivalcev. Upošteva se število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji, in število prebivalcev na dan 31. 12. Specialni osebni avtomobili niso vključeni. Number of passenger cars per 1,000 inhabitants. The number of passenger vehicles and the number of inhabitants on 31st December are taken into account. Special purpose passenger cars are excluded. Število umrlih v cestnoprometnih nesrečah. Oseba, umrla v cestnoprometni nesreči, je oseba, ki je umrla neposredno v cestnoprometni nesreči ali za posledicami cestnoprometne nesreče v 30 dneh po tej nesreči. Number of persons killed in road traffic accidents. A person killed is any person killed immediately or dying within 30 days as a result of any injury acquired in the accident. Število umrlih v železniških nesrečah. Oseba, umrla v železniški nesreči, je vsaka oseba, ki je umrla neposredno v železniški nesreči ali za posledicami železniške nesreče v 30 dneh po nesreči. Samomori niso vključeni. Number of persons killed in railway accidents. A person killed means any person killed immediately or dying within 30 days as a result of an accident, excluding suicides. Statistične informacije, št. 22/2009 26 Rapid Reports No 22/2009 Za podrobnejše informacije glej metodološka pojasnila po posameznih področjih transporta: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=22). For detailed information see methodological explanations for individual modes of transport: http://www.stat.si/eng/metodologija_pojasnila.asp?pod=22). Podrobnejši podatki so dostopni na SI-STAT podatkovnem portalu: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp. More detailed data are available at the SI-STAT data portal: http://www.stat.si/pxweb/Database/Economy/Economy.asp. Sestavili / Prepared by: Janez Čampa, Slavica Černe, Jožica Rovšek, Mojca Zlobec Izdaja, založba in tisk Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica zbirke Statistične informacije Marina Urbas - Urednik podzbirke Miško Vidmar - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris Panič - Naklada 55 izvodov - ISSN zbirke Statistične informacije 1408-192X - ISSN podzbirke Transport 1854-1283 - Informacije daje Informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 - El. pošta: info.stat@gov.si - http://www.stat.si. Edited, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 - These data can be used provided the source is acknowledged - Director-General Irena Križman - Rapid Reports editor Marina Urbas - Subject-matter editor Miško Vidmar - Slovene language editor Ivanka Zobec - English language editor Boris Panič - Total print run 55 copies - ISSN of Rapid Reports 1408-192X - ISSN of subcollection Transport 1854-1283 - Information is given by the Information Centre of the Statistical Office of the Republic of Slovenia, tel.: +386 1 241 51 04 - E-mail: info.stat@gov.si - http://www.stat.si.