LETO XXVI. — številka 1 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ™ Tržie — Izdaja CP Gorenjski tisk K**nl. Glavni urednik Anton Mlklavcii — Odgovorni urednik Albin Učakar Gasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko kranj, sobota, 6. 1. 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od 1. januarja 1958 kot poltednik Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah, v Stanarine še po starem danske decembrske napovedi, da bodo s 1. januar-Je,n letos stanarine odmrznjene in da se bodo na pod-kgi sklepa skupnosti slovenskih občin povečale za °krog 7o odstotkov, se niso uresničile. Tik pred koncem feta so se namreč razširile govorice, da z odmrznitvijo *ta»arin ne bo nič. Zvezni izvršni svet je namreč stanarine zamrznil *redi junija lani. Čeprav so mnogi pričakovali, da bo * »ovim letom prišlo do odmrznitve, se to ni zgodilo. n°gi zdaj to povezujejo z odlokom zveznega izvršnega *Veta, ko je sredi decembra lani zamrznil osebne dogodke. Kakorkoli že, zamrznitev bo predvidoma trajala začetka aprila letos, šele tedaj naj bi se začelo po-8topno' sproščanje stanarin. Z drugimi besedami to P°meni, da bodo stanovanjska podjetja lahko začela Pobirati višje stanarine od dne, ko bo razveljavljen ""iski odlok zveznega izvršnega sveta. Kot rečeno, je bilo že konec minulega leta skoraj Povsem gotovo, da stanarine ne bodo odmrznjene. Ob-Ske skupščine, ki so ravno tiste dni razpravljale o °doči stanovanjski politiki v občinah in o predpisih * tega področja, so se nenadoma znašle v dilemi. Na J? renjskem so takšne predpise sprejele le jeseniška, «"anjska in škofjeloška skupščina. V Radovljici in v rziču pa so menili, da bodo o tem raje razpravljali 10 sklepali prihodnje leto. ^ časniku Delo smo ta teden lahko prebrali mnenje Predsednika poslovnega združenja stanovanjskih podjetij Slovenije Marka Rainerja. Rekel je, da je treba čas odiiu-znilve stanarin temeljito izkoristiti za formira-solidarnostnih skladov v občinah in za vse druge °r8anizacijske in tehnične priprave, ki terjajo spre-H^mbe v stanovanjskem gospodarstvu. Dodal je tUdI, Je večina občin s temi pripravami precej v zaostanku. bi torej lahko ugotovili ob še vedno zamrznjenih •fanarinah? To, da so mnogi strokovnjaki s tega področja zatrjevali in dokazovali s številkami, da je polo-J zaradi nespremenjenih stanarin In takšne dosedanje Politike že nekaj časa nemogoč. Da je tako, pričajo že *nrejeti predpisi in tudi tisti, ki so bili v občinah že Popravljeni. Res pa je najbrž, da so bili v občinah tt^kje bolje nekje slabše pripravljeni na sprejem prćd-°v in bodoče občinske stanovanjske politike. Sled-Zd 'S pot*alJšana zamrznitev najbrž dobrodošla. f«ai imajo torej še nekaj časa, da uredijo vse potrebno. Jbolj dobrodošla pa je podaljšana zamrznitev najbrž ki bi sicer že ta mesec morali odšteti za stana-23 okrog 70 odstotkov več kot prejšnji mesec. \ ,A. Zalar KRANJ Prodaja po znižanih cenah zimskih ženskih in moških plaščev 20- 50 °/o popusta v naših enotah: veleblagovnica Globus, Kranj poslovalnica Blagovnica Kranj poslovalnica Kokra, Jesenice Ugodno boste nakupili Večja posojila Takšnim in drugačnim ugibanjem, govoricam in mnenjem o potrošniških kreditih v tem letu je konec minulega leta »odgovoril« zvezni izvršni svet, ko je sprejel odredbo o splošnih pogojih za dajanje potrošniških posojil. Odredba je ukinila limite, kar pomeni, da se občani lahko zadolžijo do tretjine mesečnih dohodkov, razen tega zvišuje kredite v denarju in določa, da jih je moč uporabiti le za nakup domačega blaga in avtomobilov. Odredba res daje velike možnosti za nakup blaga s kreditom. Občan, ki ima 1000 dinarjev osebnega dohodka na mesec, lahko dobi 7930 dinarjev posojila za nakup in- dustrijskega blaga in 9990 dinarjev za nakup avtomobila. Pri 2000 dinarjih znaša posojilo za industrijsko blago 16.080 dinarjev in za avto 20.100 dinarjev, pri 3000 dinarjih dohodka 24.000 dinarjev za industrijsko blago in 30.000 za avto in tako naprej. Odredba tudi določa, da je posojilo za Industrijsko blago treba .vrniti v 24 mesecih, za avto pa v 30 mesecih. Za kakršnokoli posojilo pa j« obvezen 20-odstotni polog. A. Z. , V torek, 2. januarja, ob 20.25 je izbruhni! požar v samopostrežni trgovini Živila v Zg. Bitnjah. Goreti je začelo v levem delu skladišča, kjer so bili prehrambeni predmeti, cigarete, papir in več steklenic špirita. Ogenj se je razširil na vse skladišče, zajel je tudi bife in mesnico. Kljub hitri intervenciji PGD Zg. Bitnje požara niso mogli pogasiti. Samopostrežna trgovina, bife in mesnica so pogorel] do tal. škode je za okoli tri milijone novih din. Vzroke požara še raziskujejo. — L. M. — Foto: F. Perdan Vzrok za to je pomanjkanje razpoložljivih prostorov, SlinČtnifanim Iflinrom cnnrnramn predvsem pa sedanje neprimerno skladišče plina. Plin ^HUblUVamm KUPČKIH SpOrUCamO, butan-propan lahko nabavljate v novem skladišču ljub da bomo 31. januarja 1973 prenehali prodajati ^anske Plinarne v Kran*u c-staneta N »J H IZŽREBANE ŠTEVILKE HRANILNIH KNJIŽIC VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI 1.500.— 30140 500.— 30862 500.— 57 400.— N 13598, 15176 200.— 8131, 8456, 10707, 12019, 12287, 30271 200.— 20, 65, 74 100.— 9803, 10141, 11012, 13141, 14484, 15333, 16537, 16951, 17292 , 30022 , 30031, 30091, 30141, 30442, 30809, 30947, 31449, 31492, 31674 100,— 4, 6, 12, 34, 49, 65, 510 VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI VEZANE HRANILNE VLOGE 10.000.-3.000., 1.000.-1.000. 500. 500. 400. 400. 230. 200.— 100.- VEZANI DEVIZNI RAČUNI 1C? — VEZANE HRANILNE VLOGE 1.590.— VEZANE HRANILNE VLOGE 1.GO0.— VEZANE HRANILNE VLOGE 500.— VEZANE HRANILNE VLOGE 400.— VEZANI DEVIZNI RAČUNI 400.— VEZANE HRANILNE VLOGE 200.— VEZANI DEVIZNI RAČUNI 200.— VEZANE HRANILNE VLOGE 1U0.— 209686 350335 206354, 227960, 320340, 332006 3204 206257, 209529, 214631, 232149, 232157, 332627 3077 203038, 209696, 211482, 227945, 231620 2316, 12326 202592, 208673, 208679, 227982, 228238, 229205, 231527, 232141, 232144, 232145, 234031, 237120, 237269, 237283, 2J0030, 25.1938, 312402, 313444, 326481, 327185, 327190, 327229, 329870, 350161 1321, 1532, 1714, 3281, 3850 32523, 2G0879, 202593, 202608, 202632, 206192, 206210, 296248, 2-J6249, 2*7530, 207555, 207590, 207619, 207620, 207651, 207727, 207727, 297735, 209411, 211222, 211234, 214405, 214411, 223009, 223017, 224494, 226888, 226927, 229911, 229931, 229936, 229968, 229977, 231771, 231794, 232114, 232131, 232139, 232140, 235136, 235220, 235244, 235263, 236733, 237036, 237037, 250027, 250028, 251571, 25M03, 302198, 302383, 302481, 302498, 312142, 312183, 312218, 312236, 312349, 314030, 314078, 314101, 319962, 320011, 320113, 324429, 324567, 324610, 331942, 337911, 350039, 231793 691, 1076, 1452, 1781, 2049, 2195, 2326, 2643, 2994, 3022, 3059, 3972, 4115, 13715, 14321, 14524, 14527, VEZANI DEVIZNI RAČUNI 100.— 6611 6030 6029 5778, 6591, 7259, 8556, 20118 748 444, 4057 , 4473, 4473, 5277 , 6459, 6641, 6986, 7192, 20025, 20042, 20809 449 3189, 3294, 4473, 5136, 5308, 5568, 5849, 5922, 6031, 6297, 6612, 6810, 6810, 6847, 7003, 7079, 7293, 7836, 8385, 8660, 8712, 9068, 9287, 10307, 20247, 20247, 20714, 20978, 21950, 22101, 22322, 23497 278, 562, 799, 1277 VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI 1.500.-1.500.-40«.-20C- 200.-100.- 100.— 7009, 7839 729 30185, 31135, 31761 32064, 60166 7839, 8403, 8563, 8563, 9367, 9444, 17889, 31377, 31382, 70286 128 4673, 5386, 5859, 6093, 6164, 6387, 6387, 7009, 7413, 7413, 8403, 10675, 13650, 13678, 13685, 13685, 14015, 14189, 30352, 30418, 30420, 31135, 31153, 31377, 31378, 31382, 31538, 60071, 60522, 70125 80, 253, 352 VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANE HRANILNE VLOGE VEZANI DEVIZNI RAČUNI 500. 200, 100.-100. 3788 8469, 9019, 13224 7041, 8448, 8449, 8486, 8530, 9404, 13221 6b Trinajst nagrajencev V dvorani kina Sora bo prihodnji torek slavnostna seja skupščine občine Škofja Loka, na kateri nameravajo med drugim nagraditi tri kolektive in deset naj prizadevne j ših posameznikov Prihodnji torek, 9. januarja, slavi škofja Loka občinski praznik. Svečana seja, ki bo v dvorani kina Sora na Mestnem trgu, pomeni hkrati tudi uvod v niz prireditev ob tisočletnici mesta. Poleg himne, pozdravov, čestitk, govora predsednika Toneta Polajnarja in kulturnega programa, v katerem sodelujejo člani Eksperimentalnega gledališča Oder-galerija, godba na pihala škofja Loka in pevski zbor gimnazije, nameravajo ob tej priložnosti podeliti tri kolektivne in deset posamičnih priznanj najrazličnejšimi podjetjem, ustanovam ter družbenopolitičnim, zdravstvenim, kulturnim in športnim delavcem v občini. Nagrajence je predlagala komisija za odlikovanja, njeno odločitev pa sta soglasno potrdila oba zbora skupščine. Zahvaljujemo se Dijaki EAŠC so obiskali Dom oskrbovancev Albina Drolca Bolnih vse manj Kot je povedal direktor zdravstvenega doma v Kranju dr. Drago Fetrič so prehladna obolenja skupaj z gripo na področju tega zdravstvenega zavoda trenutno v upadanju. Novoletni prazniki za dežurno zdravniško službo v Kranju niso bili ravno težaško delo, ne bi pa mogli istega trditi za področje Tržiča. Saj je bilo tam prav okoli novega leta največ obolenj značilnih za ta letni čas. Obolenja te vrste počasi ponehujejo tudi na škofjeloškem področju. Prehladna obolenja na področju zdravstvenega doma v Kranju, ki obsega občine Kranj, škofjo Loko in Tržič so se začela sredi decembra. Največ obolenj je bilo v dneh od 20. do 24. decembra. Prehladnim obolenjem, ki jih je tudi sicer vsako leto ob takem času dovolj, se je letos pridružila Judi gripa, njen virus A> je bil izoliran in torej obstoj gripe pri nas dokazan. Obolenja so se v decembru tako razširila, da je bilo treba okrepiti dežurno službo. Samo v decembru so ta obolenja v gorenjski regiji priklenila za nekaj dni v postelje 45D0 bolnikov, število obolelih pa seveda ne more biti točno, saj marsikateri bolnik niti ni iskal zdravniške pomoči, v sili pa so bili dobrodošli napotki po telefonu. Hladno vreme je kot vse kaže tam okoli novega leta epidemijo prehladnih obolenj in gripe zaustavilo, ne ve se pa še, če naj pričakujemo še kak val. V nekaterih kranjskih podjetjih so bila v decembru obolenja skoraj masovna in kot so zdravniki opazili predvsem tam, kjer ljudje niso bili cepljeni proti gripi. V podjetjih, kjer je bil večji odziv pri cepljenju, je bilo zaradi obolenj manj težav, s tem pa seveda ni rečeno, da tudi cepljeni proti gripi niso oboleli za druge vrste prehladnimi obolenji. Da bi lahko uspešneje zaustavili širjenje gripe, pa bi bilo treba cepiti vsaj 70 odstotkov aktivnega prebivalstva, to je zaposlenih in pa šolarjev, šolarje so letos prepozno cepili, saj so pristojni čakali, da bo virus gripe dokazan. Tako je bilo pred 14 dnevi prvič cepljeno 4000 šoloobveznih otrok v treh občinah. V delovnih organizacijah v Kranju, Tržiču in Škofji Loki pa je bilo cepljeno 12.500 delavcev. Številka je za zaustavitev epidemije veliko premajhna, saj nikakor ne predstavlja kolektivne zaščite, ki je edina učinkovita, pač pa le individualno. Obolenja za sedaj ponehujejo, če lahko stanje ocenjujejo po gneči v ambulantah. Na vrsti p» so komplikacije, ki jih te vrste obolenja rada pustijo predvsem starejšim ljudem: največ je pljučnic in pa vnetij sinusov, L. M. Veliko plaketo bodo dobili kolektiv tovarne Iskra Železniki (/a dosedanje gospodarske uspehe), osnovna šola iz Žirov (za vzorno vzgojno izo- Tržiš\ka občinska skupščina je že pred leti sprejela odlok o načinu plakatira-• nja v občini. V odloku je rečeno, da za plakatiranje skr-bd Turistično društvo Tržič. Vendar se odlok v praksi ne uresničuje. Enaiko velja tudi Ta odlok o javnem redu in Mladinska organizacija in uprava Ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj čuti prijetno dolžnost, da se zahvali vsem organizacijam združenega dela za pomoč, ki so jo izkazale našim marljivim, a revnim dijakom z novoletnimi darili v obleki, perilu, obutvi, šolskih potrebščinah in denarju. Posebej se zahvaljujemo na- Odborniki triiške občinske skupščine so na z.adujih dveh sejah razpravljali tudi o udeležbi na skupščinskih sejah in o udeležbi na sejali svetov in komisij pri občinski skupščini. Ustrezna služ.ba je pripravila točen popis udeležbe in izostankov na sejah skupščine, predsedniki svetov in komisij pa so to opravili za organe, ki jim predsedujejo. Njihova poročila o udeležbi kažejo, da se nekateri člani svetov ir> komisij sej sploh ne udeležujejo, ali je njihova prisotnost le občasna. Tako imata precej izo- braževalno prizadevan je) in pihalna godba žirovske Alpine (za 25-lelno aktivno nastopanje). Veliki plaketi prejmeta tudi zdravnica dr. Marija miiru v občini, o varstvu zelenja v občini itd. Odborniki tržiške skupščine so zato na zadnji seji zahtevali, naj pristojne službe pripravijo poročilo o uresničevan ju teh odlokov, na osnovi katerih bodo skušali najti ustrezne izboljšave in rešitve. -jk slednjim delovnim organizacijam: Vele trgovsko podjetje KOKRA, Kranj; Knjigama SIMON JENKO, Kranj; Gorenjska oblačila, Kranj; Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA, Kranj; Tovarna čipk in veze-nin, Bled; PEKO, tovarna obutve, Tržič; Tovarna prešitih odej, ODEJA, Škofja Loka. Stankov tudi predstavnika Peka in BPT v svetu za gospodarstvo, ki je bil prav zaradi svoje pomembnosti za občinsko gospodarsko življe-nje okrepljen. Sklep občinske skupščine je, da se z vsemi člani svetov in komisij, ki največkrat neupravičeno izostajajo, pogovorijo predsednik skupščine, tajnik ter predsedniki svetov in komisij. V primeru nezavzetosti za sodelovanje v teh orgnnih bo komisija za volitve in imenovanja pri občinski skupščini pripravila predloge za nove (in bolj delovne) člane. -Jk Bračko (za neumorno delo na področju zdravstva in za sodelovanje v organih oblasti) ter Lovro Gajger iz Železnikov (za zasluge pri razvijanju podjetja in za aktivnost v samoupravnih in družbenopolitičnih organih), male pa Miha Bertoncelj (za uspešno delovanje v KS Železniki), Andrej Franko (za dolgotrajno in nesebično amatersko spodbujanje telesnovzgojne dejavnosti v Škofji Loki), Franc Kalan (za učinkovito vključevanje šolske mladine v športno in planinsko dejavnost), Franc šubic (za kvalitetno opravljanje zidarskih poslov v svoji gospodarski organizaciji in za strokovno vzgojo mladih kadrov) ter Anton Vari (/a 40-letno požrtvovalno udejstvovanje na kulturnem področju, zlasti pri spodbujanju amaterskega igralstva, in za pomemben delež pri razvijanju gasilske organizacije1). Poleg plaket so sklenili izročiti še tri nagrade, ki jih je komisija namenila Janku Kalanu (za dolgoletno aktivnost v kulturrib-umetniSkem društvu Sovodenj), Milanu Dolencu (za dosežke pri razvijanju zasebne kmetijske proizvodnje in /a njegov prispevek k uveljavljanju kmečkega turizma) ter Francu Peternelju (za večletno aktivno družbeno delo na območju KS Davča). I. G. V sredo, 27. decembra 1972 smo dijaki EAšC v Kranju obiskali Dom oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru. Pripravili smo jim spored in obdaritev za novo leto. Že prej je v šoli tekla akcija, v kateri smo dijaki zbirali denar za obdaritev onemoglih starih ljudi v Preddvoru. Zbrali smo 2600 din, kar je že kar lepa vsota. Denar smo porabili za darilne pakete vsem 114 obdarovan-cem. Vsak darilni paket je bi'1 v vrednosti 20 din. Najprej je oskrbovance pozdravila prof. Bervarjeva, ki je S prof. Hribarjevo vodila to akcijo. Potem je zbor zapel dve pesmi. Vrstile so se še deklamacije in razne ša* le. Nastopil je tudi dijak, ki je zaigral venček narodnih na harmoniko. Dve dijakinji pa sta zapeli nekaj pesmi. Spored je sklenil pevski zbor. Pogovarjali smo se z oskrbnico doma, ki nam je povedala, da se srečujejo s pre- cejšnjimi težavami. Oskrbovanci so velikokrat bolni in potrebujejo nege, toda primanjkuje osebja. Naj še omenimo, da ta akcija traja že 11 let. Vsako Iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjskega solidarnostnega sklada V Tržiču je na zadnji seji sklenil, da bo imela skupščina solidarnostnega sklada 46 članov. Novi organ je na prvi pogled precej številen, vendar je s tem omogočeno, da bo čim več predstavnikov delovnih organizacij , gospodarilo z družbenim denarjem, namenjenim za stanovanjsko gradnjo. Vsaka delovna organizaci' ia, ki ima več kot 20 zaposle- Icto, ko se poslovimo, vemo, da bomo še prišli. V očeh teh starih in onemoglih ljudi beremo, da si želijo, da še pridemo. Vanja Boravac nih, bo imela v skupščini enega člana. Izjemi sta Peko in BPT, ki bosta imeli po 2 člana. Vse ostale organizacije, ki imajo 20 zaposlenih, pa bodo imele skupnega predstavnika v skupščini. Po pravilniku, kj ga je potrdila na zadnji seji tudi občinska skupščina, sq člani skupščine tudi člani iniciativnega odbora za ustanovitev solidarnostnega stanovanjskega sklada. -Jk Stop za divje plakatiranje Bodo potrebne zamenjave? Skupščina bo imela 46 članov »Črni« vikendi v Seničnem in na Brdu pri Hudem Po Tržiču Se je že dalj časa »šušljalo«, da sla v Senjč-nem zrasla dva vikenda, zgrajena na črno, eden pa na Brdu pri Hudem. Prav tako srno slišali, da se je podob-na gradnja vikenda pojavila tudi na Popovem pri Lešah, vendar je graditelj kmalu Prenehal graditi. Pri referentu za gradbene lr» komunalne zadeve skupščine občine Tržič inž. arh. Ivanu Pišlu smo preverili, če 80 te govorice resnične. Njegov odgovor je bil pritrdilen, "ejal je, da so vse kršilce Prijavil* sodniku za prckr-ki je že ustrezno ukrepal ter graditelje vikendov kaznoval. Ko smo rvana Pišla vprašali, če so možni tudi drugi ukrepi, ki smo jih navajali Pri črnih gradnjah, je dejal, da ne, ker so vikendi zgrajeni na urbanistično nezavarovanih področjih, kjer parcelacija ni prepovedana in za katera urbanistična dokumentacija še ni izdelana. Za tolmačenje so Tržičani vprašali tudi republiški gradbeni Mpektorat. Z republike so odgovorili, da rušenje vikendov, ki so bili zgrajeni bife? Potrebne gradbene dokumentacije, ni mogoče prav r\va-Prej omenjenih vzrokov. Občinski gradbeni in urbanistični organ lahko le prepove Zcml jiško-1; ajižni prepis teh zemljišč, vsako prodajo zgrajenih objektov ter onemogoči vsako komunalno napelja- vo do teh objektov. Podjetje, kj bi na primer do leh hišic napeljalo votlo ali priključijo elektriko, bo m rogo kaznovano. Republiški gradbeni inšpektor je Tržičanom tudi predlagal, da na črno zgrajene vikende vpišejo v zemljiško knjigo na tako imenovanj A-2 list ter jih označijo kot črne gradnje, predvidene za rušenje. Omenjene »črne« gradnje vikendov so v tržiški občini izjema, ker do večjih kršitev na tem področju še ni prišlo. Verjetno pa tudi do teh ne bi prišlo, če bi imela tr-žiška občina urejeno gradbeno inšpekcijo. Lc-te dolgo ni bilo in so šele pred kratkim našli začasno rešitev. Referent za gradbene in komunalne zadeve je bil namreč imenovan tudi za gradbenega inšpektorja. Prav tako ne moremo trditi, da urbanistična dokumentacija v tržiški občini ne predvideva gradnje vikendov. Tako bodo sindikati mesta Zagreba gradili na Lajbu pri Podljubelju več počitniških hišic, urbanistični program in zazidalni načrt pa predvidevala gradnjo vikendov tudi na Visočah in na Brezjah. Torej, možnosti za gradnjo vikendov v tržiški občini so in ni razlogov, ki bi utemeljevali črno gradnjo takih objektov, J. Košnjek Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje K2K — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 ln 21-260. Priporočamo se! IMovi proizvodni načrti za leto 1973 V petek, 29. decembra 1972, so jeseniški železarji po šestih letih prizadevanj dosegli deblokado žiro računa Ko so na zadnjih dveh sejah delavskega sveta jeseniške železarne v zadnjih dneh lanskega leta govorili in sprejemali proizvodni plan železarne in posameznih obratov v naslednjem letu, se menili o težavah in problemih ter o delu, ki jih čaka, je bilo v vseh razpravah in mnenjih čutiti precejšen optimizem, precej več volje in upanja. V petek, 29. decembra, natanko ob 10. uri 32 minut so •po šestih letih dosegli deblokado žiro računa in prav ta razveseljiv uspeh jim je bilo vodilo za večja predvidevanja, večje načrte in za ne- nehna prizadevanja, da obdr-že takšnega tudi v prihodnje, v pogojih stabilizacije in novih ukrepov, kjer jih čaka tudi vrsta problemov in težav. V minulem letu so v železarni Jesenice dosegli vrsto lepih delovnih uspehov, saj so zabeležili rekordne proizvodnje v več obratih, kljub nenehnim težavam ob pomanjkanju materiala, rezervnih delov, remontih, ob kadrovskih problemih itd. Predvsem pa ob blokiranem žiro računu, posledici neplačevanja dolgov železarni Jesenice, kajti kupci dolgujejo že- lezarni več kot je dolžna sama. Pri sprejemanju novega proizvodnega plena so upoštevali vse nepredvidene težave, vendar so bili edini, da bodo morali poskrbeti predvsem za dosledno notranjo organizacijo v podjetju, za večjo delovno disciplino. Plan bodo morali dosledno izpolnjevati prav \se službe in obrati v železarni. Velika pridobitev bo tudi gradnja nove hladne valjar-ne na Beli, za katero so jeseniški železarji že dobili ustrezno pomoč in družbeno podporo. d. Sedej Množična zasebna gradnja ni bila vedno upravičena Da bi se zagotovila dolgoročnejša politika v stanovanjskem gospodarstvu, ugotovilo dejansko stanje in predvidene potrebe ter možnosti, je trziška občinska skupščina potrdila programske cilje stanovanjskega gospodarstva v občini Tržič do leta 1976, ki jih je pripravil oddelek za gospodarstvo. V obširni analizi je poudarjeno, da stanovanjski problemi v občini še zdaleč niso rešeni, čeprav' ima tižiška občina to Vprašanje urejeno med Stanovanjsko od 1972 V četrtek, 28. decembra, je bila na Jesenicah zadnja seja obeh zborov občinske skupščine V lanskem letu, na kateri so odborniki sprejeli več odlokov s področja stano--anjskega gospodarstva. Sprejeli so odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev /a razširjeno reprodukcij«) in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini, odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, odlok o obveznem /Jrižcva-nju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči in odlok o hišnikih. Po dolgotrajni razpravi o nadaljnjem stanovanjskem gospodarstvu v občini so sprejeli tudi odlok o ustanovitvi in organizaciji partizanske enote za območje obe i ne Jesenice in Radovljica, poslušali informacijo o gradnji najboljšimi v republiki. V prihodnje bodo nosilci stanovanjske politike zainteresirani občani, delovne organizacije, solidarnostni stanovanjski sklad in seveda občina, ki bo morala skrbeti za uresničevanje sprejete politike. Stanovanjsko vprašanje se je v občini v okviru možnosti zadovoljivo reševalo. Tudi stanovanjsko podjetje je dokaj uspešno odigralo svojo vlogo. V stanovanjsko gospodarstvo je vneslo red, vendar stanovanjskega fonda tu- gospodarstvo do 1976 karavanškega predora in sprejeli odlok o posebnem občinskem prometnem davku, d. Sedej di zaradi zamrznjenih siana-rjn ni moglo povečevati t alt o kot bi bilo treba. Ker kljub preudarnemu gospodaricu u z gradbenimi in stanovanj« kimi površinami le-teh v tržiški občini ni na pretek, je bila množična zasebna gradnja stanovanjskih his v pi' teklosti večkrat neupravi©> na. Povzročala je precejšnja prob'" .- pri komunalnem urejevanju naselij. Program stanovanjske gradnje zasebne graditve ne opušča, vendar daje večji poudarek gradnji družbenih stanovanj. Tako gospodarstvo pa bo moralo tcmeljLti na zainteresiranosti občanov za stanovanjsko varčevanje, na boljšem in umncj.šem gospodarjenju s stavbnimi zemljišči ter .a Okrepi (enem samouprav nem mehanizmu v stanovanjskem gospodarstvu. > -jk Iščemo študentke, ki bi delale v vrtcih našega zavoda od 11.30 do 15.30 ure-pri varstvu otrok v času popoi danskega spanja. Prednost imajo študentke psihologije in pedagogike. Prijave pošljite na naslov: Vzgojno varstven /av Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19. V nedeljo, 7. januarja ob 16. uri bo v zadružnem domu na Priniiskovem gorenjski večer V pestrem folklornem programu bodo sodelovali: moški pevski zbor DPD Svoboda Primskovo, tolklorna skupina DPD Svoboda Primskovo, instrumentalna skupina Rudija Jevška s pevcema. Vodja programa Rado Kokalj. Po programu bo ples. Vstopnina 9 din. Vabi DPD Svoboda Primskovo m exoterm 64001 kranj KEMIČNA TOVAR NA Jugoslavija želi zaposliti 1. več delavcev za delo pri izdelavi kemičnih sredstev [ 2. več delavk za pakiranje proizvodov. v s Pismene prijave pošljite do 19. januarja na naslov: EXOTERM, kemična tovarna Kranj, Struževo 66. ZDRAVSTVENI DOM JESENICE odbor za delovna razmerja in splošne zadeve razpisuje naslednja mesta štipendistov: stomatologa rentgenskega tehnika fizioterapevta 2 višjih medicinskih sester 2 zobnih asistentk Kandidati naj do 15. januarja vložijo prošnje na Zdravstveni dom Jesenice, C. maršala Tita 78. Prošnji naj priložijo: potrdilo o premoženjskem stanju oz. podatke o mesečnih prejemkih staršev; prepis zadnjega šolskega spričevala. Po določilih pravilnika zavoda se kandidatu lahko odobri štipendija ali kredit, kar bo določeno s posebno pogodbo o medsebojnih obveznostih. Svet delovne enote šol TEKSTILNEGA CENTRA KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA TEKSTILNO-KEMIJSKE TEHNOLOGIJE na Tehniški tekstilni šoli Pogoj: tekstilno-kcmijski prakso; tehnik s 5-lctno ADMINISTRATORJA za skladiščno evidenco na Tehniški čevljarski šoli Pogoj: 2-letna administrativna šola z nekaj prakse v skladiščni službi, preskusno delo je dva meseca. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD delovne enote šol. Rok za prijavo velja do 20. januarja 1973. Kandidati naj pošljejo prijave S kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na svet šol Tekstilnega centra Kranj, cesta Staneta Žagarja 33. S Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. osebni avto simca 1000 ralye, leto izdelave 1972, začetnr je 29.500 din; 2. osebni avto citroen 2 CV, letnik 1972 s 16.300 prevoženimi kilometri, začetna cena je 12.920 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do 10. januarja do 12. ure. Zavarovalnica Sava Poslovna enota Kranj KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. prodajalke živilske stroke 2. čisfilke upravnih prostorov obrata mlekarna Poleg splošnih pogojev se zahtevajo naslednji posebni pegoji: pod tč. L: KV prodajalka živilske stroke, delovni čas vsak dan od 8. do 15. ure .(prodaja sadja, zelenjave in špecerije); pod tč. 2.: NK delavka. Delo traja 2 uri dnevno v popoldanskem času in je primerno za mlajšo upokojenko ali gospodinjo. Na obeh delovnih mestih se uvede poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj, ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema splošno kadrovski sektor K2K Kranj, Cesta JLA 2. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri naravnem zdravilišču . SONJA MARINKOVIČ MOJSTRANA, razpisuje delovno mesto direktorja (reelekcija) Kandidat mora izpolnjevali poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje: — da ima srednjo izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj štiri leta na odgovornejših delovnih mestih v enakih ali sorodnih delovnih organizacijah. Vlogi mora kandidat predložiti overjeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanji zaposlitvi in potrdilo o nekaznovanju. S stanovanjem ne razpolagamo. Kandidati naj svoje prijave pošljejo na naslov: Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri Naravnem zdravilišču Sonja Marinkovič Mojstrana v 15 dneh po objavi razpisa. XIX. mednarodno »A« tekmovanje v smučarskih tekih Bohinj 73 Presenetil Švicar K u rt Lotscher Bohinj, 5. januarja — V Bohinju sc je 'danes zbrala ■koraj vsa elita najboljših srednjeevropskih smučarskih ■J konkurenci članov Je presenetljiv,, prvo mesto osvojil maIu mani Švicar Kurt Lotscher. _ Foto: F. Pcrdan tekačev. Tu se je namreč na FP^ mednarodnem »A« tek« Rvanju pomerilo skupaj 88 •Manovaik in tekmovalcev iz 2 dveletnem premoru so Pe* startale ženske. Stara d"anki< Bohinja Michaele En- p^m M ni dala prema- gati. _ Foto, F] Pcrdan Avstrije, Bolgarije, Kanade, CSSR, Madžarske, Italije, ZRN, Poljske, Romunije, Švice, ZDA, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Zanimivo je, da smo na startu tokrat prvič videli tudi predstavnike i/, dežel onkraj Atlantika ter Švicarje, ki jih zadnje štiri leta ni bilo k nam. Poleg tega so letos spet startale članice, kar je — če upoštevamo, da jc bila konkurenca med nežnim spolom včasih vedno na zavidljivo visokem nivoju — zelo razveseljivo. V teku članov na 15 km je prišlo do velikega presenečenja; zmagal je komaj 20-letni, doslej malo znani Švicar Lotscher, ki od 10. km dalje vodstva ni več izpustil iz rok. Na naslednjih mestih so se zveslili Va'imilline (SZ), De-mel (NDR), Saveliev (SZ) ter Švicar Renggli. Od naših je bil najboljši Ciorjan Kalan, ki je prišel skozi cilj kot devetnajsti. Trikratni zmagovalec bohinjske prireditve Nemce VValter Demel torej ni ponovil podviga iz zadnjih treh let — čeprav je poslednjih 5 km smučal odlično, saj mu je uspelo od 6. mesta prehiti se na še vedno odlično 3. pozicijo. Po dvoletnem premoru so spet startale ženske na 10 km. Do presenečenj ni prišlo, saj je zmagala stara znanka Bohinja Zahodna Nemka Michaele Ender. Najboljšo Jugoslovanko, Kranjčanko Beštrovo, pa zasledimo na 13. mestu. Rezultati — člani (15 km): 1. Lotscher (Švica) 54:19;7, 2. Valionlline (SZ) 54:54,2, 3. Demel (ZRN) 55:00,0, 4. Saveliev (SZ) 55:06,1, 5. Renggli (Švica) 55:34,6, 19. Kalan (Jug.) 57:09,1, 26. Jelene, 31. Dornik, 35. Tajnikar itd.; članice (loi-m): i. Ender (ZRN) 38:33,8, 2. Rockvvell 3. V otoni na 13. Bešter (ZDA) (SZ) (Jug.) 39:05,5, 40:34,9, 44:06,6, 14. Kordeft, 16, Pavli« itd. Jutri ob 9. uri bo,start štafet. Članice se bodo pomerile na 3 >; 5 km, molki pa na 3 x 10 km. D. Humor Trikratnemu zaporednemu zmagovalcu Zahodnemu Nemcu VValter ju Demlu v Bohinju nI uspelo še enkrat zmagati. Kljub odličnemu teku na zadnjih 5 km jc moral prepustiti prvo mesto Švicarju LiUschcrju in se je tako moral zadovoljiti z še vedno odličnim 3. mestom. Nasploh pa lahko rečemo, da je letošnja bohinjska mednarodna tekaška »A« prireditev kljub pomanjkljivi snežni odeji odlično uspela. — Foto: F. Perdan Izšel zbornik kranjskega planinskega društva Pred kratkim je izšel zbornik, ki ga je izdalo planinsko društvo Kranj ob 25. letnici alpinističnega odseka planin-' skega društva Kranj ter po-staje gorske reševalne službe Zbornik Ita uredila Franci in Toma/. Jatnnik. Cepra> je V zborniku največ napisanega o uspešni samostojni alpinistični odpravi na Kili-mandžaro in Mavvenzi, je v njem tudi veliko zanimivih podatkov o uspešnem delu kranjskega planinskega kolektiva. Uvodnemu zapisu predsednika planinskega društva Kranj Cirila Hudovernika sled: poročilo o lanski odpravi na Kilimandžaro, ki ga le pripravil VOdja odprave Franci Ekar, ter zapis 0 ude- ležbj dveh oficirjev JLA i odpravi. Napisal ga je Slobodan Lončar. To ie posebno zanimivo zaradi tega, ker sta t kranjski odpravi prvič v igo! devini alpinističnih odprav sodelovala tudi pripadnika JLA. Zanimiv in obse/en pe-glcd dela alpinističnega odse- ka ie napisaj Marjan Ruči-gaj, Emil Herlee, dr. Gorazd Zavrnik in Jože 2vokelj pa so opisali delo postaje gorske reševalne službe v Kranju. Brane Jaklič pa se predstavlja s sestavkom o turnem smučanju. Na koncu zbornika ie ie seznam prvenstvenih letnih in zimskih vzponov Man skih alpinistov od Ustanovit v e alpinističnega odseka d i Ije Zbornik je Že v prodaji in Velja W dinarjev. -jk Ne jamram zaradi preobilice prostih dni, ki jih je bilo tokrat zares veliko. Ne, tako daleč moja delovna zavest ne sete. In tudi vaša, dragi bralci, najbri ne. Preveč ljudi sem slišal tarnati, kako so zadnje ure starega leta ga. rah in kako jih bo vsak hip konec. No, zdaj ko je veseljaški Silvester preteklost, spet godrnjajo. Da so se dolgočasili, pravijo, in da je štiri dni posedanja in gledanja v zrak preveč. Zakaj pa nisi vzet v roke kakšne dobre knjige ali časopisov, sem vprašal nejevoljnega znanca. In je povedal, da knjig ne kupuje, ker so predrage, medtem ko časopisa enostavno ni imel nobenega v hiši. Debelo sem ga pogledal, saj celo jaz, neuki Jei, vem, da je potiskanega papirja dovolj v slehernem kiosku. Že, le, je udaril nazaj sobesed-nik. Samo odprt mora biti, kiosk, odprt. Če »fog-lovii« Tobačne tovarne in podjetja Tobak od sobotnega večera dalje ne stre-tejo več strankam, če uslužbenci prepros.o odi. dejo domov, potem občan, ki si ni do časa priskrbel ustreznega čtiva, ostane na ceduu. Osupml sem, kajti doslej me je zmeraj prevevalo prepričanje, da nakup časnikov ni nikakršen problem. Zato sem naredil obhod po nekuj krajih naše ljube domovi, ne in br* ugotovil, da trditev mojega prijatelja ni čisto iz trte izvita. Kioski v manjših naseljih so neredko zaprti celo ob naj-liujših propnetnih konicah. Ker ponavadi ni dv?h prodajalk, temveč le ena (štednja ali kaj?), so spuščena stekla in listek z napisom »Pridem takoj« oziroma »Zaradi bolezni zaprto«, zelo pogost pojav. V mestih sicer še gre; kupec enostavno stopi do naslednje trafike in zadeva je rešena. Toda v obrobnih četrtih, kjer kioskov ni ravno na pretek, se občani upravičeno razburjajo. Ob nedeljah in praznikih zaman zijaio skozi zavesice in kolnejo, ker ne morejo dobiti čas. nika. Nič bolje ni okrog prvega, ko uslužbenci onkraj zaklenjenih vrat opravljajo mesečni obračun — praviloma zmeraj vsi istega dne. Vaš Jež Popotnik Prvi komentar v letošnjem letu posvečamo dogodkom, problemom in neznankam zunanjepolitične scene, ki bodo po našem mnenju prevladovali v letu, ki se je komaj dobro začelo. To bo zgolj skica, opozorilo na tisto, kar bo prisotno v zunanjepolitični dejavnosti leta. Recimo: inventura 1973. VIETNAM: kijub veselju novoletnega praznovanja in upanju zadnjih tednov pravkar minulega leta, bo ostala vietnamska drama še vedno na seznamu reči, ki bodo obremenjevale mednarodne odnose letos. Po novoletnem premirju, ki je bilo ravno toliko kratko kol je bilo varljivo, se je v Indokini nadaljevalo po starem: z bombami, smrtjo, razdejanji. V začetku prihodnjega tedna se bosta znova se-šla dr. Ilenrv Kissinger in Le Duc Tho in skušala povezali niti pretrganih pogajanj. Koliko bosta v tem uspela, bo odvisno predvsem od tega, koliko sta obe strani v tem trenutku pripravljeni na resničen dialog: nobenega dvoma ni, da je Hanoi doslej Izpričal glede tega več želje, Inventura 1973 pokazal več pobud In — tudi prestal mnogo več. Združene države Amerike so uporabile v zadnjih dneh pred novim letom vse argumente prisile in z neverjetno pogumnim bombardiranjem izpričale, da ne izbirajo sredstev tedaj, kadar hočejo doseči svoj cilj. To je bila manifestacija sile brez primere, ki je doživela številne in ostre obsodbe; kako bo vplivala na nadaljevanje pogajanj, bomo šele spoznali. Gotovo je samo eno: da si svet resnično želi konec morije v Vietnamu in da pričakuje ta konec predvsem od Richarda Nixona. BLIŽNJI VZHOD: po letu, ki ni prineslo ob Suezu prav nič novega, si krhko obetamo komaj kaj tudi v naslednjih dvanajstih mesecih. To črnogledo pričakovanje temelji predvsem na doslej pokaza-nem nepopustljivem izraelskem stališču in popolnem neuspehu kakršnekoli diplomatske akcije. Videti pa je, da bo konec vietnamske vojne vplival tudi na začetek resnejših korakov na poti k urejevanju bližnjevzhodne krize. Tako je moč sklepati po nekaterih napovedih, predvsem pa po izjavah Richarda Nixona samega, ki je dejal, da se bo VVashington, ko bo enkrat dosežen mir v Vietnamu, resneje posvetil iskanju izhoda iz sedaj brezizhodnega položaja na Bližnjem vzhodu. Koliko se bodo te napovedi uresničile, je težko reči, nekaj upanja (čeprav ne preveč) je tudi v morebitni skupni akciji Moskve in VVashingtona. EVROPA: na tem področju lahko pričakujemo nadaljnje popuščanje napetosti in hkrati resnejše poskuse, da bi (v Helsinkih, na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju) dosegli trdnejše temelje bodočih odnosov na stari celini. Razen konference v Helsinkih bomo priče mno- gim napovedanim državnim obiskom v vseh smereh in ustrezni aktivnosti vlad evropskih držav, kar naj bi vse prispevalo ne samo k normalizaciji, marveč tudi utrditvi tako normaliziranih razmer v Evropi. NEUVRŠČENI: sestanek na vrhu (Alžir) bo gotovo najbolj mogočna manifestacija nadaljnje aktivnosti neuvrščenih držav, ki bodo skušale delovati predvsem v Združenih narodih. Ob tem velja opozoriti tudi na dvostranske odnose neuvrščenih ter njihovo prizadevanje, da bi v vsakem trenutku in z najrazličnejšimi akcijami ter konkretnimi dejanji izpričale svojo usmeritev. ODNOSI MED VELIKIMI: trikotnik treh velikih (Peking—Moskva—VVashington) bo kajpak imel tudi letos svojo veliko vlogo in seveda vpliv na mednarodna dogajanja. Sovjetski voditelji bodo vrnili obisk Richardu Ni- xonu (verjetno šele v drugi polovici leta) in to bo, ob predpostavki, da bo do tedaj vietnamska vojna že zgodovina, pomenilo mnogo v razvijanju odnosov med super-silama. Gotovo je, da bo v takem razmerju sil skušala zagotovili s«bi ustrezno mesto tudi LR Kitajska, ki preprosto ne more, da ne bi z večjim ali manjšim sumni-čenjem gledala na tak razvoj dogodkov. To so seveda kot rečeno zgolj nekatere izmed postavk zunanjepolitične scene leta, ki bo mnogo pestrejša in barvitejša kot je bilo mogoče tukaj napovedali v zgolj telegrafskem slogu. In taka bo, prav zaradi tega, iz tedna v teden tudi naša rubrika. Praznični davek Med božičnimi prazniki je na francoskih cestah izgubilo življenje 109 ljudi, več kot 1000 pa je bilo ranjenih. Lani ob istem času je bilo le 89 prometnih žrtev. Nesreče so se pripetile na spolzkih cestah in v megli. Truman umrl V 88. letu je v bolnišnici v Kansas Cityjn umrl 33. predsednik ZDA Harry Truman. V življenjepisu pokojnega predsednika je tudi njegova odločitev iz leta 1945, ko je ukazal vreči atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki. Za 200.000 več nas je V Jugoslaviji je bilo ob koncu leta 1972 okoli 20,770 milijona prebivalcev ali za okoli 200.000 več kot leto prej. V lanskem letu se je rodilo okoli 282.000 otrok ali za 2,2 odstotka več kot leto prej. število umrlih pa je bilo večje za 1,8 odstotka. Lani je bilo sklenjenih okoli 185.000 zakonskih zvez, ločitev pa je bilo skoraj 22.000 ali za 6 odstotkov več kot lani. Nezgoda med bikoborbo Med bikoborbo v malem mestu v bližini kolumbijskega mesta Bogote se je podrla glavna tribuna. V nesreči je bilo ranjenih okoli 300 gledalcev, trtev pa ni bilo. Prešteti smo Zdaj so znani dokončni podatki o nacionalni sestavi prebivalstva po popisu z dne 31. marca 1711. Na ta dan je imela Jugoslavija 20^22.972 Oče, kaj imaš raje: naj ti igram na boben aH pa mi daš za kino? prebivalcev. Črnogorcev je bilo 508.843, Hrvatov 4,526,782, Makedoncev 1,194.784, Slovencev 1,678.032, Muslimanov 1,482.430, Srbov 8,143,148, Albancev 1,309.623, Bolgarov 58.570, Čehov 24.620, Italijanov 21.791 itd. Beljakovine iz nafte Strokovnjaki japonskega ministrstva za narodno zdravje in socialno skrbstvo so po triletnih raziskavah ugotovili, da so iz nafte pridobljeni proteini uporabni kot živinska krma. Živinsko krmo z umetnimi proteini že uporabljajo v Veliki Britaniji, Franciji in SZ. Pred časom so znanstveniki imeli pomisleke, da utegnejo takšne snovi imeti kancerogene lastnosti. Snežni zameti V gorskih predelih Dagestand na Kavkazu je zapadel nenavadno visok sneg, tako da je ponekod snežna odeja debela dva do tri metre. Več desetin avtomobilov je obtičalo na cestah. Na pomoč so prihitela letala, policija, planinci in smučarji. Pri 48 ur trajajočem reševanju so pomagali tudi helikopterji, ki so na trenutno nedostopne kraje pripeljali zdravnike, zdravila in hrano. Žrtve praznikov Med nedavnimi prazniki je na italijanskih cestah v prometnih nesrečah izgubilo življenje okoli 70 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih. Tako hudo kot med temi prazniki v Italiji še ni bilo. Nesrečam je botrovala neprevidna vožnja. Več deviz Skupni neblagovni devizni dohodek je bil lani po podatkih Narodne banke v letu 1912 za 23 odstotkov večji kot leto prej. Delavci zaposleni v tujini so poslali domov 796,7 milijona dolarjev, turisti so pustili 432,5 milijona dolarjev, kar je za 22 odstotkov več kot v enajstih mesecih leta 1971, medlem ko je bila vrednost izseljenskih in drugih nakazil 198J milijona dolarjev. Cesta skozi Saharo Po programu OZN za razvoj bodo izdelali podrobne tehnične raziskave za gradnjo 2250 km dolge ceste čez Saharo. Projekt v vrednosti 12,3 milijona dolarjev bodo izdelale firme iz ČSSR, Kanade, Francije in Italije. Sodelovale bodo tudi štiri afriške države: Alžirija, Mali, Niger in Tunizija. Izreden pospešek V Švici so izdelali nenavadno letalo, ki ima izredno dober pospešek, saj doseže 100 kilometrov v nekaj sekundah. Za to se ima zahvaliti specialni dvodelni raketi. V prvem delu rakete je 55 kg vode, v drugem pa 5 kg bencina. Zaradi hitrega izgorevanja bencina se voda v trenutku segreje do 230 stopinj, se pravi, da se takoj spremeni v paro. Šola brez palice Učencem londonskih osnovnih šol po novem letu ne grozi več šiba, v šolah drugih britanskih mest pa bo telesna kazen še naprej ostala. Učitelji londonskih šol so sprejeli sklep o tem dosti manj navdušeno kot 170.1)00 londonskih šolarjev. Londonski prosvetni odbor je pregnal šibo iz učilnic po večletnem posvetovanju. Druga angleška prosvetna okrožja za zdaj ne nameravajo odpraviti šibe. Prosvetni sindikat meni, da učitelji morajo imeti pravico do kazni s šibo po prstih kot skrajnega vzgojnega sredstva. Sindikat priporoča to kazen kar se da redko, ni pa za popolno odpravo te kazni. Rop pri belem dnevu Štirje roparji so pri belem dnevu vdrli v podružnico we:>tminstrske banke v Londonu. V trenutku, ko so roparji tlačili v torbo 25.000 funtov šterlingov, ki jim jih je moral izročiti blagajnik, je nanje začel streljati neki policist. Roparji so na napad odgovorili z brzostrelko, pri tem pa je ena od krogel zadela tudi 30-lelnega jugoslovanskega turista Luka Prodanoviča. Prepeljali so ga v bolnišnico in mu iz noge izrezali kroglo. Kasneje so enega od roparjev našli mrtvega v avtomobilu v bližini banke, ostali pa so z denarjem pobegnili. 604 mrtvih na slovenskih cestah Po prvih neuradnih podatkih so v lanskem letu izgubi/i življenje v prometnih nesrečah v Sloveniji 604 ljudje, število žrtev je najbolj poskočilo v jesenskih mesecih. Hujših nesreč je bilo lani 8005, torej manj kot leto poprej. Huje ranjenih je bilo 3862, leto poprej pa jih je bilo 4272. Laže ranjenih v prometnih nesrečah pa je bilo lani 6296, leto poprej pa 6472. Po nestrokovni oceni je bilo škode lani za okoli 54 milijonov din. 2x1000 1000 m2 prodajnega prostora -1000 artiklov nova prodajalna pohištva KRANJ, Primskovo - komunalna cona DNEVNE SOBE, SPALNICE. KOMBINIRANE SOBE, KUHINJE, JEDILNICE, SAMSKE SOBE. RUSTIKALNO POHIŠTVO, OTROŠKE SOBE, REGALI, KLUBSKE GARNITURE. KOMADNO POHIŠTVO, BLAZINE AJAM, VZMETNICE JOGI, PREPROGE. TALNE OBLOGE, SVETILA. PREDSOBNE GARNITURE GOSPO-DINJSKI APARATI !N VELIKO DROBNIH ARTIKLOV ZA OPREMO STANOVANJ r Rakete z gradu Ognjemet in fanfare so na silvestrsko noč Ločanom oznanile, da vstopajo v jubilejno leto 1973 Pretiravali bi, če bi trdili, da je škofja Loka silvestrski večer pričakala v ne vem kako prazničnem vzdušju. Že ob prvem mraku so se grobo pokrpane ulice mesta, katerega prenovljeno »drobovje« — elektrika, vodovod in kanalizacijsko omrežje — predstavlja eno glavnih pridobitev preteklega obdobja, spraznile. Redki posamezniki, ki jih je bližnji konec leta zatekel nepripravljene, so negotovo postopali po izpraznjenih pločnikih in po čudno pustih parkirnih prostorih, tuhtajoč, kje in kako bi preživeli tistih nekaj uric do polnoči. škofja Loka nikakor ni »izumrla«, se je nazorno pokazalo ob dvanajstih, ko so raz grajskega dvorišča poletele v zrak raznobarvne rakete in pospremljene z zvoki fanfar, oznanile, da komuna začenja proslavljati tisočletn'ico svojega obstoja; zardeli. možakarji in žene, fantje in dekleta, samci in poročeni so opazovali ognjemet ter ob mavrični svetlobi nazdravljali sebi in bližnjim. Ker smo že ravno pri proslavljanju, poglejmo tudi malce naprej, v prihodnost. Ciklus prireditev, posvečen stotim križem bivšega freisinške-ga gospostva, je razpoteg-njen čez vseh 12 mesecev. Dejansko bo stekel v torek, 9. januarja, ko škofja Loka Toda če si natančneje pogledal, če si pokukal za razsvetljena okna stanovanj in lokalov, od koder sta v temo prodirala smeh in petje razigranih ljudi, je občutek puščobe izginil. Rcsr so mnogi domačini odpotovali rajat drugam, v planinske domove, k znancem in prijateljem ter še kam, a hkrati je precej tujcev prišlo veseljačit h gostoljubnim birtom. V Kroni, Pri mostu, na Nami, v restavraciji na gradu, Pri Plevni — povsod je bilo razpoloženje izborno. V novem hotelu Transturist so hiteli streei večji skupini turistov iz daljne Amerike, ki jim bo udobno (in zanje izredno poceni) bivanje v slikovitem srednjeveškem kraju nedvomno ostalo v trajnem spominu. Da praznuje občinski praznik. Poleg neštetih kulturnih, športnih in manifestativnih dogodkov, od katerih velja omeniti zlasti skorajšnja tekmovanja Po stezah partizanske Jelovi- ce, pa motorne dirke in marčevski Evropski kriterij za mladince na Starem vrhu ter - tradicionalni izseljenski piknik, ne gre pozabiti številnih lokalnih slovesnosti in seveda osrednjega programa »Škofja Loka skozi stoletja«, ki bo 30. junija na grajskem vrtu. Ločanom se torej letos ni treba bati dolgčasa. I. G. 28. decembra lani so v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo del slikarja Antona Repnika. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej, pokroviteljstvo nad njo pa je prevzelo uvozno-izvozno podjetje Metalka iz Ljubljane. — Foto: F. Perdan 35 Matjaž Žigon DRUGO ROJ S Odložil je torbico na kolena in si potegnil z roko po visokem čelu — kakor da je naenkrat potno in si ga hoče obrisati. Cez čas je polno torbico odpel; nalivno pero, svinčniki, škarjice za nohte, vse je še bilo zataknjeno v gube iz koščka tankega usnja, priši-tega na zunanji strani. Potegnil je na dan, kar je bilo notri, vse razen perila, ki ga je tudi nosil tam, in razstavil drugo za drugim po blazini: na ciklostil razmnoženo okrožnico pekaja o nalogah Skoja v vojski; gosto tipkana, več strani dolga poročila, ki jih je moral vsak mesec pošiljati na divizijo: spiski bataljonskih in četnih sekretarjev ... pri vsakem imenu obširni podatki, karakteristika ... Oh, še bataljonskih sekretarjev še vseh ne spomnim več, je z žalostjo pomislil — a četni — ti so mi španska vas! Potem tiste tiskane brošurice — Komunistični manifest, Temelji leninizma — z obrazi štirih delavskih voditeljev, v linorezu, ob zgornjem robu platnic — in Dve leti OF pa Drugi kongres protifašistične mladine ... Ah, to še vem, pred ranitvijo bi znal iz glave odgovoriti skoraj na vsako vprašanje iz teh knjižic — a danes —i danes — še sanja se mi ne ... Nazadnje mu je prišel v roke popisan zvezek s partijskega tečaja. Listal je po beležkah, zapisanih z drobcenimi črkami, z vrstico tik vrstice, marsikje enkrat, dvakrat ko z ravnilom podčrtano, skušal je na tej, na oni Strani z brlja-vimi očmi od blizu kaj prebrati — naslov predavanja, kak stavek, kako kratko misel — čisto počasi, po dvakrat, trikrat... tam, kjer je šlo za stvarne, popolnoma določene zadeve, kakor naloge OF, mladine, partija v vojski, delo po- litkomisarja, je dojel, za kaj gre, četudi je' potem spi'oti skoraj vse pozabljal — toda ko je skušal razvozlati nekatere zapletene postavke o diamatu, ki si jih je bil na tečaju izpisat iz knjig — na primer tisto: Marxova dialektična metoda je naravnost nasprotje Heglove; miselni proces, ki ga Hegel pod imenom ideje spreminja v samostojen subjekt, je zanj demlurg resničnosti, ki je le zunanji lik subjekta; nasprotno pa za Marxa pomeni idejnost le materialnost, presajeno v človeško glavo in predelano v njej — posamezne besede, vsaj po večini, da, še nekako — toda celota — kakor da bi skušal razumeti, kaj mu na dolgo in široko dopoveduje kak Kitajec... pa sproti, ob vsakem delu stavka, ki se je z njim zaman ubadal, mu je naraščal tisti zoprni pritisk v notranjosti lobanje — kakor v zračnici bicikla, ko jo polniš. In nekoč sem vse to razumel, vse to sem si zapomnil, se naučil, še drugim sem potem nič kolikokrat razlagal... je ob spominu na tečaj bridko zavzdihnil. Odličen uspeh (tretji po rangu), piše v temle spričevalu... hranil ga jc vloženega v zvezek, ta čas ga je vzel ven in se izgubljen zagledal v šapirografirani obrazec z napisom Partijska šola in s srpom in kladivom v glavi ter z lepo izpisanim njegovim priimkom in imenom v sredini. A sedaj ... še malo daljšega poročila v časopisu ne morem celega dojeti. Pred kakim tednom, še na posteljo priklenjen: nekakšen člančič v Poročevalcu, komaj tri četrt kolone dolg: ,bral sem ga menda pol ure, vsak stavek po nekajkrat, še- sproti sem komaj sledil vsebini; in ko sem se pretolkel do konca, sem bil utrujen, kakor včasih, čc sem študiral po deset ur — toda zapomnil si" nisem ničesar drugega kot to, da gre za nekakšen dogovor med tovarišem Titom in ... in ... kako mu je že ime ... no, tistim predsednikom begunske vlade — za dogovor, da bosta nekako, nekako sodelovala —- nisem več vedel in ne vem, kako! ... A ko me je z listom v rokah ugledal Felicijan, je nervozno pomeži-kal, zaskrbljeno pomajal z glavo in mi najresneje odsvetoval vsako branje, češ da je to zame prenaporno! ... Ah, kdo, le kdo mi bo povrnil nekdanji moj um, moj bistri um, ki jc šel po vodi? ... Da, kaj bo, kaj bo z mojo prihodnostjo? je med težkim razglabljanjem vse bolj grenel AlcŠ. Pred smrtjo sem se rešil — a študij? Sošolci, ki so obsedeli doma, za pečjo, na varnem, so lani maturirali, na univerzo hodijo sedaj, če so predavanja — a jaz? Bom sploh še za kaj?... In kakšne prelepe načrte sem nekoč imel... ... Pred začetkom vojne, na počitnicah, pri stari mami. Kako me je vleklo k tisti elektrarni, tisti moji elektrarni, na bistri reki, oh kolikokrat sem jo mahnil tja, dober kilometer nad mestecem! Še preden prispeš po ozki poti okoli golega hriba, začuješ sprva tiho, potem močnejše in močnejše brnenje, brnenje turbin, generatorjev, brnenje — najljubšo melodijo za dečaško dušo, vso vneto za čudoviti svet tehnike, za deško dušo, preporno daljnosežnih načrtov, pričakovanj! S travnate ježe jo nato uzreš: visok, kakor živa skala trden, betonski jez je ukrotil brzice, za njim krisralno čisto, zeleno modro jezero z uspavano gladino, pod jezom razžrti kamniti grebeni, spuščajoči se vzdolž toka, med njimi se divje peni voda, ki vre izpod zatvornic; ob nasprotnem bregu visoka zgradba z mrežastimi okni, ozkimi, od tal do strehe segajočimi, izpod zgradbe odteka po betonskem koritu že vsa mirna, pohlevna rečica, ki je odslužila svojo raboto, in onkraj zgradbe spet ježa, potem pa širna, zlata polja tja do oddaljenih gora... Spustim se po strmem, kamnitem kolovozu do ozke lesene brvi, ki nad grebeni, visoko nad strugo, vodi v nasprotni breg. počila poslušajte vsak dan ?° 4-M. 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes l?<.?Idne) 11, 12, 13, 14, 15, •30 (radijski dnevnik), te, g°S0dkj in odmevi), 17, 18, 7 '*^'> °b nedeljah pa ob 6, ». 9, 10, H, 12, 13, 14, 15, 19.30 (radijski dnevnik), «, 23 in 24. 6. JANUARJA rs.4-3? Dobro jutro — 8.10 p.asbena matineja — 9.05 Jurski tednfe — 9.35 Gla-v ritmu — 10.20 Pri vas — 12.10 Mozart E naši-1 mladimi solisti in diri-■bois _ [230 Kmetijski na- 38 t1140 Po doma£c - i4ln 1 '"'poročajo vam — j ' * Pesmijo in besedo po ugo&laviji — 15.40 Pojo na-1 operni pevci — 16.00 Vrti- tr, """ 1640 S yj:'d — 17.10 Z ansamblom to i Rob Hoeke rhvthm and v W; m gfoup 17.20 Gremo n° — 18.15 Dobimo se ob 19-00UL^18-45 .Na*tg0S.t -191- ariko noč, otroci — gj? Minute z ansamblom Zn!'"'- Kova4iCa — 20.00 S no. ^'"^a-imo svet in domovino lo ^a Prijetno razvedri-y ~~ 22.20 Oddaja za nase ^v'|ence 23.05 S pesmijo ■ Plesom v novi teden ?T?8i Program &VK Vvodnj akordi - 8-40 }Tbota na valu 202 - 12.40 anorama zvokov - 14.00 JS*Hlako'kako pa nli ~~ T>', , ^ ansamblom Mario riJt aili~14-35 Glasbeni va-\(>n- ~~ 15.35 Zabavni zbori, 16.4Ž fc*fS. Smo ' 17 40 t imam glasbo — 18*00 lri"ncnti v ritmu — Bi' , Oddaja progresivne J'^be - 1840 Jazz na lL * °gramu — 19.00 Pet mmut n^°fja — 19.05 Za vsakogar 2na~h Pr°gram Lu i 0kuo v svel - 2020 lio Vlg van Beethoven: Fide- stfvC-22-50 Tri sonate našega "^.tJa — 23.55 Iz slovenske Poezije 7. JANUARJA dijs? D.obro Jutro,- 8.05 Rabe p »8ra za otroke: Tego- __X_*cSitev lope Limon ide 9 os c Sl^ladbe za mladino Ječanje v studiu 14 — 10.05 * '~ ' ------ -■ 10.25 ~ P°mnite, tovariši — ^aši poslušalci čestita 10.45 Pesmi borbe in dela — Pozdravljajo, vmes ob — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 14.30 Humoreska tega tedna: Zgubljena mešanica — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Radijska igra: Strastni mislec — 17.40 Z jugoslovanskimi zabavnimi ansambli — 18.00 Radijski radar — 19.00 Lah-k i noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedelja zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 J a/z za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko .jutro — 8.40 Glasbeni saozaifc: — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cocktai'1 — 14.00 Glasba ne pozna meja — 15.00 Nedelja n a Valu 202 Tretji program 20.05 športni dogodki dneva — 20.10 Igramo, kar ste izbrali — 23.55 I/, slovenske poezije 8. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Jurij Gregorc: Suita za godalni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih držav — 18.35 Interna #W — HLflO Lahko noč, otroci — 19.15 Mirili te z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godal« — 22.15 Za ljubitelje jaz/a — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov kri/.cm-kraž — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni va-riete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah 16.05 Popevke slovenskih festivalov zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Deset minut V ritmu bossa nove — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 S knjižne police — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Baletna glasba Lea Delibesa in Petra Iljiča Caj-kovskega — 20.50 Večer umetniške besede Staneta Starešiniča (ponovitev) — 21.40 Koncertantni jazz — 22.00 Večeri pri slovcskiih skladateljih: Milan Stibiflj — 23.55 Iz slovenske poezije 9. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Ra. dijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Koncertni drobiž — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in PevCj — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje — 14.30 S kvartetom Sonnva Carsona — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Glas beno popoldne t Mauričeona Ra velom — 18.15 V torek na-svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka škoberno-ta — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Voiaki ob koncu vojne — 21.36 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Kumornoglas-beni večer Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni va-riete — 15.35 Lahka glasba na O*sem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 D.'-.! minut / zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.00 Parada orkestrov — IS 10 Ja/.z iz s..t lia 14 — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V koraik s časom — 20.15 Naši zborovski skladatelji — 20.45 Minute z violinistom Dejanom Bravničar-jem — 21.40 Georg Friederich liiindel: Mesija — oratorij za soliste, zbor in orkester — 23.55 Iz Slovenske poezije 10. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Glasbeni spomini — 10.20 Pri vas doma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi Kamila Maska in Antona Medveda — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital pianistke Zdenke Novakove — 16.00 //rt H jak — 16.40 Listi iz albuma — 17.10 Naša glasbena galerij« — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo) — 22.15 S festivalov jaz-za — 23.05 LMerarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zaba\ne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variele — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana ter sofistoma Petrom Ugl'iaOUI in Alijem Sossom — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Mejniki v zgodovini — 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Beat ansambli in pevci — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koncert — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jaz-z.a — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 23.00 Karol Szymanowski: 20 mazurk za klavir, op. 50 — 23.55 Iz slovenske poezije 11. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Mali sestavi pejo slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Koncertni drobiž — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina pc-je — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Mehurčki — 15.40 Glasba s severa — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrolonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —■ 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Srečanje z mlajšo generacijo čeških skladateljev Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z ansamblom Francija Puharja — 18.00 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Jazz za mlade — Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba včeraj in danes Tretji program 20.05 Večerna razpoloženja — 20.55 Deseta muza — 21.05 Iz zborovskega opusa Bedri- cha Smetane — 21.40 Marijan Lipovšek: Nacionalno v slovenski glasbi — 22.25 Salzburški festival 1972 — 23.55 Iz slovenske poezijo 12. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8 10 Glasbena matineja — 0.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Glasbena pravljica — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Risto Savin: drugo dejanje opere Lena Vida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke Otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Arnold Sohfiitberg: Suita za klavir, op. 25 — 16.00 Vrtiljak — Popoldanski sestanek z orkestrom Franka Pourccla — 17.10 Operni koncert — 17.50 Človek in zdrav je — 18.15 Signaili — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, Otrod — 19.1 Minute z ansamblom Gorenjci — 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo DrugI program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 1*5.35 Vbdoinet melodij — 16.05 Beat glasba po svetu in pri nas — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 Besel minut z ansamblom Herb Alpcrt — 18.00 Glasbeni cockta.il — 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Orgle v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra: Pi-Iaf — 20.50 Po sledovih ljudskih pesmi — 21.40 Mojstri italijanske renesans^ — 22.00 Z jugoskn anskih koncertnih odrov — 23,20 Komorni nokturno — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP Gorenj, ski tisk Kranj, Ulica Mo-še Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tek. rač. pri SDK v Kranju 51500 601-10152 — teletom: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860 malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-daljna beseda 2 din; naročniki imajo 25 " „ popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 16.00 Smučarski skoki — barvni posnetek iz Bischofs-hofna, 18.05 Obzornik, 18.20 Izrojena hrtica Greta — barvni film iz serije Disnevjcv svet, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.35 Artistični spored prireditve GALA UNICEF — barvni posnetek iz Haaga, 22.00 Arsene Lupin — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 7. JANUARJA 8.55 Po domače pod Pon-cami — barvna oddaja, 9.20 Mestece Peyton (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 11.00 Mozaik, 11.05 Otroška matineja: Prigode psa Civila in Filmska burleska, 11.55 Poročila, 12.00 TV kažipot, Nedeljsko popoldne: Disncvjev svet, Koroška v pesmi, besedi in plesu, Za konec tedna itd., 17.55 Poročila, 18.00 Start — barvni film, 18.55 Gonja — romunska serijska oddaja, 19.55 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.U0 TV dnevnik, 20.35 3-2-1 im TV barometer (RTV Ljubljana), 20.30 Šoferji — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.15 Jugoslovanski jazz danes (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 8. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Gori, doli, naokoli: Vreme — barvna oddaja, 18.05 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Gvajana, dežela voda — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (R1V Zagreb), 19.45 Risanka, 19 50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 V. Trinkaus: Veliki načrt — TV drama, 21.35 Kulturne diagonale, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) 9. JANUARJA 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Kralj Matjaž in Alenčica — barvna oddaja, 18.05 Risanke, 18.20 Obzornik, 18.35 Od zore do mraka, .19.05 Nalezljive bolezni — uvodna oddaja, 19.25 Regionalna arhitektura: Vas in domačija na Krasu in v Vipavski dolini, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Pogovor o davčni politiki, 21.20 R. Brat-ny: Kolumbovci — serijska oddaja, 22.25 Jazz na ekranu: J. R. Monterose, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 10. JANUARJA 16.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Prigod« psa Civila — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Na sedmi stezi — športna oddaja, 18.50 Znanstvene metode v ekonomiki: Kibernetska organizacija podjetja, 19.10 Mozaik, 19.15 Zabavna glasba, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Jaz in ljubezen — francoski film, 22.00 Likovni nokturno: Ludvik Lipič, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) 11. JANUARJA 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.30 Vesela zgodba o žalostni princeski, 18.15 Obzornik, 18.30 Druščina Jehu — serijska oddaja, 18.55 Sedem morij — barvna oddaja, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam, kje, kako na oddih, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma — 5. del, 22.15 D. šostakovič: Katarina Izmajlova — 1. del, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) 12. JANUARJA 16.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Vzgojni problemi: Razvada ali motnja, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 Kratek film, 19.15 Naš ekran, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Zločin in kazen — 1. del filma, 22.20 Vzlet — dokumentarni film o Tupoljevu, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 7. januarja: NEDELJSKO FILMSKO POPOLDNE Letos bomo lahko spremljali le dva celovečerna filma v tednu; prvega ob sredah in drugega v petkih. Ob nedeljah pa bodo na sporedu televizijske serije. Danes bomo kot prvo videli romunsko nadaljevanko Gonja (7 epizod). Prikazuje boje romunske komunistične partije v letih 1943 —1944 proti fašističnemu okupatorju. V nedeljsko filmsko popoldne pa bo vključenih tudi nekaj dokumentarnih filmov. Vz-hodnoneški barvni športni film Start, ki bo na Sporedu ob 18. uri, poudarja vlogo športa v življenju človeka. Sreda, 10. januarja, ob 20.30: JAZ IN LJUBEZEN — francoski film; režiser Serge Bourguignon, v glavnih vlogah: Brigitte Bardot, Laurcnt Terzieff; Serde Bourguignon si je ustvaril sloves velikega režiserja s filmom Nedelja mesta Aureva, vendar ga kasneje ni več potrdil. Podredil se je zakonitostim tržišča in lagodnejše-rau delu. Film Jaz in ljubezen je eden takih del, v katerem pa vendar zasledimo dovolj francoskega duha in profesionalnega znanja. Prikazuje melodramo mladega para. Spoznata se v razigrani množici med praznovanjem 14. julija. Njuno srečanje rodi ljubezen, toda ona že več let spremlja drugega in se ne more odločiti, s kom naj ostane. Nazadnje on odpotuje sam, ona pa s solzami v očeh gleda za njim ... Petek, 12. januarja, ob 2030: ZLOČIN IN KAZEN — 1. del sovjetskega filma; režiser Lev Kulidžanov; Film, ki je bil posnet po romanu Dostojevskega, je izreden v svojem psihološkem prikazu osebnosti mladeniča, ki je ubil starko, da bi se polastil njenega premoženja. Režiser je v igralcu našel skoraj idealnega interpreta zapletene osebnosti shiranega in bolnega študenta Raz-kolnikova, ki zaradi strahu pred odkritjem zločina in pekoče vesti vse bolj propada. Drugi del filma bomo videli prihodnji petek. Kranj CENTER 6. januarja amer. barv. film VROČI DIAMANT ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma HUDIČEVI DVOJČICI ob 22. uri 7. januarja premiera jug. barv. filma VOLK SAMQTAR ob 15. uri, amer. barv. film VROČI DIAMANT ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 21. uri 8. januarja angl. barv. film HUDIČEVI DVOJČICI ob 16., 18. in 20. uri 9. januarja angl. barv. film HUDIČEVI DVOJČICI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 6. januarja Šved. barv. film PREGREŠNI VIKAR ob 16. in 20. uri, angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 18. uri 7. januarja amer. barv. CS film DETEKTIV GUNN ob 14. uri, Šved. barv. film PREGREŠNI VIKAR ob 16. in 20. uri, angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 18. uri 8. januarja amer. barv. film VROČI DIAMANT ob 16. in 18. uri, premiera amer.-ital. barv. filma APOKALIPSA JOE ob 20. uri 9. januarja amer.-ital. barv. film APOKALIPSA JOE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 6. januarja franc. barv. film OROŽNIK GRE V POKOJ ob 16., 18. in 20. uri 7. januarja amer.-ital. barv. CS film TEPEPA ob 15. uri, franc. barv. CS film OROŽNIK GRE V POKOJ ob 17. in 19. uri 8. januarja amer. barv. CS film PREPOZNO ZA HEROJE ob 18. in 20. uri 9. januarja amer. barv. CS film PREPOZNO ZA HEROJE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 6. januarja amer. barv. CS film DETEKTIV GUNN ob 16. uri, angl. barv. film HREPENENJE PO VAMPIRJU ob 18. in 20. uri 7. januarja angl. barv. film HREPENENJE PO VAMPIR. JU ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film PREPOZNO ZA HEROJE ob 17. uri 8. januarja amer. barv. CS film DETEKTIV GUNN ob 18. in 20. uri 9. januarja franc. barv. CS film IN NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 7. januarja amer. barv. film LILI ob 16. in 19. uri Škofja Loka SORA 6. januarja franc. barv. film ZLATA MLADOST ob 18. in 20. url 7. januarja franc. barv. film ZLATA MLADOST ob 15. uri, amer. barv. film GRAND PR1X ob 17.30 in 20. uri 8. januarja kinoteka ABOTT IN COSTELLO ob 19. uri 9. januarja kinoteka ABOTT IN COSTELLO ob 20. uri Železniki OBZORJE 7. januarja ital. barv. film KORBARJI ob 17. in 20. uri Bled 6. januarja amer. barv. film BALADA O DINGAS MAGIJU ob 17. in 20. uri 7. januarja amer. barv. film BALADA O DINGAS MAGIJU ob 15., 18. in 20. uri Radovljica 6. januarja angl. barv. film PRIVIDI ob 18. uri, amer. barv. film KOCKAR iM BLODN1CA ob 20. uri 7. januarja angl. barv. film PRIVIDI ob 16. uri, amer. barv. film KOCKAR iN BLODNICA ob 18. uri, amer. barv. film POLNOČNI KAVBOJ ob 20. uri 8. januarja Šved. barv. film DNEVNIK POLDEVICE ob 20. uri 9. januarja amer. barv. film NED KELLY ob 20. uri Jesenice RADIO 6. in 7. januarja mehiški barv. CS film MEHIKA V PLAMENIH 8. in 9. januarja amer.-ital. barv. CS film LOV ZA 100.000 DOLARJEV Jesenice PLAVŽ 6. in 7. januarja amer.-ital. barv. CS film LOV ZA 100.000 DOLARJEV 8. in 9. januarja mehiški barv. CS film MEHIKA V PLAMENIH Dovje-Mojstrana 6. januarja angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA 7. januarja ital. barv. CS film PRIHAJA SABATA Kranjska gora 6. januarja ital. barv. CS film PRIHAJA SABATA 7. januarja nem. barv. film JAVNA HIŠA Javornik DELAVSKI DOM 6. januarja angl. barv. film VOHUNKA LILI DARLING 7. januarja angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ' GPEKAR, 7. RENOME, 12. PERUNIKA, 14. URAL, 15. AR, iftnnSIJA' 18- ARI' 19 TUN' 21 MAT' 22- TONGA. 24- TI-apS' 26' ARIJA» 27. ANTON, 28. AZI, 29. ERO, 31. TIK, 32. A*-ROBA, 36. ONAN, 38. EPRUVETA, 40. MARIJA, 41. ITAČAN NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 100 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado !50 din) dobi Marinka Perne, Kranj, Poštna 4; 2. nagrado ;40 din) Matejka Glavač, Kranj, Jama 19; 3. nagrado 30 din) pa prejme Malči Kav-iič, Medvode, Ver je 13. Na-3rade bomo poslali po poŠti. . VODORAVNO: 1. Cuikarjev junak, tudi cerkveni solo pe-j|c aM učitelj, protestantski cerkovnik, 7. del pesmi, kitka, •slovenski slikar, kolorist, Nikolaj, 14. starogrški kipar iz -gjne, 15, odposlanec; volilo (legatum), tudi sredozemski ptič 'vec, čebelar, 16. rododendronu podobna lepo cvetoča lonč-slh3' ' s'at'kovodna riba, karp, 18 prvotni prebivalec na na-20 .'*en' 19- ameriška filmska družba (Metro Goldvvin Mayer), " "1,e češkega skladatelja Dvofaka, 23. kovaško delo, Izdelek, ^°dkev, 26. kraj in reka v ZSSR, med Kemerovom in Tom-c . 1 tl,di jajca v srbohrvaščini, 27. očka, 31. opiralo, opornja, tič oon"a r>ot' Triglavom, tudi duri, dverl, 34. aroma- t ..a 2uravila rastlina, medenika, 35. delavec na pokopališču, kat' 'lro^1 36. pripadnik plemena med Donavo in Renom, po rem so Francozi imenovali Nemčijo 1'AiIemagne, 37. plesi Maskah, plesna zabavišča, utrdbe za obrambo. 1 13 2 3 4 5 6 / S 9 10 11 12 t? i a 16 Ti 5 -3^ ~ sms 19 20 21 22 Vi 25 28 S? 3$ 29 30 33 36 3b 3? NAVPIČNO: 1. stranski telesni del, tudi stožast vrh, grič, " e8'Ptovski maršal in politik, Mohamed Abdul I lak i m (na-^ v" samomor), 3. skrb, oskrba, varstvo, strežba, gojitev, •norica, prismoda, trapica, 5. konica, ostrina, 6. znak za ke-j^no Prvino radij, 7. kraj na Notranjskem, tudi skladatelj, kr i ' veWko finsko jezero (Enare), 9. del imena iranskega izr "a sevcru Laristana (... Halal), tudi kopen, 10. latinski Xa ,2 Za prav tako, enako; tudi, 11. v domačem žargonu izraz Bol i no' *2, P°8°rJe v Indiji na meji z Burmo, 16. agavi 2i aob,»a rastlina iz družine lilij, aloa, 18. prebivalec Itake, hud er° V vznonar dr. Pavle Blaz- Eežn Vlja P°vzetke iz ob" frelfi^8« Znanstvenega dela o Prodal t6"1 gosP°stvu - na" tos maja ali junija le- izii~~ hlŽ' Ra-lko Brank v 8atoi° nrclchlancm in bo" Qs ^ dokunientirancm članku lege ^C nove i/s!etlke ok,'°e om- gradu Castrum Bosiscn, leta Q7nein v darilni listini iz i.. . (Pisec domneva, da v Polj v Puštah] in ne nekje Po lanski dolini, kot so dol-kj) mer»ili številni strokovnja-v ' dr- Vinko šribar pa v ™~-hj »Obrtna dejavnost WerS^nSkexn trgu GuU'n" bralec obvešča o ar- heoloških ostankih, najdenih ob izkopavanju na Otoku pri Dobravi, ki je prav tako sodil k posesti Freisingov. Sledi oddelek NARODNOOSVOBODILNA BORBA. Kustos Vinko Demšar, tvorec lani odprte zbirke NOB, pomembne pridobitve Loškega muzeja, nam postreže z izčrpnim pregledom dogodkov med zadnjo vojno na Škofjeloškem, Tone Lotrič oriše razmere v Železnikih ob zlomu kraljevine Jugoslavije in v času porajanja revolucije, Ciril Zupane priobčuje »Partizanske spomine, kakor jih je zapisal Jože Žbontar-Matevž z Rudna«, da bi potem dr. Tone Zorn poglavje zaokrožil s tehtno, malo znano in zategadelj nadvse zanimivo temo »Nacizem in slovenski visokošolci z Gorenjske« Srž in hkrati najzajclm jši kos razpoložljivega prostora zavzemajo RAZGLEDI, kjer so zbrani vsebinsko zelo raznoliki prispevki. Franci štukl, sicer arhivar, predstavlja Školjo Loko in njeno prebivalstvo v preteklosti, urednik zbornika prof. France Planina pa po spominih iz otroških dni oživlja podobo kraja, kakršni je bil na prelomu 19. in 20. stoletja. Jeja Jamar — Legat in Lojze Malovrh sta se lotila šolstva: medtem ko Le-gatova obravnava obdobje 1900 do 1941, je Malovrh potege! predvsem v sedanjost. .Gotsko plastiko in zlate oltarje na loškem ozemlju obdelujeta umetnostna zgodovinarja dr. Emilijan Ceve in Milan Zelezuik. Sedmi zapis radovedneže popelje v Poljansko dolino; Marija Stanonik namreč govori o čevljarskem poklicu in življenju čevljarjev v Zireh. S pomembnimi možmi, ki so zrasli na razmeroma majhnem, a duhovito plodnem ozemlju vzdolž Poljan-ščice, nas pobliže seznani dr. Roman Savnik. Janko Krek obclodanja* kulturno-prosvct-no življenje Škofje Loke, Andrej Pavlovec razčlenjuje delo Kulturne skupnosti v letu 1971, Tine Kokelj v analizi gospodarstva loške komune, ki ji tabele in grafikoni dajejo svojevrstno težo, nakazuje bodoča ekonomska gibanja znotraj posameznih panog, Lado Bernard razčlenjuje urbanistično rast mesta, Jože, Albreht pa gradbeništvo na Škofjeloškem po minuli voj- ni. RAZGLEDE zaključujejo »Komunalni razvoj Škofje Loke« izpod peresa Mirka Brezovca, »Možnosti za napredek zimskega turizma na loškem« (avtor Marijan Masterl brez dvoma zavidljivo dobro pozna pokrajino, katere »smučarske« perspektive niso majhne), na meritvah in raziskavah sloneče preučevanje geološkega nastanka Selške doline (dr. Anton Ramovž) ter študiji »Nekaj posebnosti in zanimivosti iz živalstva loškega ozemlja« in »Pajki s' Šcntjošta« dr. Antona Potenca. Književnost, književnike, in poete v publikaciji zastopajo odlomki iz literarnih stvaritev Valvasorja, Preglja, Tav- čarja, Jana Plcstenjaka Toneta Šlfrerja, Lojzeta Zupan-ca in Valentina Jamnika. Vsi se kajpak nanašajo na školjo Loko in okolico. Konec je — kakor ponavadi — prepuščen nekrologom o lani umrlih slavnih rojakih in prijateljih prebivalcev posorja, nadalje osebnim mejnikom, razstavam "v galeriji, muzejskim izletom, občnemu zboru Muzejskega društva ter kroniki važnejših dogodkov v minulem letu. Loški razgledi bodo nedvomno privlačno čtivo za slehernega občana. Redni naročniki jih dobijo po 36 din (v ceno sta vračunani ludi poštnina in članarina), ostalim pa so na voljo po 50 din. I. Guzelj Uspeh Jeseničanov v Trbižu V torek, 26. decembra, so gostovali v bližnjem Trbižu v Italiji jeseniški pevci in godbeniki: pevski zbor Jesenice, moški zbor Jeklar, oktet Svobode iz Žirovnice in godba na pihala. Po uspelem koncertu v Trbižu so priredili družabni večer v hotelu Gozd-Martuijku, kjer so si zaželeli, da bi bilo takih in podobnih srečanj med jeseniškimi pevci in godbeniki ter Slovenci v Italiji v prihodnje še več. D. S. »Vdova iz Ancone« na Jesenicah V soboto, 6. januarja, bodo v dvorani amaterskega gledališča Tone ČufaV na Jesenicah nastopili člani drame slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Vdovi iz Ancone, duhoviti komediji, s katero so že uspešno gostovali v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Komedija se bo začela ob 19. uri. D. S. POGOVORI O STRAŽIŠČU Pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmar-jetni gori, Joštu in Gorenji Savi Pisanip v-tovarn Se ga dancs lo" p0Pov0r!,em ,hoi6 imenoval le členke kramlJanJa. P°" 11 *ani<;r,Sarno l° naj bod° varnih 1 bocI° v nadalje-braiS Pri.haif"1i med Glasove cev naJbrž kar več mesc- tvODNA MISEL 0a P? sem že nekaj let ašal s tem delom in 8im pG ra'c Posvečal dru-stj bor njski,n krajem, donja St'' ?UuaUenim od Kra-bližj; 'razi§če — čeprav naj-^ako SCd, - se mi jc kar •Vm Sj °dmikaIo. Gradivo ter>i n;,Cer ?-biral — prav ob PU ži kt Cn° na*:?** Pa Jc Predvsera skih najstarejših delav- Potem • ha p " Jc tu skoro tisočict-\ezava s škofjeloško Pa «: leiCn em tudi spoznal z.a- i$če rn\nr.al°gc- Kajti Stra' a vas strnjena kmeč- gosposko; tu je doma sitar-stvo, že od nekdaj redka obrt; na tem območju sta bili dve graščini (Schrotten-thurn ali Scmpctrski grad in VVartcnbcrg pod Šmarjclno goro), vsaka s svojo zgodovino, in dve božjepotni gori (Jošt in Šmarjetna). Semkaj jc prihajal v goste — k Ves tovim v šempeirski grad — pesnik Prešeren, ki se je včasih pomudil tudi v stari gostilni na Gašteju. Posebna dragocenost — sicer slabo oskrbovana in varovana — sta nagrobnika na š m a r t i n sk em pok opa 1 i šč u, Julianijev in Kalanov, na katerih je vklesano besedilo, delo našega prvega poeta. Prešernov jc tudi napis na velikem zvonu, ki še danes doni »iz svet'ga Jošta lm«. Petem nas ta gora spomni še na Kreka, Šmartno pa na Barago, učitelja Indijancev. Pomembne so arheološke najdbe na Gradišču, jugovzhodnem vrhu Smarjelne gore Zanimivost so biili tudi nekdanji vinogradi v pobočju nad šempetrskim gradom. Marsikaj bi se dalo reči tudi o luteranih, ki so sc tu zbirali, o lakoti, na katero spominja stara tabla in ohranjeni korec za juho, ki so jo delili revežem. Lahko celo rečemo, da je bil zametek socialne revolucija na našem območju prav v Stražišču. Leta 1896 je sklical slikar Goetzl pri Stari pošti tajno social-dcmokrat-sko zborovanje. Poleg kranjskih rokodelskih pomočnikov so se ga udeležili v največjem številu stražiški Sitarji — proletarei. Kot glavni govornik je nastopil krojač Ivan Železnikar, ki se je revolucionarnih idej navzel že v Parizu. In potem smo prišli v nov čas, v dobo industrializacije, ki se v Stražišču močno čuti, saj je tu cela vrsta večjih in mnogo maniših industrijskih obratov. O vseh bo treba Kaj napisati. Tudi veliki čas osvobodilne vojne je v Stražišču močno odjeknil. Iz delavskega, pro-■etarskega naselja je odšlo zares častno število domači- nov v boj proti fašizmu. Redkokateri kraj na Gorenjskem se je tako izkazal. Vsekakor je zanimivo tudi neboleče vraščanje doseljenih primorskih rojakov po prvi svetovni vojni v prvotno strukturo stražiškega prebivalstva. Tako zlitje je bilo mogoče le v delavskem naselju, ki ni obremenjeno z zaprtostjo in ozkosrčnostjo. Kako bridko življenje so imeli tržaški in goriški begunci drugje po domovini, bo tudi treba kdaj reči. Kmečko okolje le preveč rado odklanja novega človeka, pa četudi se celo priženi ali primoži v vas. Prav grda, trdosrčna gorenjska beseda »pTitepe-nec-< se še dolgo drži novih doseljencev, Tako se snov o Stražišču. res kar ponuja, če že ne tudi razrašča. Seveda bo treba najnrej pokramljati o geografski omejitvi krajev, o katerih bo stekla beseda, še pivi pa o njihovi zgodovini — kolikor ie pač znane pO ohranjenih listinah. Ljudsko prosvetno delo je v Siražišču nekoč prav cvetelo. Prav tako so bili zelo aktivni telovadci, saj imajo le v Stražišču edino nešolsko te! /vadnico — nekdanji Sokolski dom, zdaj Dom partizana. Torej o vsem tem bo treba kaj napisati. Da se ne pozabi! Ali pa zato, da se zboljša, popravi! Skušal bom iz teh pogovorov sestaviti podobo kraja, nekak mozaMc, ki se mu bo mogoče smelo celo reči — portret Straži-šča, bližnjega soseda onstran Save ... Seveda, tudi to pot, kot sem to storil pri drugih dosedanjih krajepisih, po\ m, da prav rad sl.šim, če se kdo oglasi, da več ve, da pravilno ve — rad bom popravil, če bo kaj narobe. Ko o nekem kraju pišem, sc z domačini v mislih nekako pogovarja, m, nikakor pa sc ne želim p lickati, laskati pa še manj. Le tako bom lahko pokazal tudi na stvari, ki niso v redu, ki bi bile lahko boljše, bolj urejene, bolj cenjene od domačina in tuica. Črtomir Zoreč Ob 31. obletnici znamenite dražgoške bitke in ob 16. obletnici smučarskih tekmovanj »Po stezah partizanske Jelovice« Dražgc-ška bitka — zaradi pomembnosti Jo upravičeno imenujemo tako — nikoli ne bo dovolj opisana. 2e v svojem času je postala velika legenda o boju slovenskih, in še posebej gorenjskih partizanov, kajti ni odjeknila Ie med domačim prebivalstvom, temveč tudi v samem Hitlerjevem Berlinu. V času najhujših preizkušenj našega ljudstva Je bil tridnevni spopad Cankarjevega bataljona v Dražgošah — trajal je od 9. do 11. januarja 1942 — dotlej največja' partizanska bitka na Slovenskem in hkrati najpomembnejši boj partizanskih enot na Gorenjskem sploh. O tem govore tudi številke: 200-glavi Cankarjev bataljon je v teh dneh napadalo okoli 3000 nemških vojakov in policistov, ki so bili močno in moderno oboroženi. Kljub temu je v strahovitih spopadih padlo le 9 partizanov, medtem ko so bile žrtve fašistov neprimerno večje. Pri tem pa Je bila vas uničena in podivjani nacisti so pobili tudi 41 domačinov. Po umiku iz Dražgoš se je del Cankarjevega bataljona naselil v koči na Mošenjski planini, kjer so jih po Izdajstvu presenetili nemški smučarski oddelki In je padlo 12 oz. 13 borcev, ostali pa so se v najhujšem mrazu in pod ognjem napadalcev s težavo prebili. Ta dogodek, ki tudi sodi k dražgoškim bojem, je v posebni črtici — baladi zajel ln opisal Ivan Jan pod naslovom SREČANJA. je planila čudovita svetloba. Ledeni dih januarskega sonca je pobelil preluknjani obraz prvega, ki mu je nemo govoril: »Vedel sem, da boš prišel, zakaj dosti ti moramo povedati ...« Lovec se je zdrznil in zamaknjen obstal. Počasi se je oziral še po onih dveh, a spet ga je priklenil obraz prvega med njimi: »Da, samo mi trije smo še tukaj. Drugi so se prebili. Da boš vedel: Devetinštirideset jih je ušlo kroglam in ognju, ki si ga ti pripravil.« Naglo, kar moč naglo je lovec zbežal ven in jo ubral po sledi, ki je vodila od koče. Ni je bilo težko najti, zakaj bila je edina in krvava. Toda — tam ni našel nikogar več. Potepeno se je vrnil v klet. Beli obraz pa mu je govoril: »Ne daj se motiti. Razen nas ne boš našel nikogar več. Zalo najprej poslušaj mene, potem pa še Padovana in Henrika. Zdaj smo tako tvoji in ti si naš gost. Zanimivo je bilo moje življenje, mnogo zanimivejše od tvojega. Ti si vedno le lovil in zasledoval, zasledoval in lovil. Tako kot sedaj ... Poglej tisti sončni žarek. Tako lep je, a nobene toplote ni v njem. Tam pri morju, kjer ,sem se pa jaz rodil, je sedaj prijetno, brez tega zavratnega snega. V mojem kraju je zdaj kvečjemu malo hladnejši veter. Pa v Španiji, ej, tO jc Šele topla dežela, to! In ko sem bil pred štirimi leti tam, ie bila še posebno vroča, prevroča. Tudi tam je tekla kri. Zdaj pa si me našel v tej jelovški Sibiriji, v tem snegu! Zakaj tvoje mrzlo srce ni uganilo poti, ki vodi v pomlad, k človeku. A potiplji naša srca: Še so vroča in vroča bodo ostala za vedno. Če nas še tako zalezuješ in sovražiš, takih src ne boš mogel uničiti. Svoje mrzle roke podajaš samo mrzlim ljudem, ki se boje sonca. Si videl Mirka in Tončka in Tineeta, si jih čutil? Tople in lepe in dobre? Pa mene poglej: Med oljkami sem se rodil, v Španiji sem se valjal po krvi in vseh vrst pesmi sem pel in ves sem služil uporu. Eh, sem si rekel, če me ni doletelo^v Dražgošah, me nikoli ne bo. Vidiš, pa sem se zmotil: Komaj dva dni je minilo, pa si me našel. Da, da, ti in tvoji gospodarji najraje streljate po slabotnih, po neoboroženih vaščanih, ki so obležali v Dražgošah. A to ne bo oživilo tistih nekaj sto tvojih zaščitnikov, ki smo jih pokončali po dražgoških robovih! Oštj& pošteno smo jih in čeravrt0 jih je bilo nekaj tisoč. Po$l* šaj! Ležal sem v snegu za dft* goško hišo. Povsod megla tišina. V zraku pa morett napetost. Tedaj se je megH razkadila. Ne za streljaj, ^ lučaj pod menoj so zamrg0" lele glave zelencev. Kakof gost glavnik so se mi pribl1' zevale. Iz mene, majhnega so udarila tedaj vsa leta <** kovanja in stradanja. In tis? pod menoj so izpeli zadrti0 pesem, izpili zadnje vino. Pl* čal sem dolg in še vnapr® sem jim dal na račun. Ta\ sem bil jaz, nikoli najboll pogumen'. Kaj bi šele rekel °-Tončku ali Henriku, o mitr* IjeZClh, ki so ž.gali tako, d& so jim cevi skoraj zažareld Pojdi in poslušaj telefon: te v Berlinu govore o Dralg0" šah. Ti pa greš in pripelje* Nemce! Vidiš, že pet let seffl gorel v ječah in na poloti jih, v mrazu in vročini in rt\ me bilo konec. Pa si prišel /' in zdaj sva se srečala. Se ČU' diš, zakaj smo mi trije {t{' v kleti? To jc bil edini kraji kjer so bili ranjenci vsaj Z" silo varni. In mi trije sfrt0 bdi hudo ranjeni. A kako smo se rešili pred vami, ttal raje pove Padovan. Jaz scrtl ie utrujen.« (Nadaljevanje prihodnjič) Srečanja Prosinec jc privijal z ledeno roko. Vsepovsod sneg, visok in tih. Vsa Jelovica je zasuta z njim in vse poti je zamedlo. Prava sibirska zima. Pri koči na planini je z noge na nogo poskakoval partizan na stražarskem mestu, zakaj veter in mraz sta ga neusmiljeno žgala po vsem telesu. Iz gozda so odmevali Zamolkli poki drevja, ki ni Zdržalo hudega mraza. Fantje so šele prejšnjega dne pri gazdi iz Dražgoš, se v prijazni Loči oddihovali in greli premrle ude. Komandir Lojz je mojstrsko vrtel kuhalnico in pekel igance, ki so jih že vsi komaj čakali. To jc bila zadnja hrana, čiro je na dnu nahrbtnika našel še dva lista domače »mahorke« in ju zdaj rezljal tako do'go, da so se spremenili v droban prah. Svetlih oči so gledali fantje v njegove roke in razširjenih nosnic vdihovali oster duh, ki ga je dajal zrezljani tobak. Že nekaj dni niso okusili cigaret. Razgovor je tekel o preživelih dražgoških dneh. Tedaj je suho počilo . .. In pokalo je celih dvanajst ur. Koča ni bila več koča, temveč najprej zrešetan kup lesa. Ko pa so sc preživeli prebili, sp jo Nemci spremenili v sladkobno smrdljiv dim, ki je zaudarjal po ožganem mesu in zgorelih cunjah. Pod ruševinami in okoli njih je ostalo enajst teles. Sneg okoli pogorišča ni bil več bel; lise na njem so bile sajaste in rdeče. Zjutraj, ko je bilo spet vse tiho in so umirjeno planino objeli svetli, a kot ledeni curki mrzli sončni žarki, se je na pogorišču ustavil lovec. Tisti lovec, ki je partizane izsledil in nad nje pripeljal Nemce. Prišel jih je štet ... Že od daleč jih je zagledal. Ležali so v vrsti in bilo je, kakor da sliši prvega, pa drugega in vse po vrsti. »Mirko sem jaz. Veš, tisti osemnajstletni fantič, ki je obležal prvi. Mar me ne poznaš?« »Jaz pa sem Tonček. Nekdanji hlapček Tonček. Skupil sem jo pri dimniku, ko sem menjal šaržer.« »Meni pa so pravili ,Perpe-tum mobile', ki bi ga še prav gotovo zgradil, če bi ne bilo tebe s tvojimi zelenimi voj-ščaki.« »Se Tiueta spominjaš? Tistega veselega fanta, ki je vedno prepeval? Kdo bo zdaj skrbel za dobro voljo?« Lovec pa je molče stopal med njimi in brskal in štel: ». .. ta je šesti, ta sedmi, tam leži osmi. .. Kje so drugi? Saj jih je bilo vendar šestdeset?« Mrzlično je iskal naprej . .. V kleti pod kuhinjo je našel Še tri. 'Jako jih bo naštel šestdeset in konec bo njegovih skrbi; spet bo mir v njegovih gozdovih. Od majhnega okenca je odvalil ožgano tramovje in skozi odprtino podjetje za stanovanjsko gospodarstvo, gradbena zemljišča investitorske posle in projektiranje Kolektiv Lokainvesta čestita ob občinskem prazniku občini škofja Loka in ob 1000-letnici mesta škofja Loka vsem občanom in poslovnim prijateljem liC Otroški Pogled in resničnost Luna vzbuja v ljudeh razne misli. V starih ljudeh je ^koreninjena misel, da jc le-a nekaj demonskega, nekaj, *ar nam razsvetli noč in mi- Dedek Mraz HekJe daleč Uvi dedek Mraz. me<[ ljudi pride, Ko ie- pravi čas. ^a ulavi siva kučma, v r°ki dolRa palica, 1 «« hrbtu -koš teiak. ^toPa, stopa prav počasi p° zasneieni beli gazi, Po beli gazi pr°H vasi. V ntali gorski vasi otrokoni deli darila, s'a!»n prinesel je voščila. dedek Mraz naprej, 2 P''šel na cilj bo prej, "l ,Vs< otroci sveta ob(i«rjeni bi bili 11 Slave do peta. Otr °c' vsepovsod le spijo, 5J»« daleč jim hitijo. d,e ie drugi dedek Mraz, a Prišel bi spet med nas? Branko Pajcr, ' a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur sel. Ponoči svetijo na temnem nebu zvezdice — majhne, drobne lučke. Luna pa predstavlja nekakšno malo sonce. Kadar smo kot cici-bančki zrli vanjo, smo videli smehljajoč obraz. Tudi mi smo se posmejali. Sedaj pa so to le §e lepi spomini — kot spomini na naše babice, ki so nam včasih pripovedovale pravljice, da smo zaspali. Takrat smo mnogokrat zrli skozi široko odprto okno v luno in zvezde. Postali smo prijatelji. Zvezdice so se nam prižigale in migetale, luna se nam je često smehljala. Pa vendar si nikoli nismo zastavili vprašanja, odkod. Preprosto smo vedeli, da so, da je. Zakaj? Dorasli smo in postali šolarji. Življenje je pred nas postavilo resnico o Luni in zvezdah. Podrl se je svet našega otroštva. Ostali pa so spomini. »Prvi človek je stopil na Lunino površino,« smo poslušali po radiu in televiziji ter brali v časopisih. Svet otroštva se je popolnoma zrušil. Ostal ni niti kamen. Toda tudi to ni omajalo mišljenja starih ljudi. Kako naj bi človek stopil na tisto »luč« na nebu, kako naj bi si Ogledal tisti nedosegljiv, smehljajoč obraz? Saj to je nemogoče! Pa jc vendar res! Toda, ali ne bo ta človek izkoristil Luno v vojaške namene, da bi uničil sočloveka? čemu potem te odprave!? Naj bi te ogromne vsote denarja uporabili za lačne milijone ljudi širom po našem domačem plaiietul Toda mi, majhni narodi, lahko le čakamo in upamo, da bo Luna tudi v prihodnje področje plodnega znanstvenega dela in odkrivanja in otroških sanj. Marta Klanjšck, 8. a r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Prve snežinke Danes je prvi zimski dan. Ko sem šla v šolo, so padale z neba prve snežinke. Ko mi je padla snežinka na plašč, sem si jo ogledala. Bila je tako lepa in podobna zvezdi, da sem jo kar gledala, dokler se ni stopila. Potem sem odhitela v šolo. V šoli so bili vsi otroci pri oknih ter se veselili snega. Med poukom so začele snežinke še bolj padati. Kar naprej nam je pogled uhajal skozi okno. Potem je sneg počasi prenehal. Ko smo šli iz šole, ni bilo ne duha ne sluha več o snegu, mi pa smo se ga tako veselili. Damjana Pernc, 3. c r. osn. šole Lucijami Seljaka, Kranj Novo leto Bliža se novo leto. Ljudje razmišljajo, kaj naj podarijo svojim najbližjim. Vsak bi rad razveselil in presenetil tistega, ki mu je najbližji. Ne premišljujem o darilih, ker v naši družini ni navade, da bi ob novem letu drug drugega obdarovali. Moje misli so drugje. Hitijo v svet, a se takoj ustavijo, ko zadenejo ob množico osirotelih otrok, bolnih, lačnih in preganjanih. Tiho se sprašujem: »Vedo ti otroci, da se Staro leto poslavlja? Jim bo kdo prinesel darilo in jim zaželel srečno novo leto?« Odgovor poznam, a ga me je strah povedati. Nihče jih ne bo obdaroval, nihče jim zaželel, da bi bilo to leto, ki prihaja, bolj srečno. Se naprej bodo umirali, prezebali in trpeli lakoto, ki jih venomer preganja. Zanje nima nihče dobre besede. Drugih besed ne poznajo, kakor: »Lačen sem, žejen, zebe me, strah me je, bolan sem.« Neopazno umirajo, kakor umirajo tisočere živali, za katere se nihče ne zmeni. Od leta, ki prihaja, vsak pričakuje le najboljše. Želim si, da bi uspešno končala osemletko in da bi me sreča tudi po končani osnovni šoli ne zapustila. Drugi si želi to . .., tretji to .. ., vsak ima svoje želje. Ko bo novo leto potrkalo na vrata, bom domačim za- želela sreče, zdravja in veselja. Takoj nato pa bom v mislih pohitela k zapuščeni n) otrokom in jim zaželela, da bi jim to leto prineslo zdravja, veselja in kar je najvažnejše — mir! Tilka Bogataj, 8. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Hlebčki V peči iskre ie tare, hitro, hitro mesijo roke. 1 Hlebčki so pripravljeni, \ v pečko ie postavljeni. \ Hlebčki v peči rumenijo, ' nam otrokom lička pa žarijo, čakajoč na mater, da bo za lopar prijela, hlebčkov iz peči nam vzela. Dani Gašperlin, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Bilo je lepo, jasno, skoraj prelepo dopoldne za jesenski čas. Skozi raztrgane oblake so prodirali rdeči žarki, ki so se tiho poslavljali od gole narave tam doli. Od časa do časa je potegnil slaboten piš, pa samo toliko, da je dvignil odpadlo listje in ga zavrtel v zraku kakor zlate snežinke. Bilo je, kot da se je veselje narave prelilo tudi na ljudi. Temne sence, globoke gube in namrščena čela so kar splahnela iz mimoidočih, kakor bi jim jesenska toplota olajšala srce in razveselila dušo. Toda na trgu, tesnem prostoru med dvema vrstama hiš, je odmeval otroški prepir, vpitje in smeh. Kaj se je zgodilo? Kakih deset, enajst dečkov se je gnetlo v polkrogu okoli majhne, sive pike in z ruzličnimi občutki kazalo nanjo. Na belem, mrzlem pesku je namreč ležal ranjen vrabček, puhasta kepica, ki se je plašila hrupa okoli sebe. Iz kratkega, odprtega kljunčka pa mu je počasi polzela rdeča kapljica in padla na tla. V hipu se je spremenila v veliko rdečo piko, ki je kazala na vrabčkovo nesrečo. Takrat so se dečki med seboj zopet sporekli. Prednje je skočil velik in suh fant z. mežikajočimi očmi in naočniki na dolgem nosu in zavpil: »Vrabček je moj. Pustite mi ga, da ga odnesem domov in pozdravim. Našel sem ga ranjenega na lipinem listu!« Zadnji stavek je povedal skoraj s ponosom. Dolgin Peter je za trenutek počakal, se zazrl v vsakega posebej, nato pa je še dahnil: »Velja?!« Fantje so ga poslušali in predli svoje misli. Kako naj bi tej dobričini Petru vendar razložili, da za vrabca ni pomoči. Ubijejo naj ga. Prikrajšali mu bodo muke in smrtne krče. Saj že ugaša! Ampak ta Peter noče in ... »Vrzimo škodljivca v reko pod mostom!« se je zdajci s strupenim glasom zadri majhen debeluh in pri tem zadovoljno tlesknil z rokami. Dečkom je v tem letnem času primanjkovalo zabave in doživetij, zato so soglasno podprli Mirka. Od razburjenosti so se jim oči nekam čudno svetile. Nihče se ni več zmenil za razočaranega Petra, ki je stal ob strani in požiral debele solze. Jaka, plavolasec z bikovskim vratom, ki je veljal v skupini kot najmočnejši, je Vrabček stopil naprej ter stisnil v svojo veliko pest drobno telesce. Ptiček se je ie vdal v usodo in deček je pod prsti čutil, kako se po toplem telescu trga in premetuje srce. Krdelo dečko s temnimi mislimi je nato odkorakalo proti mostu. Na čelu je hodi! Jaka, za njim Miha in drugi rado-vedneii. Jaka je hodil mirno. Niti mišica mu ni trenila na obrazu, samo takrat, ko mu je na roko kanila drobna kapljica, se je stresel in si obrisal roko ob hlače. Prispeli so do cilja. Ko so koraki polegli, se je izkazalo, da se je tudi priroda zavedala čudne usode, ki se je odigravala pred njo. Sonce se je skrilo za oblake, izza severa so se privalile goste megle in zakrile vesel videz dneva. »Tako,« je spregovoril Miha, ter s tem presekal mučno tišino, »prispeli smo.« Drug za drugim so se razporedili vzdoli ograje in ieljno čakali tisti trenutek. Le kaj se obotavlja? Vrže naj vrabca v vodo! Polastila se jih je nejevolja in jezno so začeli meriti s pogledi Jako in vrabčka v njegovi roka. No, sedaj se je le zganil. Že dviga — dviga roko, že gleda v vodo . .. Bo vrgel? Toda tistega odločilnega »že« ni bilo. Obrnili so se kot na znak in zagledali vzdignjeno Jakovo roko ter se zazrli v njegove zmedene oči. Skrušen jih je pogledal, se kislo nasmehnil ter si v mislih znova pričaral polzečo krvavo kapljico, ki je rasla, rasla . .. Nato je izjecljal: »Razumite! Nisem mogel.* Zopet je zavladal molk. Čez nekaj dni, ko so prijatelji prišli na obisk k Jaku in nemalo so se začudili, ko so videli po kletki skakati sivega vrabčka. »Vidite, revček se je popravil,« jim je razodel veselih lic ter se veselil njihin>ih presenečenih pogledov. »Čakal sem na vas — poglejte!« Vsi so pogledali, videli odprta vrata kletke in odprto okno. Razumeli so. Trenutek zatem pa so videli proti nebu Šiniti sivo kepico, ki je odplula v zlato svobodo. Skozi oblake pa je zopet posijalo sonce. Vlado Pire, 8. b razred, Škofja Loka Letošnja smučarska oprema ne prinaša za tiste, ki dajo veliko na smučarsko modo, kaj posebno novega. Nove so le tkanine, ki po snegu ne drse, drugače pa so smučarske obleke le še veliko bolj pisane in živahnih barv kot prejšnjo sezono. Kroji so približno enaki kot so že bili, — od praktičnega pajaca do kratke vetrovke. Čaj od jutra do večera Čaj jc v hladnih dneh najbolj dobrodošla pijača. Pijemo ga zato, da sc pogreje-mo, ko pridemo v stanovanje, če smo žejni, če sc bojimo prehlada ali gripe ali pa te bolezni s čaji skušamo zdraviti. Skratka pozimi porabimo ogromno posušenih zdravilnih rastlin, ki jih s pomočjo vrele kopeli pripravljamo kot zdravilne napitke. Ni pa vseeno, kako čaj pripravimo. Če ga pijemo, da bi si odžejali od centralne kurjave izsušeno grlo ali da bi se le ogreli, je pravzaprav vseeno, kako je čaj pripravljen. Kadar pa sc ne počutimo dobro pa le pomislimo tudi na zdravilne snovi, za katere mislimo, da so v kadeči se skodelici. Zato ni vseeno, kako čaj pripravljamo, da ne uničimo zdravilnih snovi, zaradi katerih si napitek pravzaprav pripravljamo. Pozimi najpogosteje pripravljamo čaj iz kamilic in pa šipkov čaj. V posušenih kamilicah jc med najdragocenejšimi snovmi eterično olje. Zato kamilic ne smemo kuhati, sicer bo olje izhlapelo, čaj pa ne bo učinkovit kot si želimo. Kamilični čaj pripravljamo takole: žličko posušenih kamiličnih cvetov prelijemo z decilitrom vrele vode, posodo pokrijemo in pustimo na robu štedilnika, da ostane tekočina topla pol ure ali tudi celo uro. Nato čaj precedimo in osladimo. Za vzbujanje apetita pijemo nesladkan kamilični čaj pol ure pred jedjo. Razen kamiličnega čaja pozimi radi pijemo, kadar se bojimo prehlada, tudi šipkov čaj. Vsebuje precej vitamina C, od tod tudi kiselkast okus čaja, potem je tu še vitamin P, razne kisline, pek-tin, sladkor in eterično olje. Napitek pripravljamo takole: v čajnik ali posodo, v kateri pripravljamo čaj, denemo dve tlo tri velike žlice šipka. Prelijemo s pol litra hladne \ode in pustimo čez noč. Zjutraj čaj zavremo, vre naj dve do tri minute v pokriti posodi, šipkovemu čaju zaradi njegovega kislega okusa nt treba dodajati limoninega soka. Milka J. iz Kranja — Prosim, če mi narišete model obleke brez rokavov, ki bi jo nosila za svečanejše priložnosti. Vzorec blaga prilagam. Stara sem 31 let, visoka 165 cm, tehtam 60 kg. Marta — Obleka je normalne dolžine, brez rokavov, ima večji izrez, zapenja pa se na hrbtni strani. Prednji del ima približno 15 cm pod rameni prerez, pod katerim so prišiti žepi. Pod žepi je viden še en prerez, od tu pa sc obleka rahlo širi. Na žepkih in vzdolžno od prereza je blago prešito (robčki). Praktičen m lep pulover s kvadratnim vzorcem na prednji strani. Barva: siva, modra in rdeča. £ Posodo za smeti obložimo s časopisnim papirjem pa jo bomo veliko lažje praznili, tudi manj umazana bo. Enkrat na teden posodo za odpadke, ki jo imamo V hinji, razkužimo z deso |0l» OTROCI Strah Vselej, ko se. naša Tinka neznansko dolgo obotavlja iti v posteljo in ko običajno ne pomagajo ne lepe besede in ne grožnje, obupano iščemo način, kako bi otroka pripravili do tega, da bi vsaj malo ubogal. Sprva smo se verno držali raznih nasvetov otroških psihologov in pedagogov, da nikakor ni priporočljivo strašiti otroke z raznimi bav-bavi, lisicami, volkovi, hudobnimi možmi in drugimi primerki zla in hudobije. Vseeno pa so včasih le komu popustili živci in si je pač pomagal s tem, da je ukrotil otroka s tem, da mu je grozeče omenjal navzočnost najbolj groznega in hudobnega škrata, ki komaj čaka, da pograbi in odvleče neubogljive otroke. Morda smo bili zadnje čase s Tinko le preveč nepotrpežljivi saj so se zvečer take grožnje kar vrstile. Ob njeni strahotni trmoglavosti, neuhogljivosti in nenehnem cepetanju in joku jo je pred vrati čakal zdaj volk, zdaj lisica, pod oknom hudobni škrat ali veliki mož. S tem smo jo za nekaj časa ustrahovali. Vse do nekega večera pred tednom dni, ko smo spoznali, kako so bile grožnje pravzaprav nesmiselne. »Tinka, spat!« jo je opozarjala mama že najmanj tisočkrat ta večer. »A ne vidiš, kako sem še umazana!« je bila nestrpna Tinka ob temeljitem umivanju njenih rok. »Tinka, bav-bav je pred vrati!« je podkrepila svojo trditev mama s trkanjem po steni. Tinka pa urno pred vrata, jih odpre in posmehljivo pravi: »Kakšen bav-bav!? Poglej, nobenega nil Vi se samo laaa-ieteU D. S. % Časopisni papir nar pride prav tudi, kadar MH mo krompir ali sadje. OluP skupaj s papirjem odvrže miza pa je ostala čista. 0 Ko brišete prah po 5}£ novanju, s čisto krpo obr* te tudi stekla na oknth. * bodo dlje časa ostala či^13' O Električna pečica ma^I kateri gospodinji greni z'i ljenje. Skoraj da je ne 11 remo očistiti brez pose -•bio- kemičnega razpršila, ki topi še tako zasušeno rna^1-bo. če je pečica zaneti1-11 ' na, postopek ponavljamo. . pa ne bi bila pečica že Ht prvi peki spet umazana, P J krijte pekač in jed z ali*a1 nijasto folijo, ki bo zach"7'^ vročo mast. Nekateri 0^ s folijo kar celo pečico. \ lijo od časa do časa a"1" njamo. ti' 0 Gospodinjsko delo prav nič prijetno za roke. ^ to po vsakem bolj umazats I delu namažite roke z mes:3j co olivnega olja in limon1' ga soka. Mešanica obet?f dobro nohte. učinkuje tudi t)« ^!^a-- 6. januarja 1973 Odbor za delovna razmerja ZTP ABC organizacija LOKA Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta: 1. šefa etaže v konsignacijskem skladišču Pogoj: VKV trgovski delavec živilske stroke; 2. šefa voznega parka Pogoj: srednja strokovna izobrazba z 2-letno prakso v transportnih poslih; 3. prodajalke Pogoj: KV trgovska delavka tekstilne stroke; 4. NKV skladiščnega delavca p°d točko 1. in 4. se sprejme na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. P°d točko 2. in 3. sc sprejme na delo za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom. ^°skusna doba traja 60 koledarskih dni. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošlji-e v 8 dneh po objavi. Obvestilo ^druženje šoferjev in avtomehani-kov Kranj, obvešča vse člane, ki *niajo vozniško dovoljenje D katego-j^Je in jim poteče veljavnost v teko-letu, da bodo redni kontrolni zdravniški pregledi šoferjev za podaljšanje veljavnosti (TZOVCP člen 135) v četrtek, 11. januarja ob 15.30 v Nravstvenem domu v Kranju. S seboj je treba prinesti osebno izkaznico in drž. kolek za 5 din. Za n£*daljnji pregled v Ljubljani je tudi llrejeno. Svet DIJAŠKEGA DOMA v Kranju, Kidričeva 2 razpisuje prosti delovni mesti: 1. kuhinjske pomočnice za nedoločen čas 2. snažilke za določen čas Prijave sprejema Uprava Dijaškega doma v 15 dneh po objavi Tovarna prešitih odej Odeja Škofja Loka izpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 5 rabljenih šivalnih strojev Z* 2 elektro motorja 3- trgalni stroj — volk ^citacija bo v tovarni 11. januarja, in sicer od 8. do jq re za družbeni sektor in istega dne od 9. do • ure za privatnike. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel); krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem. Obveščamo vse organizacije združenega dela, da smo založili interne denarne bone za regresirano prehrano. Interne denarne bone bodo kot plačilno sredstvo za nakup živil v letu 1973 sprejemale vse naše prodajalne in gostinski obrati. Interne denarne bone se lahko naroča, plača in prevzame pri naši blagajni na način kot je navedeno v naši ponudbi, katero so predčasno sprejeli zainteresirani upravičenci. Drugih denarnih bonov ali naročilnic za regresirano prehrano v letu 1973 ne bomo več sprejemali! SE PRIPOROČA VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ Vabimo vas na tradicionalni 22. slovenski ples v Celovcu v soboto, 13. januarja 1973 Odhod avtobusa ob 16. uri izpred hotela Creina. Prijave in informacije Turistična poslovalnica Creina tel. 27-022 Ljubljanska banka podružnica Kranj enota Škofja Loka vabi k sodelovanju nove delavce za štiri delovna mesta za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba (ekonomska srednja šola) in za delovno mesto kurirja. Nastop dela takoj. Pismene prijave za zasedbo razpisanih delovnih mest s kratkim Življenjepisom in z dokazilom o doseženi izobrazbi piedložiti osebno pri poslovni enoti Škofja Loka, Šolska ulica 6 najkasneje do 20. januarja 1973. »oboti muli oglasi Prodam osem let starega, težkega KONJA, sposobnega za vsako delo. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 1 Prodam mlado KRAVO po teletu. Rečica, Razgledna 14, Bled 2 Prodam sedem let staro KOBILO. Koselj Gabrijel, BI. Dobrava 97 3 Prodam malo rabljeno PEČ kiipersbusch, kombinirano PEČ za kopalnico in POMIVALNO MIZO. Poizve se V Britofu 215, Kranj 4 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, s tretjim teletom. Vrhovnik Karel, Praše 5, Kranj 5 Ugodno prodam nove usnjene ŠKORNJE št. 42. Bin-kelj 12, škofja Loka 6 Prodam štiri leta staro KOBILO, čirče 24, Kranj 7 Prodam DNEVNO SOBO. Kos, Kranj, Staneta Žagarja 12 8 Prodam TELEVIZOR. Mlaka 23 b, Kranj (poleg gostilne Toporš) 9 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Vovk Franc, Vrhnje 13, Radovljica 10 Prodam dva PRAŠIČA, težka 150 in 180 kg. Sr. Bitnje 9 11 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 4 12 Prodam PRAŠIČA za zakol. Strahinj 18, Naklo 13 Prodam 150 kg težkega, mesnatega PRAŠIČA. Srednja vas 41, Šenčur 14 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Kranj, škofjeloška cesta 34 15 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Ostcrman Franc, Luže 34 16 Prodam KONJA. Markič Janez, Žiganja vas 10, Križe 17 Prodam tri PRAŠIČKE, težke po 25 kg. Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 18 Prodam drobni KROMPIR, Zg. Bitnje 23 19 Prodam dve črno-beli TE-LICI pred telitvijo. Voglje 86, Šenčur 20 Ugodno prodam polovico HIŠE z vrtom v Vogljah, osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1965 in ELEKTROMOTOR siemens 3,5 kVV. Sp. Bitnje 15 21 Prodam PRAŠIČA za zakol in devet mesecev brejo KRAVO simentalko. čebašek Vinko, Podreča 54, Kranj 22 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric Franc Cijak upokojeni zidarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 7. januarja, ob 15. uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Pepca, sinovi Ivan, Srečko in Franci z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 5. januarja 1973 Zahvala Ob smrti naše mame in stare mame Fani Vehovec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in položili cvetje na njen grob. Hvala vsem, ki so ji izrekli besede v slovo, pevskemu zboru upokojencev in godbi. Iskreno sc zahvaljujemo tudi dr. Bajžlju Janezu za dolgoletno zdravniško nego in skrb. Družina Vehovec Zahvala Ob težki in prezgodnji izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete Helene Luskovec roj.Nagna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkem trenutku priskočili na pomoč ter nam izrekli sožalje. Hvaležni smo ob toliki požrtvovalnosti in pozornosti vsem sosedom, posebno družinama Klepcc in Maček. Nadalje se zahvaljujemo dr. Hriberniku in zdravstvenemu osebju Splošne bolnice Ljubljana. Zahvalo smo dolžni g. župniku iz Šenčurja za tolažilne besede. Iskrena hvala GD in upokojencem iz Šenčurja, Tekstilindusu obr. II, podjetju Dinos in Komunalnemu servisu Kranj za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo sc tudi vsem sorodnikom in znancem, ki so sc tako številno poslovili od naše drage mame, jo spremili na njeni zadnji poti in darovali toliko cvetja. Žalujoči: hčerke Draga in Albinca z družinama, Olga z mo/em, Mici s hčerko ter sinovi Jurij, Lojze, Jože z družinami, Pavel s sinom sestra Micka in drugo sorodstvo Šenčur, Kranj, Rhcinkamp — Repelen, Mders, 26. decembra 1972 Prodam PRAŠIČA za zakol. Predoslje 7, Kranj 23 Prodam pet tednov staro TELICO simentalko. Zima Zdravko, Mošnje 14, Radovljica 24 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Luže 12, Šenčur 25 Prodam nad 180 kg težkega PRAŠIČA. Sr. Bitnje 19 26 Prodam PRAŠIČA za zakol. Velesovo 8, Cerklje 27 Ugodno prodam BANKI-NE in PUNTE ter ZAGOZ-DE. Pirih Oskar, Planina 22, Kranj 28 Prodam 4 večje PRAŠIČKE in KOTEL za žganjekuho. Figove, Zgoša, p. Begunje / 51 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vovk, Hlebce 14 52 Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo, električni ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK na gorilno olje. Trboje 96 53 Prodam PRAŠIČKE in KRAVO s teličkom ali brez. Šmartno 29, p. Cerklje 54 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Zalog 43 55 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 12, Cerklje 56 Prodam PRAŠIČKE. Cerklje 33 57 Prodam 4 PRAŠIČKE, osem tednov stare. Zgornji Brnik 6 58 Prodam plemenskega VOLA. Apno 1, Cerklje 59 . Prodam težkega PRAŠIČA' za zakol. Vopoljc 13, Cerklje 60 Prodam 2 PRAŠIČA po 50 kilogramov in SLAMOREZ-NICO brez puhalnika. Lahov-če 4, Cerklje 61 Prodam KRAVO, ki bo telet il a drugega telička. Ambrož 9, Cerklje 62 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 67 63 Prodam SVINJO, 200 kg težko. Sp. Brniik 27 64 Prodam 3 GOSKE in 1 GOSAKA. Lahovčc 33 65' Prodam SVINJO za zakol ali do pitanja. Pšala 13, Cer-kLje 66 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Čirče 13, Kranj 67 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 32 63 Prodam 10.000 kg sveže RE-TE, 20 kg težkega PRAŠIČA in BUKOVA DRVA. Narobe Viktor, Grad 43, Cerklje 69 Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 37, Kranj 70 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu in 1000 kilogramov krmilne REPE. Pozirno 44, p. Selca 71 Prodam KRAVO po izbiri ali menjam za SLAMOREZ-N1CO s puhalnikom ali za starejšega KONJA. Sp. Brnik 60 72 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 140 kg. Prebačevo 2, Kranj 73 Prodam PRAŠIČA za zakol. Podbrezje 8, p. Duplje 74 Prodam 7 tedno stare PRAŠIČKE. Babni vrt 6, Golnik 75 Prodani mesnatega PRAŠIČA za zakoL in mlado KRA- VO po drugem teletu, nja vas 50, p. Šenčur ; Prodam PRAŠIČA za Voglje 73 Ugodno prodam 50 k^ trov JESENOVEGA FA*\Kui TA. Po i z vc se pri TorkafLhc-tonu, avtohčarstvo ^ i, c Begunjska cesta n. h. *.Kui Prodamo po ugodni ce"BET( »lov i KOTEL ZA CENTRAtJ K KURJAVO NA PRE#(uha| s pritiklinami, o« j STARO AVTOMATSKO Kul TELEFONSKO CENT^ LO, uporabno po P" meznih delih ali za v šoli KNJIGOVODSKI EI-, TRICNI STROJ »AS** £ TA« s 15 števci brezhit^ Informacije pri Ljublj^ i"( ski banki podružg^-Kranj enoti škofja L°P dl! Šolska ulica. rjg __^(Mv /2-50 Prodam malo rabljen0 ' Pr nožarečo PEC kamin hi\ t 5. Majnik, Luznarjeva ;in Kranj, telefon 21-200 J5 Prodam PRAŠIČA, Sr<> P, vas 29, Šenčur J? M Prodam malo rabljeno kiipersbusch. Bajt Fran^f Pr Bitnje 182, žabnica £vtc Prodam 5 m bukovih JPda in 70 kg FIŽOLA. Poženi*! Pi Cerklje Prodam brejo OVCO in ZAJKELJ. Hafnarjeva Kranj Prodam nov kard; KOMPRESOR za po| gum. Naslov v oglasne^1 delku Ugodno prodam mal° ljeno PLINSKO PEČ # z jeklenko za plin. Poi^Avi na Levstikovi 3, Kranj i P Zaplotniku Jožetu "Li Prodam dve avstrijski ylQ MOREZNICI, ena s pU&*|F kom in verigo. Trsteni^ Pik Golnik Prodam dobro ohra^jip diatonično HARMONIJ; Praprot ni k Metod, Lju^ 86 a, Podnart ^ Prodam KRAVO za &\ } Hafnar Franc, Dorfarje jbjj Žab niča Xe Prodam hrastove P^jLl in meeesnove ter smf^jC DESKE. Černe, Krnic? Jr Zg. Gorje Prodam KRAVO, ki W februarju telet Ha. Nova 7, Preddvor Prodam PEČ kupersbt^Lj Hartman, Lipnica 4, S" Loka Prodam TELEVIZOR %< vae, trofazni ŠTEVEC, DIO triglav z gram6f°Jj in polavtomatski PR^jb) 965 P] El m P U E le Ur vlet STROJ AEG. Satler Antojjl Demšarjeva 5, škofja LOJa Prodam TRAKTOR lajjlfc KM s kosilnico v odU^d stanju in SLAMORE7.N- |t< ultra H3 ter SEJALNl^j ta. Bolka Jože, Poženi* IL Cerklje i Kupim betonski MESA-■EC, Vovk Zdravko, Ovsiše ]P. Podnart 29 : Kupim mecesnove HLODE. Vršan, Hraše 14, Smlednik .Kupim dobro ohranjen '"BETONSKI MEŠALEC. Na-»ov v oglasnem oddelku 31 t0 Kupim SLAMOREZNICO s »uhalnikom. Kosmač, Zate 34, Cerklje 79 3 Kupim SLANINO od polo-§ee prašiča. Vprašati v trar 80 ^TORNA VOZILA 2dtm FlAT 1100. Podre-26. Kranj 6756 prodam ■ VW 1200, letnik ^-^atloK U„ , 32 -4MV 2°. Prodam KOMBI 12-50) 0lzve se na telefon 'i Prti 33 ka os km dve zimski GUMI i |in j^ni avto ŠKODA. Ka- 15 e' Kranj, Begunjska « pr_fl 34 P Mi F0RD TAUNUS , f| ' ie,mk 1966. Mlaka 62/a No°fe,. dobro ohranjen ♦ C c?AULT K-4. Gomboc J p Struževo 14, Kranj 36 |9650van| AVT0 R-4, letnik f '. Vlr*o Blažič, Vodice 99 Prnri 37 tJ,FIat 750 in M°- i^ik Z°r' MoŠC 4328 Žt^uSi £°bro ohranjen rtK Kra ■ • Brilly- Tomšičeva i E J 39 TletS^ČJProdam Štiri kom-^tina*.KOLESA z zimskimi lC'7g-Brnik 81 Prodam štiri kom-'UiriaTv.iV,J^F^A z zimskimi Al,DI 72- MikoliČ ^Mt21!? Prodam dve zimski Slsiov v 5^X13 z žeblji. Na-°glasnem oddelku 41 sport coupc, let-za-am. i FlAT K Slik iq*q124 sPort coupc, 1 Fdljivo ZAMENJAM za ajf^slov Parce,° ali prodam jjfi v oglasnem oddelku rvw in ^ Prodnjo PREMO >:B^novaR3KOLICO- Kok,i^ ; Kiaintlamcfiat 750 ali zame-,/erk]je2a fiat 1300. Glin je S, »O*1*** karamboMran AV. 1 Prot«a polica, Cerklje "i Prod, ' 82 >dam VW dostavni avto k \o!a v aostavni avto k 1964- Bartol, Naklo 189 Prodam osebni avto OPEL REKORD. Zupančič Franc, Ribno 74, Bled 118 STANOVANJA V centru Kranja sprejmem starejšo pošteno ŽENSKO na STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 44 Opremljeno SOBO oddam dvema. Ponudbe poslati pod »škofjeloška cesta« 45 študent inštruktor pred poroko išče ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju. Ponudbe poslati pod »Prilika za šoferski izpit« 46 V Kranju zamenjam štiri-sobno STANOVANJE z vrtom za enosobno ali garsonjero v Kranju, Ljubljani ali škofji Loki. Ponudbe poslati pod »družbena last« 115 Iščem ogrevano SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 116 83 tis1' 2el0 W?TAVa iln6no Prodam ZA-lllar J.„ i0. ]etnik 1964. Ore- 1*. S2 R-4' ]etnik 1967 da £ranj e/-man, Valje ^eake\..Prodam 84 avčeva 7, 85 AMI ,tirreak tj .Prodam , S *nt<* 72> Kranj S6 j ^ am fiat 124. Mavčiče 10 4 PfCWl 8" 3Si v* GARA^0 Pri Pe Ji^tH kr.ju- AndolŠek An £>;P 21-872nj' ValJavčeva 12 C lr4-rC&? karamboliran F Qnc*r, Stefetova 24 FIAT POSESTI nim, ki so kakorkoli pomagali kakor tudi strežnemu osebju hotela Bor. Neposrednega reševalca pa v splošni zmedi nismo spoznali in lepo prosimo, da Se tclelonič-no javi na št. 061-72-541. Hvaležni starši 92 ČESTITKE Dragi teti Mani Debeljako-vi za 80 letnico čestitajo vsi domači 91 OSTALO Prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za kakršnokoli obrt. Naslov v oglasncnl oddelku 47 Do tretje gradbene faze zgrajeno atrijsko HIŠO na Bledu prodam. Urevc Florjan, . Zg. Gorje 64, telefon 77-610 48 Sklenjeno KMEČKO POSESTVO na Gorenjskem z odlično zemljo v ravnini, s hišo in gospodarskim poslopjem v bližini mesta zaradi selitve naprodaj. Informacije: M. Žvan, Radovljica, Linhartov trg 11 /I. 90 ZAPOSLITVE Iščem VARSTVO na domu v dopoldanskem času za pet mesecev starega in šest let starega fantka. Golob Nataša, Gregorčičeva 19, Kranj, telefon 24-991 49 Sprejmem VAJENKO. Ši-munac Božo, damski frizer. Kranj 50 Iščem FANTA za pomoč pri mesariji. MESARIJA MA-RINŠEK NAKLO 119 IZGUBLJENO V avtobusu Kranj—Cerklje je bila 29. decembra najdena moška URA. Dobi se na Šte-fanji gori 7 " 117 Na oddelku Potrošniški krediti v enoti veletrgovske-ga podjetja Kokra v veleblagovnici Globus se je v soboto popoldne našla DENARNICA 117 Opozarjam, da nisem plačnica nobenih dolgov moža Roglja Viktorja. Rogelj Marija, Bistrica 173, Tržič 93 Kraji S smučarsko vlečnico, pozor! Želim 4 ležišča v času cd 22. 1. do 28. 1. 1973. V zameno nudim isto v Piranu v novi hiši v glavni turistični sezoni poleti. Interesenti naj sc takoj javijo na naslov: Turk Nada, Piran, Oljčna pot 2 66330 94 ZMS DUPLJE prireja v nedeljo, 7. januarja, ob 17. uri MLADINSKI PLES v dvorani gasilskega doma. Igra ansambel ALBATROS. Avtobusne zveze ugodne 98 Obveščam cenjene stranke, da od 1. januarja 1973 dalje preneham s prodajo na drobno, ker bom delal samo pogodbeno za Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka. Konc Alojz, predelava mesa Na,klo 6761 PLESNI TEČAJI v DELAVSKEM DOMU KRANJ so vsako sredo in petek ob 18.30 ter nedeljo ob 19. uri za začetnike. V sobotah nadaljevalni tečaj ob 18.30. Vpis je še mogoč. Nič še ni' zamujenega. 99 Cenjene obiskovalce »Bagat« šiviljskega tečaja obveščam, da tečaj zaradi bolezni odpade. Dan začetka bo objavljen. Pavlinova 120 Delovna skupnost GORENJSKEGA SEJMA Kranj razpisuje prosto delovno mesto direktorja (reelekcija) Kandidati morajo imeti poleg splošno moralnih in političnih pogojev visoko ali višjo strokovno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo in večletne delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih s področja blagovnega prometa. Ponudbe sprejema uprava podjetja 15 dni od dneva objave razpisa. PRIREDITVE s? MLADINSKI AKTIV TRBOJE priredi vsako soboto .ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 95 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGER. Vljudno vabljeni 96 ZVEZA MLADINE VISOKO prireja vsako nedeljo v januarju in februarju PLES ob 16. uri. Igra ansambel TRGOVCI 97 Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Peter Križnar tkalski mojster v pokoju Na zadnjo pot ga bomo spremili v soboto, 6. januarja 1973, ob 15. uri izpred hiše žalosti Zg. Bitnje 12 na pokopališče v Bitnje. žalujoči: žena in hčerke z družinami tei druge sorodstvo Zg. Bitnje, 4. januarja 1973 Zahvala Ob bridki in prezgodnji smrti naše drage hčerke, sestre, tete in botrce Mihelce Markež se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, posebno pa sosedom, ki so nam ob težkih urah priskočili na pomoč. Posebna zahvala dr. Bahunu za požrtvovalnost. Zahvala tudi gospodu župniku za ganljive in tolažilne besede ob preranem grobu. Nadalje se toplo zahvaljujemo tudi sodelavcem iz Delovno-varstvenega zavoda Ponikve za darovano cvetje. A^sem, ki ste jo pospremili na njen poslednji dom in darovali cvetje ter izrekli sožalje prisrčna hvala. žalujoči: mama in brat Janko z družino Koprivnik 66 v Bohinju • V ponedeljek, dne 1. 1.1973,. je na drsališču v Preddvoru pred hotelom BOR zdrknila z leda v vodo naša draga 5-letna hčerka Janika. Na srečo so bili v bližini drsalci, ki so nemeneč se za svoje zdravje hitro posredovali in Janiko rešili iz ledene vode. Srečni starši se najlepše zahvaljujemo vsem prisot- Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta Petra Novaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkem trenutku priskočili na pomoč ter nam izrazili sožalja. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka kliničnih bolnic v Ljubljani, ki so nudili pokojniku vso oskrbo in zdravniško pomoč. Iskrena hvala sosedom in sorodnikom za izkazano pomoč, društvu upokojencev, duhovščini in vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi kolektivom Tehniške šole strojne stroke v Ljubljani, Vodovoda Kranj, CP Gorenjski tisk Kranj in Elck-tro Kranj za podarjeno cvetje in izkazano sožalje ter vsem ostalim darovalcem cvetja. Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli počastili pokojnikov spomin. Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Ljubljana Žalujoči domači nesreče Zaneslo ga je s ceste V ponedeljek, 1. januarja, ob peti uri zjutraj je na cesti četrtega reda med Kranjem in Joštom v levem blagem ovinku zaneslo s ceste voznika osebnega avtomobila Aleksandra Zupana iz Zg. Besnice. Avtomobil se je večkrat preobrnil po strmini in obstal 15 metrov pod cesto. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik Janez Blekuš iz Besnice. Škode je za 6000 din. Poledenela cesta Na cesti prvega reda na Meji se je 1. januarja, popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Milorad Jocič iz Kranja je na Meji prehiteval neki avtomobil, pri tem pa ga je začelo zanašati, avtomobil se je prevrnil na bok in silovito trčil v drevo ob cesti. Voznik je bil hudo ranjen. Škode je za 40.000 din. 4 Trčil v snežni plug V torek, 2. januarja, zjutraj sta na cesti prvega reda v Dovjah v blagem ovinku trčila osebni avtomobil, vozil ga je Luka Ruškovec iz Dubrave, in pa tovorni avtomobil s spež-nim plugom, ki ga je vozil Janez Dikaj z Jesenic. Voznik Ruškovec jc bil v nesreči lažje ranjen, škode na vozilih pa je za 10.000 din. Neprimerna hitrost Na Ljubljanski cesti v Kranju se je v torek, 2. januarja, ob 6.25 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznika osebnega avtomobila nemške registracije Antona Zorkota iz Krškega je na gaštejskem klancu v desnem ovinku zaneslo, tako da je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Dragomir živkovič iz Kranja. V trčenju je bila lažje ranjena Živkovičeva sopotnica, škode na avtomobilih pa je za 9000 din. Nezgoda pri srečanju V torek, 2. januarja, dopoldne je na cesti prvega reda v Dovjah zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti pri zaviranju zaneslo v avtobus voznika osebnega avtomobila nemške registracije Antona Markeljca iz Litije. V nesreči jc bil voznik Markeljc hudo ranjen, sopotnica Marija Markcljc pa lažje. Škode je za 17.000 din. Vožnja po klancu Na cesti drugega reda med Bledom in Lescami je v torek, 2. januarja, popoldne začelo pri vožnji po klancu navzdol zanašati osebni avtomobil Albine Žižek iz Ljubljane. Ko je voznica pritisnila na zavoro, je avtomobil zaneslo v levo s ceste, kjer je zdrsnila v sedem metrov globok jarek. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 18.000 din. Nezgoda pri prehitevanju Na cesti četrtega reda med Kranjem in Vogljami je v sredo, 3. januarja, popoldne med prehitevanjem osebnega avtomobila zanesla avtobus, ki ga je vozil Franc Šlebir iz Vogelj. Avtobus jc zaneslo v vogel hiše št. 15 v Hrastju. V nesreči je bil voznik avtobusa lažje ranjen, škode jc za 50.000 din. Sopotnik padel iz kabine V sredo, 3. januarja, popoldne nekaj minut pred 14. uro se Je na Jelenovem klancu v Kranju pripetila hujša nezgoda. Voznika tovornega avtomobila Srečka Šinkovca z Golnika je v levem nepreglednem ovinku zaneslo, vtem pa so se odprla desna vrata kabine, tako da je na cesto padel Ostoje Tadič iz Kranja in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Voznik Šinkovec je odpeljal s kraja nesreče in se Javil na PM šele ob 19. uri. -L. M. UJV Kranj prosi priče prometne nesreče, ki sc je pripetila 3/1-1973 ob 13.50 na Jelenovem klancu v Kranju, ko je s tovornega avtomobila padel sopotnik, da se zglasljo na postaji prometne milice v Kranju zaradi razjasnitve nesreče. Osnovna šola SIMON JENKO Kranj razpisuje prosto delovno mesto učitelja glasbenega pouka PRU ali P za nedoločen čas Nastop službe 1. februarja. Stanovanja ni. Zahvala Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Balantiča iz Milj št. 1 sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih izrazili.sožalje, z nami sočustvovali in počastili njegov spomin ter ga v tako velikem štgvilu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, predstavniku Oljarice za poslovilne besede ob odprtem grobu in pomoč, gospodu župniku ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči: žena Marija, otroci Janez, Marica, Peter, Ivanka z družinami, Rezka z možem, Stanko, Jože, Franci, 14 vnukov in drugo sorodstvo .'M 4 Spomin Ane Korošec Jožefove z Bleda — Zagorice Minilo je tri mesece odkar sva pokopala najino dobro sestro Ančko. Kako težka in boleča je bila ločitev. Kakor skromna, tiha in potrpežljiva so bila zadnja leta tvojega življenja, tako je bilo tudi slovo. Vsem znancem in prijateljem, ki ste jo res radi imeli, najlepša hvala. Posebna hvala gospe Julki Vovk za vso pomoč in zavetišče ob njenih težkih urah življenja. .•'■ 28. decembra je kranj-Sika Iskra proslavila 26-letnico obstoja. Ob tej priiliki so v dvorani kina Center številnim članom kolektiva podalilli značke in nagrade za 20- in 25-let-no delo v tovarni. Zlate mačke pa so podelili tuda tudi vsem, ki so že nad 25 let člani zveze komun te tov. Ob tej priliki so v kulturnem programu nastopali moški pevski Bbor Iskra, recitatorjd in instrumentalni ansambel Iskre. Tik pred svečanostjo smo tri slavljcnce po~ prašali, kaij jim je doslej pomenila Iskra. JOŽE JEREB, (1928), •trugar — eden najstarejših članov kolektiva, saj Je v Iskri že od vsega začetka: »Ta hip se počutim, kot Še nikoli. Ne toliko zaradi priznanja kot zaradi spominov na lota nazaj. Nikdar mi ni bilo žal, da sem se zaposlil v Iskri. Velikokrat je bilo v teh 26 letih težko in lahko bi Sel drugam, a nikdar nisem kaj dosti razmišljal o tem. Tudi v prihodnje ne nameravam zapustiti tega kolektiva. Pravzaprav si ne želim nič drugega, kot da bi imeli dosti dela in da bi se kmalu vselil v novo hišo, kei Imam sedaj slabo stano varvv VIKTOR KOSEC, (1921), vodja obrata števcev — 25 let v Iskri: »Ne bi mogel reči, da mi je bilo kdaj žail, ker sem se zaposlil v Iskri, čeprav je biilo včasih težko. Spominjam se časov, ko smo delali in nismo toliko spraševali po denarju kot danes. Voliiko se je spremenilo v teh 25 letih, marsikaj pa bi se še dalo in to nas čaka v prihodnje. Zdaj pred novim letom si želim, da bi bilo prihodnje leto dovolj dela, da bi dosegli izvoz, sam pa da bd biil zdraiv.« KRISTINA BERNARD, (1927), dela pri spajkanju peres v telefoniji: »25.let sem že v Iskri in se vsak dan vozim iz Zgornje Senice pri Medvodah. Če verjamete ali ne, imam ta hip malo treme. Nikdar namreč nisem pričakovala, da bom doživela ta trenutek. Včasih sem še razmišljala, da bi šla kam drugam. Zdaj pa Iskre ne bi več zamenjala. Iskra se je namreč zelo spremenila. Večja je in delovni pogoji so neprimerno boljši kot nekdaj « A Ža'ar Ob 26-Ietnici Iskre — Elektromehanike Kranj so članom zaposlenim nad 20 oziroma 25 let j* ročili slavnostne značke in nagrade. V slavnostnem delu programa, v katerem je med drug'1* nastopil tudi pevski zbdr z recltatorjl in instrumetalnim ansamblom, je govoril predseduj: delavskega sveta Henrik Petrnelj (na sliki). Na svečanost] ob 26 letnici, ki je bila 28. decenij v kinu Center v Kranju, so o- pomenu in uspehih tega kranjskega kolektiva govorili f predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in sekretar ZK Iskra — Elektroni^1*' nika Stane Mihalič. Ob letošnjem Iskrinem jubileju so v petek, 29. decembra, v dvorani ki"* Center v Kranju tradicionalno pogostili in nagradili tudi upokojence, člane kranjske Isk^ (A. Ž.) — Foto: F. Perdan I ▼e del ki Pe Žli Pr la Za Pt el, vc se P; za di d; r< tr 8< T P P is ti V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju Je prvi v novem letu prijokal na s^e* 3500 g težak sinček Ane Marije Kane z Jesenic. V jeseniški bolnišnici pa so na prvi krik v *v vem letu rojenega dojenčka morali počakati kar do 2. januarja popoldne, ko se je rodil *™ Jožefe Rozman s Sela pri Bledu, čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo! Na sliki: AH* Marija Kane. — Foto: F. Perdan