Št. 7 (725) L. XV. NOVO MESTO, četrtek, 20. februarja 1964 INJSKI LIST Slavnostna otvoritev nove ATC SEVNICA: bliže svetu in dogodkom Nova avtomatska telefonska centrala v Sevnici « služi namenu - čez leto dni ne bo več treba telefonist za medkrajevne zveze V soboto, 15. februarja, je v Sevnici začela delati avtomatska telefonska centrala. Na otvoritveni slovesnosti so bili gostje iz PTT podjetja iz Novega mesta, predstavniki občinske skupščine ter gospodarskih in družbenih organizacij iz Sevnice, predstavniki kolektivov pošte Videm,-Kr-ško in Brežice ter gostje iz Celja. Za Sevničane je bil 15. februar praznik, ki jim je spet približal kraje in dogodke, čeprav je to šele prva stopnica k popolni avtomatizaciji. Kako pomembna je modernizacija telefonskega prometa za gospodarski razvoj občine, dokazujejo naslednji odgovori uslužbencev pošte Sevnica in izjave nekaterih gostov na otvoritvi. »Kakšne izboljšave pričakujete z uvedbo nove avtomatske telefonske centrale?« Zdenko Kus, upravnik PTT ^ote Sevnica: »Predvsem izboljšanje kvalitete, ki se je veselimo z našimi naročniki vred. Gospodarski napredek nas sili, da se tudi telefonija razvija na sodobnejšo raven. Trenutno je najvažnej-Se to, da smo postavili te-*ne}j, đa smo danes dokončam prvo fazo naših načrtov, imamo novo 100-številčno avtomatsko telefonsko centralo, ki je te povsem zasedena, zato nobene prošnje ne moremo več resiti. Centralo borno morali povečati še za 60 številk, ker število naročnikov izredno hitro narašča. Vključili smo tudi nov direktni vod Sevnica—Novo mesto in naročnikom že lahko obljubimo, da bo čakanje na te medkrajevne pogovore krajše. Današnja delovna ^naga je odraz uspešnega sodelovanja občinske skupil?6, delovnih organizacij in podjetja. 2elim, da bi to sodelovanje zagotovilo u-resničitev nadaljnjih načrtov.« »Z novo, končno ATC Je avtomatiziran samo krajevni telefonski promet. Kdaj računate na avtomatizacijo mekrajev-nlh pogovorov?« Mihael Vončina, šef eksploatacije PTT Novo mesto: ^Najprej mora biti dograjena •pzedna avtomatska telefon-?*a centrala v Vidmu-Kr-J*erri, ki b0 vezana na giav-2? centralo v Novem mestu. "A ATC Videm-Krftko bosta ^'ključem končni avtomat-Sl telefonski centrali Sev- nica in Brežice. Takrat ne bo več potrebno ročno posredovanje medkrajevnih telefonskih pogovorov. Računamo, da bo vse to urejeno do konca tega leta.« »Kako se zbirajo sredstva za avtomatizacijo telefonije?« Jože Knez, predsednik občinske skupščine Sevnioa: »Kolektiv sam ne zmore vsega, zato je nujno, da smo u-' stanovih skupen medobčinski sklad za Posavje, da vanj prispevajo občine, gospodarske organizacije in da .ta sredstva dopolnjujemo še z bančn'mi posojili. Izdatki za prvo fazo v Sevnici znašajo 27 milijonov 794 tisoč dinarjev, do leta 1970 pa bo treba investirati še enkrat toliko. Uresničiti bo treba še precej načrtov. Zgraditi moramo novo poštno poslopje, zamenjati 100-številčno centralo za 200-številčno in zagotovita medkrajevno povezavo Sevnica— Videm-Krško. Današnji dogodek pomeni za Sevnico važno prelomnico, vendar na tej stopnji de?o ne sme zastati. Načrte moramo čimprej speljati do kraja.« »Kakšen je program razvoja telegrafskega in Niko šilih na novi dolžnosti Predsednik republike je Nika Silina, veleposlanika v državnem sekretariatu za zunanje zadeve, imenoval za izrednega in opolnomočenega veleposlanika SFRJ v Tunisu. Tovarišu Silihu naše čestitke z iskreno željo za uspešno in plodno delo! telefonskega omrežja v Posavju od 1965. do 1970. leta?« Herman Pregelj, — upravnik osnovne enote Videm-Krško: »Po zgraditvi avtomatskih tel. central v Sevni-oi, Krškem in Brežicah bodo dobili ATC v Brestanici, Kostanjevici na Krki in v Do-bovi. V tem obdobju je predvidena tudi razširitev ATC Sevnica. Avtomatizacija je nujna, kajti gospodarski napredek nas je že zdaj preraste!. Telefonske naprave so bile na našem območju med najbolj zaostalimi v Sloveniji. V večjih krajevnih središčih je bilo stanje že zelo kritično, to pa bomo prav kmalu prebrodili tudi v posavskih občinah.« »Ste diihi,i pričeli prvi dan avtomatizacije krajevnega telefonskega prometa?« Anica Kovačič, telefon'stka na pošti Sevnica: »Danes se še nismo znašli. Naročniki in jaz, vsi se bomo morali privaditi. Za telefontsrke bo zdaj laže, ker bomo posredovale samo medkrajevne pogovore.« »Kaj menite o uspehu, ki ga danes slavi pošta v Sevnici?« Dragica Rome, direktor PTT podjetja Novo mesto: »Tega uspeha se vsi veselimo. Delovni kolektiv pa zasluži za svojo prizadevnost vse priznanje. Pokazal je veliko pobud pri montaži centrale, pri gradnji novih priključkov, predvsem pa pri urejanju poštnih prostorov. Pohva'.o zasluži tudi montažna skupina Iskre, ki je svoje delo hitro in solidno opravila.« Jt. Se bolj prisluhniti Času in se prilagoditi potrebam občanov Povojni razvoj Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja spre; mijja hiter gospodarski, kulturni in vsestranski ■ napredek. Že skoraj poldrugo desetletje spremlja ta razvoj, ga spodbuja, ocenjuje ter hkrati pohvalno ali pa kritično zasleduje regionalno glasilo našega področja — DOLENJSKI LIST, ki je v ponedeljek, 17. februarja, stopil v 15. leto svojega obstoja. V tem času je naše glasilo doživelo marsikatero tegobo, ki pa nikoli ni zavrla prizadevanj kolektiva uredništva in uprave lista, da bi se ustrašila nevšečnosti ali pred njuni klonila. Narobe — prav težave, ki jih je bilo največ glede finančnih vprašanj, kadrov, prostorov in včasih tudi nerazumevanja za poslanstvo takega regionalnega glasnika Socialistične zveze, vse to ni spremenilo listu jasno začrtane poti. Marsikdo večkrat ni odobraval tehtnih prispevkov, s katerimi je list kritiziral nepravilnosti; ne bi pa smeli pozabiti.da so lete nujen spremljevalec tako hitrega razvoja. Dostikrat smo take prispevke sami kritično obravnavali in dajali k njim tudi svoje pripombe. Če bi podrobneje analizirali pisanje našega pokrajinskega tednika, bi verjetno ugotovili, da je dober spremljevalec našega vsakodnevnega življenja. Morda je pri odmerjanju prostora včasih posvetil le ne-kolikanj premalo prostora delovnemu človeku in njegovim vsakodnevnim opravilom. Prav tu lahko list še pridobi na svojem ugledu, pomenu in pestrosti. Ko pa opisuje občana in njegovo delo, naj se novinarjev objektiv usmeri tja, kjer naš človek živi in ustvarja svoj prispevek družbi. Veliko je takih mest in še več občanov, ki bi prej ali slej morali dobiti svoj prostor v domačem tedniku. Postali naj bi vsem zgled, kako pri svojem delu uspevajo in dajejo družbi morda celo več, kot ona od njih pričakuje. Razporeditev prispevkov v Dolenjskem listu hitro pokaže, da smo v kulturi in prosveti dosegli izreden napredek. Občani potrebujejo višjo kulturno raven, kar se nedvomno zrcali tudi v tedniku. Imamo vrsto sposobnih ljudi, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, ki pišejo za občane in jih tako pomagajo izobraževati. V primerjavi s tem področjem pa je še premalo napisanega o praksi našega družbenega in delavskega samoupravljanja. Ne vem, čemu to izredno važno in vedno bolj razvijajoče se področje na- še prakse ne najde več prostora v razpravah, kar bi bila šola za še večji in hitrejši napredek. Tudi tu naj bi list ustrezno ukrepal. Štirinajst let obstoja Dolenjskega lista pomeni hkrati prav toliko let nenehnih prizadevanj za obstoj. Eksistenca lista je končno letos le bila rešena, s tem da so se najodgovornejši predstavniki občinskih skupščin nedvoumno izrazili, da to nujno potrebno glasilo SZDL našega področja mora nemoteno izhajati. Lahko samo obžalujemo, da list zaradi nerazumevanja nekaterih či-niteljev ne more več pokrivati celotnega področja, ki bi ga glede na številne želje bralcev lahko pokrival. List se ne ozira na občinske meje, piše za vse naše občane in celo za tiste izven teh meja. Upam, da je nastopil čas, ko se lahko uredništvo načrtneje peča z vsemi problemi, ne pa več samo s finančnim vprašanjem, ki je imelo doslej žal vedno primarni značaj. Tako se bo glasilo lahko še krepkeje razvijalo v zares ljudski časnik našega področja, ki naj postane še boljši spremljevalec naglega družbenega razvoja, njegov informator in registrator vsega življenja. Za skoraj poldrugo desetletje obstoja Dolenjskega lista je največje priznanje prav gotovo stalno naraščanje naročnikov in naklada, ki dosega zdaj že 24.300 izvodov. Omeniti moramo tudi delo marljivih članov kolektiva, ki so vedno pripravljeni, da registrirajo vsa dogajanja. Njihovo delo je odgovorno, hkrati pa tudi polno težav. Pred pokrajinskim časnikom našega področja je široka pot, na kateri tudi v bodoče ne bo manjkalo ovir; uredništvo jih bo s pomočjo družbe lahko zmoglo in tako še boljše uresničevalo svojo nalogo. Dolenjski list je v 14 letih odigral vidno vlogo pri ekonomsko-družbenem in kulturnem izobraževanju našega občana, ki najde v svojem tedniku prijetno branje. Njegova priljubljenost pa bo še večja, če bo tako kot doslej znal prisluhniti času in se prilagoditi težnjam našega človeka. Ob vstopu v 15. leto obstoja Dolenjskega Usta se pridružujem številnim čestitkam občanov, da bi naše medobčinsko glaililo še bol) uspevalo in tako kot doslej tudi v bodoče opravljalo svojo pomembno družbeno vlogo. SLAVKO DOKL predsednik izdajateljskega sveta Dolenjskega lista ATC v Črnomlju — najlepši spomenik Ob 20-letnlci prvega slovenskega parlamenta so poštni kolektivi Slovenije poklonili Črnomlju novo avtomatsko telefonsko centralo, ki. je hkrati najlepši spomenik padlim kurirjem in vezistom v N0B Na veilikem zborovanju kolektivov PTT Slovenije, je bilo lani avgusta v Črnomlju, je bila dana obljuba , da bodo namesto spomenika padlim kurirjem in vezivom v NOB poštni kolektivu peklo-, nili Črnomlju novo avtomatsko telefonsko centralo. Kolektivi PTT so svojo obljubo častno izpolnili. 18. februarja so v sklopu proslav ob 20 Jetnici SNOS v Črnomlju ob 11. uri dopoldne v prostorih poštnega posflopja svečano odprli novo ATC z 200 priključki, ki bo z visokofrekvenčno teJefonsko povezavo z novim mestom tvorila prvo avtomatsko telefonsko mrežno skupino na Do-lonj-ikem. Na otvoritvi, ki pomeni za vso Belo krajino pomembno pridobitev, so se zbrali številni go-ije, med njimi podpredsednika sfcupščme S RS dr. Marjan BrecelJ in Draga Rome, republiški sekretar za promet/ in zveze Alojz Zokalj, predstavniki okrajne skupščine in nekaterih občinskih skupščin, kakor tudi zastopniki javnega in polit.cnega življenja črnomaljske občine V uvodnem govoru je direktor PTT podjetij Slovenije Jože Gerbec poudaril neprecenljive zasluge kurirske in vezistione službe med narodnoosvobodilno vojno, zatem pa odkril na pccllopju PTT v Črnomlju spominsko ploščo padlim vezistom in kurirjem. Predsednik črnomaljske- skupščine inž. Rado Dvoršak se je v imenu skupščine in občanov zahvalil za darilo in predal novo ATC poštnemu kolektivu Črnomelj v upravljanje. Gostje so si ogledali prostora črnomaljske pošte in novo avtomatsko centrado, zlatarn pa so se zbrali na prijateljskem razgovoru v hotelu Lahinja, kjer je bil v počastitev tega dogodka prirejen »belokranjski likof«. VREME OD 20. II. DO 1. III. 1964 Okrog 22. februarja ohladitev z manjšimi snežnimi par davinami. Naslednje pada-vine okrog 26. februarja. V ostalem lepo, oziroma suho vreme in čez dan topleje* Avtoriteta sposobnosti, znanja in poštenja Družbeni sistem, ki ga razvijamo pri nas na podlagi družbene lastnine sredstev za proizvodnjo in osvobojenega dela, terja vključevanje čedalje širšega kroga ljudi v upravljanje družbenih zadev. Čedalje več je ljudi, ki delujejo v najrazličnejših organih samoupravljanja. Vzporedno e tam postaja tudi avtoriteta širši pojem. Vse manj imamo opraviti samo z avtoriteto posameznikov in bolj in bolj narašča avtoriteta družbenih organov, demokratičnih tribun, bo> mnenj, znanstvene anali-«e, prepričljivosti argumenta / in tako dalje. Nosila avtoritete pa so seve tudi ljud- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR Je, ki delajo v vseh teh organih in organizacijah in imajo večji ali manjši fpliv na ljudi — predvsem seveda z močjo svojega prepričevanja. - Vsi upravljavca senpda še nimajo zadostnega znanja, da bi lahko uspešno opravljali svojo družbeno funkcijo. To Je proces. Naše samoupravljanje ne more čakati, da si bo sleherni človek pridobil dovolj znanja in razgledanosti aa sodelovanje v upravljanju družbenih zadev. Kakor pogosto ugotavljamo, velja tudi v našem primeru, da je praksa samoupravljanja najboljša šola, ki nam daje najbolj kvalificirane soupravitelje. V vsakodnevnem življenju se srečujemo tudi z zgrešenimi pojmovanji avtoritete', ki Izvirajo bodisi iz neznanja ali pa iz želje po monopolu. Po-6ames3iiiki si grade avtoriteto s položajem, funkcijo ali naslovom namesto s sposobnostjo, močjo prepričevanja, s posluhom za resnične probleme ljudi, s skromnostjo in poštenostjo, s človeškim odnosom do ljudi. Nemalokrat izvira tako pojmovanje avtoritete Iz prinritivizma, pobratenega z neznanjem. Naj navedem dva, tri primere iz vsakdanjega Življenja, ki sem jim bil sam priča. Odbornik občinske skupščine je srečal v kavarni znanca, ki se mu je pritoževal, da že lep čas čaka na gradbeno dovoljenje za hišo. Godrnjal je, češ kakšen birokratizem zganjajo občinsiki uslužbenci, ki samo veliko stanejo, haska pa ni od njih. Odbornik je prikimaval. »Jim bom že pokazal,« se je razhudii. »Precej jih bom šel pobarat,« je obljubil, »zakaj ne izdajo gradbenega dovoljenja. Veš, odbornik sem in imam oblast, s katero lahko marsikaj dosežem ...« Ko sliši človek tak pome-nek, predpostavlja tudi nekaj »alkoholovega pritiska«. Kljub temu pa se ne more ubraniti občutka, da gre pri tem človeku za napačno pojmovanje funkcije. Predvsem bi moral vedeti, da je organ oblasti občanska skupščina, in ne on. Razen tega se mora odbornik malo bolj poglabljati v probleme svojega volilnega območja in vse občane, da bi lahko objektivno sodil o njih. Predvsem pa bi moral prenesti svojo »razpravo« na zasedanja občinske skupščine, kjer sta prepričljivost argumentov in'koristnost predlogov največji avtoriteti. Razmišljam tudi o predsedniku našega hišnega sveta. Prej, dokler je bil »navaden« stanovalec, se je venomer jezil na hišni svet, češ da je svojeglav, ker ne upošteva interesov vseh stanovalcev. Ko pa je postal predsednik, je bilo še slabše. V odnosu do stanovalcev se je obnašal kot hišni lastnik in p vsem je hotel sam odločati. Ko so ga pobarali zaradi tega, se je razjezil in zagrozil, da bo vse pustil, pa naj delajo tisti, ki »gobce otresajo«. Ker so se vsi zbali neprijetne naloge, je ostal še naprej predsednik naša svojevrstna avtoriteta, ki se izživlja v tem, da pretirano poudarja »svojo pravico do komandiranja«. Bolje bi bilo, če bi si ustvarjal ugled predsednik z uspešnim vodenjem hišnega sveta, s koristnimi pobudami, s tem, da bi razvijal inidatevo stanovaBcev in z občutkom za prijetne sosta-novalske odnose! Se marsikje drugje lahko srečamo napačno pojmovanje avtoritete. Poznam mladega inženirja, ki se neprestano je- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V zadnjih dneh je bilo v zahodni diplomaciji zelo živahno tudi brez ciprske krize. Dve pomembni srečanji na najvišji ravni sta nekoliko osvetlili odnose med zahodnimi zavezniki in omogočili precej zanesljivo oceno tega, kje se skladajo in kje razhajajo. Toda preveč si od teh srečanj ne smemo obetati: srečanja so pač srečanja, kratki dogodki v brezkončnem procesa političnih, gospodarskih in drugačnih silnic. Kot mejniki pa so zelo zanimivi in poučni Prvo srečanje je bilo v VVashing-tonu med predsednikom ZDA John-sonom in britanskim premierom Homeom. Medtem ko britanski u ameriški krogi govorijo o »širokem soglasju«, opozarja Tassov dopisnik iz Londona na »globoka nesoglasja« med ZDA in Veliko Britanijo. Kot po navadi bo resnica nekje vmes: Britanci so krepko podprli Američane v Južnem Vietnamu, ti pa so jim menda obljubili, da bodo ustavili Sukarnu pomoč, če bo Indonezija napadla Malezijo; soglasje glede britanskih »obveznosti« v Afriki; sodelovanje pri reševanju ciprske krize. Skupno uradno sporočilo predvsem poudarja potrebo po tem, da je treba še naprej in neutrudno iskati možnosti za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom, predvsem kar zadeva razorožitev. Vendar je ostalo nekaj vprašanj, ob katerih se Johnson in Home nikakor nista mogla zediniti: trgovina s Kubo, dolgoročno kreditiranj*' trgovine s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi drža- ami in sprejem LR Kitajske v OZN. Home je zelo jasno orisal britansko stališče predvsem do prvih dveh vprašanj na tiskovni konferenci v VVashingto-nu. Velika Britanija normalno trguje s Kubo, čeprav se je vrednost te trgovine v zadnjih štirih letih zmanjšala s 15 milijonov funtov na 1,9 milijona. Zdaj se bo verjetno spet povečala. Toda nobenega orožja, nobene pomoči in nobenih posojil, je poudaril Home. Kar zadeva trgovino s Sovjetsko zvezo — je dalje dejal Home — je Britanija tako in tako usmerjena v izvoz, prepričana pa je tudi, da je »komunist v udobnem položaju manj nevaren od lačnega komunista«, in zato je Britanija voljna nuditi ZSSR dolgoročne trgovinske kredite, predvsem za nakup kemijskih tovarn. Home je naposled dejal, da Britanija ne verjame v učinkovitost gospodarskih bojkotov proti »nepri- Dve srečanji jetnim« režimom v miru. Ce bi hoteli uspešno prestrezati »kubansko subverzijo« — pravi Home — v drugih latinskoameriških državah, naj predvsem okrepijo tiste dežele, proti katerim je ta subverzija usmerjena. Drugo pomembno srečanje je bilo v Parizu med predsednikom de Gaullom in zahodnonemškim kanclerjem Erhardom. To je bil že drugi Erhardov obisk v Parizu, odkar je lani podedoval kanclerski položaj od Adenauerja. Medtem je bil Krhard zelo dejaven. Obitkal je predsednika Johnsona na njegovem ranču v Teksasu, premiera Homea v Londonu in Segnija in Mora v Rimu. Največ zanimanja je bilo prav za srečanje v Parizu. Minilo je leto dni od pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju, ki sta jo podpisala de Gaulle in Adenauer, toda celo v tako kratkem času se je marsikaj zgodilo. Predvsem so se odnosi med Bonnom in Parizom nekoliko ohladili Erhard je bolj »ameriški« od Adenauerja in tudi bolj probritan-ski. Obenem pa je de Gaullova politika v zadnjih mesecih precej pripomogla do tega, da se je povečalo nezaupanje med Francijo in Zvezno republiko. To velja najbolj za priznanje LR Kitajske. Bonn je zameril Parizu, da se ni posvetoval z njim o tako važnem koraku, čeprav ni uradno izrazil svojega nezadovoljstva, kakor so storile ZDA, Čangkajškov režim na Tajvanu in Južni Vietnam. Toda Erharda je najbolj 'skrbelo to, ali ne misli Francija storiti kaj podobnega glede Nemške demokratične republike, ki je za Bonn uradno še vedno »sovjetska cona«. De Gaulle je zagotovil Erhardu, da Francija ne misli priznati Vzhodne Nemčije, hkrati pa je izrazil francosko nezadovoljstvo zaradi berlinskih razgovorov. Francija hoče usklajeno politiko do Vzhoda. Seveda so bila na dnevnem redu še številna druga vprašanja. Uradno so francoski zastopniki zagotavljali novinarjem, da »ni nesoglasij« in da ,ie bilo srečanje med Erhardom i& de Gaullom o.bičajno nosvetovanje. Zato' tudi niso objavili nobenega uradnega sporočila. zi, da bo zapustil podjetje, ker ga »slabo plačajo«. »Pomisli,« se je pritoževal, »s svojo diplomo bi zaslužil v kakem drugem podjetju še enkrat toliko ...« Nisem se mogel premagati: povedal sem mu, da se bo samo od diplome čedalje slabše zavelo. Kjer je osebni dohodek odvisen predvsem samo od zvenečih naslovov, tam je z nagrajevanjem nekaj narobe. Svojo zahtevo po pravičnem 'in poštenem zaslužku je treba utemeljevati s svojim delom. Inženir, o katerem teče beseda, naj bi pokazal na uspehe svojega dela, ne pa, da se kar naprej sklicuje na svx>jo diplomo. Pokazal naj bi raje na dosežene uspehe pri organizi- ranju sodobna proizvodnje, v uvajanju sodobnih tehnoloških postopkov, pri izdelavi naprednih konceptov perspektivnega razvoja podjetja itd. Na takih temeljih naj rase njegova avtoriteta! AH pa mlad zdravnik ha podeželju, ki želi, da ga kmečki ljudje spoštujejo in cenijo samo zato, ker ima doktorski naslov. Taka miselnost še ni rešena malomeščanskih pogledov na življenje in predsodkov do ljudi, ki nimajo takih zvečenih naslovov. Toda tudi v kmečkem okolju se bo treba kar hitro atresi take miselnosti, ker tudi pri preprostih kmečkih ljudeh vzbuja spoštovanje in ugled samo zdrav- nikova sposobnost, njegov humani odnos do pacientov. To velja tudi za političnega deilavca. Vse bolj prodira spoznanje, da v pogojih delovanja sistema samoupravljanja ni mogoče urejati zadeve, pomir jati in razreševati nasprotja, spodbujati ljudi in jih mobilizirati zgolj samo z avtoriteto funkcije sekretarja ali predsednika. V naših pogojih se vse bolj uveljavljajo avtoriteta sposobnosti, znanja in poštenja, zgled skromnosti, občutek za probleme ljudi, iskrenost in požrtvovalnost. Avtoritete funkcij in naslovov izgubljajo na veljavi, če nimajo kaj drugega potiazati! J.B. JCRATKt j IZ RAZNIH STRANI | TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Zadnji plenum glavnega odbora SZDL Slovenije je menil, da bi bilo treba odpraviti osebne dohodke pod 25.000 dinarjev, ker ne zadostujejo za najnujnejše življenjske potrebe in ker so Izraz premalo produktivnega dela. Nekateri kolektivi so razumeli to ugotovitev povsem dobesedno, češ, sedaj je čas, da administrativno odpravimo nizke osebne dohodke in se tako od-križamo tega zelo perečega problema. Pri tem pa so pozabili, da z administrativno povečanimi osebnimi dohodki niso odstranili poglavitnega — nizke produktivnosti dela. Odstranjevati posledice, ne da bi izruvali tudi korenine vzrokov, to je, milo rečeno, kratkovidnost, ki se bo prej ko slej maščevala. Zato bi bilo bolje, da bi pristopali k reševanju tega problema tako, da bi se najprej spoprijeli z nizko produktivnostjo dela in šele nato s posledicami ali vsaj, če že ne gre drugače, z obojim hkrati. 0 Na zadnji tiskovni konferenci na glavnem odboru SZDL, kjer so seznanili novinarje z ugotovitvami sekretariata glavnega odbora SZDL v zvezi i urejanjem najnižjih osebnih dohodkov, Je bilo rečeno, da ne gre jemati akcije za odpravljanje osebnih dohodkov pod 25.000 dinor/ev povsem dobesedno. Treba Je vedeti, da gre pri tem za urejanje osebnih dohodkov nasploh — skladno z naraščanjem produktivnosti. Urejanje najnižjih osebnih dohodkov je dolgotrajen proces. S tem, da so v neki delovni organizaciji odpravili dohodke pod 25.000 dinarjev, nikakor ne morejo prekrižati rok, češ da so zdaj opravili vse, kar Je bilo treba storiti. Sedanja akcija naj bo le spodbuda za nadaljevanje prizadevanj, da skladno z naraščanjem produktivnosti urejamo tudi osebne dohodke, zlasti najnižje. ^ Zvezni odbor zvezne skupščine je pred dnevi poslušal obširen ekspoze predsednika Vladimlrja Popovlča o pripravah na konferenco OZN o trgovini In razvoju. Referent je poudaril, da dej- stvo, da je naša zvezna skupščina uvrstila na dnevni red red vprašanje v zvezi s pripravami na konferenco OZN o trgovini in razvoju in da je sprejela resolucijo, ni le v oporo in vodilo za akcijo samo naši delegaciji, ki se bo udeležila te konference, temveč Je s tem — kar Je najvažnejše — potrjen tudi velik pomen, ki ga Jugoslavija pripisuje delu konference in njenim rezultatom. NAPAK SO RAZUMELI 0 V resoluciji zveznega zbora o svetovni konferenci o trgovini in ravoju Je rečeno med drugim tudi tole: »Narodi Jugoslavije vidijo v bližnji konferenci OZN o trgovini in razvoju najpomembnejši dogodek v dejavnosti OZN na ekonomskem področju. Pričakujejo, da bo konferenca storila pomemben korak na poti k hitrejšemu svetovnemu gospodarskemu in socialnemu napredku in da bo prispevala k Iskanju ustreznih oblik za sporazumno rešitev perečih mednarodnih ekonomskih problemov.« 0 Gospodarski zbor republiške skupščine je te dni razpravljal o problematiki prometa in o izdelavi statutov. Podpredsednica skupščine Dragica Kome Je v svojem uvodnem poročilu o problematiki prometa med drugim poudarila, da ne smemo ločevati prometa od gospodarskega procesa v celoti. Tudi na področju prometa morajo veljati ekonomska načela, kot veljajo v vseh drugih gospodarskih panogah. — Porodilo o problematiki v zvezi z izdelavo statutov Je podal v imenu posebne skupščinske komisije poslanec Edo Komočar. 0 Z novimi predpisi se nalagajo naši JLA ukrepi, ki bodo pripomogli, da bodo uniforme naše armade še bolj sodobne. Precej sprememb bodo izvedli že letos, nekaj pa prihodnje leto. Tako bodo odpravljeni sedanji škornji in take oblike hlač. Spremenjen bo kroj vojaške bluze. Nova bluza bo imela ovratnik, ki se bo normalno nosil odpet. Predvidevajo tudi nove vojaške srajce z ovratnikom. Tudi vse druge spremembe bodo pripomogle, da bodo vojaške uniforme čimbolj sodobne, čimudobnejše ln seveda tudi čim-lepše. 0 Na konferenci Zveze študentov Jugoslavije v Novem Sadu, kjer so razpravljali o naporih za večjo kvaliteto ilružbeno-polltlčncga in strokovnega dela študentov, so ugotovili, da študira na višjih In visokih šolah 1G0.0OO študentov. Po številu študentov, v primerjavi s številom prebivalstva, jc Jugoslavija na tretjem mestu v svetu. Na razširjeni seji predsedstva CK ZMS so sklenili, da bo republiška konferenca ZMS 3. in 4. aprila letos v Ljubljani. Po novem statutu jc konfereca vsako drugo leto, vtem ko je bil prej rcpublišld kongres mladine vsako Četrto leto. Pred samo konferenco bodo organizirali širšo javno razpravo med mladino. O Zvezni Izvršni svet je predlagal zvezni skupščini, naj bi se Invalidom — osebnim ln družinskim — izplačal enkratni dodatek v znesku 4200 do 16.000 dinarjev, se pravi v višini splošnega invalidskega dodatka. Člani republiškega ustavnega sodišča (predsednik Vladimir Krivic, člani Milan Apih, Jože Burštucr, dr. Darko CerncJ, Milko Goršič, Jože Pavličlč, dr. MIha Potočnik, inž. Pavle Žav car, sekretar Rado Taufar) so pred predsednikom republiške skupščine Ivanom Mačkom podali svečane Izjave. Ob tej priložnosti so poudarili, da Jc varstvo ustave dolžnost vseh. • Na sornauko'• etiopski mđ* triijajo že več dni hudi spopadi' Scmalci si lastijo pravico do obmejnega pasu na etiopski stranji kier so zelo dobri pašniki, in trdijo, da so Britanci odstopili E"0' pij! ta pas. • Predsednik Sukamo je izjavili da bi morali rešiti malezijsko vpr*-šnnje Azijci sami brez vmešavanj* od zunaj. Po njegovem mnenju J* Mtlezija neokoloniallstlčna tvori* ki ogroža varnost Indonezije. • Brazilija bo predlagala. i"j bi razglasili Latinsko Ameriko »• brezatomsko cono. • V Dallasu v Teksasu, kjer i' bil 22. novembra lani ubit pre* sednik Kennedjr, se Je začel proce proti morilcu domnevnega atenW torja na predsednika KennedvJ« Jsieku Rubyju. Obravnuva se j* dolso vlekla, toda žo zdaj a dvomljivo, če bo kdaj vsa resnic* iz Dallasa prišla na dan. • Iraški predsednik Aret Je pf' ostro obsodil stranko Baas v KJ ku. Dejal Je, da nima ta strrJ* nič skupnega s socializmom in *J mokracijo. Pred nekaj dnevi so ' Bagdadu podpisali sporazum W* vlado in Kurdi, s katerim so P1* nehali boji na severu- države. • Položaj na Cipru se je ta"' zaostril, da grozi odkrita intervej cija turških čet na otoku, kar J imelo za posledico prihod grš^J? čet. V takem položaju se Jo "J prska vlada obrnila na Varnost!" svet. Po vsem otoku vlada nap*' tost in vsak dan prihaja do W*J' vih spopadov med pripadniki p1*" ln turške manjšine. • Po Šestdnevnem zasedanju J v Moskvi v Kremlju končal d«L plenum CK KP Sovjetsko zveze. *J. jo sprejel sklope o pospeševal kmetijstva. • Podpredsednik vlade nit NejJ Ulje Je Izjavil, da Je bonska vW° pritisnila na zahodnoberlinskf Jj. nat, naj zavrne najnovejši pred1™ DR Nemčije, da bi sklenili spoj* zum o obiskih zahodnih Beril« nov v vzhodnem Berlinu med • konočniml prazniki. živahno novomešk* sejmišče 17. februarja Je bilo na *J nedeljkovem prašičjem sej"?, v Novem mestu dokaj no. Kljub slabemu vreme", je bilo odkupljenih 709 P™ skov, naprodal pa jih Ji- "j. 777. Cena Je bila ista kot *» nji« ln je snašala 8000 " 12.500 din. Načrt, ki temelji na lanskih dosežkih Družbeni načrt celjskega okraja za leto 1964 je sprejet - Povečanje produktivnosti za 9 odst. naj bi omogočilo rast osebnih dohodkov v enakem odstotku - Lesni industriji se obeta pomanjkanje surovin - Prometne zveze bo treba hitreje izboljševati in modernizirati Preteklih štirinajst dni so značilni za celjski okraj po razpravah o letošnjih družbenih načrtih občin in okraja. Medtem ko so se po občinah začele na zborih občanov in proizvajalcev razprave o občinskih družbenih načrtih, je predsedstvo okrajne gospodarske zbornice v Celju v začetku prejšnjega tedna obravnavalo predlog okrajnega družbenega načrta in dalo še zadnje pripombe, v petek Pa so se sestali odborniki okrajne skupščine in sprejeli letošnji družbeni načrt za ta okraj. V bistvu ima značaj resolucije, s katero priporočajo delovnim organizacijam, samoupravni organom, občinskim skupščinam in drugim organizacijam, da kot dejanski nosilci gospodarskega in družbenega razvoja prispevajo k uresničitvi zastavljenih smernic. Letošnji družbeni načrt celjskega okraja je plod večmesečnega intenzivnega dela Zavoda za načrtovanje pri okrajni skupščini, okrajne gospodarske zbornice in občin ter razprav na sestankih okrajnih političnih organizacij. Na osnovi takšnega dela in mnogih konkretnih razprav, predlogov in pripomb so sestavili družbeni načrt, za katerega menijo, da je realen in da bo predvidene naloge mogoče izvesti ob zavzemanju vseh delovnih ljudi. Smernice za letošnji razvoj slonijo na lanskih dosežkih in na vseh predvidenih možnostih v letošnjem letu, vendar so na seji predsedstva okrajne gospodarske zbornice omenili pomanjkljivost v tem, da je družbeni načrt sestavljen — zaradi metodologije načrtovanja — na oceni dosežkov v letu 1963. Dejansko so lani v tem okraju dosegli večje uspehe, kot je kazala ocena, to pa že vnaprej omogoča preseganje letošnjih predvidenih nalog. Vsega tega ne bi bilo, če bi gospodarske organizacije dajale realnejše ocene in si pri sestavljanju lesna industrija doslej uvažala manjkajoče količine lesa. Spričo tega so poudarili, da bo lesna industrija morala v prihodnjih letih uskladiti obseg svoje proizvodnje z zmogljivostjo gozdov, se specializirati in se usmeriti v proizvodnjo končnih izdelkov. V zvezi s tem problemom in podobnimi na drugih področjih gospodarstva so pri gospodarski zbornici ponovno poudarili potrebo po izdelavi regionalnih načrtov za,razvoj gospodarstva. V ta namen je zbornica že določila 10 milijonov dinarjev za izdelavo takšnih načrtov, na osnovi katerih bo mogoče smotrneje kot doslej usmerjati posamezne panoge gospodarstva. Električna energija obeta postati ozko grlo V razpravah so se ustavljali tudi pri investicijski dejavnosti. Pri- gospodarski zbornici so opozorili predvsem na tisti del družbenega načrta, ki govori o hitrejšem razvijanju uslužnostne dejavnosti za izboljšanje sedanjega stanja na tem področju, medtem ko so v dokumentaciji družbenega načrta omenjene le investicije za proizvodno obrt. Na zasedanju okrajne skupščine pa so poudarili, da bi se zaradi pomanjkanja električne energije, ki je ozko grlo v gospodarstvu in je v letošnjih zimskih mesecih povzročilo že precej, škode v gospodarski dejavnosti, morali še naprej zavzemati, da bi vendarle začeli graditi novo termoelektrarno v Šoštanju. Ob investicijah Železarne v Storah se pojavlja vprašanje, kako bo z gradnjo nove šamotarne in koksarne. Razen tega bo treba najti rešitve za delovna- kolektiva premogovnikov na Senovem in v Laškem, kjer pojemajo nahajališča premoga. benem sektorju, smotrno dograditev hlevov, sanacijo živinoreje, razširitev - nasadov ribeza in proizvodno sodelovanje z zasebnimi kmeti. Letošnji družbeni načrt predvideva povečanje površin v družbenem sektorju za 2500 ha. S tem bi površine v družbenem sektorju narasle na 8031 ha, kar bi predstavljalo približno 9 odst. vseh obdelovalnih površin v okraju. Ceste in železniško vozlišče v Celju problem V gozdarstvu bodo tudi letos posvetili vso skrb po-družbljanju gozdne proizvodnje, sečnjo pa bodo povečali za 5 odst. Povečanje gradbenih storitev je na okrajnem povprečju in v skladu z razpoložljivimi sredstvi, medtem ko so dejanske potrebe znatno večje. Kot prejšnje leto bo tudi letos precejšnja skrb za gradnjo stanovanj. V prometu so poseben problem ceste in železniško vozlišče v Celju. Ker bi bilo potrebno urediti več cest, manjka pa sredstev, naj bi se za ureditev in gradnjo teh bolj kot doslej zavzele- občinske skupščine. Na cesti, ki povezuje Celje s Posavjem, bodo letos najbrž izvedli vsa zemeljska dela med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom ter jo pripravili za as-filtiranje v letu 1965. Letošnja dela bi zaradi zelo težkega terena veljala približno 600 milijonov dinarjev. Družbeni načrt nakazuje povečanje blagovnega prometa v trgovini za 13,5 odst. in v zvezi s tem več novih poslovalnic. Ker je stanje v trgovini na drobno slabše kot v trgovini na debelo, naj bi se za to vprašanje še bolj zavzela gospodarska zbornica. Glede gostinstva so nakazali velike možnosti razvoja te dejavnosti, ki jo pogojuje turistični značaj celjskega Cisterna za prevoz vina tipa PPV - 26 lahko prepelje 20.000 litrov vina hkrati. io Promet Reka« ima dve taki cisterni in sta bili letos že 20-krat na Poljskem. Obe cisterni je izdelalo kočevsko podjetje »Itas« oktobra lani načrtov ne bi ustvarjale nekakšnih rezerv, saj tak odnos ni dovolj mobilizacijski za nadaljnje delo. Kot kaže bo potreben »uvoz« lesa Podobno, kot na seji predsedstva zbornice, so tudi na Zasedanju okrajne skupščine Opo/.orlli na neskladje med predvidenim povečanjem obsega proizvodnje v lesni industriji in predvideno sečnjo v gozdarstvu. Lesna industrija predvideva, da bo letos Povečala proizvodnjo za 28,4 odst., medtem ko bo sečnja te za 5 odst. večja. Lesna industrija računa pri tem na uvoz lesa iz drugih republik, Vendar je vprašanje, kako dolgo bo to trajalo glede na v-se večjo predelavo lesa tudi v republikah, iz katerih je Industrija V celoti predvidevajo, da bo industrija tega okraja povečala obseg letošnje proizvodnje za 13 odst., Izvoz pa za 19. odst. V industriji nekovin, električne energije, kemične, papirne, tekstilne in lesne industrije predvidevajo povečanje proizvodnje nad predvidenim okrajnim povprečjem, medtem ko bo v drugih industrijskih panogah nekoliko pod okrajnim povprečjem,- zlasti v kovinski industriji. Kmetijstvo V kmetijstvu naj bi letošnji a ^ proizvodnJe povečali za 9 odst. Smernice nakazujejo predvsem nadaljevanje po-družbljanja kmetijskih obdelovalnih površin, usposabljanje že zajetih površin v druž- okraja. Na zasedanju okrajne skupščine so predlagali, da bi vsaka občina morala imeti svet za turizem, pa tudi zbornica naj bi se zavzela za reševanje problemov na področju turizma. Obrt Obseg storitev v obrti naj bi se letos povečal za 18,5 odst. Družbeni načrt sicer nakazuje skrb za razvoj uslužnostne dejavnosti, vendar se zastavlja vprašanje, kolikšne skrbi bo letos deležna usluž-nostna obrt, saj v družbenem načrtu niso predvideli sredstev za to dejavnost, temveč le za proizvodno obrt. negospodarskimi investicijami pa bo 75 : 25. Največji delež gospodarskih investicij odpade na industrijo za nadaljevanje že začetih investicijskih del in za nekatere nove objekte črne metalurgije, kemične, lesne in živilske industrije. Brez pritegnitve zunanjih sredstev za pospešeno izgradnjo ključne industrije bi bilo razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami znatno boljše kot lani, in sicer 65 : 35. Industriji sledijo kmetijstvo s 13,9 odst. udeležbo vseh investicijskih sredstev, obrt s 4,9 odst., trgovina s 4,4 odst., gradbeništvo s 3,4 odst., gostinstvo in turizem z 2,7 odstotka, promet 22,6 odstotka in gozdarstvo z 1,8 odstotno udeležbo. Med predvidenimi investicijami je tudi razširitev proizvodnje v tovarni konfekcije in perila »Lisca« v Sevnici, investicijska sredstva za reševanje proizvodnje v družbenem sektorju kmetijstva v Kostanjevici in Brežicah, za vinogradništvo na Bizeljskem, za proizvodnjo zelenjave z izkoriščanjem toplotnih virov na Čatežu, obnovo trgovin v Brežicah in za razvoj proizvodnih obrtnih podjetij v brežiški občini. Skrb za kadre in človeka Na zasedanju okrajne skupščine so poudarili, da je dejavnost družbenih služb sestavni del celotnega razvoja in da dejavnost družbenih služb pogojuje razvoj gospodarstva. Posebno skrb so posvetili kadrovskim vprašanjem, ki so v tem okraju vse prej kot zadovoljiva. Predvsem bodo morali poskrbeti za pravilno štipendiranje in ureditev srednjih šol v celjskem okraju. V zvezi s tem so na za- sedanju sprejeli odlok o ustanovitvi Združenja študijskih središč višjih in visokih šol v Celju, ki bo pomagalo izrednim študentom pri študi- ju. Razen tega so sprejeli odlok o ustanovitvi skupnega sklada za financiranje srednjih šol tega okraja. Srečko Pratnemer POSVET MLADINE EKONOMSKIH SOL; ŠTIPENDIJA NAJ BO SREDSTVO ZA KADROVANJE 5. februarja je bilo v Novem mestu 9. posvetovanja ekonomskih šol Slovenije, kjer smo predstavniki ekonomskih šol obravnavali štipendijsko politiko in ideološko-vzgojo mladine. Zelo živahna dopoldanska razprava je ro» dila nekaj sklepov, ki potrjujejo že znano dejstvo, da tudi mladina aktivno sodeluje pri reševanju problemov komune. Sklepi o štipendiranju izhajajo iz ugotovitev, da zveza ne'bi smele biti merilo za podeljevanje štipendij. Z uresničenjem sprejetih sklepov bi olajšali delo delovnim organizacijam, kadar le-te iščejo primerne kadre s strokovno izobrazbo. Tako naj bi si naše šolske in razredne skupnosti, ki kot najvišji organi dijaške samouprave najbolj poznajo stanje svojih dijakov, s sodelovanjem gospodarskih podjetij, občin in ostalih organov prizadevale uskladiti potrebe štipendiranja in štipendistov, upoštevajoč prt tem ekonomsko stanje dijaka, njegov uspeh in izvenšolsko delo. To nalogo bi šolska skupnost oz. mladinska organizacija opravljala posebno po klubih štipendistov, ki se morajo ustanoviti na vseh ekonomskih šolah. Njihova dejavnost bi prišla po našem mnenju najbolj do veljave pri izbiri štipendistov na osnovi razpisov gospodarskih orga-nizacij ali ustanov, ki naj bi jih le-te poslale na šole, ter pri obveščanju štipenditorjev o realni sliki dijaka štipendista. Glede na povečana vlaganja sredstev za izobraževanje kadrov od 1 odst. na 2.5 odst. bruto osebnih dohodkov smo bili mnenja, da se bodo zneski kakor tudi število štipendij zvišali, kar potrjuje tudi razveseljivo dejstvo, da pripisujejo podjetja in ustanove v svojih statutih ka-drovanju velik pomen. Prav zaradi tega bi moralo štipendiranje najti svoje mesto tudi v statutih šol. Popoldanska razprava o ideološki vzgoji ekonomskih kadrov je prinesla še en zelo pomemben sklep: socialni delavci so na šolah nujno potrebni, zato naj se taka mesta vneso v statute šol. Ob zelo bogatih zaključkih smo znova spoznali, da so posvetovanja med mladino v današnji dobi, ko napredek prehiteva čas in se kopičijo problemi, ki jih posamezne šole ne morejo reševati, zelo potrebna. Prepričani smo, da naši sklepi ne bodo ostali na papirju, da bo vajen »naj bi bilo« zamenjal »je« že jutri, ko bomo na prihodnjem posvetovanju v Murski Soboti lahko pregledali uspehe naših prizadevanj. M. G. DRUŽBENI PLAN OBČINE RIBNICA: 110 milijonov lastnih investicij Nerazvitost proizvajalnih sil in nizek narodni dohodek na prebivalca v ribniški občini zahtevata pospešen razvoj industrije. Tako naj bi napravila letos industrijska proizvodnja velik skok; porasla naj bi od 2i238 na 2.644 milijonov ali za 18 odstotkov, to pa brez večjih tehničnih izboljšav, novih kapacitet in z 8 odst. več zaposlenih. Poskrbeli bodo za smotrnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, boljšo delitev dela, kooperacijo in specializacijo, odpravo ozkih grl in za bolj ekonomično izkoriščanje surovin. S tem se bo povečala produktivnost, zmanjšali se bodo materialni stroški in povečal narodni dohodek, in sicer od 817 na 1.118 milijonov ali za 20 odst. Investicije Investicije se bodo v primerjavi s preteklim letom povečale za 24,5 odst., razmerje med gospodarskimi in Od leta 1962 do vključno 1964 bodo investicijska vlaganja v industrijo znesla 624 milijonov dinarjev. Pri tem se kolektivi opirajo predvsem na lastna sredstva; tako so lani vložili 60 milijonov dinarjev, letos pa predvidevajo 110 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Inles bo letos skrbel predvsem za specializacijo obratov an s tem v zvezi manjše rekonstrukcije. Specdalizaoija naj bo bila izvedena do konca sedemletnega plana. V nasprotju z Mesom predvideva Kovinsko podjetje precejšnje povečanje proizvodnih zmogljivosti. lani so povečali proizvodnjo za 65 odstotkov, letos pa 4e za. 45 odstotkov. Ker so stroji že zelo zastareli, je modernizacija nujna. V občini imajo vedno večji pomen tudi obraiU podjetij iz drugih občin. Obrati Sukna, Žičnice in Torbice bodo letos ustvarili že 600 milijonov dinarjev brutopro-dukta. Nove naloge v kmetijstvu Ribniška občina je pretežno kmetijska, zato Je kmetijstvu dan poseben poudarek. Ker pa številni kmetje iz leta v leto zapuščajo zemljo in se zaposlujejo v industriji, nastaja vprašanje, kako zaustaviti padanje . zasebne kmetijske proizvodnje. Rešitev je v pridobivanju družbenih zemljišč in družbeni proizvodnji. Za to pa so potrebne večje investicije, kajti zerrilja, ki bi prišla v postav za višje oblike obdelave, je v glavnem zamočvirjena. Višjo obliko proizvodnje je mogoče uvesti na okrog 80 ha zemlje, potrebna pa bi bila ureditev vodnega režima. KZ Ribnica namerava letos arond trati le okrog 30 hektarov zemljišč; vzporedno s tem bo skrbela za tesnejše koaperacljske odnose. Z različnimi ukrepi bo treba po-več-aitii proiavodnjo tudi na zeniljisčin, ki a» družbeno proiavodnjo niso interesantna. Tako naj bi se kmetijska proizvodnja v družbenem sektorju letos povečala za 12 odstotkov, medtem ko se bo živinorejska proizvodnja v zasebnem sektorju povečala za 15 odstotkov. V družbenem sektorju je dan poseben poudarek živinoreji, v tem pa se kažejo tudi velike možno-ssbt sodelovanja s privatnimi proizvojailcd (dopitanje in podobno). Premajhne gradbene zmogljivosti Podjetje Gradbenik bo letos dokončajo stolpič in restavracijo v Ribnici in halo 2ičnih pletenin v Sodražici, razen tega bo gradilo stanovanjsko zgradbo v Sodražici dn mast v Gorici vasi. Letos bodo pričeli verjetno graditi še en dvajsetstanovanjski stolpič v Ribnici, trgovsko hišo v Loškem potciku in halo Kovinskega podjetja. — Podjetju predvsem primanjkuje gradbene mehanizacije, zaradi česar so gradnje drage in zamudne. Trgovska mreža v Ribniol še ni dovolj razvita, saj odteka nad 30 odstotkov kupne moči prebivalstva v druge kraje. Podjetje bi se moralo bolj prilagoditi potrebam in povpraševanju potrošnikov. Kljub temu je trgovina v zadnjih letih napravila lap razvoj, saj smo dobili v Ribnici precej novih oziroma prenovljenih prodajaln, prav tako tudi v drugih krajih. Nekaj lokalov bodo adaptirali še letos, med največje investicije pa štejejo gradnjo v Loškem potoku. (vec) Statut ribniške občine o medobčinskem sodelovanju Predsednik občinske statutarne komisije v Ribnici Bogo Abrahamsberg je na zadnji seji skupščine poročal o pripravljanju občinskega statuta, ki naj bi bil, potem ko bodo občani razpravljali o njem na zborih volivcev, sprejet do devetega aprila. Javna razprava, o osnutku statuta bo do 7. marca, poskrbeli pa bodo, da bo statut dobila vsaka družina v občini. Osnutek ribniškega statuta veliko govori o sodelovanju z drugimi občinami. Občina je že sedaj sodelovala z občinami Radovljica, Kočevje, Vič-Rudnik in Novigrad, v prihodnje pa na i bi se sodelovanje še razširilo. Posebno plodno je sodelovanje s sosedno kočevsko občino; skupnih je precej inšpekcijskih služb, gimnazija, komunalni zavod za socialno zavarovanje, lesna industrija obeh občin je združena v eno podjetje itd. Družbeni interes občanov se ne sme ustaviti na mejah občine, mora prek njih, k iirši družbeni skupnosti. Tudi naša ustava poudarja medobčinsko sodelovanje, ki je v edruževanju sredstev, ustvarjanju pogojev za zadovoljevanje potreb skupnega pomena Itd. Sodelovanje med občinami pa naj bo enakopravno in na osnovi obojestranskih koristi. Občini Ribnica in Kočevje čaka dovolj skupnih nalog na področju kmetijstva in gozdarstva, zdravstva, šol-■tva itd. - Drugo, o čemer osnutek statuta veliko govori, je odnos med posameznimi območ- Sv občini (občina je zaivze-• sedanji obseg po združitvi petih občin) oziroma o ustanavljanju krajevnih skupnosti O tem bodo morah volivci na svojih zborih precej govoriti. Statut občine določa območja, na katerih naj se formirajo krajevne skupnosti takoj ali kasneje, kadar bodo pač ustvarjeni potrebni pogoji. Izhodišče za ustanavljanje krajevnih skupnosti je pripravljenost občanov za urejevanje skupnih potreb določenega okoliša, pri tem pa je treba tudi upoštevati urbanistično zaokroženost in perspektivnost krajev. Predvsem pa naj bo krajevna skupnost F''.od skupnih želja določenega območja in je vsakršno administrativno odrejanje nesprejemljivo in škodljivo. Ne- katera naselja bodo prav gotovo ostala izven krajevnih skupnosti; tukaj bodo občani še naprej uveljavljali samoupravne pravice na zborih volivcev ali v organizacijah Socialistične zveze. Statut ne predvideva, kdaj po sprejemu občinskega statuta morajo biti krajevne skupnosti ustanovljene, poudarja pa, da je formirana lahko po odločitvi večine zborov volivcev, katerih se je udeležilo najmanj 20 odstotkov volivcev. Koliko krajevnih skupnosti bo v občini? Po dosedanjih predvidevanjih naj bi bile: v Dolenji vasi. Ribnici, Sodra-žici, Loškem potoku, morda na Gori, Slemenih, Ortneku Črnomaljska lekarna ima že potrjen statut Med prvimi kolektivi v črnomaljski občini, ki so se resno in z vso odgovornostjo lotili dela s statutom, je bil mali kolektiv Lekarne. Tri mesece so na številnih sestankih pretresali posamezne člene. Jih spreminjali in dopolnjevali, končno je bil osnutek narejen in pristojni svet ga je t>rez večjih popravkov odobril. Kako so v kolektivu Lekarne pripravljali osnutek in kakšne težave so se pri tem delu pokazale, pa sta povedala magister Milan Dujec in predsednica delovne skupnosti Marija Papež. — Ko smo dobili teze, sestavljene na Lekarniški skupnosti SRS, smo jih s pravniki in ekonomisti temeljito preštudirali, zatem pa smo jih v kolektivu premlevali in •preminjevali toliko časa, da J« bil osnutek, prilagojen na-lim razmeram, xnarejen. Prepričani smo, da je naš statut res dober; Osnutek je dobil v roke sleherni član kolektiva za 4 tedne, preden smo o nJem začeli govoriti. Dolgo Ima se ustavljali zlasti pri poglavjih, ki govore o gospodarskem poslovanju lekarne. Osebnih dohodkih in skladih, (ter je hotel vsakdo natančno vedeti, kako je s tem. Nova Iftvar za nase ljudi je bil člen o referendumu, ki ga niso poznali in smo ga morali posameznikom šele razložiti. Lahko i rti va. da so vsi člani našega kolektiva res do-brj seznanjeni s statutom, in to z vsemi členi, ne samo načelno. Povsem jasno smo tudi govorili o tem, da odstavek, ki določa, da delovna skupnost daje predloge svetu lekarne in pripombe k delovnemu programu in finančnemu načrtu, pomeni že v bližnji prihodnosti posebno odgovornost. Gradimo nove, sodobne lekarniške prostore, kjer bodo delovni pogoji in kvaliteta dela bistveno drugačni od dosedanjih, pri tem pa se bo poslovanje občutno podražilo. Vsak član kolektiva se dobro zaveda, da se bo dražje poslovanje poznalo tudi v njegovem žepu ob zmanjšanih osebnih dohodkih. Končno smo osnutek predložili pristojni komisiji pri občinski skupščini, ki ga je pregledala in predlagala nekaj malenkositnih popravkov. O tem smo na več sestankih ponovno razpravljali, končno pa se zediniii, da nekaj teh popravkov upoštevamo, nekaterih pa tudi ne. Pri tem je ostalo. Zdaj, ko je statut že potrjen in veljaven, ga je ponovno prejel v last vsak član kolektiva. Menimo, da je kolektiv lekarne, ki je maloštevilen, a zelo Lbremenjen z delom, storil svojo dolžnost z največjo odgovornostjo. P i in pa v Grčaricah, kolikor se ne bi odločili za kako drugo samoupravno obliko. Vprašanje je še za nekatera druga območja, kjer naj bi volivci povedali svoje mnenje. V krajevnih skupnostih naj bi bilo še naprej odločilno sodelovanje pri reševanju najrazličnejših potreb, morda le, še v širšem obsegu kot doslej. Nekateri krajevni odbori so že doslej pokazati veliko inciativo pri reševanju skupnih komunalnih potreb (gradnja vodovodov, poti, zdravstvenih domov itd.). V prihodnje naj bi tak način reševanja skupnih ikomunaJ-nih potreb uvedli tudi v Ribnici, kjer tega doslej ni bilo, kar bo najboljši odgovor nekaterim, da se preveč vlaga le v občinsko središče. Odprto ostane vprašanje financiranja krajevnih skupnosti. V okviru možnosti bo statut občine zagotovil rednejše dodeljevanje sredstev v okviru družbenega plana. Ne predvideva participacije na ustvarjenem dohodku, čeprav bo tudi gospodarska moč krajevne skupnosti merilo dodeljenih sredstev, vendar tako, da ne bodo prizadete druge skupnosti. _ (fg) ■ Mariborska tovarna avtomobilov TAM - bo odposlala v Kolumbijo prvo seri;o tovornjakov Upa TAM 4500. Letos bo tovarna dobavila Kolumbiji za milijon dolarjev vozil. ■ Mesna industrija »Sljeme« dokončuje gradbena dela nove k tovarne, ki bo ob koncu prve etape proizvedla dnevno 60 tisoč obrokov gotove hrane. Ob koncu druae etape leta 1970 bo tovarna d?la že 200 tisoč obrokov na dan. i V razpravi samo statut Kovinskega podjetja Statuti delovnih organizacij v ribniški občini še vedno prepočasi napredujejo. Doslej je v razpravi samo statut Kovinskega podjetja, napravljene pa imajo še prt Mesu, v Zdravstvenem domu, trgovskem podjetju in veterinarji. Najtežje je pri majhnih kolektivih, kjer Je zaposlenih le nekaj ljudi in s statuti sploh še niso pričeli. Tudi že narejeni s'.atuti se v nekaterih primerih niso rešili dosedanjih 'slabosti, predvsem v poglavjih o odnosih med ljudmi, ekonomskimi enotami (njihove pristojnosti) itd. Zanimiv je podatek, da so podjetja v zadnjih petih letih zgubila zaradi nepravilnega postopka pri odpovedi delovnega razmerja težke milijone ... Šolski kolektivi so pričeli Kri, ki rešuje življenja ' Pretekli tedon so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ana Kavči«, Ivan Pograjc, Ivan Hra-star, Albina Kacin, Janez Judež, člani kolektiva splošne bolnlSnioe Novo mesto; Viktor Avsec, Franc Zagore, Franc Pangre, Franc Stlne, Tončka Adamič, Jože Božič, Pepca Bevc, Vida Mlkec, Slavko KavSek, Ana Bartol j. Manin Plantan, Anica Ban, Slavko Bogovič, Martin Krštlnc, Marija Mlklavčlč, Jožefa Mlšjak, Mara Ponl-kvar. Bok Mikllč. Marija Božič, Ana Badež, Jožica Blallč, Franc Kuplenik, Jože Dragman, člani kolektiva Novoteks. Novo mesto; Milan Vldllnovlč,. čian kolektiva Pionir, Novo mesto; Franc Bnilc, član kolektiva Kremen, Novo mesto; Bernard VVlndlsch, član kolektiva Elektro Novo mesto; Aldo Šinkovec, član kolektiva Iskra-obrat Novo mesto; Ciril RebrSck, Franc Koren, člana kolektiva PLM Novo mesto; Franc Savrlč, Niko Kulovec, člana kolektiva IMV Novo mesto; Franc Borsan, Leopold Oklesen. člana kolektiva Komunalnega zavoda za socialno zavarovnnle, Novo mesto; Valentin Dobnlkar, Marjan KrStinc, člana kolektiva PPLM, Novo m«sto: Karel Cellč, član kolektiva Dlnos. Novo mesto; Janez VerSič, pleskar Iz Spodnjega Suhorja; Anton Drganr, član kolektiva Sekcije za vleko. Novo mesto; MIha Obranovlč, Josip Neral, člana kolektiva ONZ, Novo mesto; Fani I.uzar, članica kolokt..sploSne bolnlSnlee. Novo mesto; Anton Mrhar, član kolektiva Komunalnega zavoda za socialno 7avnrovanJe, Novo mesto. o statutih razmišljati šele pred taatkim. Tudi pri njih je še vrsta nejasnosti, na primer družbeno upravljanje v šoli ipd. Pri tem je upravičena bojazen pred prepisovanjem sorodnih statutov, kar bi bilo v osnovi zgrešeno, saj bi bil tak statut brez prave vrednosti. Zunanjepolitično predavanje v Ribnici Prejšnjo sredo je v Ribnici predaval zunanjepolitični urednik Radia Ljubljana Drago Košmrlj o Cu En La-jevi turneji pq deželah Afrike. Predavanje, ki ga je organiziral Dom JLA v Ribnici, je vzbudilo precejšnje zanimanje ln ga je poslušalo nad 50 ljudi. Tov. Košmrlj je obljubil, da bo skušal enkrat mesečno posredovati Ribni-čanom važnejše zunanjepolitične dogodke. LJUDJE MED SEBOJ Veseii Kurent v plamenih?... Je že tako, da v veselem pustnem času popuste toge vezi, ki nas vklepajo v okvir vsakdanje spodobnosti. Tedaj se sprostimo, poveselimo, ponor-čujemo iz sebe in drugih (raje iz drugih!), skratka — postanemo popolnoma drugi ljudje! V tem navadno tudi iščemo opravičila za naša dejanja, za naše čisto človeške slabosti. Ribniški karneval. Kakor se je razvil iz nekdanjega preprostega sprevoda preprostih maškar v pravo manifestacijo dobre volje in pristne šegavo-sti, bi mu lahko očitali nekatere stare, »pijančev-ske« navade, ki pogosto botrujejo kakršnikoli nesreči. Letos nas je zbodlo predvsem nekaj: v sprevodu je bil pravi pristni istrski osel, ki je resda vzbujal veliko smeha in dobre volje, prizor pa je izgubil precej svoje vrednosti. Vodenje osla v gostilno je seveda povzročilo hrupno veselje, toda v tcin je bil že zgrešen osnovni smisel bogate folklorne prireditve. Prizadevamo si, da bi si tradicionalno pustno prireditev ogledalo čimveč tujcev, da bi tudi po tej plati postal kraj znan širšemu krogu ljudi — toda kaj si s takimi »izpadi« dobre volje ne delamo medvedje usluge!? Prireditelji bi pač morali v prihodnje poskrbeti, da ne bi na podoben način zniževali vrednosti prireditve; s tem da smo spravili osla v gostinski lokal, smo seveda tudi lokalu znižali že tako nizko vrednost... Drugo: Zadnja leta pokopavajo Kurenta tudi v Grčaricah. Prireditev secer nima večje tradicije, je pa svojevrsten odraz veselja prebivalcev. Vsako leto doslej je šlo vse po sreči, tokrat pa so bile meje veselosti in človeškega dostojanstva krepko prekoračene, saj je bilo neposredno ogroženo človeško življenje. Od »žalujočih ostalih« je mrtvega Kurenta nosil delavec J. CebokH, drug »žalujoči« ga je pa polival z bencinom, da bi bolje gorel. Pri tem je polil tudi nosača, in ko je tretji pritaknil vžigalico, sta se vnela Kurent in Čebokli; Kurent je zgorel Ceboklija pa so rešili z opeklinami na roki in vratu! Vsako veselje ima svoje meje. Žalostno postane, ko prekorači meje spodobnega in človeškega, ko je omajano človeško dostojanstvo in njegova veljava... Kljub vsem človeškim napakam in slabostim smo namreč vseeno ljudje!... F. G. Novoles: za 162 odstotkov večji izvoz in za 68 odstotkov večja prodaja Namesto popravka k nedavnemu poročilu o No-volesovi proizvodnji v januarju V zadnji številki se je v sestavku »Bitke za plan ne gre prekinjati« po krivdi tiskarne primerila neljuba pomota. V četrtem stolpcu so se tam, kjer govorimo o izvozu in realizaciji, ki ju je Novoles dosegel v januarju lani, in oboje primerjamo z januarjem letos, zamešale vrstice, nekatere vrstice pa so izpadle. Smisel tega odstavka se je s tem tako spremenil, da bi nepoučen bralec lahko sodil, da se veselimo tega, da je izvoz leios v januarju za 1/3 manjši, kot je bil v januarju lani. Ker je resnica prav nasprotna, objavljamo ta popravek. Podatki, ki nam jih je dal Novoles na voljo konec januarja, so bili samo pribhžni. Zdaj, v sredi februarja, imajo zbrane točne podatke, zato v citiranem sestavku našteta dejstva dopolnjujemo. V januarju 1963 je kolektiv Novolesa prodal na tujih tržiščih za 31.386 dolarjev svojih izdelkov, na domačem tržišču pa za 53,715.000 dinarjev. Celotna realizacija je v januarju 1963 dosegla 76,316.000 dinarjev. Izvoz v januarju letos je veliko večoi, kot je bil v januarju lani, saj je Novoles izvozil letos za 82.476 dolarjev svojih izdelkov, na domačem tržišču pa je prodal za 56,568.000 dinarjev. Skupna rializacija v januarju letos je dosegla 127,924.000 dinarjev in je torej za 68 odstokov večja, kot je bila lani. Prav tako je tudi izvoz veliko večji in sicer za 162 odst. od onega v januarju lani. številke, ki smo jih navedli, so dokaz, da so se v Novolesu prav tako kot v večini drugih kolektivov pri nas močno potrudili in da so že v januarju, torej v začetku leta, dosegali in presegali tako dinamiko proizvodnje, naimea(jene domačemu trgu, kot one, namenjene izvozu. Kolektiv in javnost prosimo, naj nam napako, ki jo s tem popravljamo in ni nastala po naši krivdi, blagohotno oprostijo. t/redniSfvo Danes razpravljajo gradbinci Na današnjem posvetu predsednikov siridikalnih podružnic in predsednikov delavskih svetov gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala obravnavajo med drugim delovno storilnost v svojih organizacijah in priprave na letne konference sindikalnih podružnic. Posebej se nameravajo pomeniti tudi o volitvah v organe samoupravljanja. Pretežni del raz- prave bo posvečen osebnim dohodkom delavcev in uslužbencev v gradbenih podjetjih in industriji gradbenega materiala, pri čemer bi radi na-Sli možnost, da bi vsakemu zaposlenemu zagotovili minimalni osebni dohodek 25.000 dinarjev. Seveda nameravajo v zvezi s tem načeti tudi vprašanje 42-urnega delovnega tednika, vprašanje statutov delovnih organizacij in druga področja. Posvet je v »Pionir-jevem« samskem domu v Br-ŠKnu. Sektorski posvet SZDL v Novem mestu Okrajni odbor Socialisti*" ne zveze LJubljana je pretekli tedon sklical v Novem, mestu sektorsko posvetovanje predstavnikov družbemo-poU-tičnih organizacij iz štirih komun dolenjskega bazena. Na posvetovanju so govorili o kadrih, finansiranju, pr°" gramiranju, obveščanju j»v' nosti in sodelovanju med po* samezrrimi organizacij an""-Brez dvoma imajo podobna posvetovanja to dobro nost, da lahko na njih Pred' stavnikl izmenjajo delovn« izkušnje. Takšndh posvetov » v bodoče želimo še več. Sd KONTEINER za prevoz cementa in za manipulacijo pri cementiranju petrolejskih vrtin na naftnih poljih. Tudi gornji konteiner je izdelalo kočevsko podjetje Itas 12. junija zjutraj se je brigada namesto proti Primorski obrnila nazaj. Priključila se je koloni, v kateri sta biU že 5. brigada »Ivana Cankarja« in 4. brigada »Matije Gubca«. Podnevi so bile v gozdu nad Borovnico izvršene s strani političnih delavcev še zadnje politične priprave za napad na Štampetov most. 15. brigada je ob 19.30 zasedla rob gozda nad železniško postajo Verd, »Cankarjeva« je napadla sam most, »Gubčeva« pa je udarila proti Logatcu. Minerji 15. brigade so razstrelili železnico. Most je bil razstreljen okoli 20. ure. 15. brigada je morala ostati na položaju zaradi evakuacije plena in umika topništva. Okoli 21. ure je pripeljal oklopni vlak, toda brigada ga je odbila. Okoli 22. ure se je vlak vrnil in začel silovito obstreljevati položaje nad postajo. 2. bataljon se je umaknil, za kar je štab brigade že tako prej izdal povelje, ki pa je prispelo nekaj minut prepozno. Obstreljevanje pa je terjalo 3 mrtve in 10 ranjenih. Granata je udarila v težko »bredo« in pobila in ranila celo strežno osebje. Po končani akciji je bila* 15. brigada pohvaljena od Štaba 7. korpusa, ker je vzdržala na položaju na najverjetnejši smeri, iz katere bo sovražnik poskušal Intervenirati, to je iz ljubljanske smeri. Po enodnevnem počitku se je brigada vrnila na Dolenjsko prek Roba, Raščice in Zdenske vasi. Nastanila se je na Ilovi gori. Će so bili prej problem Belokranjci, so sedaj to postali Primorci, ki jih je mnogo v bližini svojih krajev samovoljno zapustdo brigado. Tako so bataljoni šteli po 75—100 borcev. Po prihodu na Ilovo goro je brigada nekaj dni počivala in popravljala posledice dolgega pohoda, kar se tiče prehrane. 20. junija zvečer je brigada odšla v napad na domobransko postojanko v Kriški vasi pri Višnji gori. Cankarjeva brigada naj bi branila smer iz Grosupljega, 12. naj bi napadla Višnjo goro, 8. in 9. Pa Šentvid in Stično. Obveščevalna služba je pre: skrbela štabom bataljonov točno skico utrdb v vasi »n približno točno tudi število sovražnih vojakov. Okoli vasi je bila enojna bodeča žica in 34 lesenih, z zemljo pokritih in med seboj z zveznimi jarki povezanih bunkerjev. V vasi je bila 63. domobranska četa s poveljnikom stotnikom Pirnatom. štela je 140 mož. Poleg tega je bilo v postojanki nekaj Nemcev, verjetno članov opazovalne službe protiletalske obrambe, in oddelek domobrancev - telefonistov, torej skupno kakih 160 mož. 15. brigada je štela takrat kakih 400 borcev, razdeljenih v štiri bataljone, 4. bataljon je bil namreč zaradi priliva novih borcev znova ustanovljen že sredi maja 1944 v Vinji vasi pod Gorjanci. 4. bataljon je bil ob napadu na Kriško vas odrejen za taktično rezervo, obenem pa bi branil smer Šentvid—Stična, če bi tam sovražniku uspelo prebiti obroč 8. in 9. brigade. Brigadi so bili dodeljeni protitankovski top in 2 minometa, kal. 81 mm. RUDI PUŠENJAK-URAGAN: D 15. brigada je krenila proti sovražni postojanki iz vasi Ilova gora. Premikala se je zelo oprezno, saj je bilo znano, da sovražnik patruljira in se pripravlja na manevrsko obrambo. Posebno na Polževem se je bilo nadejati sovražnih zased. Toda ponoči do spopada ni prišlo. Vso noč je deževalo, borci so bili premraženi in do kože mokri. Zaradi počasnejšega pohoda, ki ga je narekovala povečana opreznost, Je brigada prispela pred postojanko namesto ob P°l petih šele ob šestih. Pa tudi zaradi zbiranja dveh pobočnic in predhodnice, ki so bile močne vsaka za eno četo, se je začetek napada zavlekel še za »vejset minut. Po terasastih njivah so se borci v strelski vrsti zlahka približali žičnim oviram. Hud sovražni ogenj jim ni dosti škodoval Huje je bilo med Kriško vasjo in Pristavo. Domobranci so imeli namreč v ruševinah starega gradu v Višnji gori celo ga-,er,Jo težkih strojnic. Z njimi so obsuli 2. bataljon v "rbet, ko se je približeval bunkerjem v Kriški vasi. *aradi tega se je moral 2. bataljon umakniti k poti na Peščenik. Potem je med napadom tisti del ob-V^mbne črte v postojanki ostal ves čas prazen in so Kasneje tudi ostanki posadke iz Kriške vasi pobeg-hir \ Višni° g°ro ravno skozi to vrzel. Spočetka so nI uo.m°branci zelo podjetni in borbeni. Večkrat so apravin izpade in jim je nekajkrat uspelo potisni-"j1 .od.bunkerjev dele 15. brigade. Okoli 11. ure se je nhli* £ me£la i" iz Grosupljega so začeli s topovi oostreljevati dohode h Kriški vasi. Toda ogenj je oepn* -en' borci 15- Pa tako blizu bunkerjev, da jim s„v"5,n.' Prav nič škodoval. Istočasno je poskušal farS •mo5an «Pad i* Grosupljega. Toda »Can-, lai Je napad z gibljivo taktiko uspešno odbija- Pp-.- . v so Me domobranske predhodnice že blizu Hxl„ ka: Ves čas so oba minometa in top sistema- lno obstreljevali utrjene točke v vasi. Mnogo je borbi,}", koristilo tudi poznavanje terena, saj je pozimi vsem011 skoraJ mesec dni živel v vasi. To velja pred-ka i ia 2- bataljon, ki je napadal iz smeri Peščeni-Viv- ™ tuu! arugi bataljoni so bili večkrat prej v bri^rii °.- 14- ure, sc Je 'vedelo, da bodo prišli 15. v^o knr a„P°™°6, tuui ta»ki- Streljanje je poneha-PrSonota^^ **s je ob 16. uri nekaj »£u^{i0d K*ke sem. Bili sta dve dvein-ttfhwSfw^ 1£"keti in večji 6-tonski tank. rratez brigade* ki je bil v Novi vasi nalbrž ni bil Obveščen o prihodu tankov, zato so z čeli kuhar ni mulovodci begati proti g„zdu^ & ™fQ ™B n ihnm0t,°rjCVl D?mobra"« so sklepali, da so tanki n«hovi ali nemški in so začeli v bunkerji!, od vese-'M vriskati in metati kape v zrak. Močnejša XS FzLJC- naPravila izPad tank°m naproti. 2. bataljon e 'Koristil trenutno sovražnikovo nepazljivost in ob skuninZ„ P£lcemka P™ vdrl v vas. Tanki so razpršili briJaVf 1 kl- se je PrePOzno zavedela svoje zmote, ■gaua pa je vdrla v postojanko. PROF. JANKO JARC-. ffidstv htivJMmm mestu Za uvod je vlogi služila prikrita grožnja z novimi občinskimi "volitvami, ki da se morajo vršiti v februarju 1864. Temu je sledilo vprašanje, kaj je z delom pripravljalnega odbora za izvedbo jubilejnih svečanosti, nato p« zahteva, da naj .deputacija s prošnjo za dobrodelno loterijo takoj odide na stroške mestne blagajne. Ti stroški so bili označeni za nujne. V zaključku je bilo še zapreteno, da bodo podpisniki sami vzeli vso stvar v roke, če se občinski odbor ne zgane. Mestni očetje udarijo po mizi Skoraj štirinajst dni je ta vloga ležala na rotov-žu, ko je končno na vernih duš dan dopoldne povabil novomeški župan občinski odbor k seji, ki naj bi na podlagi vabila razpravljala »o načinu nalaganja občinskega denarja«, t. j. o razdelitvi posojil prosilcem. Pred tem pa je občinski odbor razpravljal tudi o novi vlogi meščanov in je svoj odgovor na njo formuliral z njemu neobičajno ostrostjo. Najprej odbor ugotavlja, da pretnja o volitvah, ki da se v februarju 1864 m o-r a j o vršiti, nanj čisto nič tako ne vpliva, da bi ne sklepal po pravu in vesti in v smislu zakonov.« Odboru samemu bi bilo največje pomirjen je, če bi novoizvoljeni odbor bil bolj pogodu javnemu mnenju in podpisnikom ter bi mogel njihove zahteve bolje izvršiti kakor on. Dokler na seji 14. oktobra izvoljeni ..pripravljalni odsek ne poda poročila o vseh za izvedbo proslave potrebnih korakih, ne misli odbor svojih sklepov spreminjati ali ustvarjati novih. Sicer pa da bo proslava jubileja šele 1865 in je za vse priprave še dovolj časa. Mnenje, da potni stroški sploh niso upoštevanja vredni, pravi dalje odbor je zakonu nasprotno, ker sme odbor dovoljevati samo nujne izdatke. Če pa naj se veliki izdatki za pot deputacije na Dunaj prištevajo za nujne in sploh možne — to mnenje si odbor pridržuje zase, vsaj dokler traja njegova uradna dolžnost in odgovornost. Čut hvaležnosti do dinastije se pa manifestira lahko tudi ka- ko drugače in ne ravno z deputacijo! Končno občinski odbor podpisnikom vloge sporoča, da jim je popolnoma na prosto dano, da sami vzamejo vso stvar v roke, ko sam vendar ne uživa zaupanja, kot je pisano v vlogi. Potem se še ponor-čuje iz podpisnikov, češ če bi odbor zdaj pričel s pripravami, bi po občinskih volitvah, ki se seveda v februarju morajo vršiti, prišlo zopet vse v nove roke, s čimer bi se vse delo na novo in v nedogled zavlačevalo! Nato pa občinski možje udarijo po mizi in pribi-jejo: kakor hitro bi podpisniki na kakršenkoli način izjavili, da sami prevzamejo vse v svoje roke, ne bodo hoteli imeti z vso jubilejno zadevo prav nobenega opravka več in se ji popolnoma odpovedujejo. Rokavica je pobrana S tem, tako ostro formuliranim odgovorom je občinski odbor končno vedar le pobral rokavico, ki jo je Zorko toliko časa metal po stolpcih Lajba-herice, in jo zalučal njemu in po njem podžganim podpisnikom vloge naravnost v obraz. Kar pa je vso to, seji gotovo prisostvujoče meščansko opozicijo moralo naravnost osebno zadeti, je bilo dejstvo, da je bil ta odgovor v občinskem odboru sprejet soglasno in da je vsa, do sedaj toliko hvaljena opozicija v njem družno glasovala z županom, kateremu je bil namenjen glavni udarec. Zato je dopisnik Zorko dne 3. novembra 1863 tudi dejal, da obravnava vloge ni zadovoljevala. Namesto da bi ji ugodili, so' ji ostro nasprotovali, kar da je treba le obžalovali. Tako ravnanje in neupoštevanje javnega mnenja je terorizem in dokazuje, da nimajo gospodje prav nobene politične pameti in so nevredni zaupanja volivcev. Njih postopek pa je tudi v nasprotju s principi kon-stdtucionalizma: čeprav občinski odbornik glasuje osebno, mora svoje mnenje kot mandator volivcev vendar prilagoditi javnemu mnenju, ne pa se staviti z njim v nasprotje. To je Zorko vgotovo napisal naravnost na naslov tistih, ki jih je imel za svoje zaveznike. Če je tako prvi del seje prinesel dopisniku in njegovim bridko razočaranje, mu je razprava o podeljevanju posojil pripravila zopet obilo gradiva za napade. Za razpoložljivih 2.300 gold. se je potegovalo nič manj kot 17 prosilcev, med njimi tudi župan in prvi občinski svetovalec Rohrmann. Ko s 3 izločili tiste, pri katerih ni bilo dovolj hipotekarne varnosti, je ostalo vendar še 9 prosilcev, dejiar pa se je razdelil med njih petero tako, da sta župan in prvi svetovalec prejela 1500 gold., ostali trije pa le 697 gold. 68 kr.! Pri debati, ki se je ob podeljevanju vnemala, je gla- va opozicije A. Lehmann tu in tam glasoval vendarle proti, na koncu seje pa še interpeliral župana, kaj je s preostankom od vsote pri zadnjem razdeljevanju posojil, nakar j a moral župan nekam neprijetno zadet priznati, da je bilo 700 gold. na predhodno ugotovljeno varnost posojenih odborniku J. Pollaku, ki je že, kot sem gori omenil, na seji 15. julija prejel brez prošnje 1.050 gold. posojila. Ta izjava je splošno presenetila in A. Lehmann je takoj protestiral proti takemu »na hitro roko« izvršenemu posojevalnemu kapitalij, ko ni bilo nobenega dovoljenja odbora, niti ni bilo naknadno zaprošeno za odobritev. Obenem je tudi sedaj, ko je bilo šele na interpelacijo z večino glasov dano odobrenje, odklonil vsako odgovornost! Tako je bila pokopana bratska sloga, s katero so zavrnili vlogo meščanov, kakor hitro je -šlo za denar oziroma gospodarstvo z občinskim denarjem. Vse to je sedaj spretno izrabil Zorko, ki je že večkrat namigoval, da na občini ni vse v redu, in ves vesel, da je končno le našel zaželeno Ahilovo peto, je na občinski odbor spustil novo salvo. Mnogo ustanov je Novemu mestu potrebnih, pravi, za katere bi se dale te vsote porabiti. Če pa so se že odločili za posojila, naj bi vsaj bolj taktno postopali in naj bi občinski odborniki vsaj med seboj ne razdelili največjih vsot, ko je ravno njim upravljanje občinskega premoženja naravnost zakonita dolžnost. Občinski odbor se menda ravna, pri tem po znanem stavku: »država sem jaz« in ga razlaga: »občina smo mi««, kar pa da se že samo obsoja. Dopisnik čuti dolžnost, da tako počenjanje sporoči javnosti obenem z ugotovitvijo, da tudi občinski proračun za leto 1864 še ni predložen, čeprav bi že davno moral biti. Strelsko društvo leta 1865. Njegovi člani so lahko bili samo »najodličnejši« meščani. V prvi vrsti tretji od leve sedi Jožef pl. Scheuchenstuel, predsednik' okrožnega sodišča, mož Primčeve Julije. Levo od njega komandant ga mizi je Baldissera, kasnejši italijanski general in senator, desno od njega grmski gra- ščak Anton V. Smola Komanda novomeških »purgarjev« ob koncu prejšnjega stoletja. V sredini sedi Radetzkega veteran J. Vertačič, ievo gostilničar F. Kos, desno trgovec L. Kopač LETOS SE V KOČEVSKI OBČINI OBETA VELIK IZVOZ: Uspešen naskok v januarju Sodelovanje delovne organizacije na tujem trgu je eden bistvenih činiteljev za njihov hitrejši gospodarski napredek, prav tako tudi za napredek občine. V kočevski občini bodo letos veliko izvažali, pri tem pa bodo skrbeli predvsem za kvaliteto izdelkov in za čimboljši devizni učinek. Vrednost izvoza bo letos znašala, kakor predvideva družbeni plan, nad dva milijona dolarjev. Izvoz industrijskega blaga naj bi se povečal za 115,3 odst. in kmetijskih pridelkov za 84,3 odst., medtem ko naj bi se izvoz gozdnih proizvodov zmanjšal za 2,2 odst. Večji del izvoza kočevskih podjetij je namenjen v države s čvrsto valuto (87,7 odst.). Kako se je gibala proizvodnja v prvem mesecu 1964 in kako je z nastopanjem na tujem tržišču? Povprašali smo v nekaterih kočevskih podjetjih-izvoznikih in zvedeli naslednje: V Inkopu so stopili v novo proizvodno leto z enakim elanom, kakor so zaključili lanskega, in to se jim pozna že v prvem mesecu. Letni proizvodni plan znaša 504 milijone, januarja pa so ustvarili že 62 milijonov 760 tisoč, izdelkov pa so prodali celo za 60,5 milijona (lanske rezerve). Prav tako lepe uspehe so dosegli tudi v izvozu, saj so prekoračili mesečni izvozni plan. Januarja so izvozili za KOČEVSKE NOVICE 5.308 dolarjev izdelkov, letni plan pa predvideva izvoz v višini 55.440 dolarjev. Seveda imaijo pri tem precej težav; kvaliteta sicer ni problem, težave imajo le s ceno. Večje uspehe bi pri izvozu lahko dosegli, če bi pocenili proizvodnjo, -za tem pa se spet skrivajo večje investi- Osebni avto in motor sta trčila 13. februarja sta ob 13. uri v Starem Logu pri Kočevju pred hišo št. 4 trčila osebni avto, s katerim se je peljal Stane Cuznar, in motorno kolo, ki ga je vozil Franc Cimprič. Cuznar je prehiteval neki tovornjak, ko mu je naproti pripeljal motorist. Cimprič se je pri trčenju laže poškodoval, na obeh vozilih pa je škode za 30 tisoč dinarjev. Na poledeneli cesti sta trčila V petek opoldan , sta pri Osilnici ob Kolpi pri zaviranju na poledeneli cesti trčila poltovorni avto RI—63—89 (voznik Širne Drmonc) in avtobus LJ—13—00 (voznik, Dane Mrnjac). Pri srečanju na nepreglednem ovinku sta Bavrla; ker je vozili zaneslo, sta trčila, škode na obeh vozilih je za 250 tisoč din. cije v opremo in modernizacijo proizvodnje. Težko je dobiti kredite, zadnje čase pa težko dobivajo tudi material za izvozne izdelke. AVTO: kljub zimi -uspeh Z oddajo potniškega prometa sredi lanskega leta SAP je podjetje kar lažje »zadihalo«. 2e lani je bil Avto orientiran na izvoz transportnih uslug, ki so bile po planu presežene za dobrih 18 odstotkov, letos pa naj bi se izvoz povečal še ea nadaljnjih 13,3 odst, to je 340.000 dolarjev. če primerjamo letošnji in lanski januar v realizaciji in v inozemskem transportu, vidimo precejšnjo razliko. Samo v tovornem prometu se je realizacija (januar) povzpela od lanskih 37,5 milijona na 50 milijonov letos, k temu pa moramo prišteti še 26,5 milijona realizacije mehanične delavnice. V lanskem januarju so »izvozili« za 11.031 dolarjev transportnih uslug, v letošnjem pa za 20.121 dolarjev. »In to je šele januar,« pravijo pri Avtu. »Rezultat bo še višji v spomladanskih in letnih mesecih, tja do konca leta bomo pa lahko izpolnili planske obveze, doma in v tujini.« Podjetje ima naročenih tudi 30 kamionov, od tega jih bodo v kratkem dobili sedem. KTK »Melamin«: Melapan plošče v Madžarsko, Jordanijo, Pakistan Kemična tovarna Melamin, ki je pričela poslovati preteklo leto, bo letos dvignila družbeni proizvod za 53,6 odstotka, pri tem pa se bo število zaposlenih povečalo za 2,4 odstotka. Januarja so dosegli 7,9 odstotka letne proizvodnje in izvozili prve količine melapan plošč v Madžarsko, Jordanijo in Pakistan, razgovarjajo pa se še tudi z drugimi državami Srednjega vzhoda, z Avstrijo in nekaterimi vzhodnimi državami. V kratkem bodo nekaj izvozili v Grčijo, kakor lani pa bodo verjetno tudui letos izvažali v Turčijo. Podjetje predvideva ■ za 480.000 dolarjev izvoza, vendar tega verjetno ne bodo realizirali. Letos naj bi namreč uvozili stroj za obrat »diciandlamid«, s čimer bi se tudi zmanjšal uvoz potrebnih surovin. Ker pa bodo stroj dobili verjetno kasneje, se bo tudi izvršitev izvoznih planskih nalog zavlekla. ITAS: izdelan je prvi »konteiner« Kočevska industrija transportnih sredstev in opreme je v dobrih treh letih obstoja dosegla že lepe uspehe. »Itas« poznajo že po vsej državi, njegove cementne silose, cisterne za prevoz tekočin, prikolice in drugo vidimo po vseh naših cestah, prav tako tudi po cestah onstran meja. Podjetje pa ima še velike možnosti glede na potrebe domačega trga in možnosti izvoza, vendar pa bo moralo vložiti veliko sredstev v izgradnjo ali ureditev proizvodnih prostorov in nabavo strojne opreme. Sedanji delovni prostori niso najbolj ugodni, podjetje pa ima zasedene tudi vse strojne kapacitete y ostalih gospodarskih organizacijah, ker jih samo pač nima. . V primerjavi s preteklimi Delo občinske skupščine Kočevje v prvem polletju. Občinska skupščina Kočevje si je za prvo polletje letos zadala precej nalog Na svojih sejah bo obravnavala po-družbljanje kmetijske in gospodarske proizvodnje s posebnim poudarkom na stanju in perspektivi zasebnega kmetijstva. S tem v zvezi bo treba sprejeti tudi nov odlok o kategorizaciji kmetijskih površin in novo davčno lestvico. Razen tega bodo obravnavali še organizacijo zdravstvene službe v občini, probleme telesne vzgoje in kulture, medobčinske inšpekcijske službe itd. Zbor delovnih organizacij bo posebej spremljal izvajanje družbenega plana v tem času in priprave za uvodbo 42-urnega delovnega tedna. leti je bil uspeh v letošnjem januarju pri Itasu lep, saj je bila lanskoletna januarska realizacija (fakturirana) 28 milijonov, letos januarja pa so ustvarili že 144 milijonov. Seveda realizacija ni vsak mesec enaka ali vsaj približno enaka, ker traja pri njih proizvodni proces po mesec in še dalj. Čeprav je zima, pri Itasu veselo klepljejo, opremljajo »gola« vozila s cisternami, delajo prikolice in drugo. Domačih naročil imajo toliko, da vseh niti izpolniti ne morejo. Itas je pač solidna in znana firma (opremili bodo okrog 100 težkih vozil iz uvoza s prikolicami). Okrog 70 odstotkov letne proizvodnje je tako rekoč že »razprodane«, lahko pa bi podpisali še več pogodb, vendar je to »rezerva« za izvoz. Izvozni plan znaša namreč 220.000 dolarjev; trenutno niso izvozili še nič, imajo pa podpisane pogodbe za 20.000 dolarjev. Na tujem trgu je precejšnja konkurenca sorodnih podjetij, razen tega pa naša izvozna podjetja v primeru Itasa niso pokazala posebnega uspeha. Itas uvaja sedaj spet nov proizvod. Izdelali so že prototip kontejnerja, to je specialno vozilo za prevoz cementa in betoniranje naftnih vrtin. Kontejnerje bodo izvažali verjetno v Sovjetsko zvezo in v Romunijo. (fg) ZABELEŽENO TEGA NISO ZASLUŽILI! Organizacija Zveze borcev je namenjena vsem bivšim borcem in udeležencem osvobodilne vojne. Kdorkoli je kakorkoli sodeloval v boju proti okupatorju ali prestajal njegovo nasilje, je njen član. Na vseh koncili si prizadevamo, da bi se oddolžili tem ljudem za njihov prispevek pri osvoboditvi, kajti veliko je še nerešenih vprašanj bivših borcev. Iz organizacije lahko brišemo le ljudi, ki so prišli vanjo z lažnimi dokumenti... Tega verjetno ne vedo v organizaciji ZB v Dolenji vasi pri Ribnici. Na eni zadnjih sej so izbrisali iz članstva U članov, bivših borcev, terencev ali internirancev. Zakaj? Pomanjkljiva utemeljitev se je glasila nekako takole: ker se nisi udeležil občnega zbora (in morda še česa drugega, nepomembnega). Ljudje, ki so jih danes črtali iz seznama Zveze borcev, so se pred leti borili za svobodo domovine, za boljše življenje nas vseh; ti ljudje, ki so, morda mladi ali stari ,odšli v gozdove, trpeli v taboriščih ali delali na terenu, so se iztrgali iz svojega vsakdanjega življenja, se odzvali klicu zasužnjene domovine in prijeli za orožje, ti ljudje torej so nam, mlajšim, vzor domoljubja in človekoljubja. Tedaj so storili dovolj in morajo biti enakopravni člani svoje organizacije, če se ni udeležil občnega zbora, če morda ni v redu plačevali članarine, ga ne moremo vreči iz organizacije; pred leti je bil pripravljen dati življenje za domovino! Gledam zapisnik občnega zbora. V njem piše, da je dotedanji predsednik slabo opravljal svoje dolžnost, vsekakor častno dolžnost, da ni prišel niti na občni zbor. V zapisniku seje, na kateri so iz-izbrisali iz članstva 11 članov, njega ni med njimi! Predlagali so ga celo za delegata na občinsko konferenco ZB, prav tako pa tudi tov. Kluna, ki so ga črtali iz članstva. Slednjega so celo predlagali za zdravniški pregled! Kje je tu logika, kje pravičnost? Tega tovariši niso zaslužili, število članov se že tako iz leta v leto krči, ne zmanjšujmo ga še umetno! Kajne, tovariši iz odbora? F. Grivec Volivci so razpravljali o šolstvu Na nedavnem zboru volivcev roškega terena občine Kočevje, ki zajema Roško, Tomšičevo, Prešernovo in Črnomaljsko cesto, Mestni log in naselje Cvišlerji, je direktor kočevske gimnazije tov. Herman Kotar seznanil volivce s problemi in težavami, s katerimi se pri uresničevanju vzgojnega dela srečuje ta ustanova. Gimnazija je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, prostorov, učil, učnih pripomočkov in drugega le pogojno verificirana. Ce pa se pomanjkljivositi, ki jih navaja odločba o pogojni verifikaciji, ne bodo odpravile, obstaja nevarnost, da bo gimnazija zdrknila v vrsto tistih gimnazij, ki niso verificirane. Sredstva, ki jih je sedaj dobivala gimnazija, so bila tolikšna, da so zagotavljala pre- Ni pa bilo sredstev za nabavo jemke in za ostale potrebe, učil in ličnih pripomočkov, kar je potrebno v smislu določil odločbe o verifikaciji gimnazije. Volivci so se zavzeli za to, da naj bi- v prihodnje za potrebe te pomembne vzgojne ustanove na kočevsko-ribni-škem območju namenili več sredstev, kar bo omogočilo, da se bodo odpravile pomanjkljivosti in tako omogočila verifikacija gimnazije. Predlagali so tudi, da naj bi poskrbeli več stanovanj za profesorje, ker so mnogi pripravljeni priti v Kočevje le pod pogojem, da se jam nudi stanovanje. Zelja vseh občanov kočevske in ribniške občine je, da bi ta vzgojna ustanova še naprej opravljala svoje delo, za- to je pričakovati,- da se bo težavno stanje gimnazije čimprej, uredilo ob pomoči občinske skupščine Kočevje in ostalih organov ter delovmih-organizacij. -VDN Predavanja o obrambni vzgoji Delavska univerja Kočevje bo v spomladanskih -mesecih organizirala serijo predavanj o obrambni vzgoji po gospodarskih organizacijah, jeseni pa še po 13 vaseh v občini. V Kočevju bodo predavanja o obrambnih sposobnostih Jugoslavije, o možnostih o-brambe malih držav, o zaščiti pred atomskimi napadi; zaščiti pred atomsko bombo in o vsenarodmi obrambi dr- Fran Stiplovšek: VODNJAK PRI &MARJETI (1960) DRUŽBENI PLAN RIBNIŠKE OBČINE SPREJET: Največji poudarek lesni in kovinski industriji Po temeljitih pripravah o določilih občinskega družbenega plana za letošnje leto na zborih volivcev je minuli petek spregovorila o planu tudi občinska skupščina. Ravno zaradi tega, ker so volivci o razvoju občine v letu 1964 žc veliko govorili, je bilo odbornikom skupščine v marsičem delo olajšano, kljub temu pa so opozorili na marsikatero pomanjkljivost, kateri lahko iščemo vzrok le v pomanjkljivosti sredstev. Občani so na zborih volivcev povedali veliko želja in potreb, družbeni plan in proračun pa sta zajela le najpotrebnejše. Za marsikaj bo treba počakati kako leto ali dve, kajti vsega ni moč napraviti že letos (če bi hoteli urediti vse, kaf so občani predlagal, bi potrebovali 900 milijonov din!). Marsikaj bodo morali urediti tudi s prispevkom, tako v Ribnici kakor tudi v drugih krajih... Z letošnjim družbenim planom bo ribniška občina zasledovala cilje, ki so že zajeti v osnutku sedemletnega razvoja. Predvsem bo treba v tem obdobju krepiti industrijo, posebno lesno in kovinsko. Ker naj bi se proizvodnja večala le ob neznatnem porastu proizvodnih kapacitet in zaposlenih, bodo morale biti investicije kar najbolj ekonomično in premišljeno naložene. Delovne organizacije se bodo morale bolj kot doslej posvetiti proučevanju tržišča in sploh rentabilne prodaje. Z ustreznimi ekonomskimi ukrepi — modernizacijo kmetijstva, odpiranjem novih proizvodnih kapacitet v industriji itd. — bo treba čim bolj spremeniti strukturo zaposlenosti, več pozornosti pa bo treba posvetiti tudi trgovini, go-stinistvu, uslužnostni obrti in jim omogočiti čim hitrejši razvoj, ne glede na družbeni ali zasebni sektor. Družbeni bruto proizvod letos 6,5 milijarde Upoštevajoč vse naštete ukrepe, se bo letos dvignil družbeni bruto proizvod v občim od lanskih pet milijard 720 milijonov na skoraj šest in pol milijarde dinarjev, družbeni proizvod od 2,778 milijarde na 3,156 milijarde in narodni dohodek od dveh milijard 634 tisoč na dve milijardi 992 tisoč din. Pri tem bo v glavnem poudarek na družbenem sektorju, kjer bo narodni dohodek letos porasel za 17 odstotkov. V zasebnem sektorju, ki bo letos obsegal 38 odstotkov celotnega narodnega dohodka, ustvarjenega na področju občine, pa bo narodni dohodek porasel za 8 odstotkov, družbeni bruto proizvod pa za 7 odstotkov. Ribniška občina spada med nerazvite občine. To kaže tudi narodni dohodek na prebivalca, kd se bo letos povzpel od lanskih 221.344 din na 251.42« din. Prav to pa narekuje kar najbolj smotrno izkoriščanje proizvodnih sil in kapacitet, prav tako pa tudi interi' zivno in smotrno investicijsko in k* drovtsko politiko, kajti le v tem je z* gotovino hitrejšega napredka občine W s tem slehernega občana. 567 milijonov Investicij Letos bodo v občani, tako predvideva družbeni plan, porabili za investicije * gospodarstvo in objekte družbeneg* standarda 567 milijonov din. Od teg* bo investiranih v gospodarstvo 361 milijonov, ostalo pa bodo negospodarski Investicije. 2e sama struktura sredstev, na«"^ njenih za investicije (skladi in amortf zacija del. organlz., občinski investicij' ski sklad — 30 milijonov ter ban*>J krediti), zahteva strog rentabilnoj račun vlaganja. To se pravi, do " Letos že za 10 milijonov spominkov iz »Suhe ruobe« Suho robo so Ribničanje prinesla v nase kraje menda se Lz pradomovine. V novem okolju, sredi bogatih gozdov in skopi zemlji, ki jih ni mogla vseh preživljati, se je ta domača obrt še bolj razvila, So gasilci zaspali? V vaseh Vinice in Zapotok pri Sodražici so imeli pred leti zelo delavno gasilsko društvo, ki Je doseglo lepe uspehe. Ko pa so starejši člani pri delu popustili, je tudi društvo omrtvelo. Tudi načrti za gradnjo novega gasilskega doma so padli v vodo. Pripravljeno je bdlo že apno, kamen in pesek, pa tudi prostor, zmanjkalo pa je dobre volje in z gradnjo ni bilo nič. Gasilci iz Vinice in Zapoto-ka bi se lahko zgledovali po sosednjem gasilskem društvu v Zamostecu, kjer so sami postavili gasilski dom. r. se izpopolnila in vesela Rib-ndčan jo je ponesel širom po svetu. S tem si je širil obzorje, spoznaval nove ljudi in običaje in marsikaj preiskava še v teku. V novejšem času je zaradi hitrejšega tempa življenja suhorobarstvo skoraj izumrlo; le redkokdo se še ukvarja s suho robo, kd Jo je že skoraj v vsem nadomestilo sporndnkarstvo. Spominki niso nič drugega kot nekdanja suha roba v »žepni« izdaji, le da so leti veliko lepši, prijetnejši in bolj iskani Ribniško turistično društvo si je zadalo hvaležno nalogo obuditi suho robo v rniniaturni obliki in v tem v oelati uspelo. Vsak ribniški šopek, vsaka mala skrinjica, lepo ožgan in polakaran krožnik, miniaturni ribniški krošnjar, drobne žličke, valjarji, noži itd. po svoje pripoveduje bogato zgodovino domače obrti o bo- Sklad za telesno vzgojo Lani je bil v Ribnici ustanovljen sklad za financiranje kulturno prosvetne dejavnosti, sredstva vanj pa so prihajala od dotacij ObLO, prispevkov gospod, organizacij ter drugih dohodkov (članarine, darila). * Na zadnji seji občinske skupščine so sklad preimenovali v sklad za kulturno in telesno vzgojo, sredstva pa bodo namenjena izključno kultuamm in teles-novzgojnim organizacijam (če bodo s svojim delom to tudi Potrdila). Sredstva sklada naj bi bila 30 odst. desetod-stotnega dopolnilnega proračunskega prispevka ter drugi dohodki (volila, darila). Tako hi Imel sklad stalna sredstva; letos bi jih imel že nad šest milijonov. Prispevki gospodarskih organizacij (določen od- stotek izplačanih osebnih dohodkov, ki gre v breme materialnih stroškov za financiranje šol in drugih oblik izobraževanja) naj bi bili dohodek občinskega sklada za šolstvo. gati kulturni in zgodovinski tradicija ribniškega človeka in o njegovih prizadevanjih za ohranitev te tradicije. Bogato založena trgovina spominkov zgovorno pripoveduje o dejavnosti številnih spo-minkarjev, ki znajo vžgala v les čudovite stvari, mu vdahniti dušo in življenje. Mrtev les oživi pod spretnimi ro kami obdelovalca. Kurentov nosač se je vnel Pokopavanje Kurenta je v Grčaricah star običaj. Tak običaj pa je lahko tudi nevaren, kar se je izkazalo letos. S senom natlačenega Kurenta so nesli okrog vaške lipe, medtem pa ga polivali z bencinom. Ceremonija je dosegla višek, ko so »pokojnika« zažgali. To je storil neprevidne«, ko je Č. J. še držal Kurenta na rokah. Ogenj je v hipu oplazil z bencinom prepojenega »pokojnika« in tudi nosača. Le hitremu posredovanju navzočih se je treba zahvaliti, da C. J. ni dobil hujših opeklin. Smo za norčije, vendar ne pod vplivom maliganov! Norbert Cerne Ribniški spominki so postali že znano in iskano blago v številnih turističnih krajih, svojo slavo pa so razširili na številnih večjih turističnih prireditvah (Zagrebški velesejem, Mariborski sejem, Portorož, Nova Gorica, Kočevje, Bohinj, Koper itd.), pošiljajo jih pa kupcem po vsej državi. Naročil je toliko, da vsem niti ustreči ne mo rejo. Predlanskim so imeli s spominki dva milijona dinarjev prometa, lani šest milijonov dinarjev, letos pa računajo, da jih bo šlo v denar že za blizu deset milijonov dinarjev. Upajmo, da bo res tako. - stf;e ' Jezikovni svetovale^ "Joremo jim odrekati /pr,°. kritike, s kopico tt* Zatw£amentu je bil oporočil, da polovico nje-Sto, i>r!ne dobi Baltazar, njegov stričnik, če se & doKt tene J šega življenja poprime in pomilo-%>ri 0d gosposke. J pot; ^tai'ec, ki je veliko grešnikov videl na rj tuj; ^"llti .se, upal je do poslednje ure, da se 7^ ,* zadnji ud stare poštene rodovine, vr- fo Je t> atero Je bil zgrešil-T p0zn(?Soman zvedel, dasiravno je bil daleč od tfftk^t Pono& Je prišel z oboroženo druščino j. tlaen°a mrtvega moža, ki je v življenju ved-K Ih njeSov govoril, svetoval, delal in mo-y*2° viSuSo ravno Pri ""licu čuli in s strahom riu^ili «1 glasovitega moža v izbo stopiti in jo-ffi*k 80 se in dejali: »Kaka škoda za takega jA^ih v01 ure se je pomudil. Več ga ni bilo v 'em kraju. Tudi za zapuščino ni nikdar i, Povm ?rajbarskega turna, ki je bil, kakor đCt'h Uvali' tudi prileten, oslabel je. bil v teh *r.n orii da ni mogel iz sobe. Videl je, da se 1b v,ne do dne bolj bliža. Največja nje-«i>ft°*il rtblla- da bi še nekaj časa živel in hčer /hiu bair bi videl, da je prav. Zato je svojemu ft^Cnu Joslu Turnu sporočil, naj se s si-l«efSovnn. Uresniči to, kar je bilo pred dvema iBM8taši£veno in sklenjeno. jKrt!%a „T že sam ni mogel nikamor ven, ime-Hh, SW0 ,ieKova hči, skoro vse skrbi, ki zadevajo fer so bniS°sPodinjstvo. Podložniki Srajbarske-ovali novo podjetje, v katerem bi nezaposleni Belokranjcl lahko dobili primerno zaposlitev. Lani se Je občutno povečalo tudi število zaposlenih žena. Obrat »Beti« v Črnomlju Je sprejel 50 novih delavk, v »Zori« Jo dobilo delo 45 tovarlšlc tn v somlški »Iskri« 52 žona. V splošnem Je v Beli krajini že veliko žona zaposlenih, saj Jih Je v občini Črnomelj 1291 in v občini Metlika 717, kar predstavlja 38 odstotkov vseh zaposlenih. Mladina ima premalo izbire Zelo težko je usmerjati v poklic* milndlno, ki konča obvezno šolanje, v domačih krajih Je le malo šol, na raz-polngo je zelo majhno število učnih mest ta tudi Izbira v obrtnih pokliolfi ni velika. Kot drugje se tudi belokranjska mladina navdušuje predvsem z* izobraževanje v sodobni tehniki, ne kaže pa zanimanja za nekatero poklice * obrti, ki izumirajo, čeprav so zelo P°? trebnl. Komisija za poklicno usmerjanj8 maldine je obiskala šole in predvajal* kratko filme o manj znanih poklic*1 da bi jih mladina sp.i/uaia, ra/en t!<* pa organizirala več obiskov zaključn* letnikov Sol v tovarne In podjetja. P"] sebno te*ko pa Je najti mesta za 'n1*' dino, ki ne konča osemletke. Za de so ti otroci premladi, za šolanje »* učenje v obrti pa nimajo pogojev. V lanskem letu je zavodu uspel" zadovoljivo res« vati tudi zaposlitve 'nV.u lidnlh oseb. Lahko pa b| pri tem de' RAZGOVOR S FRANCEM BRANCLJEM, UPRAVNIKOM DU METLIKA: Še več skrbi izobraževanju! Metliška ljudska univerza je ena najmanjših in ima same honorarne uslužbence. Katera področja kljub temu lahko zajema? — Program, ki ga je sprejel upravna odbor ljudske univerze za sezono 1963/64, narekuje delo na naslednjih pogročjih: na področju družbeno-ekonomske vzgoje, o-brambne vzgoje prebivalstva, šole za življenje in šole za starše, splošnega izobraževanja, razna poljudna predavanja in kino.« Kam ste najprej posegli? — V sklopu družbeno-eko-nomske vzgoje je bilo do rveri iz metliške občine 0 V Obrhu je potrebno sanirati krajevno k'avnico in regulirati potok. Inšpekcija je ugotovila, da klavnica prej ne more poslovati, dokler ne ho primerno urejena. V ta namen bo treba preskrbeti 3 milijone dinarjev. # V Grabrovcu so že na več sestankih govorili, da je treba popraviti lokalni most. Kdo bo prispeval sredstva, še ni znano. 9 Na Krasincu je potrebno popraviti pot do mostu cez Kolpo. Vasčani so se že odločili, da bodo pomagali pri prevozu materiala, če bi začeli delata. Na hrvaški strani bo pot popravila ozaljska občina. ©V Dobravicah teče akcija za popravilo poti od Prl-mostka do naselja Gršče. Ce bo ugodno vreme, se bodo dela kmalu lotili. Kmečko gostišče v Metliki Kaže, da je Metličanom veliko do tega, da s svojim gostinstvom zadovoljijo vse goste. Med drugim teče v zadnjem času beseda o ureditvi kmečkega gostišča, ki naj bi, bilo v enem izmed prostorov preurejene Makarjeve gostilne. zdaj narejenega bolj malo. Najprej smo izvedli seminar za izdelavo statutov v gospodarskih organizacijah. Zatem je bil seminar za prosvetne delavce in uslužbence državne uprave, na katerem so v dveh dneh predelali ustavo. Razen tega so bila predavanja o odnosih v mednarodnem gibanju, vrsta predavanj o zgradbi materije, naravni in umetni radioaktivnosti, atomski bombi in - zaščiti pred njo ter podobno. O odnosih med ljudmi je predaval znani pedagog Franc Pe-diček iz Ljubljane. Končan je bil že tečaj slovenskega jezika za administrativne u-službence, v teku pa sta tečaj angleškega jezika ln gospodinjski tečaj. Vsakih -14 dni so v Gradcu, Jugorju, Podzemlju in na Suhorju kino predstave. Kakšno je zanimanje občanov za dejavnost LU? — Prijav za tečaje je veliko, vendar ostane malo obiskovalcev. Od 30 prijavljen-cev za tečaj slovenskega jezika je ostalo samo 12 obiskovalcev. Slabo so obiskana predavanja o atomski energiji. Na predavanje v Metliki so na primer prišli le mladinci. Rezervnih podoficirjev in rezervnih oficirjev ter drugih odraslih občanov ni bilo videti. Zelo obiskano je bilo Pedičkovo predavanje in gospodinj sko-zdravstveni tečaj. . Kaj pripravljate v spomladanski sezoni? — Izvesti seminar za hišne svete, nato pa seminar za vodstva SZDL in mladinska vodstva. Nadaljevala se bo šola za življenje. Imate težave pri delu? — Potreben bi bil vtsaj en stalno zaposlen, dva pa za računovodska in administrativna dela. Z današnjo zasedbo naša ljudska univerza še ne bo mogla prevzeti nase pošolskega političnega in strokovnega izobraževanja. Marsikje je to vprašanje že zdavnaj urejeno. Li Statut med občani V preteklem tednu je komisija za statute pri skupščini metliške občine dala v razpravo občanom najnovejši osnetek statuta občine. Občani se bodo tako lahko dobro pripravili na bližnje zbore volivcev, ki bodo posvečeni obravnavi statuta. Ob te razprave je tudi največ odvisno, na kakšen način bo statut obdelal odnose in notranjo ureditev občine. Osnutek je na nekaterih mestih obdelan manj konkretno, da bi občani dali končno formulacijo. Li Veselica spet odprta Po nekaj mesecih je bilo minulo soboto spet odprto priljubljeno gostišče »Veselica« nad Metliko. Lokal je prevzel*hotel »Bela krajina«. Do začetka sezone bodo gostišče še uredili, tako da bo sposobno nuditi gostom domače specialitete v belokranjskem slogu. V kratkem bodo »Veselico« opremili z neonsko razsvetljavo. Li Te dni je minilo 25 let, kar sta sklenila zakonsko zvezo Micka in Jože Plut, po domače Počev Jože iz Vavpče vasi pri Semiču. Hkrati poteka 21 let, kar je italijansko sodišče obsodilo Pluta na 30 let ječe in zaplembo premoženja. Nekaj let je Jože res odsedel, potem pa je prišla osvoboditev. — Na sliki vidite jubilanta Jožeta Pluta na udarniškem delu pri urejanju pločnikov in stopnic v Semiču oktobra lani. Želimo mu, da bi tako zdrav dočakal tudi 50-letnico poroke SPODBUDEN DOGOVOR Tudi obrtništvo mora pred skupščino Na eni prihodnjih sej bo skupščina trebanjske občine obravnavala vprašanje obrtništva. Pomanjkanje obrtnikov je v več krajih na podeželju očitno, zlasti pa manjka kovačev, tolarjev ln drugih obrtnikov. To je med drugim zaznala tudi medobčinska inšpekcijska služba, ko je v tej občini preganjala šušmarje. Omenjena seja skupščine bo pripravljena na podlagi analiz o stanju in potrebah v obrtništvu, ki jih bo napravil pristojni svet za industrijo in obrt pri skupščini trebanjske občine. Delovni kolektivi trebanjske občine bodo lahko preživeli letni dopust v Biogradu ob obali srednjega Jadrana. Tam bo v kratkem nastalo letovišče z desetimi montažnimi hišicami, ki bodo lahko hkrati sprejele 40 ljudi. Prvikrat bo v tem kraju možno letovati že v letošnjem juniju. Cesta slaba kakor kolovozna pot Skoraj taka je zadnje dni osrednja cesta v Trebnjem, kjer so začeli pospešeno zidati temelje za nov zdravstveni dom. Občani trebanjske občine se nadejajo, da bo gradnja srečno stekla in da ho stavba kmalu postavljena. V njihovem interesu je, da se zdravstveno osebje čimprej preseli v nove prostore, kjer bodo poslej nedvomno deležni boljših uslug. Seveda pa kljub tej važni gradnji ne bi smeli zanemariti asfaltnega cestišča, po katerem odvažajo »Pionirjeva« vozila (zdravstveni dom gradi SGP Pionir) zemljo z delovišča. Z vozil padajoča prst še poveča blato na cesti, ki je vedno polna motornih vozil, kmečkih vpreg in pešcev Sindikati v gospodarskih organizacijah trebanjske občine so se sporazumeli za enotno organizacijo rekreacijskega življenja nezaposlenih, še posebno za čas, ko gredo ti na redni letni dopust. Ta Zbori volivcev o statutu Te dni so opravili zadnje korekture osnutka trebanjske občine. Čistopis osnutka so razmnožili, posamezne izvode statutarnega osnutka pa razposlali gospodinjstvom. To so naredili z namenom, da bi bila razprava o statutu občine na zborih volivcev, ki se bodo pričeli v nedeljo, 23. februarja, čim plodnejša. šolsko gradbišče spet oživelo V preteklem tednu, ko je mraz nekoliko popustil, je spet oživelo gradbišče na novi šoli, ki jo gradijo v Trebnjem. Ob potrebah, kakršna je za novo šolo, se zdi normalna gradbena sezona prekratka. Vsi željno pričakujejo, da bi bilo to šolsko poslopje že skoraj urejeno in predano svojemu namenu. Tudi družbene organizacije upajo, da bodo v stari šoli naposled le dobile prostore. spodbuda je naletela na ugoden odziv tako pri posameznikih kakor v vodstvih delovnih organizacij. V zadnjem času je stvar že tako zrela, da so se podjetja odločila kupiti montažne stanovanjske hišice in jih postaviti v znanem letoviškem mestecu ob obali srednjega Jadrana, v Biogradu. Ta odločitev je sprožila po vsej občini val odobravanja in skoraj ni mesta, na katerem na bi govorili o tem skupnem dogovoru. Res je, da je do tega prišlo precej pozno, saj je bilo do zdaj malo možnosti za uspešno uresničitev morebitne ustrezne za-ep 'ouooai pu ie(bnK 'lisicu bo šlo tudi tokrat gladko, toda inlciatorji se na vse krip-Ije trudijo, da bi uresničili to, za kar se že zdavnaj prizadevajo. V tej akciji vežejo gospodarske organizacije še predvsem nekatere skupne obveznosti. S tem da bodo postavile montažne hišice v letoviškem kraju, vprašanju ne bodo postavile pike na i- S postavitvijo hišic — za začetek jih bo 10 — bo v Biogradu nastalo že majhno letoviško naselje, kateremu bo nujno potrebno zgraditi jedilnico, sanitarne prostore in druge pritikline. Te objekte bodo morala prav tako postaviti podjetja. Ob skupnih močeh bodo stroški znosnejši. Ne bo pa možno dajati še posebnih regresov na dnevne penzione, ker bi bile s tem delovne organizacije že preveč obremenjene. Ce je smisel skupnega letovanja v tem, da dopustni-ki prežive proste dneve ob čim manjših stroških, bo penzione le treba regresirata. Glede na precejšnjo denarno zagato bi občina sama tega ne zmogla, zato ob tej priliki pričakuje pomoč. Kdo bo po- TREBANJSKE NOVICE magal, trenutno še ne vedo, vendar upajo na pomoč okraja in republike. Slej ko prej ta pomoč ne bo smela izostati zlasti iz dveh razlogov: ker je treba imeti v mis!Mh nad 1600 zaposlenih, ki do zdaj niso poznali organiziranega preživljanja dopustov, in ker je trebanjska občina finančno precej na majavih nogah. Oe pa bo le šlo vse po sreči, bo letoviško naselje trebanjskih delovnih kolektivov v Biogradu sprejelo prve goste že v letošnjem juniju. Hkrati bo lahko preživelo dopust okoli 40 ljudi. Regresirana dopuštniška izmena bo trajala predvidoma 10 dni. Interesenti bodo lahko ostali v tem kraju tudi dalj časa, vet 'v na svoje stroške. Ce 1 bile hišice zasedene, bo možno stanovati pod šotori, ker so v Biogradu med drugim tudi ugodni tereni za taborjenje. Za Biograd so se sindikati oziroma gospodarske organizacije odločali iz naslednjih razlogov: prvič zato, ker je toristična sezona v tem kraju ob srednjem Jadranu daljša kot v drugih obmorskih letoviščih, drugič pa zavoljo tega, ker so cene ugodnejše in naval tujih turistov manjši. Vsekakor je to kraj, v katerem je možno dopust izkori* stoti z enakim zadovoljstvom v kateremkoli letnem času razen v mrzlih zimskih mesecih. To bo prišlo prav dopusit-nikom s kmetijskega področja, ker jih njihova kmetijska sezona ne bo ovirala pri izkoriščanju dopustov. Za (iste člane delovnih kolektivov, ki raje zahajajo na dopust v planine, bodo sindikati nabavali nekaj šotorov. • Pri vsej zadevi je treba videti predvsem na- • slednje: morda bo med zaposlenimi še kdo, ki • se ne bo mogel udeležiti organiziranega Ietova-© nja, ker ga bo morda v tem Času klicalo delo na • polju, toda to in podobno pomena težnje za iz- • boljšanje rekreacijskega življenja ne zmanjša. • Naj poudarimo, da se daje letni dopust zlasti • z namenom, da si človek med tem nabere novih • moči za delo. Spričo tega pa lahko pričakujemo, • da bo sčasoma vedno manj takih, ki danes mi- • slijo še drugače in so jim lastni interesi (obde- • lovanje zemlje) več kot delo in zaslužek v delov- • ni organizaciji. I. Z. Doklej bo Trebnje brez voznega reda? V Trebnjem se ustavlja lepo število avtobusov, ki vozijo v obeh smereh po avtomobilski cesti: proti Ljubljani in proti Zagrebu. 2al pa nikjer ni videti voznega reda. Edino ustrezno informacijo lahko potniki dobijo v Sprin-gerjevi gostilni in gostišču Grmada. Vendar naselje, ki dobiva na turističnem pomenu, ne bi smelo biti brez voznega reda; ta je morda za domačine malenkost, ne pa za tujce. Zato si bo nekdo vendarle moral vzeti čas ln napraviti seznam vseh avtobusov, ki se ustavljajo t Trebnjem. Sektorski posveti sindikatov Pretekli četrtek so se v trebanjski občini začela sektorska posvetovanja s predstavniki sindikalnih podružnic ter upravnih in samoupravnih organov delovnih organizacij. Na njih so se pogovorili o pripravi statutov delovnih organizacij in prizadevanjih za dosego spodnje meje osebnih dohodkov zaposlenih, ki naj znaša 25.000 dinarjev. Občinski sindikalni svet v Trebnjem je posvetovanja organiziral predvsem z namenom, da dobi nazorno podobo stanja v delovnih organizacijah pred sprejemom novih statutov. štipendiranju v Beli krajini tispeli morda prav v vseh primerih, če bi delovne organizacije pokazale malo več razumevanja. Tako so bili konec leta 1963 v občinah Črnomelj in Metlika še vedno štirje invalidi, katerim zavod ni mogel preskrbeti primerne zaposlitve. Vsakdo hoče v službo Kako naglo se v Beli krajini veča Število zaposlenih, kaže tudi podatek, da so biii ob novem letu v obeh belokranjskih občinah 23.604 prebivalci, od teh 5.296 zaposlenih in 52 takih! ki dela, kakršnega želijo, še niso našli. Število občanov, ki bi se radi zaposlili Iz leta v leto močno narašča. Mladina tudi iz še tako oddaljenih predelov noče več po končanem šolanju ostati doma; vsak bd šel rad v službo. Ko dobi prvo zaposlitev, pa začne kmalu "askati službo, v kateri bi se dal kruh zaslužiti pa lažji način. Tako je tudi fluktuacija še zmeraj precejšnja, saj Je lani zapustilo delo v metliški občini 320 in v občini Črnomelj 741 oseb. Ce r«čunamo, da Je pri tem vsak delavec izgubil samo tri dni, pomeni to izgubo 25.464 delovnih ur. Zavodu je že doslej uspelo vzpostaviti dobre odnose z delovnimi organizacijami, z organi oblasti in političnimi organizacijami, še boljše sodelovanje pa bo potrebno v bodoče. Ne moremo pričakovati od zavoda uspešnejšega dela, če gospodarske organizacije sprejemajo ljudi brez vednosti zavoda. V nekaterih manjših podjetjih in ustanovah pa navadno odloča o sprejemu novega delavca ali uslužbenca en sam človek, zato imajo čestokrat neupravičeno prednost njegovi znanci in sorodniki. S takim načinom sprejema na delo pa bd morali dokončno obračunati. Se je čas, da si zagotovimo strokovnjake Podjetja dostikrat ne vedo, kakšne strokovnjake bodo potrebovala, koliko teh ljudi in kdaj. Skoro vsi kadrovski plani so nezanesljivi, ugotovljeno pa Je bilo tudi, da v štipendijski politiki ni bilo doslej vse tako, kot bi moralo biti. Pri dodeljevanju štipendij so se dogajale nepravilnosti, saj je bilo nemalokrat slišati, da Je štipendiranje odvisno od zvez to stricev. Tako so nekateri dijaki našli možnost nadaljnjega študija, čeravno zanj niso kazali posebnih nagnjenj, njihovi sposobnejši vrstniki pa so ostali doma, ker niso imeli priporočil. Po perspektivnem planu potreb po delovni sili bodo v Beli krajini vsako leto potrebovali 342 novih delavcev to uslužbencev. Že zdaj vemo, koliko od teh kvalificiranih, visokokvalificiranih, vajencev in uslužbencev, zato bi morali tem podatkom čimprej prilagoditi politiko štipendiranja. Tarnanje, da manjka strokovnjakov, je povsem neupravičeno, če se za šolanje kadrov ne zanimamo takrat,'kadar Je čas. Bela krajina, ki je vedno veljala za eno najbolj zaostalih področij, se zadnja leta neverjetno naglo razvija. Zavedati pa se moramo, da brez strokovnjakov, od fakultetno izobraženih do strokovnjakov v obrti, ne bo šlo dolgo. Vedno več Jih bomo potrebovali ln vedno boljše, sicer nas bo čas prehitel. Ria Bačer 8t. 7 (725) Je mleko zaradi stekla dražje? Ko se Je v začetku meseca mleko v samopostrežni trgovini, ki ga uvažamo iz Ljubljane, podražilo od 70 na 80 din, je bilo med potrošniki običajno gordnjanje. Tega smo že vajeni in ga smatramo kot nujno posledico vsake, še tako utemelje-ne podražitve. S tem si nihče več resno ne beli Slave. Ko pa je Marija Bela, dolgoletna uradnica in resna oseba iz Novega mesta, našla v podraženem mleku 5,5 cm dolg, 2 cm širok In 3 mm debel košček stekla in ko se je razvedelo, da to ni bil prvi, pač pa lajvečji primer dodatka t mleku, ki ga prejemajo naši potrošniki, je med novomeškimi gospodinjami tavršalo. Nihče nima pravice potrošnika siliti, da bi se navadil požirati steklo, kakor tudi nI v pristojnosti trgovine zahtevati, naj mleko pred uporabo precedimo. Za 80 din, kolikor stane liter mleka, imamo pra-fico zahtevati čisto kravje mleko brez steklenih hi življenju nevarnih dodatkov ki jih odločno odklanjamo! Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto prireja zdravstvenovzgojne tečaje, na katerih se prebivalci seznanjajo z marsičim, kar potrebujejo v vsakdanjem življenju. Nekaj ur predavanj je posvečenih tudi gospodinjstvu, kuhi in ureditvi kuhinje. Na sliki: udeleženke tečaja iz Mirne peči Dan slovenske kulture v Dol. Toplicah V soboto, 8. februarja, je bila v prosvetnem domu v Dol. Toplicah proslava dneva slovenske kulture. Proslava Je dobro uspela. Bila je sicer kratka, a vendar z dobro iz brano vsebino. Na njej so se jjvrstile naslednje točke: skupinska deklamacija šesto, NOVOMEŠKA KOMUNA sedmo in osmošolcev; posamezne deklamacije pa so izvajali Lidija Mrak, Marija Macedond, Marko Klinc.Tatja-na Pelko in Jožica Colarič. Poleg tega je zapel pionirski pevski zbor nekaj pesmic. Mladinski pevski zbor je zapel Prešernovo Zdravljico. Oba zbora sta nastopila pod vodstvom tovarišice Bajčeve. Na koncu proslave so bile podeljene knjižne nagrade za najboljše knjižnice, ki so jih učenoi uredili med polletnimi počitnicami. Najboljše knjižnice v posameznih razredih so imeli 5. b. Miran Matkovič, 6. a. Stane Pugelj, 6. b. Janez Horvat, 7. a. Tatjana Pelko, 7. b. Marija Macedoni, 8. a. Tončka Nose, 8. b. Zofka Medic. Proslavo je vodila in pripravila tovarišica Anica Br-Hć. M. K. DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine. Spod. Posavja in Dolenjske! Novomeška krorife ■ Ljubljansko mestno gledališč« je minul) torek gostovalo na novomeškem odru prosvetnega domu s Cocteaujevlml »Strašnimi »larsi« v reMJl JoteU Tirana. Občinstvu sta bili na voljo dve predstavi, ln sicer popoldanska ob 18.38 ln večerna ob 30. url. Ljubljansko mestno gledališče si J* med Novo-meManl pridobilo stalni krof obiskovalcev, U so gostom hvaležni ■a vsako uprizoritev. ■ »Veseli planlarJU so z norim sporedom gostovali 19. februarja v Domu .II.A. Veseli večer, na katerem smo slišali dokaj domačih vi* ln napevov, so si lahko ogledali vsi Interesenti, saj so bile predstave ob 16, II In 30. url ■ Na (Slavnem trgu so postavili tik rotovža te tretjo leseno ogrado. Nismo proti njoj, saj vemo, da so Jo postavili zato, da bo izza nje zrasel sodoben trgovski lokal, vendar so tri lesene ograde za novi meški trg le malo prehud zalogaj. Da bi vsaj tisti dve, ki ze mesece stojita, čimprej odstranili . . . ■ V ponedeljek zjutraj Je bila v meslu taka poledica, da Je malokdo tistih, ki morajo zgodaj v »Si.'.., i» .vi tja brez padca. Av- tomobili pa so plesali po cest licu tako, kot da bi Imeli v tanku namesto goriva vino. Ob tej priložnosti Je bilo od vseh, ki so se porlbalt s tal, slišati razen kletvic tudi opazke na račun tistih, ki bi morali poskrbeti za vzdrževanj« cest. Prizadeti naj to srna'rajo za konstruktivno kritiko! ■ Odjuga Je nastopila tudi v pioizvodnjl Jajc, kar se je poznalo pri cenah na ponedeljkovem živilskem trgu. Tokrat le bilo dovolj Jajc po 2B din. Tisti, ki so Imeli čas ln so se pogajali s prodajalci, pa so jih dobiti se ceneje. Radič ln motovileč so prodajali morlco po 60 din, kislo repo in zelje tudi merico po 60 din, mleko Je veljalo 70 din liter, sllvovka 600 din, 11-iol 200 din kg, suhe hruške 100 din IlrkelJ, skodelica smetane 100 din ln jabolka 100 do 130 din kg. ■ Gibanje prrblvalstva: rodile so: Marica Kastelic iz Foersterje-ve 11 — Roberta, Marija Bukovec Iz Kandljskc 5 — dečka, Jožeta Hudoklln Iz Volčlčeve 30 — Viko, Anica RoSkar s Kurirsko poti — Rudija in Martina Zupnnc iz Ulice telcev 8 — dečka. — Porok ta teden v mestu ni bilo -- Umrla Je Olga Skalickv. gospodinja lz Trdinove H, stara 04 let. Borci med seboj in o sebi Nad 200 članov ZB se je 16. februarja zbralo na občnem zboru v Dolenjskih Toplicah. Pod vodstvom delovnega predsedstva (Ivan Turk, Alojz Murn, Jožefa Urbančič) so navzoči najprej poslušali poročilo predsednika Toneta Strniše, zatem pa obravnavali pereča borčevska vprašanja. Poudarjali so, da morajo bitd otroci borcev deležni največje podpore in vzgoje, razen tega pa bo potrebno poskrbeti, da bodo prekopani vsi tisti padli borci, katerih grobovi so morda še raztreseni po okoliških gozdovih. Ponovno je prišla na dan pobuda, naj bi se na primeren način z NOB seznanjali šolski otroci''. Krajevna organizacija ZB nadalje želi, da bi skoraj dobila svoj prostor za sestanke in pogovore. D. G. MOST NA LOKI JE DOTRAJAL Leseni most na Loki je doslužil - še letos ga bo nadomestil hodnik za pešce, ki bo vezan na železniškega - Stari most na Loki je tako dotrajan, da so skupinski prehodi čezenj, naslanjanje na ogirajo, guganje in podobno, nevarni za uporabnike Ko je bil pred nekaj več kot 12 leti zgrajen nov žele-zobetonski most čez Krko v Vavti vasi, so leseni most, ki je služil začasnemu prometu v tem kraju, prestavili v Novo mesto. Razpeli so ga med bregove Krke na Loki, namenjen pa je bil prehodu pešcev, da bi si na ta način skrajšali pot do delovnega mesta in nazaj. Več kot 11 let je bil ta most še kar trpežen. Seveda ga je bilo treba večkrat popravljati in mu izmenjati dele. Vendar pa na rušenje ni še nihče mislil. Posebna komisija je pred koncem lan- skega leta ugotovila, da Je most doslužil ter da bi bila prevelika obremenitev zanj lahko usodna. Med drugim je komisija odsvetovala skupinske prehode čez most, naslanjanje na njegove ograje, guganje in podobno. Dotrajane so namreč že mostnice ln nosilci z nosilnimi stebri vred. Ob vsem tem prevladuje mnenje, da se obnavljanje starega mostu na Loki ne bi več splačailo, ker bi bilo treba izmenjati vse glavne dele, ostale pa temeljito popraviti. To bi zahtevalo preveč sredstev, vprašanje pa je, koliko OB ROBU KULTURNIH PRIREDITEV V NOVEM MESTU: Res samo: volk sit in koza cela? Vse kaže, da se je pri organizatorjih resnejših kulturnih prireditev ukoreninila na- Kakšen naj bo lik mladega odbornika V prvih dneh marca bo v Novem mestu sektorsko posvetovanje mladih odbornikov in članov svetov pri skupščinah občin: novome-, ške, trebanjske, metliške in črnomaljske. Posvetovanje bo trajalo dva dni. Najprej bodo s pomočjo predsednikov in sekretarjev občinskih komitejev ZMS obdelali občinske statute (v teh še posebno področje medobčinskega sodelovanja in delo kadrovskih služb v posameznih občinah), zatem pa bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, kakšno naj bo delo mladih odbornikov in članov svetov ter kakšen naj bo lik dobrega odbornika. Kako živijo srednješolci Na to vprašanje bo odgovorila anketa, ki jo bo občinski komite ZMS v Novem mestu razposlal vsem srednješolcem v občini z namenom, da hi dobil jasno podobo, kako dijaki živijo, kakšne so njihove živfljenjske razmere za šolanje. V anketi bodo dijaki razen tega navedli, kdo jih štipendira, kakšne odnose imajo do štipenditorjev ter ali potrebujejo štipendije. Anketa bo izvedena že te dni, njene ugotovitve pa bo na eni izmed svojih sej obravnaval tudi plenum občinskega komiteja ZMS. Seminar za člane ObK ZMS Novo mesto Občinski komite ZMS v Novem mestu pripravlja v začetku marca seminar za svoje člane. Obravnavali bodo naslednje teme: gospodarski napredek občine in razvoj v letu 1964, delo ln naloge ZMS v občini ter aktualni zunanjepolitični problemi v svetu. Na seminarju bodo predavali družbeni ln politični delavci iz novomeške občine. Predavanje o povojni slovenski poeziji Skupina »Pro et contra« pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu prireja okrog 3. marca predavanje o povojni slovenski poeziji. V ta namen je povabila v Novo mesto docenta na filozofski fakulteti v LJubljani dr. Borisa Paternuja. Dr. Paternu bo v zgoščenih besedah očrtal povojno slovensko poezijo z njenimi predstavniki in njeno družbeno vlogo, nakar bo proti diskusija o vprašanjih, ki bodo zanimala posameznike. vada napolniti dvorano pri večernih predstavah s šolsko mladino. K temu jih verjetno sili strah pred prazno dvorano. Izvedba je dokaj enostavna in prireditev je številno obiskana: 70 odst. je dijakov, 20 odst. prosvetnih delavcev in 10 odst. ostalih meščanov. Mislim, da tak način še zdaleč ne kaže uspeha prireditve. Ce bi hoteli povečati obisk ostalih meščanov, bi bile potrebne premišljene priprave; te pa bi terjale seveda tudi več truda od organizatorjev. Same prireditve naj bi s svojo dovršenostjo ustvarile pri gledalcu zaupanje. V tisku bi po možnosti natančneje informirali občane o kvalitetah prireditve. Sedanja skromna obvestila bi morali zamenjavati z bolj vabljivimi plakati in panoji. Podrobnejše informacije pa bi občani našli v posebnem izložbenem okencu. Marsikdo bi z veseljem sledil prireditvam (filmi, koncerti, drame ...) ob strokovni razlagi o kvalitetah in pomembnosti dela. Ta zvrst prireditev bi bila idealen način kulturnega izobraževanja. Za prireditve z ožjo tematiko, ki zanima ožji krog ljudi, pa bi izkoristili prostore, kot sta avla muzeja, sindikalna dvorana ... Ce bi dosedanje prireditve preobrazili v smotrno izobraževanje širših množic, bi Zavod za kulturno dejavnost in ostali dosegli namen in uspeh. Pelko let bi most še zdržal. Prav gotovo je res, da noben lesen most ni trajen. Zato se v sedanjih razpravah, ali bi kazalo napraviti lesen most ali most kakšnega drugega tipa, ne morejo ogreti za leseno konstrukcijo, čeprav bi bila cenejša. Glede na to, da je na tem mestu zeu> važen prehod čez Krko, je potreben trpežnej.ši most, čeprav bi bila njegova gradnja dražja. Odgovorni organi v Novem mestu so se najbolj ogreli za gradnjo hodnika za pešce katerega konstrukcija bi bila vezana na obstoječi železniški most. Hodnik za pešce bi se razpenjal ob vzhodni strani železniškega mostu, bdi pa bi tudi razsvetljen. Veljal bi okrog 15 milijonov dinarjev, torej la 2 milijona več kot leseni most. Hodnik za pešce bo po vsej verjetnosti zgrajen še letos. To je v interesu vseh delovnih ljudi Novega mesta, ki bi radi imeli varno bližnjico do delovnega mesta. Podhosta dobi klubsko sobo V Podhosti imajo že dalj časa televizor, vendar so dolgo pogrešali večji prostor, v katerem bi se lahko zbralo večje število ljudi. Nedavno so se odločili, da bodo uredili večjo sobo, v kateri se bodo poleg domačinov lahko sestajali tudi vaščani iz drugih okoliških krajev. Klubsko sobo bodo uredili v dobro ohranjenem gospodarskem poslopju. Ustrezno delo bodo opravili udarniško. D. G. Koristno posvetovanje Občinski odbor Socialistične zveze Novo mesto je minuli teden sklical posveova-nje, na katerem je tekel pogovor o tem, kako se čimbo-lje pripraviti na prihodnjo turistično sezono in bližajočo se proslavo 600-letoice obstoja Novega mesta, ki jo bomo praznovali leita 1965. V plodni razpravi so sodelovali Erna Šetinc, Budi Jereb, Ljubo Miloševič, dr. Božo Oblak, dr. Davorin Gros, Miro Thorževskij, Stojan Jakov-ljevič, Danica Modic, Lojze Hlede in predstavnik občinskega odbora Socialistične zveze. Na posvetu so ugotovili, da zahteva bližajoče se praznovanje 600-lebnice ustanovitve Novega mesta takojšnjo mobilizacijo vseh sil v želji, da bi praznovanje poteklo kar najbolj slovesno. Poudarjeno je bilo, da je potrebno v Novem mestu začeti urejati sprehajališče ob Krki, ki naj bi bilo speljano vse od No-voteksa do lesenega mostu, ki pelje v Ragov log. Ves breg ob sprehajališču bo treba zasaditi s cvetjem, popraviti Je treba čolnarno in dokupiti Čolne, saj Je za vožnjo s čolni po Krki mnogo inte-. resen tov. Na posvetu so menili, da bi kazalo urediti lovski in ribiški muzej ob Krkj ter posvečati več pozornosti čistoči mosta. K temu bodo lahko veliko pripomogli No-vomeščani. Za lepši jn bogatejši videz mesta in občine pa Je nujno pričeti z rekonstrukcijo hotela Metropol, z urejanjem dolenjske kleti pod kavarno in z ureditvijo posebnega prostora za turiste na Otočcu. Ker "je dosedanji turistični prospekt Dolenjske že pošel, ne bi bilo odveč v pripravah za 600-letnico Novega mesta natisniti prospekt Novega mesta, organizirati turistični teden s primernimi prireditvama (na primer s telonovanjem ribičev itd.), izboljšali gostinske, trgovske in ostale usluge in dati večji poudarek zunanjemu videzu lokalov. Hkrati s tem bo treba v Novem mestu izboljšati informativno službo, urediti gostišče na Gorjancih oziroma pri Gospodični itd. Koristnih predlogov je bilo toliko, da ne bi mogli vseh našteti. Verjetno je med njimi vrsta takšnih, ki se bodo dali z malo truda uresničiti: Posebej pa velja poudariti, da bi bila velika večina predlogov uresničljivih že s tem, če bi dosledno upoštevali odlok o zunanji podobi mesta. SkraiSca upamo lahko, da bo v pripravah na 600-letnico naše mesto pa tudi širše področje naredilo še vidnejši korak naprej. Si Opazujem otroke na ulici Vzgoja otrok je zelo težka, pravijo vsi, ki imajo otroke. Ko opazujem otroke pri igri na ulici, opažam, kako so si med seboj različni. Po njihovih besedah in obnašanju bi sko-roda lahko dobil sliko staršev. Doslej sem videl in slišal iz njihovih ust več slabega kot dobrega. Otroci radi zganjajo norčije, govore, kar slišijo govoriti odrasle, delajo škodo na Javnih napravah, na drevju in v nasadih, nekateri starši pa to mirno vzamejo na znanje, će jih na napake kdo opozori, marsikdaj staršem niti to ni všeč. Jasno pa je, če starši sami ne pazijo na to, kaj govore vpričo otrok, in če se sami grdo vedejo, tudi otroci ne morejo biti drugačni. Poznam mater z več otroki. Prišla je z možem v mesto s podeželja. Rada se lepo obleče in želi biti opažena in upoštevana, vendar obleka še ne naredi človeka. Prav nič ne pazi, kako govori pred otroki, niti ji ni dobro znano lepo vodenje. Koliko takih mamic je še? Morda bi bilo prav, če bi kdo matere kdaj pa kdaj povabil na razgovor o vzgoji otrok. Ce slišimo otroke grdo govoriti, pa ne smemo dolžiti samo staršev. Tudi cesta ima na otroka velik vpliv. Vsak otrok se mora gibati v družbi vrstnikov, mora imeti prosti čas, vendar do prave mere. Ce pa starši te meje ne znajo določiti, morajo biti pri-pravljeni tudi na hujš« prestopke svojih ljubljencev. K pravilni vzgoji otroka veliko pripomore šola. Zal pa starši dostikrat porušijo, kar šola gradi, aH pa prepuščajo vzgojo lfl šoli. Taka vzgoja otroku močno škoduje, zato bi bilo prav, če bi tudi na D°| lenjskem začeli malo ve* pozornosti posvečati vzgoji najmlajših. -r- Jutri: zaključek I. dela MPS Jutri bo v Novem most*1 končal delo prvi oddele* mladinske politične Sol* MPS, ki Je trajala tri me3*-oe, je obiskovalo 34 mladincev in mladink iz novomeških srednjih šol. SŠD GIMNAZIJA VODI V nedeljo je bila na sporedu druga disciplina srednješolskega prvenstva. V telovadnici osnovne sole so se v namiznem tenisu borili za točke športniki enajstih ekip: po tri iz gimnazije, osnovne šole in srednje kmetijske šole ter dve ekipi učiteljišča. Presenetljivo tudi tokrat ni bilo nobene ekipe ekonomske šole. Po izenačenih borbah se Je šest ekip: gimnazije I in II, osnovna šola I, učiteljišče I ter srednja kmetijska šola I in II. V polfinalu je nato prva gimnazijska ekipa premagala učiteljišče s 3:0, druga ekipa gimnazije pa je prav tako odpravila drugo ekipo srednje kmetijske šole s 3:1. Največje presenečenje sta pripravila Pezelj in Jcrančič, igralca prve osnovnošolske ekipe, ki sta zaključni del uvrstilo naslednjih gladko izločila prvo ekipo srednje kmetijske šole. Rezultat je bil —- 3;0 Zmagovalca sta postala Berger in reprezentantka Mikčeva, ki sta igrala za gimnazijo I. V finalu Pionirska strelska sekcija v Črnomlju . Po otvoritvi novega strelišča za zračno puško v Črnomlju so se tudi črnomaljski plonirčki z navdušenjem ekipi sta se borili za zmagovalca srednješolskega prvenstva v Novem mestu. Cudnova in Ma&ns-kcva sta premagali Furlanovo ta Skrablovo s 3:2, kljub temu pa sta slednji dve prinesli osnovni šol! 100 točk, ker sta Cudnova ta Malenškova igrali izven konkurence, saj sta bili vsaka z druge šele. Po dveh disciplinah je vrstni-red ekip naslednji: vodi SSD gimnazija s 350 točkami. Osnovna šola »Katja Rupena« je z zadnjega mesta skočila kar na drugo mesto ta nabrala 175 točk. Učitelji- pripadlo drugi gimnazijski ekipi Knoll in Stokanovič sta zmagala s 3:0 proti Perlju ta Jerančiču, ki sta se tako uvrstila na tretje oprijeli strelskega Športa. Ze mesto. Četrto je bilo učiteljišče.I, v prvih dneh so kar dvakrat peto ta Šesto mesto pa je pripa-premagali garnizon Črnomelj. jj£eJj2£ ekipl" srednJe Zato lahko upamo, da bodo Točke so bile torej razdeljene na vseh tekmovanjih v letoš~ takole: gimnazija 175, osnovna njem letu dosegli lepe uspe- L. V. sta odpravila gimnazijsko drugo S4p to srednja kmetijska šola še ekipo in osnovno šolo; obakrat vedno delita mesto; obe ekipi sta zmagala s 3:0. Drugo mesto Je Imata po 62,5 točke, medtem ko ekonomska šola še ni nastopila ta je brez točke. Mladi udeleženci smučarskega tečaja v Novem mestu Brežiški rokometaši na delu MALI OGLASI V NAŠEM LISTU VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH! fs«r« SHŠa^^ skah udeležba zelo pičla. Le dve g ■> t s sam0 en0 točko je trener. Ker je prejšnji trener manj kot prvoplaslrani rokomet- prenehal s trenersUm udejstvova-niklub Celje ta drugoplasirane njem. je ženska ekipa pred za- Uspešen pohod Brežiccnov ^MVa^SS SSS« „. m gSŠSFSK HHH™« SO&gS&E Sflggag l^^šs t^iii sđsfe** Ue°" titi tega problema. V zvezi s pripravami ta tekmo- Novozgrajeno asfaltirano roko vanji so rokometaši na nedav- 16. februarja so Brežičanke odšle z minimalnimi upi na zmago na zimsko rokometno ligo v LJubljano. Tekmovanje se je odvijalo cel dan v hali Gospodarskega razstavišča. Pripravljalni odbor, odgovoren za oragnizacijo celotnega tekmovanja, se je slabo Izkazal: organizacija tekmovanja je bila slaba. Nekaj minut pred .tekmovanjem so bili na igrišču še koši za košarko, v vsej Ljubljani pa niso zmogli ene štoparice, tako da so to delo morali opraviti z ročno uro. Ta primer pač ne daje republiški rokometi zvezi priznanja. Brežičanke so odigrale dve tekmi, ta to z ženskimi ekipami Branika iz Maribora ln Mladosti iz Kranja. Njihova igra je bila odlična. Za ilustracijo samo ta primer: v Jesenskem delu tekmovanja so - brežiške rokometašice Izgubile nasprotnicama. Seveda ne smemo biti sedaj preveč optimistični, toda lahko upamo, da bo tekmovanje v spomladanskem delu uspešnejše. Uspeš Šahisti iz Kočevja so zborovali cijo. Ta sekcija šteje 12 članov ta že prireja tekmovanja. tev'je bila, da so šS'aj~ko "je"zgra- Sprejet je bil tudi sklep, da se jen dom telesne kulture ta imajo Isvede občni zbor društva. Ta naj v nJem svoj prostor tudi šahisti, bl bil 2- marca. Nanj bodo pova- dane vse možnosti za napredek bili vse šahiste iz Kočevja ta oko- asranem aem uspešnejše, uspeo- >»uji ~ lonuumiiai na neaav- metno ierišče nameni velik nr» ^aba v Kočevju. V želji, da bi ša-nejše pa bo, če bodo tekmovalke nem sestanku obravnavali svoje obrat v6deiu rokometne »krtiT Wstl pri uresničevanju svojega dese vnaprej tako disciplinirano obi- probleme Obravnavali so discipli- Marsikateri dober rokoLSlza: Sjf^ b?ljše uspehe, je bil naj bi se sprejele smernice za be- lice. Dosedanji odbor naj bi dal bračun o svojem delu, obenem pa skovale treninge ta posvetile vse no, tehnične in materialne pro- „„u Drahu na irriščn nnn«i r,i sPreJet delovni program, ki pred svoje sposobnosti kolektivni iri. bleme. Disciplina pri ženski ekipi hodil vna trening Zdaj bodo ro vldeTa Pranje šahovskih tek- je na visoki stopnji, kar doka- kometaši lahko sistem treninga movanJ to srečanj z ostalimi dru zuje dejstvo, da so brežiške ro- podredili novim razmeram saj kemetašice imele najmanj izklju- so se znebili večnega prahu in nja In jo premagale s 5:2. Brezice: čltev od vseh ostalih ekip v re- ostrega kamenja Podgoršek^Buianač^Cl^ Molan, pUbusk, Iigl (skupn0 i0 minut). Moška ekipa bo . 15 aktivnimi g Rezultati: Prvo tekmo so Brežičanke od igrale proti ekipi Mladosti iz Kra štvl. Člani odbora so pozdravili pri- doče delo v skladu s sklepi nedavnih občnih zborov v republiške in okrajne šahovske zveze, ki sta nakazala smernice za delo na področju šaha. Viktor Dragoi Lupurh, Engcl Veble K Kolar Na sestanku M pohvaliU tudi naj^ rokometaši, kolikor ima sedaj re' (1). Les, M. Kolar (2), Pavlinič bo,Jso igralko T pretekll p^,, gistriranih za prvo ekipo! lahko RAZPIS LICITACIJE V KOČEVJU Zavod za zaposlovanje Invalidov v Kočevju razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo sledečih osnovnih sredstev: 1 REZKALNI STROJ, visokoturažni 2 TRAČNI 2AGI 1 PORAVNALKO 1 DEBELINKO 1 CIRKULAR ... 2 LESENI LOPI ter ostale mizarske stroje in orodje po seznamu. Licitacija bo 26. febr. 1964 ob 9. uri v prostoru obrata Vulkanizacije, Kočevje. (1), Milutinovič. — Mladost: Kram pelj, AnkeJe (1), Kožar, TerkoJ, Kristan, Leibshart, LuŽan (1), Genta, Hafner vratarko Marjanco Podgorsko- premagovala vse težave v novem Omenjena igralka Je bila v delu tekmovanja. Disciplina igral- VPRAŠUJEMO, KJE JE RESNICA? V zadnji številki Dolenjskega II- zati pisec omenjenega članka. najbolj kritičnih časih za brezi- cev Je dobra, saj se vsi redno le Slavko Sitar pod naslovom Clankar pravi, da bo te malenko^ ško ekipo — pred kvalifikacijami udeležujejo treningov in ostalih w enkrat: senca novomeških br- stl (ki le niso tako majhne) mo- Smučarski tečaj v Novem mestu ... - ..»»»'j"" ^r^^^'vZh."'^™? zoturnlrjev« zapisal, da je bila goče odstraniti šele takrat, ko bo Druga tekma pa se je končala z v ptuj Trbovljah ta Brežicah - akcij rokometnega kuba. Resnost, novomeškega šaha pri- dovolj sodnikov ali šahovskih ur. nltatom 7-5 » Brežičanke. r ^ matur0 Kljub temu se Je s katero so se igralci oprijeli dela. ^Soa^aOiomo ln bombastično. Dokler pa teh senc, ki jih ima udeležila vseh treningov ta na- nam daje upanje, oa se do ore- TakQj natQ pr]znava vse tri sence, Slavko Sitar za malenkosti, v neki sem Jih omenil (zamude, spori vomeškem šahovskem klubu ne ta dogovorjene partije), a Jih v bodo odstranili, Je najboljše, da Isti sapi skuša omiliti. Za zamu- brzoturnlrjev ni, ker le razburjajo de se opravičuje s tem, da ne gre- duhove med Igralci! SSD Katja Rupena je med njivah Je trajal od 20. do 26. do člani doma jla takoj od miz. rimskimi počitnicami orga- &^<*^» ff^IMf« niziralo smučarski tečaj za 32 dečkov m 21 aeniic. iov. ^ petnajst minut prepozno, se začetnike. Tečaj na Kosovih Igor Penko in Draga Mislej, brzoturnirji začenjajo z zamudami. ki Sta tečaj vodila, Sta Ude- Za zadnjo zamudo pa pravi, da Je r"*vlrja. to ln siuta. 10.35 Novost na knjiž- kaj ritmov. 15.05 Odmevi Iz skan- SREDA, 26. FEBRUARJA- 8 *5 nI polici. 1100 Pozor, nimaš pred- dtaavsklh dežel. 16.00 Humore- Pisani svet pravljic in zgodb 925 nostll 12.15 KN — Jože Kregar: sf3 **ga tedna - G. Movrtak: Iz- Za prijetno razvedrilo. 10 45 Clo- Vrtnl škodljivci. 13.30 Naši ln tuji » "zzl. 17.15 Radijska Igra •— vek ta zdravje. 11.00 Pozor nl- lnstrumentalni solisti. 14.35 Do- ^orman, Convln: Dvojni koncert, maš prednosti! '12.15 KN -' inž mače vlže v instrumentalnih iz- «•«> Glasba Iz znamenitih oper. Martin Mls: Nova sredstva za' vedbah. 15.15 Napotki za turiste. ™Mi Glasbene razglednice. 20.00 varstv0 poij^. 1330 Zvoki 16.00 Vsak dan za vas. 47.05 Pet- ^rite svojo popevko. mantičnega stoletja 14 35 Sovle£ kovo glasbeno popoldne pri skla- PONEDELJEK, 24. FEBRUARJA: ske ta češke popevke 1515 Za datelju Josephu Havdnu. 18.45 Iz 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 bavna glasba. 16 00 Vsak dan za naših kolektivov. 19.05 Glasbene Pcjeta sopranlstka Vilma Buko- vas. 17.35 Iz fonoteke radi« Vn razglednice. 20.00 Popevke lz So- vec ta tenorist Rudolf Franci. 10.15 per 18.45 Ljudski parlament 19 05 flje. Virtuozni Instrumentalni solisti. Glasbene razglednice 20 00 Loca SOBOTA, 22. FEBRUARJA: 8.05 11-00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 melodije. ' ' , Vedre melodije za konec tedna. KN — Inž. Jože Drbas — rezultat ,__„„ S 45 Solistična zabavna glasba, progenotestiranja prašičev. 12.25 . ČETRTEK, 27. FEBRUARJA: 10 15 Pisani napevi Izpod zelene- Slovenski pevci zabavne glasbe. °;05 J-fP?™^ ^ koncertnih od- ca Pohorja. 1100 Pozor, nimaš «•*> Glasbeni sejem. 14.35 Naši rcv. 9.25 Iz Jugoslovanske preduk- prednostl! 12.15 KN - Vlado Mar- poslušalci čestitajo ta pozdrav- c!J*Jiaba™e1 glasbe. 10.15 Pihalna telanc- Prva pomladna opravila 'Jajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 sodba Ljudske milice. 11.00 Pozor, pri čebelah. 13.30 Glasbeni sejem. Vsak dan za vas. 17.05 Iz operne- prednosti! 12.15 RKU - 14 35 Naši poslušalci čestitajo to P* albuma. 18.10 Zabavni kalejdo- ...f0™ Beloglavec: Kako si za- oozdravljajo. 15.15 Zabavna glas- sl«>p. 19.05 Glasbene razglednice, m.šljamo razvoj vinogradništva v ba 16 00 Vsak dan za vas. 17.05 20 00 I" slorenske klavirske glas- Agrokombinatu Maribor. 13.30 1— Glasbeni seiem Uli; m^k,___,.. Gremo v kino. 18.45 Novo v zna- be. "! Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslu- nosti. 19.05 Glasbene razglednice. T0REK, 25. FEBRUARJA: 8.35 15.15 Zabada rtasba0^*1'!« M 20.00 Matineja narodno - zabavne zvokl z DraVskega rjolja. Vsak dan za vas. 1715'Turistična g'asbe- , 9.45 .»Lep dan«. 10.15 Plesne ml- oddaja. 18.45 Ta teden v sl-uo- NEDELJA, 23. FEBRUARJA: 8.00 nlature. 11.00 Pozor, nimaš nred- ščinskih odborih. 19.05 Glasbene Mladinska radijska Igra — Josip nosti! 12.25 Domače viže ln na- razglednice. 20.00 Četrtkov večer Ribičič: Kje Je Miško. 9.05 Naši pevi za opoldne. 13.30 Iz baletov domačih pesmi In nanevov Petek, 21 februarja —' Irena Sobota, 22. februarja — Marjeta Nedelja. 23. februarja — Marta Ponedeljek, 24. februarja — Matija Torek, 25. februarja — Saša Sreda, 26. februarja — Andrej Četrtek, 27. februarja — Gabrijel ČESTITKE Marti Vrščaj z Mirne 39 vse najlepše za praznik, možu in domačini pa lep pozdrav — Veronika. Dragim staršem Matiju in Fani Bojane iz/Male Bučne vasi pri Novem mestu iskreno čestitajo: očetu za 65-letnico, mami za 55-letnico ter obema za 33-letnico skupnega življenja še mnogo srečnih, zdravih let. Otroci: Jože, Marica, Tone z Milko, France z družino in Vera z družino. Frančiški Kiiinelj iz Praproč pri Straži za njen sedemdeseti rojstni dan vse najlepše, predvsem pa zdravja želi sin Jože z ženo Micko ter hčeri Darja in Cvetka. Kolegici TUki Divjak čestita ob rojstvu prvorojenke kolektiv uredništva in uprave Dolenjskega lista. Mihu in Frančiški Sašek iz Pan-grč grma čestitajo za petdesetletnico skupnega življenja Rukšetovi: Anica, Martin, Mioi in Tone z družinami ter Fani in Lojzka. Še na mnoga leta! šestinpetdeseto obletnico poroke sta praznovala v krogu svojih dragih 27. januarja 1964 v Dolgi vasi pri Kočevju Jakob in Marija Kotalk. PREKLIC Alojz Vidic iz Poloma 16, p. Hi-nje, 4>reklicujem žaljivke, izrečene Francu Hočevarju s Poloma, in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta ADREJA PERICA iz Novega mesta se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam ustno ali pismeno Izrazili sožalje. Posebno zahvalo Izrekamo dr. M. Vodniku za požrtvovalno skrb.med idravljenjem. Žalujoča žens in sinova z družinama. Ob izgubi našega očeta, deda in pradeda RUDOLFA ZUPANCA se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, nam kakor koli pomagali in izrekli sožalje. še posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB za vence, Tonetu Strniši in Dragoti-nu Gregorcu za lepe poslovilne besede in pevcem zbora Dušan Jereb iz Novega mesta za žalostinke. žalujoči: Simona in vnuki z družinami. AVTO DKW F 8, generalno popravljen in na novo lakiran, proda Pečarič, Prečna 9, Novo mesto. POSESTVO 78 arov prodam. — Vršnja vas 14, Zibika, pošta Pristava. Vprašati pri Jurina, Kranj, Ljubljanska cesta 6. TELEVIZOR RR Niš, še z garancijo, prodam zaradi bolezni — Franc Piletič, Mokronog 138. PRODAM: 5 vinskih sodov, stružnico za les in mizarski skobelnik. Franc Modic, Jelševnik, Črnomelj. HIŠO z gospodarskim poslopjem, vsem inventarjem, 2 ha zemlje in vinogradom prodam. Polovico posestva dam na ček. Martin Ko-lenc, Grč vrh 10, Mirna peč. MLATILNICO s tresili in slamo-reznico na motorni pogon v odličnem stanju prodam. Marija Pavlin, Polica, Naklo pri Kranju. TELEVIZIJSKI sprejemnik »Stadion 2«, skoraj nov, proda Martin šuštaršič, Dobravica 3, p. Šentjernej. ' KOZOLEC dvojnik na 6 oken prodam. Ogled: Miklič, Vrhpeč, Mirna peč. VALILNICO za umetno valjenje piščancev (INKUBATOR), malo rabljeno, brezhibno, kapaciteta 300 jajc, prodam. Naslov v upravi lista. (65-64) NERJAVEČ vzidljiv desni štedilnik ter kuhinjsko kredenco proda Murn, Novo mesto. Partizanska POSESTVO z gospodarskim poslopje!, skupaj ali posamič, proda Jože Vovko, Sela pri Rate-žu 11, Otočec ob Krki. TRODAM: dobro ohranjeno leseno verando v izmeri 2x3 m, krito t opeko, kavč z dvema ležiščema ter knjižno omarico. Slavka Zagode, Brežice, Lenart 43. DOBRO SCHO SENO prodam po ugodni ceni. Dohod je blizu ceste. Naslov v upravi lista. (84 64) KOZOLEC dvojnik z dvema ali tremi okni kupim. Pust, Gor. Gro-bodol 29, p. Mirna peč. STARO SREBRO vseh vrst kupi Leon škreli, Brod 45, Novo mesto, HIŠO s peskokopom v Sajevcu pri Ribnici proda Klun, LJubljana, Zg. Šiška, Bregarjeva ulica 7. OTROŠKO posteljico s predalom ugodno prodam. Naslov v upravi lista. _ GOSPODINJSKO pomočnico sprejme Pavlina Simčič, 2ito, Ljubljana, smartinska cesta 154. KOLARSKEGA pomočnika in vajenca sprejmem. Stanovanje priskrbljeno, ostalo po dogovoru. Karel Medic, kolar, Irca vas- 7, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO ta koj sprejmem. Naslov v upravi lista. (69-64) SPAJKAM, lepim in polagam vse vrste plastičnih mas. Za usluge se lahko zglasite pri Jožetu Ka-pušinu v Črnomlju, Pod lipo 16. OBLAČILA očisti hitro in solidno Kemična čistilnica, Novo mesto, Germova ulica 5. USLUŽBENEC s stanovanjem in avtom želi spoznati prikupno, izobraženo dekle okrog 155 cm in 22 do 25 tet. Tajnost zajamčena. Resen odgovor na: Darik, poštno ležeče, Grosuplje. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Pri zdravljenju hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem se blažijo bolečine in krči. Prijetno učinkovito sredstvo za to je rogaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini! Trgovine ga dobe v Novem mestu pri trgovskem obratu »ZADRUŽNIK«, telefon 129 (KGPK). C Črnomelj: 23. II. ameriški barvni film »Ko zvonijo zvonovi«, 25. ln 26. II. ital. film »Salvatore Giuliano«. Brežice: 23. in 24. II. ameriški film »Ko zvonijo zvonovi«. 25. in 26. II. nemški film »Ponarejevalec iz Londona«. Dol. Toplice: 22. in 23. II. ruski film »Aleksander Nevski«. Kočevje — Rudnik: 22. in 23. II. 'ruski barvni film »Melodije in plesi«. 26. in 27. II. italijanski film »TVX snema v ritmu«. Kočevje — Jadran: 24. in 25. II. jugoslov. film »Svojega telesa gospodar«. 26 in 27. II. angl. film »Noč, ki jo pomniš«. Kostanjevica: 23. II. amer. film »Osamljeni maščevalec«. Metlika: 22. in 23. amer. film »Ponosni upornik«. 26. in 27. II. tranc.-ital. film »Bila je noč v Rimu«. Mokronog: 22. in 23. II. jugoslovanski barvni film »Karolina Reška«. Novo mesto — Krka: 25. in 26. II. italijanski film «DekIe v izložbi«. 27. in 28. II. gostovanje kinoteke — ameriški film »Divji jahač« . Novo mesto — Dom JLA: 24. in 26. II. japonski film »Goli otok«. Od 27. II. do 1. III. franc-ltal. film »Kartuš«. Osilnica: 23 II. sovjetski film »Srečali so se na poti«, Predgrad: 23. II. amer. film »Nenadoma preteklega leta«. Ribnica na Dol.: 22. in 23. II. franc.-jugoslov. film »Ograja«. Sodražica: 22. in 23. II. amer. film »Ob 3.10 za Jumo«. Sevnica: 22. in 23. II. angl. film »Valček toreadorjev«. 26. II. jugoslovanski film »Dr.n. Stara cerkev: 22. in 23. II. egiptovski film »Alžirka Džamila«. Straža: 22. in 23. II. angleški film »Liga gentlemanov«. Trebnje: 22. in 23. II. ameriški barvni film »Imitacija življenja«. NAS OBISK _ Pridni delavki pojemajo moči Dragico Skukan poznajo tvi črnomaljci, mladi in stari, saj jo že vrsto let videvajo pri delu na mestnih ulicah. Pravijo, da je malo tako pridnih ljudi, kot je ona. Nima navade po dveh zamahih s krampom pol ure počivati, osem ur težkega dela na cesti opravlja skoro brez prestanka in je urnejša od svojih moških tovarišev. Dragica pa je znana le po svojem delu. O njenem zasebnem življenju ljudje le malo vedo. Vseh ■ 50 let življenja je morala čezmerno delati, o čemer je sama takole povedala: — Zadnje čase sem bolj slaba in že težko delam. Enajst let delam po 8 ur na dan na črnomaljskih ulicah, prej pa sem bila sirota in nisem imela drugega kot ne- bogljenega sina. Noč in dan sem delala pri raznih gospodarjih in pomagala delati po njivah, da sem ga za silo preživljala. Dostikrat nisem imela časa jesti, marsikdaj tudi ni bilo kaj, zato sem opešala. Reda v hrani nisem nikdar poznala. Dokler je človek mlad, se mu to ne zdi važno, ko pride v leta, pa moči opešajo. Tudi na cesti sem več let vozila malto in kamenje, kot moški, delala sem za dva. Zadnje čase tega ne morem več, zato mi dajejo lažja dela. Večinoma pometam. Zaslužim nekaj čez 20.000 din na mesec, kar pa je pri sedanji draginji bolj malo. Sin je izu-čen mizar in pojde v kratkem k vojakom. Ko bo sam služil, bo morda bolje, zdaj pa še vedno jaz skrbim zanj in mu pomagam. Stanovanje imam veliko, toda slabo. Ob dežju kaplja s stropa voda. Rada bi imela suho stanovanje, četudi manjše. Prošnje še nisem vložila, mi je nerodno. Vidim, da tudi drugi ne dobijo stanovanja in da je še peč takih, kot sem jaz. Draga Skukan je do kraja zgarana ženska, ki ni nikdar nič lepega izkusila v življenju. Vse svoje moči je razda-la, nemalo jih je ostalo na črnomaljskih ulicah. Tega ne bi smeli pozabiti prav zdaj, ko namerava uveljavili pokojninski zahtevek. MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 10. do 17. februarja je bilo rojenih 8 dečkov in 12 deklic. Porok ni bilo. Umrli so: Nikola Reba, upokojenec iz Drage pri Metliki, 59;' Slavko Cajnar, posestnik iz Kri-ževske vasi, 34; Franc Kržič, železničar iz Praproč pri Trebnjem, 36; Franc Saje, železničar iz šmi-hela, 66. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kata Jariako-vič iz Mržljakov — Zlatka, Tončka Andrejelč iz Goriške vasi — Toneta, Marija Grden iz Dolge njive — Majdo, Barbara Jermančič iz Drušč — Barbaro, Martina Mirt tz Mrzle Planine — Marijano, Martina Lindič iz Šentjanža — Danico, Frančiška Tramte iz zloga-nja — Franca, Marija Zoran z Jame — Tadejo, Marija Cvelbar z Blance — Sandija, Terezija Jerman tz Pijavic — Jožico, Marija Pišeo' Iz Črnomlja — Valerijo, Milka štukelj iz žabje vasi — Mirana, Frančiška Kobe iz Metlike — Fran-ritko, Ana Jerman s Krke — • Da-mijano, Jožica Podjed iz Brusnio — Jurija, Justina Rak iz Rogačio — Alojza, Ana Gliha iz Dolge njive — Bojana, Terezija Blažič iz Mirne vasi — Rudolfa, Karolina Jančar iz Cerovega loga — Mileno, Marija Grubar iz Vratna — Martina. Cilka Kek iz Rožemplja — Toneta, Marija Hodnik iz Orehovca — Antonijo, Marija Bajuk iz Male Loke — Marijo, Vera Rajk z Vrha — deklico, Danica Hrovat iz Žužemberka — deklico, Jelka Ajdifl iz Šentjurja — dečka, Cecilija Gre-dene z Dolža — deklico, Ana Pečjak iz Stavce vasi — dečka. Angela Kastelic iz Mihovca — dečka, Frančiška Kočevar iz Crešnjevca — 2 dečka Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Viktorija Biskupi iz Ključa — Jesenko, Alojzija Bratanič lz Bukovška — Ivana, Fani Pečnik iz Brezja — Nevenko, Morija Bajs iz Brezja — Franca, Adela Germovšek iz Trnja — Nado, Marta Slak iz Brežic — Renato. Fanika Drobnič iz Brežic — Darjo, Anica Pisek iz Oštrca — deklico, Frančiška Rihter iz Le-skovca — Jožeta, Kristina Bračun lz Gradišča — Mijo, Zinka Kranj-čič iz Pisec — Bredo, Alojzija Ba-las lj Zg. Pohance — Alojzija, Pavla Cešnovar iz Nove gore — Vojka, Marija Pavlic iz Zdol — Bernardo, Marija Savnik iz Crnca — Ireno, Stcfica Viahovič iz Novih Dvorov — Darinko, Justina Volf Iz Srebrnika — Slavka, Marija Go-renc iz Malega Podloga — Stanka, Marija Skrbeč lz Laduča — Biserko, Marija Srbčič iz Dolenje vasi — Mirana. približno 1 m globoko in si poškodovala glavo; Cecilija Ban, upokojenka s Tolstega vrha, Je padla in si poškodovala desno koleno; Branka Petričiča, rudarja iz Kanižari-ce. je pri delu v rudniku kos lesa udaril po levi. nogi. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Neža Pregrad, posestnica iz Osredka, je padla in si zlomila nogo; Martin Bizjak, sin delavca tz Veniš, je padel s peči in si poškodoval desno ramo; Nada Lapuh, hči posestnika iz Trebeža, je padla na poti in si poškodovala glavo; Zinka Rupret, hči posestnika iz Vojska, si je posekala v vinjakom po desni nogi; Stojan Ko-jadinovič, delavec lz Dobove, je padel in si poškodoval desno nogo; Franc Pešec, posestnik iz Vukove-ga sela, se je s sekiro usekal v desno koleno; Viktor Karničnik, posestnik iz Bukovja, je padel in si zlomil desno nogo. NESREČE Pretekli teden so se ponesrečili tn iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Karel Poglavcc, upokojenec iz Pontkev, je padel z mopeda In si poškodoval glavo; Marija Vodopivec, gospodinja iz Gornje Brezovice, je padla ln si poškodo vala desno roko; Frančiška Uduvlč, gospodinji lz Vrtačo, Je na ledu spodrsnilo, da je padla in si poškodovala dušno nogo v kolku; Matija Kozole, rudar lz Velikega Kumna, si |e na cirkularki poškodoval prste leve roke; Slavku (nj-ii.u ju. posestniku iz Krlževske vasi, je pri podiranju drevja padla veja na glavo; Marija Dedene, hči delavca lz Gornje vasi, Je padla RAZPIS TRGOVSKO PODJETJE »Železnina«, Novo mesto sprejme 3 VAJENCE za izučitev v železninski stroki. Pogoj: dovršena osemletka. Ponudbe je dostaviti upravi podjetja. OBJAVE — RAZPISI V Jami je gorelo 16. februarja je ob 22.30 začelo goreti gospodarsko poslopje Karla Glaviča iz Jame pri Dvoru. Čeprav so gasilci hitro prišli na pomoč, požara niso mogli zadušiti. Poslopje je popolnoma zgorelo, škodo so ocenili na 400.000 din. Kaže, da je bil ogenj podtaknjen, vendar vzroke požara še raziskujejo. V ognju prikolic« in pralni prašek 12. februarja je ob 22.30 izbruhnili požar na tovornjaku ZG-123-00 (voznik Milan Cudič) na avtomobilski cesti pri Veliki vasi. Prikolica tovornjaka je bila naložena s 6000 kg pralnega praška. Zaradi precejšnje obremenitve sta se zadnji desni zračnici pri prikolici kmalu izpraznili, ob trenju pa sta začeli tleti. Ko je voznik vozilo ustavil, je ogenj naglo zajel vso prikolico s tovorom. Kljub prizadevanju voznika, njegovega sopotnika, bežiških gasilcev ognja niso mogli pogasiti, tako da je bilo škode za 17 milijonov dinarjev. Sneg poškodoval avto 12. februarja je ob 19. uri v Krškem s poslopja bivše banke padel na osebni avtomobil CE-61-20 kup snega. Lastnik avtomobila je zaradi tega- utrpel 200 din škode. Ob nesreči je bil avto parkiran. Ranjen ni bil nihče. Smreka ga je udarila po glavi \ Planišču pri Gradcu je 11. februarja Slavu Cajnerju padla na glavo posekana smreka. Hudo ranjenega so odpeljali v metliški zdravstveni dom. Motorist v vprežnl voz Na Cesti herojev v Novem mestu Je 10. februarja ob 6.15 Anton Trobanec z motorjem NM-10-75 zadel v vprežnl voz, ki ga je vodil Jože Kovačič. Na desni strani časte je stal tovornjak s prižganimi kratkimi lučmi. Od Otočca proti Novemu mestu je vozil motorist, izza tovornjaka pa Je pripeljal vprn/ni voz in zaprl pot motoristu, da se jo vanj zaletel. Motorist j»-bi: pri nesreči laže ranjen. Cepljenje psov Skupščina občine Novo mesto, oddelek za gospodarstvo, obvešča vse lastnike psov, da bo obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu: Področje KU Žužemberk: 22. 2.-ob 8. uri v S. Lipovcu pri Zupančiču; ob 10. uri na Dvoru pri Kovaču; 24. 2. ob 13. uri v šmihelu pri Žužemberku pri Zajcu; 25. 2. ob 8. uri v Žužemberku na sejmišču. Področje KU Hinje: 24. 2. ob 8. uri v Hinjah na sejmišču; ob 10. uri v Prevolah pri Papežu; ob 11. uri v Zvirčah pri Puglju.' Področje KU Mirna peč, 21. 2. ob 11. uri v Dol. Toplicah na do-gonskem mestu; 25. 2. ob 11. uri v Uršnih selih pri zadružnem domu. Področje KU Straža: 24. 2. ob 9. uri pri krajevnem uradu. Področje KU Mirna pec? 21. 2. ob 8. uri v Mirni peči pri Rupenl. Področje KU Otočec: 22. 2. ob 8.30 v Otočcu pri Vidrihu. Področje KU šmarjeta: 22. 2. ob 11. uri v šmarjeti na dogon-skem mestu. Področje KU škocjan: 26. 2. ob 8.30 v Skocjanu pri krajevnem uradu. Področje KU Sentjeinej:. 25. 2. ob 8.30 v Šentjerneju pri krajevnem uradu. Področje KU Brusnice: 26. 2. ob 12. uri v Vel. Brusnicah pri Hu-doklinu. Področje KU Novo mesto: 25. 2. ob 8.30 v šmihelu pri Hrastarju; ob 10. uri na Ruperč vrhu pred zadružnim domom, 26. 2. ob 8.30 v Stopičah na običajnem mestu; ob 10. uri .v Novi gori na običajnem mestu; ob 11. uri na Malem Siatniku na običajnem mestu: 2T. 2. ob 8. uri za Novo mesto.: ob 10 uri za vasi: Ločna, Bršlin, Mala Bučna vas; Ragovo, Žabja vas; 23. 2. ob 9.30 za vasi: Prečna, Cešča vas, Suhor, Kal nad Prečno, Muhaber, Hudo, Potočna vas, Gor. in Dol. Kamence, Daljni vrh, Vel. Eučna vas. , Cepljenje psov je strogo obvezno. Cepijo-se psi od 5 mesecev starosti naprej. Lastniki psov, starih od 3 do 5 mesecev, morajo pse takoj prijaviti krajevnemu uradu. Pse mora pripeljati k cepljenju odrasla oseba, pes pa mora biti privezan in primerno zavarovan, da ni nevaren okolici. Za cepljenje se plača 600 din. Pes, ki ne bo cepljen, bo odvzet in pokončan, lastnik pa prijavljen za kaznovanje. Veterinarska inšpekcija občinske skupščine Novo mesto. Razpis delovnega mesta Kmetijsko posestvo Novo mesto, farma bekonov, Zalog razpisuj* prosto delovno mesto kuharice. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Samsko stanovanje priskrbljeno. Ponudbe pošljite na naslov: 'Farma bekonov. Zalog, p. Novo mesto. Razpis delovnega mesta Upravni odbor delovnega kolektiva osnovne šole »Jože Seško« v Kočevju razpisuje prosto delovno mesto učitelja na podružnični šoli Novi Kot. Zahteva se ustrezna srednješolska izobrazba z. učiteljskim diplomskim izpitom. Osebni dohodki so zajamčeni s pravilnikom. Samsko stanovanje je priskrbljeno. Prijave pošljite na centralno šolo. Upravitcljstvo osnovne šole v Kočevju. Komunalno podjetje v Trebnjem razpisuje Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri Komunalnem podjetju v Trebnjem razpisuje naslednja delovna mesta za: 5 kvalificiranih zidarjev 10 nekvalificiranih delavcev 2 pleskarja teracerja šoferja C kategorije za tovorni avto materialnega knjigovodja — pogoj srednja ekonomska ali njej enuka šola. Nastop službe možen takoj aH po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi' osebnih dohodkov. »Zbiralec« plašče v v priporu B. O. iz Otočca pri Karlovcu.so varnostni organi prijeli zaradi tatvin plaščev po gostinskih lokalih ob zasavski progi in na področju Novega mesta. V tem času" si je B. O. prilastil večje število, plaščev. Ti so mu bili ob priporu odvzeti. Ker oškodovanci niso znani, naj tisti, ki jim je bil v zadnjih mesecih na omenjenem področju vzet plašč, škodo javijo najbližji postaji Ljudske milice. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA COLARIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, se od njega poslovili ter mu darovali cvetje. Prav tako vsem hvala za izraženo sočustvovanje. Posebna in iskrena hvala dr. špilerju za nesebično pomoč in pozornost med njegovo hudo in mučno boleznijo. Zahvaljujemo se tudi vsem bližnjim sosedom, zlasti Tinci Bakban, ki so z nami sočustvovali in nudili pomoč v času pokojnikove bolezni. Iskrena hvala občinskim organizacijam SZDL, ZB, Partizanu in vsem gasilskim organizaoijam za izkazano pozornost na pokojnikovi zadnji poti ter za darovano cvetje. Lepa hvala vsem, ki so mu ob odprtem grobu izrekli zadnje besede v slovo, in vsem, ki so nam v teh hudih dneh stali ob strani. zrna Slava, hči Mira in sin Milan CgflRH LASIN1K1 iN IZDAJATELJI; občinski odbori S Brežice, Črnomelj, Kočevje. Metlika Novo mesto. Ribnica. Sevnica tn Trebnje; UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik). Ria Bačer, France Grivec. Miloš lakopec Jožica Teppev m f*an Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din - Letno naročnina 900 din, polletna 450 din. plači n v/a le vnaprej Za Inozemstvo: !800 din - Tekoči račun prt podr NB v Novpm mestu: 10'1-H fintl-o - NASLOV UREDNIŠTVA IN (IPhAVE: Novo mesto. Glavni trn 3 - Poštni predal 3 - Telefon 21 ?27 - Rokopisov In fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podlctte DELO v Ltubl.innl.