PTUJ, 16. avgust 1968 Št. 32 Leto XXI. Izvod 0,50 N din, 50 S din danes PROBLEMATIKA OD- KUPA GOVEJE ŽIVINE — 2. stram V PTUJU SE POČUTIM KOT DOMA — 3. stran DELAVSKI KLUB V KIDRIČEVEM BO OSTAL — 4. stran MATI Z OTROKOMA V VODNJAKU — 5. stran BESEDA O UMETNOSTI — 6. stran ZA VSAKOGAR NEKAJ — 7. stran ¥ tedniku Na dan praznika občine Ptuj Otvoritev sušilnice v opekarni Žabiak Ptujska opekarna se je v leto- šnjem praznovanju občinskega praznika, osmega avgusta, vklju- čila z otvoritvijo novega obrata- sušilnice. Na dan občinskega praznika je bila na dvorišču podj. v Žabjeku slovesnost v počastitev praznika in otvoritev sušilnice. Slovesno- sti so se udeležili predstavniki skupščine občine Ptuj in družbe- nopolitičnih organizacij, pred- stavniki podjetij, ki so izvajala dela, vodilno osebje podjetja in delavci in drugi gostje. Slovesnost je pričel in po- zdravil navzoče Franc Preac, predsednik sindikalne organiza- cije podjetja. Uvodoma je pove- dal, da se kolektiv podjetja vključuje v praznovanje občin- skega praznika z otvoritvijo no- ve sušilnice, ki bo vsestransko izboljšala poslovanje podjetja. Odpravila bo ozko grlo v proiz- vodnji. Direktor opekarne Hlupič je prikazal zgodovino podjetja, ki je eno najstarejših v Ptuju. Omenil je najvažnejše spremem- be v poslovanju podjetja in leta, v katerih so izvedli večje rekon- strukcije v podjetju. Predvsem je poudaril rekonstrukcijo, ki je trajala pretekla tri leta. S sa- moodpovedjo kolektiva so izde- lali novo krožno peč, uvedli no- tranji transport in zgradili 24 komor umetnih sušilnic. Prvi re- zultati dela so pokazali, da je bila rekonstrukcija ekonomsko upravičena. Dii'6ktor Hlupič je izrazil vse priznanje ter zahvalo vsem čla- nom kolektiva, ki so pokazali pri delu ne samo veliko razumeva- nja za uresničitev ciljev, temveč so žrtvovali mnogo prekomerne- ga dela zato, da bi si izboljšali prihodnost. Ko je omenil sedanje poslovne uspehe, se je zato, da so lahko ■4f.vršili rekonstrukcijo, moral zahvaliti tudi občinski skupščini za razumevanje. Kreditni banki v Ptuju, ki je čeprav s skrom- nimi, a nujno potrebnimi sred- stvi priskočila na pomoč. Nada- lje se je zahvalil za vso pomoč gradbenemu podjetju -Gradnje« iz Ptuja, montažnemu podjetju »Elektrokovinar« iz Ptuja, pred- vsem pa glavnemu izvajalcu • vseh naprav "Klimi« iz Celja, ki je svoje delo opravil kvali- tetno. 2e lahko govorimo o re- zultatih. Ki se približujejo teo- retičnim izračunom. . Predno je zaželel prijetno praznovanje občinskega prazni- ka, je še dejal, da delovna zma- ga in doseženi uspehi ne smejo uspavati, ampak spodbujati ko- lektiv k nadaljnjemu osvajanju sodobne tehnologije v opekarski stroki. Franjo Rebernak, predsednik skupščine občine Ptuj, je izrazil ugotovitev, da se koletiv ponos- no vključuje v praznovanje de- setega občinskega prazni Ica. Po- hvalil je gospodarnost in uspeh kolektiva. Sedanji uspehi doka- zujejo, da z upanjem gledajo v bodoče poslovanje, saj so z zgra- ditvijo sušilnice odpravili ozko grlo v proizvodnji in izboljšali fizične pogoje dela. Pohvalil je predvsem samoodpoved kolekti- va, s katero so dosegli i'ekon- strukcijo in si uredili jedilnico, kuhinjo in garderobo. V imenu občinske skupščine je čestital kolektivu in vodstvu obrata k uspehu in se zahvalil izvajalcem, delovnemu kolektivu pa je zaže- lel še veliko uspehov. Gostje na proslavi so si nato ogledali novo sušilnico, ki so jo vključili v proizvodnjo. Ogledali so si tudi delo v drugih obratih opekarne. Z. R. MEDNARODNI VINSKI SEJEM V LJUBLJANI od 3. avgusta do 8. sep- tembra v Ljubljani bodo 30. avgusta 1.1. odprli 14. mednarodni sejem vina, žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Mednarodna komisija je že ocenila vzorce vin in drugih pi- jač, ki jih je prispelo na sejem 994 iz vseh delov sveta. V okviru sejma bo tudi tek- movanje barmanov v mešanju pijač. V komercialnem delu sej- ma bodo sodelovala vsa po- membnejša jugoslovanska pod- jetja, ki proizvajajo vina. žgane ; pijače in sadne sokove. < Javna pokušnja vin bo takoj ' po otvoritvi sejma. Direktor Opekarne Ilhipič in predsednik SO Ptuj Franjo Reber- nak med otvoritvijo sušilnice Obrul Konusa v Lenartu V obratu industrijskega kom- binata Konus Slov. Konjice v Lenartu so odprli 33 novih de- lovnih mest. V tem času, ko dostikrat sliši- mo in beremo, da so se nekatera podjetja zaprla vase in ne odpi- rajo novih delovnih mest, je še toliko bolj pomembno, da obelo- danimo redke izjeme, kjer od- mirajo nova delovna mesta. Eno izmed takih redkih pod- je obrat Konus v Lenartu. bo nedavnega je ta obrat izde- loval skoraj izključno podplatno usnje. Ker pa v tem ni bilo per- spektive, so se odločili za rekon- strukcijo obrata in s tem v pre- usmeritev proizvodnje. Po re- konstrukciji izdelujejo modne artikle. Z rekonstrukcijo pa so dosegli poleg ostalega tudi to, da so lah- ko zaposlili 33 novih delovnih moči, in sicer predvsem žensko delovno silo. Prej je bilo v tem obratu zaposlenih 55 ljudi, da- nes pa jih je 88. Pa tudi kadrov- sko strukturo so izboljšali, saj so imeli prej le dva strokovnja- ka, sedaj pa jih imajo 6. 40 od- stotkov proizvodnje neposredno izvažajo, poleg tega pa še 30 od- stotkov posredno. Po izjavi obratovodja Ivana Trdina pa jim, kljub temu da so že novo proizvodnjo v celoti osvojili, ne manjka težav. Ena izmed glavnih težav je v tem, da j C surovina predraga, ker so zaščitne carine za njih precej neugodne. Čeprav se je kolektiv kar hi- ,tro i^rivadil novi proizvodnji, še Ivedno ne dosegajo časovnih nor- n^ativov. Tu in tam pa se še po- javijo napake, ki povzročajo tiižjo kakovost proizvodov. V produktivnosti so dosegli že evropsko raven, vendar se moč- zavedajo, da za konkurenčno Proizvodnjo to še ni zadosti. Kot '^i je povedal obratovodja, so po Njegovem mnenju še vse naše ^snjarne premalo avtomatizira- jte in je zaradi tega človeški ^Pliv na kakovost usnja še vse prevelik. Trenutno imajo težave ^^di zaradi tega, ker imajo ozko grlo v proizvodnji pare. Ta pro- ^^<^m pa bo kmalu rešen, saj bo- ^0 postavili novo kotlovnico, ^i jo že gradijo. V obratu ne zanemarjajo sta- j^ovanjske gradnje in bodo letos •^osradili tri nova stanovanja. Celotni kolektiv dobro sode- '^jc^ in so s težavami in uspehi fProti seznanjeni prav vsi, stro- •^ovnjaki kot delavci v proizvod- "^ji- To se je lepo pokazalo ob uvajanju nove proizvodnje, ko so morali vsi delati večkrat tudi ob prostih sobotah, da so lahko izpolnili plan. Pri tem ni bilo nobenega negodovanja v kolek- tivu, ampak so s skupnimi moč- mi plan realizirali. Z zalogami gotovih izdelkov nimajo nobe- nih težav, ker vse, kar proizva- jajo, lahko prodajo. Upajo, da bo tako tudi v bodoče, stij s6 prav zaradi tega šli v rekon- strukcijo. Toš Opekarna v Zabjeku, eno najstarejših podjetij v Ptuju Vreme Lunine spremembe in vremen-, ^l^a napoved za čas od sobote,, avgusta, do nedelje, 25. av-i ^^sta 1968. Zadnji krajec bo v petek, 16. ''^gusta ob 3.13. ^'apoved: do 21. avgusta bo še ^stalno vreme, nato bo spet le- ^ vroče do konca meseca. Alojz Cestnik . miAOl DOBI NOVO RAZ- SVETLJAVO V razgovoru z direktorjem stanovanjskega komunalnega podjetja Ormož, IVANOM VEN- CELBERGERJEM, smo izvedeli, da v Ormožu v teh dneh zaklju- čujejo drugo etapo del pri do- končni izgradnji javne razsvet- ljave v mestu. Dela potekajo od mestnega trga, čez Vrazovo uli- co in Ljutomersko cesto ter del Skolibrove ulice. Sredstva za ureditev javne razsvetljave na omenjenih mest- nih odsekih izvirajo iz komunal- nega prispevka, ki ga plačujejo ormoške delovne oi'ganizacije in občani. Dosedanjo staro razsvet- ljavo zamenjujejo novi sodobni kandelabri z neonskimi lučmi. Dokončna ureditev javne raz- svetljave v Ormožu je prav go- tovo velikega pomena, saj je bi- lo mesto do sedaj sorazmeroma zelo slabo razsvetljeno in bodo nove sodobne ulične svetilke da- le Ormožu ponoči povsem dru- gačen, lepši videz. J. S. TE DNI PO SVETU Prijateljsko srečanje na Hradčanih Glavno mesto Češkoslovaške je triumfalno pričakalo in spre- jelo predsednika Tita. To je bi- lo srečanje prijateljev. Tito in Dubček sta sedla za mizo v sa- lonu dvorca na Hradčanih in opravila razgovor, o katerem je predsednik Tito izjavil po po- vratku v Jugoslavijo, da pred- stavlja koristno delo. Praško sporočilo o srečanju delegacij ZK Jugoslavije in Ko- munistične partije Češkoslovaš- ke izraža v prvi vrsti težnje obeh dežel za razvijanjem ena- kopravnih odnosov med sociali- stičnimi deželami. Dejansko je vsebina razgovorov razkrila tež- njo obeh partij po reševanju problemov demokratizacije no- tranjih odnosov v socializmu. V tem pogledu so bila stališča Tita in Dubčka identična. Z obeh strani so podčrtali pomen toga vprašanja v sodobnih pogojih razvoja socializma. Marsikomu je znano, da se .ie začel i^roces notranje demokra- tizacije v socialističnih deželah z dvajsetim kongresom KP ZSSR. Toda odpor proti demo- kratizaciji, ki se je takrat poja- vil, še sedaj ^i odstranjen. Kon- servativne JRe stremijo k za- ustavljanju tega procesa, ki zavzema vse širše horizonte so- cializma. Sestanek v Cierni in v Brati- slavi je nedvomiselno pokazal, da procesa demokratizacije in zgraditve odnosov med sociali- stičnimi državami na temeljih enakopravnosti in suverenosti ni mogoče ustaviti. Sodobna gi- banja v svetu socializma so po- stala ultimat nadaljnjega na- predka. Češkoslovaška je pričela z re- formo svoje družbe v letošnjem januarju. Do izraza je prišla težnja po hitrih spremembah, da bi se pospešil razvoj socialistič- nih odnosov, od česar je bil od- visen tudi nadaljnji gospodarski vzpon te sicer industrijsko raz- vite dežele. Sočasno se je zače- la v državi široka razprava. To- da, pojavil se je tudi odpor, ki ga ni bilo podcenjevati, posebno tistega iz inozemstva. Kljub te- mu pa so zmagale demokratske in napredne sile, tiste, ki so iz- razile pripravljenost iti v refor- mi do konca. Vzporedno z rastjo zanimanja za spremembe, do ka- terih je prišel razvoj socialistič- ne družbe v CSSR, so rasle tu- di simpatije za komunistično partijo, ki je bila na čelu teh stremljenj. V zadnjih nekaj me- secih se je povečalo število čla- nov KP ČSSR za nad 20.000, kar vsekakor reflektira sedanje raz- položenje v češkoslovaški dru- žbi. Naša dežela je od prvih dni opazovala spremembe na Češko- slovaškem s polnim zaupanjem. Izražajoč odprto podporo, so na- ši ljudje odhajali v to deželo, da bi se na kraju samem prepričali o namerah in ciljih Cehov in Slovakov. V istem času pa je bilo v Ju- goslaviji več delegacij iz Prage in Bratislave. Kot logičen za- ključek teh pogostih obiskov lahko ocenimo obisk predsednika Tita v Pragi. Ustrezajoč vabilu češkoslovaš- kega partijskega vodstva in ne da bi skrival lastno željo obiska- ti njihovo deželo, je pred.sednik Tito preživel dva dni na Češko- slovaškem. Srečanje na Hrad- čanih je bila velika manifesta- cija px"ijateljstva in sodelovanja Jugoslavije in CSSR, ki je za- snovano na dolgi tradiciji vza- jemnih simpatij in razumevanja. MG Odbor za obrambna vprašanja Obrambne priprave teritorija - Xli v vojnih pogojih bi bilo veli- ko vprašanje, kako uspešno za- ščititi prehrambene artikle po- ljedelskega in živalskega porek- la pred radioaktivnim sevanjerr in radioaktivnimi padavinami Iz prakse vemo, da se glavni prehrambeni proizvodi (žitarice, krompir, stročnice, sveže meso, sadje, zelenjava in drugi) mani- pulirajo v razsutem stanju (rin- fuzi) in bi bili neposredno izpo- stavljeni nevarnosti kontamina- cije. Zaščita teh proizvodov bi se najbolje dosegla s skladiščenjem v hermetično zaprtih prostorih. Tudi obstoječa skladišča bi ustre- zala potrebam, vendar bi bilo potrebno vrata, okna in druge odprtino hermetično zapreti in skladišče le od časa do časa pre- zračevati, kar je odvisno od vr- ste artikla, ki bi ga vskladiščili. Najboljša zaščita prehrambe- nih proizvodov za ljudsko pre- hrano pred RBK kontaminacijo bi bila, če bi vse proizvode spra- vili v pločevinasto ali stekleno embalažo, ki je hermetično za- prta. Takšna embalaža ne nudi samo varno zaščito pred konta- minacijo, temveč se sorazmerno lahko in hitro dekontaminira Prav tako ne zahteva posebnih pogojev skladiščenja; vsak, še tako navaden prostor ustreza za te namene. Glede na to, da v sedanjem času ni na razpolago zadostnih skladiščnih kapacitet, kakor tu- di ne ustrezne embalaže, ki bi zadostila potrebam v izrednih vojnih razmerah za zaščito pred RBK kontaminacijo prehrambe- nih proizvodov za ljudsko pre- hrano, bi bilo potrebno pristo- piti k preprostejšim oblikam zaščite. V vsakem gospodinjstvu so na razpolago kuhinjske kre- dence, omare, zaboji, kadi,, sodi. večja pločevinasta in steklena posoda, polivinil vrečke itd., ni- so pa redke družine, ki imajo hladilnike in pomivalne stroje. Vse navedene predmete bi lahko uspešno uporabili za zaščito pred RBK kontaminacijo. Zaščita živil pred RBK konta- minacijo bi bila v mestih in in- dustrijskih središčih nekoliko lažja, ker gospodinjstva v cent- rih razpolagajo z večjim števi- lom hladilnikov in druge sodob- nejše kuhinjske opreme, ki da- je večjo možnost zaščite, na dru- gi strani pa imajo te družine manjše zaloge živil doma. Nekoliko težja bi bila zaščita živil v gospodinjstvih na pode- želju, saj vemo, da imajo kmeč- ka gospodinjstva stalno na za- logi večje količine kmetijskih pridelkov, ki jih nikakor ne bi bilo mogoče spraviti v hermetič- no zaprte posode. Zato bi morala ta gospodinjstva v primeru po- trebe obstoječe zaloge kmetij- skih pridelkov, ki jih navadno hranijo v shrambah, kleteh in podstrešjih, spraviti na čim manjšo površino ter jih pokri- ti s polivinilastimi pregrinjali, inpregniranim platnom in dru- gimi zračno- in vodotesnimi predmeti in tako zaščititi pred radioaktivnimi padavinami in radioaktivnim sevanjem. i Nič manj važna ne bi bila za- ščita hrane za živali, predvsem voluminozne krme, ki jo imajo kmetijska posestva in individu- alni kmetijski proizvajalci vskladiščeno na večjih površi- nah in velikih objektih. Pri teh proizvodih ni računati na ka- kršnokoli premeščanje, potrebno je le najti sredstva, da se kopi- ce sena in slame prekrijejo z za- ščitnim materialom, seniki in drugi objekti, ki so ob strani odprti, pa tudi na teh straneh zaščitijo pred radioaktivnimi padavinami. Jože VRATIC Stran 2 TEDNIK — petek, 16. avgusta 1968 Stran 2] Občina Lenart PROBLEMATIKA ODKUPA GOVEJE ŽIVINE Še vedno prevelike raz'lil vikend hišic (kako bo to odslej mogoče, da se ne bo sreč- ni dobitnik neupravičeno oboga- til), da bi vhržili svoje prihranke v tisti zavod, ki zagotavlja naj- višje obresti in najlepše nagra- de, zavarovanje in še kaj zraven. Se večje obresti pa seveda plačujejo banki tisti, ki jim de- nar posoja. Karavana popevkar- jev je veljala 5 milijonov novih dinarjev, najlepša Jugoslovanka je prejela nakit za 120.000 di- narjev in še 80.000 dinarjev po- vrh, skupaj torej 200000 dinar- jev. Na TV-kvizu pa mimogrede odstreliš milijonček, ali pa s tem, da poveš, da je najslavnejši francoski arhitekt imel drugo ime Corbusier, dobiš Fordov coupe. Ali smo res tako bogati, da razmetavamo denar z veliko žli- co? Ali ne bi bilo bolje, če bi pocenili pralne stroje, pralne praške, ali kaj drugega? Prav tako bi lahko skrajšali pot ka- ravane pevcev, ki so v luksuznih »Ford-mustangih« križarili tudi mimo takšnih tovarn, kjer de- lavci, za vse ne moremo trditi, da po svoji krivdi, prejemajo' 30.000 do 40.000 S din plače ifli sečno. Kaj naj pomisli tekstili delavka, ko prebere novico, ( znani konferansje ni hotel n povedati naslovov filmov v Pv za manj kot 60.000 starih dina jev na večer, kolikor ona prig ra v vsem mesecu! V Ameriki, ki jo dostikr jemljemo za zgled, ni nikj oglasov, ki bi z nagradami spo bujali varčevalce, naj vloži svoje težko prihranjene dolai v Čhase Manhaltan ali kate drugo banko. Ne, samo 5-odstc ne obresti nudijo, in .še te so I vseh bankah skoraj enake. S predpisuje najvišjo obrest mero država. Mi pa jo zvišujemo na os( do deset odstotkov, nekateri i najdljivejši, kot zavod v Skd ju, pa celo na 20 in več odstf kov. Kaže, da povsod v svetu i nar bolj cenijo kot pri nas čim bolj ga bomo razmetaV na podoben način, tem dal] bo pot do konvertibilnosti ' nar j a Seveda velja to tudi »zidanje* cen v podjetjih, imajo monopol na trgu, ali uživajo izredno carinsko za.šČi To vse so oblike za razvr« notonje dinarja, ki mu včai botruje še država. k\ sankcid ra razne podražitve (eiektril transport itd), namesto da jih ustavila že prt korenini kot znajo to napraviti celo Zahodu. Po drugi strani pa se v p' izvajalnih podjetjih delavci tU čijo in garajo, da bi zaslul nekaj deset starih ti.sot^aKoV, prav gotovo znajo le-ti dir drugače ceniti. Ali ne bi kazalo v sedanji precej težkem gospodarsH' položaju, ko je dvema in pol (■ lijonoma delavcev zagotovil neki življenjski minimum, ' koliko ustaviti to razmetava' z denarjem in ga raje nadoli stiti z nižjimi cenami blaga širok krog potrošnikov ali P nižjimi obrestmi za posojila, pa »osrečiti« le nekaj posati* nikov, ki bodo svoje potoval na Havaje plačevali tudi v prihodnje, pa naj bo to v ali oni obliki. E. R. v G. V opekarmi v žabjelcu si je kolektiv z LASTNIMI SREDSTVI IZBOLJŠAL PROIZVODNJO Pred kratkim so v Opekarni v Zabjeku predali namenu pre- novljeni objekt sušilnice. Ob tej priliki nas je zanimalo kaj več (J poslovanju podjetja, ki je eno najstarejših v ptujski občini. Po osvoboditvi je bilo v pod- jetju zaposlenih 56 ljudi. Proiz- vodnja je znašala 2,8 milijona opečnih enot. Proizvajali so strešno in zidno opeko. Proiz- vodnja je bila silno primitivna. Zahtevala je velike fizične na- pore zaposlenih; pogoji dela so bili neprimerni. Leta 1949 je podjetju uspelo opustiti parni pogon in preiti na pogon z elektromotorji. Da bi se podjetje lahko loti- lo temeljite rekonstrukcije, ni bilo finančnih sredstev. Pomembnejše prelomnice za podjetje so bile od 1939. do 1961. leta. Pod težkimi pogoji je uspelo podjetju zamenjati stroj- ni park in zgraditi del novih na- ravnih sušilnic za strešnike. To je bil velik napredek podjetja, kljub temu. da še ni bila rešena tehnologija. Lahko so izdelovali zahtevnejše izdelke, ne pa tudi kvalitetno in množično. Pri- manjkovalo je sodobnih sušilnih naprav. Kljub temu so bili do- seženi lepi rezultati. Leta 1963 so proizvedli že 5,7 milijonov opečnih enot. Leta 1964 in 196,5 se je pod- jetje odločilo za sistematično re- konstrukcijo. Program je bil ja- sen, ni pa bilo potrebnih sred- stev. Kolektiv se je odločil, da ne bo več životaril, ampak da bo s samoodpovedio in lastnimi sredstvi zgradil, kar je nujno. Pričeli so z rekonstrukcijo, ki je trajala tri leta. Zgradili so novo krožno peč z vsem ohlajevalnim mehaniz- mom. Uvedli so nov notranji transport surovih polizdelkov In zgradili 24 komor umetnih su- šilnic z dodatnim gretjem gene- ratorja. Vse to je omogočilo, da so lah- ko pričeli hitro in kvalitetno iz- delovati najzahtevnejše elemen- te. Dela pri rekonstrukciji so lah- ko opravljali pretežno le v zim- skem času, saj redna proizvod- nja pri tem ni smela trpeti. Vsi člani kolektiva so pokazali pri rekonstrukciji veliko požrtvoval- nosti. Prvi rezultati njihovega dela so se pokazali že v poizkusni proizvodnji in ob zaključku leta 1967, ko so bila predvidena de- la delno končana. Tako so lan- sko leto proizvajali že 7,2 mili- jona opečnih enot s 100 zaposle- nimi. Ce primerjamo rezultate le- tošnjega prvega polletja z istim obdobjem lani, je bila rekon- strukcija ekonomsko upravičena ter koristna za slehernega pro- izvajalca kolektiva. Dohodek se je povišal za fizični obseg proizvodnje pa za 20 "/o. Povečali so osebne dohod- ke. Ti rezultati potrjujejo, da bo- do njihova predvidevanja, to je 8,5 do 9 milijonov opečnih enot in 450 milijonov bruto produkta, vsekakor dosežena. Vsa dela, po še nepopolnih ra- čunih, so veljala približno 150 milijonov starih dinarjev. Od te- ga je odpadlo na podjetje pri- bližno 120 milijonov starih di- narjev. Za ostalo je podjetje do- bilo kredit pri Kreditni banki v Ptuju in delno iz sklada skup- nih rezerv skupščine občine Ptuj. Ta izdatek je pomenil veliko breme za podjetje, ki je kljub temu poslovalo aktivno. Podjetje je skušalo v dobi re- konstrukcije reševati tudi vpra- šanje življenjskih pogojev de- lavcev. Zgradili so nove sanitar- ne naprave, kuhinjo in jedilnico. Ti prostori so pripomogli, da se delavci počutijo mnogo bolje. Objekt so zgradili skoraj v ce- loti s prostovljnim delom. Z. R. stran 3 TEDMK — petek, 16. avgusta 1968 Stran 3 jdkijučnti svečanost ob prazniku občine Ptuj 40 LET GASILSKEGA DRUŠTVA V DESENCIH v nedeljo je bila v Desencih gasilska svečanost ob 40-letnici ustanovitve gasilskega društva pesenci v Slovenskih goricah, v j.ojstnem kraju Franca Osojni- j(a, komandirja slovenskogoriške tete. Kazalo je, da bo muhasto vre- me oviralo svečanost. Na srečo 50 se kmalu popoldne temni ob- laki razvlekli in zasijalo je son- ce. Proslava, ki je bila na pro- item, je dobila vse odlike tovrst- nih proslav. Ptujska godba na pihala je z večjega odra, ki so ga postavili na travniku, privabljala števil- ne vaščane in druge goste. Ko je posijalo sonce, se jih je mno- go zbralo. Posedli so mize pred odrom. Svečanost se je pričela s pri- hodom gasilske čete. Gasilci so se s številnimi prapori na čelu postavili pred oder. Uvodne in pozdravne besede je izrekel Janez Zampa, občin- ski odbornik. Povedal je, da je proslava posvečena velikemu re- t^olucionarju in gasilcu, ustano- /itelju gasilske čete v Desencih, rrancu Osojniku. Jože Zelenik je poročal o delu gasilskega društva v Desencih. \?edvsem se je zadržal v prvih llSiD delovanja, ko ga je usta- non\ in vodil Franc Osojnik. Mvalil je njegovo dobro vod- stvo in sposobnost organiziranja ter ga predstavil kot svetel lik gasilca. Na svečanosti je spregovoril tudi Jože Stropnik. Opisal je po- men občinskega praznika in pro- slave, ki so že bile v ta namen., Na kratko je povedal tudi trenutni zunanji in notranji po- litični situaciji ter o smernicah za izvajanje družbene in go- spodarske reforme. Posebna delegacija je nesla venec k hiši Franca Osojnika. Jože Stropnik je predal svo- jemu namenu novo gasilsko si- reno. Zavijajoč glas sirene je na kratko odjeknil prek doline in sosednih hribov ter oznanil, da bodo tudi v tem kraju odslej lažje in hitreje priklicali gasilce na kraj nesreče. Večje število Desenčanov de- luje v gasilskem društvu tega kraja že več desetletij. Na sve- čanosti ob 40-letnici ustanovitve društva v Desencih so najzasluž- nejšim gasilcem in tistim, ki v društvu delajo že več let, pode- lili častne diplome. Častne diplome so prejeli: Jo- že Horvat za štiridesetletno de- lovanje v društvu, se pravi vse od ustanovitve; Alojz Gregorec za tridesetletno, Janez Benko za dvajsetletno, Anton Korošec za dvajsetletno, Franc Horvat za dvajsetletno, Jože Zelenik za dvajsetletno, Otmar Simonič za dvajsetletno, Tomaž Murek za desetletno in Milan Murek za desetletno delo v gasilskem dru- štvu. Častno diplomo je dobil tudi Ferdinand Benko, koman- dir. Ferdinand Benko se je zahva- lil v imenu vseh za prejete di- plome. Obudil je še nekaj spo- minov na Franca Osojnika. Predvsem mu je ostalo v spomi- nu potovanje z Osojnikom v Sa- vinjsko dolino. Na nekem gasil- skem domu sta ugledala napis: Kje gori, pomagamo, kdo trpi, ne vprašamo. F. Osojnik si je tedaj prepisal ta napis in ga pri- nesel v domač kraj. Na proslavi je bil zapisan na enem izmed transparentov. Na programu je bilo tudi tek- movanje koscev z motornimi ko- silnicami. Po programu se je pričel vese- li del proslave. Zaigrali so za ples. Tudi za pijačo in jedačo so poskrbeli. S proslavo 40-letnice gasilske- ga društva v Desencih, rojstnem kraju Franca Osojnika, so obča- ni ptujske občine končali praz- novanje občinskega praznika, osmega avgusta. \ ZR S svečanosti ob 40-letnici gasilskega društva v Desencih Radio Ormož - Oddajamo na valovni dolžini... Misel, da bi imeli tudi v Or- možu lokalno radijsko postajo, je pravzaprav že precej stara in jo je pričel med prvimi realizi- rati občinski komite ZMS Or- mož, ki je v tej smeri že precej napravil. Celotno zadevo .a ga je bilo precej. V strahu m\ se znašla toliko, da sem de- nar hitro potisnila v peč in zraven postavila zaboj. S kole- gico Berto Polančevo sva stekli v stranišče in se zaklenili, Ančka Cafutova se je zaklenila v shrambo. Cez čas je neznanec vdrl sko- zi vrata in ropotal pri pultu. Ančka Cafutova je mislila, da Sva midve in je pogledala iz shrambe. Ugledala je neznanca s pištolo, ki je zopet ustrelil. Pričela je kričati, da so jo sli- šali sosedi. Mlajši sin je prvi pritekel do restavracije. Medtem je neznanec izginil. Poklicali smo policijo, ki domneva, da je imel neznanec pištolo strašilko. Omenjeni primer bo verjetno izučil gostinsko podjetje, kako bo v bodoče potrebno poskrbeti, da bo zaslužek varno spravljen. Menda ga ne bodo več prepusti- li trem nemočnim natakaricam, ki pa so se kljub strahu dobro znašle. ZR Gradnja poslovno-stano- vanjske zgradile v Ormo- žu Kot kažejo vsi trenutni izgle- di, se bo Ormožancem izpolnila že večletna želja in ideja o grad- nji poslovne stanovanjske zgrad- be, za katero so bili že pred šti- rimi leti izdelani vsi potrebni 1 načrti. Kot je v razgovoru poudaril direktor stanovanjskega komu- nalnega podjetja Ormož IVAN IVENCELBERGER, je gradnja I omenjene poslovne stanovanjske i Zgradbe še vedno odvisna od or- I moških delovnih organizacij in od njihovega interesa za nakup stanovanj za svoje delavce ter od interesa enega od ormoških ' trgovskih podjetij (prav gotovo 1TP Zarje), ki bi pozneje pre- ' '^zelo poslovne prostore v pri- tličju zgradbe (samopostrežna trgovina in drugi prodajni pro- stori). Delovne organizacije na ob- fnočju občine Ormož so na enem izmed zadnjih sestankov že sklc- ' 'lile, da bodo odkupile vsa sta- "lovanja. Tozadevne pogodbe še sicer niso podpisane, vendar lahko upamo, da bodo delovne ^rganizacije svoje obljube drža- Z gradnjo stavbe bi lahko pričeli že v letošnjem letu in bi ^0 dokončno predali svojemu na- ^'c'nu v prvi poiivici leta 1970. Gradnja poslovne stanovanjske |gradbe bi stala 300 milijonov din. Imela bi 26 stanovanj ter pritličju poslovne prostore, '^tala bi v Vrazovi ulici v nepo- ^^edni bližini ormoškega hotela, ^i je trenutno prav tako v za- :?^tni fazi gradnje. Z zgraditv;- ' poslovne stanovanjske zgrad- ^ v Ormožu ne bi bilo deloma ''ešeno samo vprašanje stano- '■:^'^jske kri7.e, temveč bi dobil ^""nriož tudi nove in pomembne Poslovne prostore. J. S. Padel je z drogn in podlegel poškodbam v četrtek, 8. avgusta, je Janez Beton iz Zlatoličja, zaposlen pri Tehnogradnjah iz Maribora, od- stranjeval žice z droga pri od- vodnem kanalu v Zlatoličju. Ko je odstranil zadnjo žico, se je drog podrl. V trenutku nesreče, je bil ponesrečena 9 metrov vi- soko. Hud padec je bil neizbe- žen. Med prevozom v bolnišni- co je Janez Beton umi-1. Vlom v pisarno Hajdinske šole v noči od 10. na 11. avgust je neznanec vlomil v pisarno haj- dinske šole. Ukradel je 52.000 S dinarjev, dva žiga in dve šolski spričevali. Storilca iščejo. MANJ SMO ŽEJNI v teh dneh je zaradi slabega vremena prodaja priznane Taliso- ve ore padla za približno 8000 ste- klenic. V vročih dneh so je proda- li tudi do 200.000 steklenic na dan. AMD Orehova vas Welika mednarodna moto-cross dirka ^ Avto-moto društvo Orehova vas organizira letos 1. septem- bra veliko mednarodno moto- kros tekmovanje za nagrado Ma- ribora, ki se ga bodo udeležili tekmovalci iz šestnajstih držav, med njimi nekateri že dobro znani ljubljenci občinstva kot so: Manfred Klcrr, večkratni zmagovalec na dirkališču AMD Orehova vas; Finec Jorma Jar- vincn, ki je na spomladanskem tekmovanju nastopil s startno številko 60, ki jo bo nosil tudi na tej dirki, nadalje bo tekmo- val znani italijanski tekmovalec Carlo Ferera, ter še mnogi drugi tuji in naši domači tekmovalci, kot sta brata Stanko in Milko Vesenjak, Leno Soštarič, Stje- pan Malckovič, Anton in Janez Rotar, Vilko Pavišič ... Kot poudarja organizator tek- movanja, bo to vsaj po zasedbi tekmovalcev, naša največja mo- to-kros dirka in pravi spektakel za številne gledalce. AMD Orehova vas je poleg Tržiča zelo resen kandidat za organizacijo tretje dirke za sve- tovno prvenstvo v letu 1969, ki naj bi bilo 27. aprila. Letošnja dirka »Za nagrado Maribora« naj bi bila posebna preizkušnja in zrelostni izpit, ki bo pokazal, ali je AMD Orehova vas v vseh pogledih sposobno prevzeti or- ganizacijo dirke za svetovno prvenstvo. Prav iz tega razloga bo letošnjo dirko »Za nagrado Maribora« organizacijsko in teh- nično ocenjeval delegat FIM, ki naj bi dokončno izrekel mnenje, ali je AMD Orehova vas sposob- no organizacijsko izvesti dirko za svetovno prvenstvo, ali je dirkališče sposobno za takšno prireditev itd. ... Po strokovni oceni delegata FIM bo izrekla končno besedo še republiška športna komisija, ki bo odločila, ali bo naslednja dirka za sve- tovno prvenstvo v Orehovi vasi ali v Tržiču. AMD Orehova vas se tega zaveda in v tej smeri ureja samo tekmovalno stezo kakor tudi ostale objekte na dir- kališču. Pokrovitelj letošnje dirke »Za nagrado Maribora« je predsed- nik skupščine občine Maribor MIRKO 2LENDER, njegov po- močnik pa predsednik kros od- bora Jugoslavije JANEZ KER- MAVNER. Prireditveni odbor je že .spre- jel okvirni program, ki je na- slednji: v petek, 30. 8., od 15. ure dalje bo sprejem tekmovalcev na dirkališču, v soboto tehnični pregledi in neuradni treningi, ob 18.30 pa bo na Trgu svobode v Mariboru promenadni koncert, ob 20. uri pa bo sprejel tekmo- valce predsednik SO Maribor Mirko Zlender. V nedeljo, 1. septembra, bo ob 9. uri uradni trening, ki bo tra- jal do 11. ure, ob 14.30 bo sve- čana otvoritev dirke s predsta- vitvijo tekmovalcev, nato bo skočil padalec, ki bo predal star- terju startno zastavico. Ob 15. uri bo prvi start. Ze vnaprej lahko v celoti in z gotovostjo trdimo, da bo le- tošnja dirka »Za nagrado Mari- bora« pritegnila številne domače in tudi tuje gledalce, ki bodo dali s svojim obiskom organiza- torju popolno priznanje in s vstopnino nudili finančno pod- poro za (upajmo) organizacijo tretje dirke za svetovno prven- stvo v prihodnjem letu. J. S. IZJAVA BUMEDIENOVEGA ODPOSLANCA BEN BELA Žl¥ iN ZDRAV NOBENEGA NATANČNEJŠEGA OBVESTILA O KRAJU, KJER JE ZAPRT Posebni odposlanec alžirske- ga predsednika Bumediena Mohamed Arabi je dopotoval v Kartum. Za kartumski dnev- nik je izjavil, da je bivši alžir- ski predsednik Ben Bela »zaprt v neki vili, kjer ga redno obi- skujejo njegova družina in so- rodniki«. Arabi ni maral dati nobenih podrobnejših obvestil o kraju, kjer je Ben Bela zaprt, dodal pa je, da se bivši alžirski pred- sednik dobro počuti in ni bolan. Orm^ki dvojčici Jožico in Štef- ko Petek, smo vam sicer že pred- stavili v zadnji številki našega li- sta. Tokrat vam ju predstavljamo v družbi njune nepogrešljive šti- rinožne prijateljice — oslice Pike, ki je že enajsto leto pri Petkovih in nam je, kot vidite, na posnet- ku zelo lepo požirala. T- S. Še druga stran medalje o zastavi za železjem V našem uredništvu se je oglasila Marija Golob s Polen- šaka št. 8, lastnica hiš^e, v kateri je krajevna pisarna in poštni urad na Polenšaku, v zvezi s se- stavkom v našem listu št. 30 z dne 2. avgusta t. 1. pod naslovom Zastava je obležala za železjem. Povedala nam je, da je na- sprotovala, da bi obesili zastavo z okna brez droga, ker v takem primeru ob morebitnem dežju teče po zidu, da pa je celo za- htevala, da obesijo zastavo na drogu. Ker tega niso hoteli, je zastava kljub vsemu visela, po- tem ko sta jo skupaj s poštno uslužbenko obesili na drog. Gb 40-letnici KP v ptujskem okolišu Spomini udeležencev socialistične revolucije Res je, da so prve celice KP ustanavljali v ptujskem okraju že leta 1919, toda delovanje pr- vih pobornikov za socializem je hitro skopnelo, ker mu je prepo- ved KP decembra 1920 zadala tak udarec, da je boj delavske- ga razreda prenehal za vrsto let. Od leta 1928, ko so ustanovili komunistično celico v železniš- kih delavnicah, se je boj za so- cializem razvijal iz leta v leto, dokler ni dosegel med narodno- osvobodilnim bojem svojega vi- ška in na koncu vojne velike zmage. Komuniste je vodila pri nji- hovem ilegalnem delu za zmago proletarske revolucije, za lepše, vrednejše življenje vseh ljudi in narodov — globoka vera v nauk Marksa, Engelsa in Leni- na. Ob 40-letnici neprekinjenega revolucionarnega boja Komuni- stične partije v ptujskem oko- lišu bomo v našem listu objavili nekaj spominskih izjav udele- žencev socialistične revolucije. Spomini našega pionirja socialistične revolucije Profesor Franjo Zgeč iz Dor- nave pri Ptuju je napisal: »Komaj sem se jeseni 1918. leta vrnil iz Rusije v domačo vas in komaj smo pometali prej- šnje vaške mogotce in nemčurje iz gasilskega društva, že so se slišali glasovi, da bi ustanovili partijo, podobno ruski KP. V začetku leta 1919 sem po- iskal stike s KP v Ljubljani, kjer so delali dr. Lemež, Fabi- jančič in Klemenčič. Od tega ča- sa dalje so mi začeli pošiljati večje število Rdečih praporov in Komunističnega manifesta. Zbral sem čiste vaške proletarce ter ustanovil partijo. Vsak teden smo imeli sestanke, sedaj pri enem, sedaj pri drugem bajtar- ju. Bilo jih je okrog 60. Premož- nejše kmete smo odklanjali in niti moj brat ni bil sprejet v or- ganizacijo.' Ko pa so slišali v Ptuju in okoliških vaseh o ustanovitvi partije, so tudi oni izrazili ena- ko željo. Najprej sem poiskal nekaj levičarskih socialnih de- mokratov, med katerimi najbolj delovnega Rozmana, Petroviča in Podgorška, in ustanovili smo partijo v Ptuju. Zglasil se je tudi Brus iz Spuh- Ije, ki je bil zelo revolucionaren, in zahteval, naj ustanovimo še partijo v Spuhlji. To nalogo sem mu prepustil, sam pa sem si na- ložil v nahrbtnik izvode Rdečih praporov in Komunističnega manifesta ter kos črnega kruha in jo mahnil ob Dravi proti Ve- liki Nedelji. Tam sem zvedel, da so najrevolucionarnejši v Cvet- kovcih, in mahnil sem jo tjakaj. Otroci so mi pokazali pot k tam- kajšnjemu rrviinarju, in tam sem našel zbrano gručo moških. Za- htevali so, naj imam politični govor. Ko sem se dobro odrezal, so mi vsi ploskali in izrazili pri- pravljenost, da ustanove partijo. Zvečer pa so mi postregli z div- jim zajcem, ker sem zašel v družbo divjih lovcev. Nedeljo nato sva se odpravila s socialdemokratom Segulo iz Ptuja na Polenšak, kjer sva oba imela politične govore, vsak za svojo partijo. Jaz sem t)il mlaj- ši in sem jih bolj podžgal, toda to sodelovanje s socialdemokra- ti sem drago plačal. Nedeljo na- to je napovedala KP shod v Ptu- ju v gostilni Pri belem križu. Kako pa sem se začudil, ko sem našel v dvorani veljake iz social- demokratske stranke z govor- nikom iz Maribora, ki nas niso hoteli niti pogledati. Klemenčič, član KP. ki so ga poslali iz Lju- bljane, ni mogel zadeve rešiti drugače, kakor da je napovedal shod na dvorišču. Bilo je pre- cej poslušalcev, toda ni se dalo primerjati z udeležbo v dvorani. Ze dolgo sem mislil na Haloze, da so naj pripravne j še za nas boj. Zato sem se nekega dne od- pravil z nahrbtnikom prek Ptu- ja na Gorco, kjer sem našel več viničarjev, med njimi tudi Te- menta. Zdel se mi je nenavadno inteligenten in pripraven. Zato som iz Spuhlje za kandidata pri sem ga predlagal skupaj z Bru- parlamentarnih volitvah. Bila 6ta sprejeta. (Tement je miei pozneje pomisleke zaradi vstopa v KP, ker je bil religiozen, op. V. R.) Se en dogodek bi rad prika- zal, ki se je odigral v Ptuju. Tamkajšnji mogotci so poklicali govornika nacionalista, menda iz Maribora- V vseh vaseh okrog Ptuja je završalo in na napove- dano nedeljo se je zbralo na trgu pred magistratom nepričakova- no veliko ljudi. Smrtni molk je vladal med njimi in govornik je precej zmedeno govoril in zago- tavljal, da tudi oni nočejo nove vojne. Ta dogodek mu je bil do- kaz, da je bilo ljudstvo prebu- jeno in zavedno, zato niti ni bi- lo aplavza, pač pa so ljudje sti- skali pesti. Pri parlamentarnih volitvah je zmagalo 56 poslancev KP, k temu je pripomogel tudi ptuj- ski okraj. Ko pa so KP razpu- stili in jo potisnili v ilegalo in ko sem moral v Ljubljano štu- dirat, je vse zamrlo, V ilegali smo delali naprej na ljubljanski univerzi, v Ptuju pa so se ilegalni člani KP zbirali v manjših skupinah. Trpela ni nji- hova morala, saj so imeli zaslom- bo v delovnih ljudeh, pač pa je bilo le vprašanje časa, kdaj bo omogočeno spet organizirano de- lovanje, pa čeprav v ilegalnih pogojih.« V. R. (Dalje prihodnjič) Na ormoški avtobu.sni postaji je vedno zelo živahno. Ni čud- no, saj je v bližini prijazna gostilna Pri Havlasu, trgovina z ze- lenjavo in avtobusno postajališče »odprtega tipa«. Kot sem že večkrat opazil, se tukaj razvijajo včasih zelo živahne diskusije, ko se srečajo stari znanci iz enega ali drugega dela ormoške ob- čine. No ja, nekje je pač treba iznesti svoje probleme in težave, ki nas tarejo v vsakdanjem življenju. t J. S. Kužni kašelj konj Gripa kopitarjev oziroma kuž- ni kašelj se je močno razširil tudi v naseljih naše občine — posebno na desni strani Drave. Po podatkih, ki smo jih pre- jeli od veterinarske postaje Ptuj Ptuj, je zbolelo od 1. 8. do 11. 8. 1968 v naseljih: Sp. in Zg. Hajdina, Dragonja vas, Sp. in Zg. Jablane, Pongerce, Cirkovci, Mihovci, Starošinci, Stražgojnca, Sela, Njiverce, Strgojnica, Ge- rečja vas, Lovrenc, Zupečja vas, Zg. in Sp. Pleterje — 120 kopi- tarjev pri 70 živinorejcih. Bolezen se hitro širi. zaradi tega so tudi potrebni hitri ukre- pi po 37. členu temeljnega za- kona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, 16/65): — oddvojitev zdravih od bol- nih konj, — dezinfekcija hlevov, napa- jališč, dvorišč, ki so prišli v do- tik z bolno živino, s 30*'o lužino. — Posebna prepoved dovoza živine na odkupna mesta oziro- ma sejme s kopitarji. Zaradi te- ga opozarjamo živinorejce, da na dogone oziroma sejme preva- žajo živino samo z govejo vpre- go ali s traktorji ali tovornjaKi. — Prepoveduje se v okuženem dvorišču goniti kopitarje na skupno pašo ali k skupnim na- pajališčem ali jih puščati zunaj ograje dvorcev, kjer bi mogli priti v dotiko s kopitarji drugih dvorcev. — Sporočiti takoj veterinar- ski službi veterinarske postaje v Ptuju — vsak sum pojava kuž- nega kašlja. Vsi ti ukrepi za preprečevanje gripe oziroma kužnega kašlja konj se morajo izvajati, dokler traja nevarnost te bolezni, o če- mer bomo javnost obvestili. Krajevne pisarne prosimo, da na krajevno običajen način ob- vestijo vse živinorejce z vsebi- no tega obvestila. Veterinarski inšpektor Avgust Slokan Stran 6 TEDNIK — petek, 16. avgusta 1968 Stran 6 Priznanje Vidi Rojičevi ob izidu Icnfige: Slovenskogoriška četa Na minuli svečani seji občin- ske skupščine so izrekli iskreno zahvalo Vidi Rojičevi, ravnate- ljici zgodovinskega muzeja v Ptuju, za napisano knjigo »Slo- venskogoriška četa«. Pomemb- no delo je napisala ob 25-letnici oboroženega upora proti okupa- torju v Slovenskih goricah, v spomin na padle rodoljube 1942—1967. Na svečani seji so knjigo po- delili sodelavcem osvobodilnega gibanja in svojcem. Knjigo je izdal občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ptuj. Fotoreprodukcije je izde- lal fotograf Franc Langerholc iz Ptuja. Knjigo je opremila in tis- kala v 500 izvodih Ptujska tis- karna lani. Uvodoma je Vida Rojic zapi- sala: V Slovenskih goricah, v tej le- pi vinorodni slovenski pokraji- ni, je našla Osvobodilna fronta med okupacijo že leta 1941 svoje pristaše, leta 194^ pa je tu vznikla partizanska skupina, pr- va v severovzhodni Sloveniji. Njena zgodovina je dolga le šti- ri mesece, ker je izdaja omogo- čila okupatorju, da je partiza- ne iznenada napadel in prema- gal. Za slovenskogoriško partizan- sko skupino v letu 1942 se je po vojni udomačilo ime slovensko- goriška četa, med vojno jo je ljudstvo po Slovenskih goricah klicalo Lackova četa, v arhiv- skih virih pa zasledimo zanjo ime ptujski vod. Iz zgodovine slovenskogoriško čete je bilo od osvoboditve dalje napisano veli- ko člankov. Pisci so se sprva opirali le na memorialne vire, pozneje so odkrili še nekaj pi- sanih dokumentov o njej, in na- bralo se je tudi vedno več izjav o boju te partizanske skupine. Tako je napočil čas, ko lahko ob njeni 25-letnici obširneje napi- šemo v posebni knjižici njeno zgodovino, zgodbo o junakih in njihovih sodelavcih, ki so se bo- jevali proti sovražniku našega naroda za človekove in narodne pravice in pri tem mnogi izgu- bili svoje življenje. Pričujoči zgodovinski spis pa je vendarle skromen prikaz ve- likih naporov in poguma, trplje- nja in junaštva slovenskogoriš- ke čete in njenih sodelavcev. Ve- liko dragocenih podatkov o živ- ljenju partizanov in njihovih zaveznikov je šlo z njimi v grob. Zato so partizanski napadi bolj omenjeni, kakor opisani, zato ni opisano trpljenje, ki je stiskalo upornike, ko se je nanje sipal bes hitlerjevskih policistov v zaporih in taboriščih. Vida Rojič Morda bo pričujoča knjižica spodbudila še nekatere sodelav- ce slovenskogoriško čete, za ka- tere ne vemo, da bodo dopolnili opise nekaterih dogodkov ali povedali še o neznanih iz zgo- dovine slovenskogoriške Lacko- ve čete in tako pripomogli k njeni bolj točni in obširni zgo- dovini. Vida Rojic je v knjigi opisala zgodovino oboroženega upora v Slovenskih goricah v večjih po- glavjih. V prvem je opisala predvojno politično delo in prvo osvobodilno gibanje. V drugem je opisala rojstvo partizanske skupine. V naslednjih je opisa- la pomen ptujskega voda, opo- ro v ljudstvu, poslednji boj Lac- kove čete ter okupatorjev obra- čun z uporniki. Posebej je na- pisala tudi življenjepis padlih partizanov. Pa še kratek odlomek iz knji- ge: Po proslavljanju 1. maja so jo partizani zagodli Nemcem na Mestnem vrhu pri Ptuju, ki je raztreseno naselje na gričih med potokoma Rogoznica in Grajena. Tam so se Nemci gostili v go- sposki vili — »stoku« — ptuj- skega nemškega trgovca Strossa. Partizani so streljali nanje sko- zi okna, pa tudi na avtomobile pred hišo. Merili so tudi na pri- hajajoče goste, da so se le-ti prestrašeni vračali v Ptuj. Nem- ce so prepodili, sami pa so v hi- ši zaplenili precej živeža. ZR Predstavljamo mladega pesnika in pisatelja Miroslava Slano Beseda o umetnosti Danes je gost našega lista mladi pesnik in pisatelj MIRO- SLAV SLANA, ki je tako rekoč »naše gore list«, saj je rojen v Slovenskih goricah in živi tre- nutno v Mariboru. Brez pretira- vanja lahko zapišem, da je MI- RO eden izmed tistih redkih mladih ustvarjalcev ki so si za- gotovili v naši »rimariji in pisa- riji« pomembno in zavidljivo mesto. Ko sem ga pred nedav- nim obiskal v njegovem stano- vanju v Mariboru, sem se prav- zaprav znašel v nevsakdanjem trenutku — lahko bi rekel tudi bohemskem ambientu. Njegova delovna soba je nekaj posebnega in z najrazličnejšimi dekorativ- nimi vložki na stenah spodbuja Miroslav Slana človeka k neki ustvarjalnosti in iskanju novih idej. Kamorkoli sem pogledal, povsod sem videl v klasičnem neredu razmetane knjige in zapise, med katerimi se je mogočno bohotila (žal že skoraj prazna) steklenica konja- ka. (Miro je prejšnji večer praz- noval s prijatelji ob novorojenih idejah za svoje ustvarjalno de- lo.) Ker smo v zadnji številki na- šega lista tudi mi objavili nje- gov prispevek »STOP-MANIJA«, ki ste ga prav gotovo z zanima- njem prebrali, sem zaprosil MI- RA za kratek razgovor. Kaj hitro sem zvedel, da se MIRO že sko- raj poklicno ukvarja s poezijo in prozo (satire, humoreske, no- vele, aforizmi itd.) in da bo v letošnji zimi izšla njegova knji- ga GNEZDO ZA BESEDE. Pri- pravlja tudi odrsko delo, nekak- šno parodijo, ki jo je postavil v dvaindvajseto stoletje. MIRO nadvse ljubi vinograde, saj je preživel svoja otroška le- ta v Slovenskih goricah, ki so, kot pravi, zelo slikovite in dajo človeku vedno znova inspiracije in ideje za pisanje. V svojem daljšem proznem delu želi pri- kazati drugo intimnejšo plat ljudi iz Slovenskih goric ter Pr- lekije, prikazati ti-sto resnično vsakdanjost ljudi, ki znajo vsa- kodnevne težave in probleme oviti s svojevrstnim humorjem, ter prikazati v tem delu ljudi, ki so duhoviti in prebrisani s svo- jevrstnim čutom za lepoto, lah- ko bi rekli za umetnost. Ker sam pravi, da v svojih delih ne more mimo kmeta in njegovega trdega življenja, mi je v razgo- voru citiral verze iz Krleževih balad: »Kmet nežna zakaj tak baš mora biti, da su kmeti glad- ni, a ,taborniki' siti. A nikdar ni tak bilo, da ni nam tak bilo, pa nikdar ni ne bu, da kmet gla- den ne bu... In kaj naj ,tabor- nik' zato počne? Kak je, tak je, reče in se odpelje z mercedesom na vikend ...« Na vprašanje, kaj je pravza- prav umetnost, je MIRO s po- sebnim zanosom odgovoril: »Mnogo govorimo o umetnosti, o knjigah, o gledališčih, kultur- nih ustanovah itd. Vse to lepo zveni, ampak kje so de facto na- ša gledališča, naše založniške hi- še, naši ,g]edališki amaterji', kaj pravzaprav so naše knjige, naši KRISTUSOVI SAMOMORI, na- ši goli in mrtvi prevodi, naši ak- cijski stripi, ki imajo že na prvi strani trideset mrtvih, kaj so naši klubi književnikov in no- vinarjev, naša televizija, ideo- loški razgovori in modre opom- be, nepismeni napisi po izložbah, naši polovični pisatelji in pisa- telji, ki so pred njimi doprines- li družbene zasluge, a pozneje niso več pisali? Kaj je naše mol- čanje in naša imenovanja o kul- turi in umetnosti ali zaper kuU turo, kaj je vse to, če ni totalne oddaljevanje od svojega name, na obstajanja. Jaz danes sploi^ več ne vem, kaj je umetnost. Ampak vztrajno zagovarjam tj. ^■te smeri in tista dela, ki jijj osebno razumem, ki me umetnig. ko prevzamejo, tista dela, ki JH razumejo LJUDJE, ki jih tu^j sprejmejo ... Premalo .se zavedamo, da kul, tura in umetnost ne bi smeli bi. ti kranjska klobasa ali celo Shakespeare, ki ga zadnje čase izdajajo v stripih. Shakespeare ni kranjska klobasa, tudi t;a ni. kakor ne bi smeli pačiti in raj. vrednotiti v ničevem stripu, kaj. ti Shakespeare pomeni duhovuj horizont človeka, nenehno reali. ziranje duha, v katerem vsakdo zagleda svoj lastni jaz. Prav ta. ko slovite Bachove kompozicije ne sodijo v kremplje sodobnij komponistov, ki njihovo umet niško vsebino neodpustljivo pa. čijo. Hočem povedati to, da d* našnji .umetniki' cesto razbijai stare lepe umetnine, namesto 4 bi se na njih učili.« Se in še sva govorila z MJ ROM in analizirala njegova dc la ter postavljene načrte. Tud mi mu želimo, da bi jih z lah koto realiziral in ustvaril še ve- liko lepega. J. S, Janez Mežnarič zopet na atletskih stezah Na predvečer občinskega pra- znika so v Ptuju priredili mno- žičen tek po ptujskih ulicah. Ptujčani smo se razveselili, ko smo med tekmovalci po daljšem času zopet ugledali Janeza Mež- nariča, našega favorita. Po šte- vilnih zavidljivih uspehih, ki jih je dosegel posebno v lanskem letu, se letos ni pojavljal na atletskih stezah. Naj ponovimo le nekaj njego- vih najvidnejših uspehov: v lan- skem letu je bil republiški pr- vak v krosu med starejšimi mladinci, peto mesto je dosegel na državnem prvenstvu v krosu, četrto mesto na balkanskem krosu, na 1500 metrov je bil re- publiški prvak, prav tako na 3000 metrov. Na 1500 metrov je bil drugi v državi... Po končanem občinskem teku, v katerem je dosegel drugo me- sto, smo ga prosili za krajši raz- govor. Na vprašanje, čemu ga doslej ni bilo na tekaških ste- zah, je dejal: »Glavna ovira mi je študij. Prvo leto sem vpisan na elektrotehnični fakulteti. V začetku sem poleg študija še treniral, a sem kmalu uvidel, da se bom moral odločiti za eno ali za drugo. Odločil sem se za štu- dij in napravil pogoje za na- daljnji študij. V Ljubljani so me vabili k Olimpiji. Moralno sem vezan na TD Partizan v Kidričevem, kjer sem pričel trenirati.« — Ali še vedno večji del tre- niraš kar doma, po vaseh? »Se vedno večinoma treniram doma. Za uspeh je potrebno vlo žiti veliko naporov. Tečem skO' raj vsako popoldne. Tudi vožnja s kolesom od Bukove do Kidri čevega je dobra za kondicijo Doma tečem od 15 do 30 km ni dan. Včasih tečem v Ormož ii nazaj. Vedno ko tečem, ra spremljajo radovedni pogled vaščanov. Nanje se ne smen ozirati.« — Kot kaže, zopet redno tre niraš? »Obveznosti pri študiju sen opravil. Zopet sem se posveti atletiki. Redno treniram. Ka hitro bom nadomestil zamuje no. Lahko sem se že udeležev tekem v zaanjem Času. k.oi, k, žejo rezultati, še vedno nima dovolj kondicije. Zaradi teji se moram najprej potruditi, di bom prišel v formo. Upam, da mi bo v času meseca dni uspelo Atleti ponavadi počivajo po- zimi. Svoj počitek za letošnje le to sem že izkoristil. Sedanje pri prave in priprave čez zimo s( namenjene spomladanskim tek movanjem prihodnje leto, pred vsem spomladanskim krosom Letošnja tekmovanja so že mi- nila, kar jih še bo, se jih zara- di nepripravljenosti ne bom ude- ležil. Letos bi rad izboljšal le nekaj svojih lanskoletnih rezultatov.« V veri, da se bodo njegove že Ije uresničile, smo mu zaželel še veliko uspehov in da bi lahki še naprej s ponosom gledal nanj kot na ptujskega šampi ona. ZR Pomanjkanje predmetnih učiteljev v Voličini Na osemletki v Voličini pri- manjkuje predmetnih učiteljev. Kljub temu, da so že večkrat razpisali prosta delovna mesta, jih ne morejo zasesti z učitelji, ki bi imeli potrebno izobrazbo. Osnovni vzrok, da se nihče ne javi za ta prosta delovna mesta, pa je gotovo v tem, da intere- sentom ne morejo nuditi pri- mernih stanovanj. Do sedaj se jih je že več zanimalo za razpi- sana delovna mesta, ko pa so si ogledali stanovanja, se ni nobe- den odločil prijaviti se. Zaradi tega si lahko predstavljamo nav- dušenje v kolektivu osemletke v Voličini, ker se stanovanjski blok, ki so ga pričeli graditi le- tos, kar hitro dograjuje in bo verejtno že letos dograjen. Ta blok pa ne bo rešil samo tega problema, ampak bodo s tem pridobili tudi učne prosto- re. Sedaj namreč nekateri sta- nujejo v šoli, ko pa bo dograjen blok, se bodo ti stanovalci pre- selili. Drugo leto nameravajo te prostore adaptirati, ker so pro- stori, ki jih sedaj uporabljajo za stanovanja, neprimerni za šolski pouk. Tako bo rešen tudi pro- blem troizmenskega pouka, ki ga bodo žal morali imeti še v novem šolskem letu. Občinska skupščina Lenart in temeljna izobraževalna skupnost mislita na to in imata v načrtu adapta- cijo šole v naslednjem letu. Kolektiv pa je zadovoljen tu- di s tem, da so pred nekaj leti dobili prostore za telovadnico. Skupščina občine Lenart jim je dodelila prostore, ki sicer niso bili primerni za telovadnico. Te prostore so dali v najem obrt- nemu podjetju »Klemos«. Z na- jemnino, ki je bo naslednje le- to že nekaj nad 40.000,00 din, bodo te prostore usposobili za telovadnico. Učitelji torej nimajo samo problemov z učenci in vzgojni- mi metodami, ampak se sreču- jejo z mnogovrstnimi problemi, ki dostikrat tudi z najboljšo vo- ljo ne morejo biti rešeni, dosti- krat pa se tudi marsikaj uredi, in ko so problemi rešeni, so vsi zadovoljni, najbolj pa tisti, ki se jih neposredno tičejo. Kakor vse kaže, bodo najtežji problemi na voličinski šoli kma- lu rešeni, vendar nihče ne pri- čakuje, da jih v bodoče sploh ne bo več. Toš ŠE O ULIČNEM TEKU IN NJEGOVI ORGANIZACIJI v Tedniku 5tev. 31. z dne 9. 8. 1968 je bil objavljen članek o uličnem teku v Ptuju ob letošnjem občinskem prazniku pod naslovom »Slabo vreme, slaba organi- zacija — velike borbe.« Ker je skoraj polovica članka namenjena slabi organi- zaciji te prireditve, v zvezi s tem nasled- nje pojasnilo: Ni moj namen polemizirati z dopisnikom, kaj je bilo dobro in kaj slabo. Pregovor pravi, da se dobro blago samo hvali, slabo pa graja. Toda ker dopisnik omenja mene osebno, je prav, da mu tako tudi odgovorim. Kajti zelo lahko je nekoga na hitro oblatiti, težko pa pozeje zadevo pojasniti in pravilno osvetliti. Toda pojdimo k stvari. Znano je dejstvo, da v Ptuju zaradi pomanjkanja materialnih sredstev in materialnih težav športnih amaterskih delavcev ni mnogo. In 5e ti, kolikor jih je, so voljni raje delati pri svojih klubih in društvih, kot pa pri tekmovanjih večjega obsega. Z vsem tem pred očmi je ObZTK sklicala posvet za organizacijo tega teka, na ka- terem smo pripravili vse potrebno. Pred-, videli smo vse najbolje. Toda okrog de- lavcev in organizatorjev je bil majhen in tako je prišlo do spodrsljajev, ki jih moramo priznati. Toda vprašajmo se, ali je kdo brez napak? Ali lahko štiri do pet ljudi opravi to delo brezhibno? Gotovo ne! Ne bi hotel naštevati vseh objektiv- nih težav. Slabo vreme, slaba vidljivost, gneča gledalcev in podobno. Zmeda je nastala, ker smo od 32 rezultatov obja- vili dva oziroma tri napačno. Toda za- kaj? Računski komisiji je bilo naročeno, naj vpiše na posebno polo vrstni red prihoda tekmovalcev na cilj. To je tudi storila pri mlajših oddelkih, ne pa pri m.ladincih. Tu je vpisala vrstni red tek- movalcev na cilju v štartno listo, dose- žena mesta pa v kolono časa na desni strani. Ker so ravno to bili tekmovalci izven naše občine in ker so že tekmovali na višjih rangih tekmovanja, praktično nismo poznali njihovih sposobnosti. V hi- trici, da bi čimprej razglasili rezultate, smo pogledali vrstni red vpisanih na star- tu, ne pa prihoda tekmovalcev na cilj. In ker je računska komisija zaradi dežja delala izven cilja, ni videla prihoda na cilj in je prišlo do zamenjave. Upošteva- ti moramo, da se je tek končal ob 19.55 uri, rezultati pa so bili objavljeni že ob ^.10 uri. Kaj takega smo aoživeli že večkrat na republiških in zveznih tekmo- vanjih. In če se je sedaj to pripetilo nam, ni treba to posebej dramitizirati in napadati ljudi. Ali sem jaz to objavil namerno? Gotovo ne! Končno pa ni nikjer rečeno, da so prve objave uradni rezul- tati. To bi pisec kot športni delavec mo- ral vedeti. Vsa zadeva je bila poprav- ljena takoj po razglasitvi. Praktične na- grade so bile enake od prvega do tret- jega mesta. Diplome so prepisali in do- stavili tekmovalcem po pošti ali celo na dom in delovno mesto. Uradni rezultati, objavljeni s strani komisije, so v časo- pisih in radiu pravilni. Ali pisec član- ka misli, da nam oziroma meni ni bilo težko? Toda, kaj moremo? Danes se ie to pripetilo nam, jutri se lahko njemu in komu drugemu. Zakaj v koncu članka omenja, da rezultatov zaradi zmešnjave ne more objaviti, na drugi strani pa pra- vi, da se je »predsedniku« pri objavi vse občinstvo smejalo. Od 32 rezultatov, ki so bili objavljeni, sta bila zamešana praktično samo dva pri mladincih. Ce so bili ostali pravilni, zakaj jih ni objavil? Komisija je bila še najmanj eno uro v hotelu. Ce ni želel vprašati mene, za- kaj ni vprašal komisije' Ce je imel čas razviti fotografijo, ki je bila objavljena v časopisu, bi mel čas izvedeti tudi po- pravljene rezultate. Zakaj se je v celi zadevi tako mudilo? Ali ima mladina in tekmovalci kakšno korist od tega članka? Kaj je bilo narobe, so videli sami. Mi- slim, da bi ravno časopis oziroma ob- java rezultatov popravila tisto majhno na- pako, ki jo ima pisec članka za tako ve- liko. Nadalje očita pisec članka, da je bil predsednik nevljuden do gostov. Toda kot športni delavec mora vedeti, da za vsa- ko tekmovanje veljajo propozicije in raz- pisi, ki so stvar prireditelja in jih je treba upoštevati. Kajti, če se ugodi ne- katerim, ugovarjajo drugi. Zato je treba delati tako, kot je določeno. In da je v tem primeru, kar je bilo tudi v razpisu objavljeno, imela pravico tolmačiti raz- pis le ObZTK Ptuj in nihče drugi. Mislim, da smo zaradi vljudnosti do gostov ravno odstopili od načela razpisa ter napravili pri tem pravilno gesto do tekmovalcev iz drugih krajev. Na žalost nisem bil ta dan noben reprezentativni predsednik zve- ze, temveč navaden »garač«, kot jih je verjetno malo v Pti{ju. Pripravljal in sodeloval sem pri otvoritvi igrišča. Pri- peljal na tek po ptujskih ulicah z svojim osebnim kontaktom čez 25 pionirjev, ki jih sam vadim. Iz društva, kjer sem član, je sodelovalo na teku okrog 60 tek- movalcev. Le ne vem, kdo bi tekel, če bi ne bilo teh. Se in še bi človek našte- val, kaj vse je ležalo tiste dni na meni, toda naj bo dovolj. Namesto, da bi se nekje našel nekdo in nam rekel skromno »hvala, tovariši« se nas ocenjuje samo z negativne srani. Kaše zadoščenje, predvsem pa moje, je v tem, da smo uspeli v času počitnic sploh tek organizirati in da je športna mladina lahko dala svoj telesnovzgojni delež k obletnici herojske borbe Slovenje- goriške čete, katere borci so dali svoja življenja, zato da mi danes lahko v miru in srečni gradimo svojo bodočnost. Zato mislim, da bodo ti malenkostni spodrslja- ji šli v pozabo s samo eno željo, da se vsi telesnokultnrni delavci še bolj zagri- zemo v vzgojo naše mlade športne gene- racije in da materialni izpad na sred- stvih nadomestimo s požrtvovalnim delom in ljubeznijo do naše domovine in mlade generacije. Da je prireditev uspela, in to po mojem mnenju je. kljub tej mali pomoti pri objavi rezultatov, se imamo zahvaliti predvsem tistim, ki so nas gmotno pod- prli. To so bili Občinska skupščina Ptuj, tovarna perila »Delta;', trgov, podjetje »Merkur«, Panonija, Izbira, Alkoh. ind. Petovija, Kreditna banka Ptuj, Pekarne »Vinko Reš.< in podietie Pleskar. Vsem še enkrat najlepša hvala! Jože Strafela, Ptuj Kino BUCKOVCI: 18. avgusta grško- -ameriški film FEDRA. GORISNICA: 17. In IS. avgusta ameriški film JEZDEC S KIRGlS- KIH PLANIN. KIDRIČEVO: 17. In 18. avgusta ameriški film STANLIO IN OLIO, 21. in 22. avgusta ameriški film HA- ZARDER. LJUTOMER: 17. in 18. avgusta francoski barvni film ČRNI TULI- PAN, 21. in 22. avgusta ameriški barvni film GOLI IN MRTVI. 0RM02: 17. avgusta film BUME- RANG, 18. avgusta ameriški film BASKERVILSKI PES, 21. avgusta angleški film BORIMO SE NA MOR- JU. PTUJ: 18. avgusta ameriški film EL PRADO. 20. in 21. avgusta grški film SIRTAKI, 22. avgusta angleš- ki film ALFIE. TOM.A2 PRI 0RM02U: 18. avgu- sta ameriški film BASKERVILSKI PES, 18. avgusta film BUMERAN(?. NASVETI % Mnoge imamo grdo razva- do, da med šivanjem denemo bucike ali šivanke v usta in po- zabljamo, kako hitro jih more- mo pogoltniti in si nakopati hu- de težave. Sivanke in bucike ra- je zabodite v posebno blazinico, ki vam more med delom viseti okrog vratu. 9 Ali so konserve sveže ali ne, ugotovite takole: eno stran škatle pritisnete s prsti, in če se ob tem pločevina dvigne, pome- ni to, da konserva ni sveža. # Sveže drobtinice bodo po- pile mnogo manj maščobe kot zelo stare in močno posušene. Torej — uporabljajte predvsem sveže drobtine. # Kristalno posodo boste naj- lažje oprale v milnici, ki ji do- date boraks. Potopite kristalno posodo v milnico in jo drgnite z mehko krpo. Po pranju operi- te posodo v nekaj čistih vodah in v zadnjo denite malce plavi- la za pranje perila. Tako opra- na kristalna posoda bo čudovito lesketajoča. % Nikoli ne odnašajte kozar- cev z mize tako, da vtaknete drugega v drugega. Kozarci se vam lahko razbijejo ali pa jih ne morete razstaviti. Ce se vam to zgodi, naredite takole: v zgor- nji kozarec vlijte hladno, v spodnjega pa toplo vodo. Zavo- ljo hladne vode se bo zgornji kozarec skrči, spodnji pa zavo- ljo toplote raztegnil — m nara- zen bosta. MOJ ODGOVOR ni namenjen samo vam, tovariš pred; sednik, ampak želim z njim sprožiti širšo debato o razvoju telesne kulture v občini, o nepravilnostih, ki se doga- jajo, ter o forsiranju nekaterih dru- štev za vsako ceno, čeprav to ni želja klubov samih. Zadnje uspelo tekmovanje po mno- žičnosti in neuspelo po napakah vod- stva tekmovanja bi naj bil samo po- vod za to razpravo. Kljub temu se bom še enkrat ustavil pri tekmovanju, ker ima nekaj karakterističnih značil- nosti. Zakaj so morali tekmovalci in vod- je ekip čakati vodstvo tekmovanja več kot pol ure po dogovorjenem začetku? Predvsem pa je čudno to, da niso mo- gli najti ločenih gorderob za moške in ženske. O rezultatih pa še samo to, da nista bila zamešana samo dva, ver- jetno se, tovariš predsednik, spominjate- pomote pri članicah, ki je prešla nec^- pazno, toda ne za tistega, ki tekmo- valce pozna.. Toda povrniva se k razpisu tekmo- vanja. Ta je vseboval nove elemente, ki so navzkriž z atletskim pravilni- kom. Res je, da ima organizator pra- vico določati pravila za svoje tekmova- nje. Toda, če jih spreminja zato, da bi določeni tekmovalci, zaradi tega zase- dli prvo mesto, ostali pa bi zaradi raz- pisa morali tekmovati v drugi katego- riji, vsekakor ni na mestu. Zato je tu- di razumljiv vaš revolt in reagiranje, ko je hotel predstavnik Murske Sobote priiaviti svojo tekmovalko pri člani- cah. Da smo konkretni, v tretjem členu razpisa za poulični tek v Ptuju piše: »Za članice tekmujejo lahko letnik 1950 in naprej« Vsakomur je jasno, da lahko pri članicah tekmujejo letni- ki 51, 52 itd. Verjetno gre tukaj za napako, ker bi namesto besede »na- prej« moralo pisati »preje«. Toda, to me toliko ne moti, kot je dejstvo, da si je organizator, tako pri članicah, kot pri članih, dovolil vnesti klavzulo, ki je v nasprotju s pravilnikom atlet- ske zveze. Namreč po njem lahko pri članicah tekmujejo tudi mlajše mla- dinke. Tega pa se je verjetno pred- stavnik zbal, ker bi ponovno ušlo v tej kategoriji tekmovalkam iz Makovec prvo mesto. Pri tem pa nisem hotel reči, da tek- movalci iz Markovec niso športniki in nc želijo športno tekmovati. V takšno slabo luč in jih lahko spravi samo tak neodgovoren odnos posameznika, ki hoče nekoga forsirati, s tem pa tudi razdeljevati tekmovalce na posamezne kraje. O tem bi lahko mnogo povedali tudi tekmovalci, ki so bili takih izpa- dov navajeni že na prejšnjih tekmova- njih. Res je, da ste, tovariš predsednik, no- sili glavno breme organizacije, toda po čigavi krivdi? Zakaj je moral predsed nik komisije za atletiko gledati tek movanje, ko pa bi lahko bil med oi ganizatorji. Razen tega tudi nisem oi rekel svojega sodelovanja, ko sem s opravičil, da moram prisostvovati P veniu sestanku organizatorjev pouli' nega teka. Pa še to, v Ptuju in okolici je dovo' športnih delavcev, ki bi hoteli sodel' vati pri organizaciji in v atletski set ciji, toda do sedaj do njene ustan' vitve še ni prišlo, zakaj? Ali komu ' streza stanje, kot je sedaj v Ptuju? 1i kaj je tudi nekaj športnih delavc« opustilo sodelovanje z občinsko zvez« Vse to so vprašanja, na katera bi ' lahko odgovorilo. Bolje bi bilo, na« reč, popustiti za malenkost v svoj stremljenjih in dati tudi drugim pr^ B. Hmelina Seje občinske skupščine Ptuj so se že nekaj časa v prenovljeni rani Narodnega doma Strnn 7 TEDMK — petek. 16. nvgtista 1%« Stran 7 VaSe zdravje Cigareta — sovražnik ženslie šf. 1 »Ženske, ki kadijo, se postara- jo mnogo liitreje kot nekadil- j{e,« je izjavil duisburški gine- jjolog in profesor na kliniki dr. Bernhard, ko se je skupina zdravje«. No, vseeno pepelniki ija delovnem kongresu, da bi di- gkutirala o temi »kajenje in zdravje-. No, vseeno pepelniki na dolgih mizah v dvorani, kjer je potekala zanimiva konferen- ca, niso bili prazni. Kot v po- smeh temi, o kateri so namera- vali razpravljati, je imelo s se- boj 75 odstotkov udeležencev škatle cigaret in vžigalnike. Pri- znati pa je treba, da jih je že s prvim dnem debate minilo ve- selje do kajenja. Nevarne strupene snovi — ni- Icotin, ki paralizira krvni sistem, ogljikov monoksid, ki slabo vpli- va na kisik v krvi, metilni alko- hol, ki škoduje vidu, amoniak, ki podpira pljučno tuberkulozo, in katranske snovi, ki jih ima znanost za morebitne povzroči- telje raka — se skrivajo v vsa- ki posamezni cigareti. Profesor Bernhard je nekaj let opazoval 659 žensk-kadilk in 5000 neka- dilk ter ugotovil precejšnje raz- like v njihovem splošnem zdrav- stvenem stanju. Pri 36,2 odstot- ka žensk-kadilk je ugotovtil obolenje ščitne žleze, pri neka- dilkah je bil ta odstotek le 5,8. Se bolj vznemirljivo pa učinku- je število prezgodaj ostarelih žensk. 65 odstotkov kadilk kaže prezgodnje starostne pojave na- sproti le 3,9 odstotka nekadilk. Prezgodnja mena se kaže v raz- merju 20 proti 1,7 v škodo ka- dilk in je skoraj najzanesljivej- ši pokazovalec škodljivosti ci- garete za ženski organizem. Tudi statistika splavov kaže negati- ven odnos 37,5 proti 15,3 v škodo žensk-kadilk. Vsaka cigareta, ki jo pokadi bodoča mati, izzove pri otroku pospešeno bitje srca in nasploh škoduje njegovemu razvoju. V nadaljevanju svojega refe- rata pa profesor Bernhard ni le poročal o svojih odstotkih, mar- več je zahteval silno stroge ukrepe. Država naj bi se pobri- gala za vzgojo proti kajenju na vseh šolah, podobne posvetoval- ne tečaje naj bi obiskovale vse ženske in še zlasti bodoče mate- re, kajenje naj bi prepovedali v vseh šolah, bolnišnicah, mladin- skih domovih in javnih promet- nih sredstvih. V zvezi s tem je govoril tudi o »pasivnem kaje- nju«, ki je nanj prisiljen vsak nekadilec, ki živi v prostorih, kjer kadijo drugi in jih ne pre- zračujejo dovolj, kjer je tako rekoč prisiljen vdihavati tobač- ni dim, ki prihaja od soseda-ka- dilca. Tudi drugi zdravniki so zahtevali podobne ukrepe, vsi pa so bili soglasni v tem, da je tre- ba mladini pred osemnajstim letom odločno prepovedati ka- jenje, da je treba čimbolj ome- jiti reklamo za cigarete in povi- šati davek na tobak, hkrati pa odpreti večje število klinik za odvajanje od kajenja. V Zahodni Nemčiji so poka- dili lani 70 milijard cigaret, kar pomeni na prebivalca nič manj kot 1295 cigaret letno. Ce je po- prečna dolžina cigarete osem centimetrov, bi teh 70 milijard cigaret, nanizanih druga na dru- go, pomenilo 5,6 milijona kilo- metrov, kar je petnajstkratna razdalja med Zemljo m Luno. Ta količina naj bi se v prihod- nje kar najbolj zmanjšala. Kon- gres si je zastavil to nalogo in prvi rezultat je pokazal že na zasedanju. Okoli poldne so izgi- nile s konferenčnih miz zadnje škatlice cigaret in se popoldne niso več pojavile, JURIJ PROKOPENKO Sreča na štirili lioiesili Bil sem navaden lastnik sreč- ke, pa sem postal srečen dobit- nik novega avtomobila. Sijajna pridobitev se je ko- maj pojavila na dvorišču, ko me je dočakal zbor sosedovih otrok: — Striček, vozite nas malo! Od veselja bi bil najraje vo- zil ves svet. Toda avto je mogel sprejeti mnogo manj potnikov. Ko sem tako dva meseca vsak večer prevažal otroke, prijatelje in znance, sem ugotovil, da imam znatno več znancev, kot sem bil mislil. Ni bilo dovolj ve- čerov. Zato sem jih vozil zju- traj pred odhodom v službo in v opoldanskem odmoru. Na svojem službenem mestu sem počival. Tu med papirji in črnilniki sem se počutil popol- noma varnega. Res je, da tudi tu nisem imel popolnega miru. Dogajalo se je, da so me klicali po telefonu. Kak od pretirano vsiljivih znancev mi je po tele- fonu predlagal: — Peljiva se čisto malo do je- zera! Odgovoril sem mu s priduše- nim glasom: — Kaj ti je, strogega direk- torja imam... Direktorjevo obličje pa je si- jalo od naklonjenosti in ljubez- nivosti. Prestavil je svojo mizo k moji in me gledal z očmi, pol- nimi najglobljih čustev. Nekoč mi je v zaupanju priznal, da je v otroških letih nenavadno rad igral na avtomobilsko sireno. Cez teden dni sem že preva- žal njegove otroke v šolo, ženo šefa računovodstva pa sem vo- zil vsak dan na trg. Moja miza v pisarni je dobila mrežo za namizni tenis: že tret- ji mesec je na njej prvenstvo. Zdaj pa — kar samemu sebi ne morem verjeti — ležim in prebiram časnike. Prvič v pol leta lahko pljuvam v strop. Celo če bi me najboljši prijatelj na kolenih prosil, naj pripeljem na postajo njegovo taščo, se ne bi niti zganil. Ne bi se zganil, ker ležim v mavcu. Ko sem včeraj razvažal po hišah sosedove goste, nisem več izdržal in sem izčrpan za- spal za volanom ... V bolnišnici vlada mir. Niti od sorodnikov nočem sprejeti cvet- ja, ker sem prepričan, da bi v cvetju neizogibno naletel na li- stič s prošnjo, naj bi koga kam prepeljal. Zdravnik popolnoma razume moj položaj in ne pusti nikogar k meni. Kadar potipa mojo zlomljeno nogo, mi vsakokrat ljubeznivo reče: — Telefoniral sem v servis, vaš avto bo kmalu popravljen. Kmalu bomo tudi vas popolno- ma pozdravili. Tedaj vas bom naprosil, da mi napravite majh- no uslugo. Saj boste tako ljubez- nivi in boste mojo teto peljali na kavkaško obalo, kajne? Drobni nasveti ČIŠČENJE PREPROG Preproge, ki jih vse leto či- stimo s sesalcem, moramo vsaj dvakrat na leto stepsti z iztepa- čem. Iztepamo vedno po hrbtni strani, tako da lahko izpadeta prah in droben pesek, ki se za- leže med vozle, kjer povzroča največ škode. Kot ostra žaga po- časi in vztrajno načenja osnovo preproge, tako da so v nevarno- sti vozli, ki začno lepega dne iz- padati. Dobro izprašeno in prekrtače- no preprogo položimo na tla in jo še »operemo«. Toda brez vo- de! V trgovini kupimo čistilo za preproge ali pa pripravimo v skledi bogato peno detergentov. Na preprogo nanašamo peno s krpo ali gobo in dobro zdrgne- mo. Pri roki imamo še suho krpo, da sproti zbrišemo očišče- ne dele in kaplje, ki so nam po nesreči padle na preprogo. Bar- ve osvežimo z vodo, ki smo ji dodali kis. Krpo vselej dobro ožmemo, ker je voda za pre- progo strup. Debela plast se zelo nerada posuši in je najboljše gojišče plesni. Ko visi preproga na drogu ali na ograji, operemo tudi rese in jo pustimo toliko časa na zraku, da so rese suhe. Ce smo po tleh pogrnili novo preprogo, se ji ne približuj mo s sesalcem. Vsaj tri mesece naj leži na tleh, medtem pa jo oči- stimo le s ščetko ali metlico, ki jo pomočimo v čisto vodo in do- bro otresemo. Na smetišnici se bo nabralo precej volnatih kos- mov, ki pa se jih ne ustrašimo. To je kar normalno »obnašanje« preproge, ki je prišla iz tovar- ne v stanovanje in je še polna drobnih volnenih vlaken, ko so ji uravnavali vrhnjo površino. Tanjše preproge na parketu rade drčijo, kar je neprijetno oziroma nevarno, če je v druži- ni otrok ali starejša oseba. Ta- kim preprogam prišijemo ali prilepimo na spodnjo stran vo- galov manjše ploskve gume, ki jih izrežemo iz stare zračnice ali pokvarjenega termoforja. Preproge nikoli ne polagamo na sveže poribana ali pološčena tla. Počakamo dan ali dva, da se podlaga temeljito osuši. ZNATE SPATI? Naučite se otresti vseh skrbi! Ne bodite krčeviti! Vzroki nespečnosti so lahko različni: nervoza, nezadovoljnost pri delu ali v zasebnem življe- nju, velik hrup, prepir, itd. Mo- rate pa vedeti, da se vseh teh vzrokov ne zdravi samo s table- tami. Večino zdravljenja morate opraviti sami, seveda, če ne so- di v pristojnost zdravnika. Tisti, ki zvečer težko zaspi j o, naj se najprej popolnoma spro- stijo; še posebno je važno, da sprostijo mišice obraza. Včasih pa so mislili, da je najbolje do- bro se pretegniti in ležati moč- no stegnjen. Toda to je prav ta- ko napačno kot ležati na pretr- dem in preravnem ležišču. Ce boste skušali najti najbolj ugo- den položaj za telo, boste kma- lu ugotovili, da ležite na desnem boku, roke pa bodo počivale na vzglavniku, noge pa bodo nekoli- ko upognjene v kolenih. Ne smete pa pozabiti še ne- kaj, kar morate narediti pred spanjem! To velja predvsem za tiste, ki zvečer težko zaspi j o: Ce se boste zvečer pred spa- njem malo sprehodili, četudi sa- mo okoli svoje hiše, boste veliko laže zaspali. Toda na svežem, čistem zraku. Ce vam to ni mo- goče, stojte nekaj časa ob odpr- tem oknu in globoko dihajte. Ce se pred spanjem kopijete, končajte kopel tako, da se lahko poli j ete z mlačno vodo. Preden pa ležete, še izpijte skodelico mlačne vode, v kateri ste razto- pili dve jedilni žlici sladkorja. Končno pa usmerite vso svojo pozornost na sprostitev mišic, kar vam bo tudi pomagalo, da ne boste mislili na vse nevšeč- nosti, ki ste jih imeli med dne- vom. Mehko in nezavedno se bo- ste potopili v spanje. Gospodinje v statistiki Statistiki so izračunali, da se gospodinja pripogne letno vsaj 37.000 krat, pri čemer dvigne to- vor, težak približno toliko, kot tehtajo štirje avtomobili tipa volkswagen. Izračunali so tudi, da prehodi gospodinja v enem letu 3600 ki- lometrov, opere 3000 krožnikov, 4000 skodelic in 1200 skled; če bi to postavili eno nad drugo, bi doseglo višino Eifflovega stolpa. Dognali so tudi, da delajo go- spodinje bolj naporno kot kaz- njenci. Moški cesto posmehljivo govore o ženi, ki »nič ne dela, samo čisti hišo in klepeče«. Ugo- tovljeno pa je, da je gospodinja, ki živi v trisobnem stanovanju, do dne svoje srebrne poroke oči- stila površino, ki ustreza mestu s 70.000 prebivalci, če pa ima več kot dva otroka in večje stanova- nje, površino do dveh velemest Nič čudnega ni, če je nekdo, ki je zvedel za te podatke, vzkliknil: »Ljudje, bodimo po- zorni do ženal Tako cenene de- lovne sile ne bomo nikjer do- bili!« MNA, RAST IN STAROST Tehtno tolažilno besedo ima finski znanstvenik za tiste, ki mislijo, da so zaradi nizke, pod- povprečne postave za marsikaj prikrajšani v življenju. Ce je točno, kar pravi profesor Arturri Virtanen, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1945 in priznan stro- kovnjak za prehrano, si lahko obetajo ljudje nizke postave daljšo življenjsko dobo in bolj- še zdravje, kakor njihovi viso- korasli starostni vrstniki. Finski znanstvenik Virtanen, ki je dolgo raziskoval na tem področju, pravi, da je srce vi- sokega in debelega človeka iz- postavljeno znatno večjemu na- poru, saj mora pošiljati kri po žilah dalje in na večji površini. Po drugi strani se v mnogih de- želah nenehno zvišuje poprečna Višina; to ugotavljajo zlasti na- borne komisije. »Tega si človek ne more šteti v dobro,« ugotav- lja Virtanen. Telesna višina in postava sta povezani s prehrano. Nevarnost za zdravje mnogih ljudi vidi znanstvenik prav v preobilni hrani, ki o njenih po- sledicah razpravljajo izvedenci Že vrsto let. Opis enega izmed številnih la- boratorijskih poskusov v tej zvezi: enako stare morske pra- šičke so razdelili v dve skupini; poprečna življenjska doba tistih laboratorijskih prašičkov, kate- rih telesna teža se je zaradi pre- obilne krme povečala od 450 na ^00 gramov, je bila za 30 do 40 f^dstotkov krajša kot pri nor- f^alno hranjenih živalih v pri- '^erjalni skupini. Prav takšni nevarnosti se iz- postavljajo prebivalci nekaterih bogatih evropskih in ameriških ^ežel. Po najnovejših statistič- nih podatkih FAO, mednarodne •Organizacije za prehrano in ^n:ietijstvo, vsebuje hrana po- vprečnega prebivalca ZDA okoli ^■^5 gramov maščob dnevno, po- prečnega Japonca pa samo 45 gramov. Poprečna telesna višina zraslega japonskega prebivalca presega 158 cm. Zaradi nizke P^^stave in zmernosti v jedi ima- 1'^ azijski narodi — seveda z iz- ^^n:io tistih, ki stradajo, poudar- Virtanen — v poprečju dalj- življenjsko dobo kot večina ^'Sokoraslih in preobilno hran j e- '^^^ zahodnjakov. TV in filmski mozaik Vice drugi Minuli splitski internacionalni festival popevk je pritegnil pre- cej obiskovalcev. V precejšnjem številu so se ga udeležili pred- vsem tuji turisti, ki so bivali te dni v Splitu. Zanimivost festivala je pred- vsem v drugi izvedbi vsake po- pevke, ki so jo izvajali tuji pev- ci. Med gosti festivala je bil tu- di znani italijanski pevec Dome- nico Modugno, ki je pa nasto- pal v showu. Prve tr: popevke so bile na- grajene z zlatim, srebrnim in bronastim grbom mesta Splita. Žirija je podelila zlati grb du- brovniškim Trubadurjem in pe- smi Dalmatinski lero. Publika pa je podelila ostala dva grba. Srebrnega je z veliko večino glasov prejel Vice Vukov, ki je tako še enkrat dokazal, da je trenutno najboljši pevec zabav- nih melodij pri nas. Revolt gledalcev ob proglasitvi Trubadurjev za prvake festiva- la pa je tudi pokazal, da je ži- rija v svoji odločitvi pogrešila, ker je bila pesem Dalmatinska elegija, ki jo je pel Vice, po mnenju mnogih, najboljša pe- sem festivala. -b Vice Vukov za prleškega Lu|zeka Dober den drogi brolci, dopisni- ki, prijoteli no fsi moji smrtni fio- vrožniki. Vete gnes se mi zlo midi na nekšni razgovor, ki mo van ga poskusa drugi tjeden malo raz- tolmaiti, — pa mo zato fčasik začeli reševati pošto, ki se je no- hrala v mojen čmen kaslci. Od »Kanarčka« iz Sobetinec sen doba eno zlo zanimivo pismo, ki je tak v reportažnem zapisi ob- dela tipično prleško »auf-biks« veselico. Te pa posliišajmo: Drogi no spoštovani Lujzek, Veš jas se ti gnes prvič oglošan pa te zato praf lepo no prijotel- sko pozdrovlan. Veš rad bi ti ne- ke napisa o totih veselicah no tombolah, ki jih zaj tak na teko- čen troki prirejajo toti naši lixbi »ferberkari« ali vinogasci kak jin včosik tiidi provimo. To pred krotkin sen bija na tomboli na Forinini pri Gorišnici. Veš, glavni dobitek stu taužnt seveda štorih dinarof je tiidi meni spustlo pre- cik slin no skomin po totih pre- kletih penezih, ki mamo jih sploh premalo. V nedelo popud7ie sen se lepo zrihta no opicana tak kak se to pač gnejši den spodobi, če človik če ke te koka deklina po- gleda. Gdo sen priša na veselico je blo tan že praf lUštno no ve- selo. Muzikanti so fčesovali eno za driigo vižo tak ke so me ičasik pete zasrbele. Najpret sen se malo odžeja te pa smo si s paj- doši seveda takoj kiipli deset tombolskih kort. Premoj diiši, veš ke smo gvinoli? Veš, skoro meje sron povedati. Dobli smo en bogi »Zdenka sir« pa za devet kort du- gih nosov. Gdo je že tak viira pr- ta picnoči štrapackala, so se za- čeli oglašati naši prvi »fizični te- žaki« ali kak bi jin človik že re- ka pretepači. Začeli so se dreti, prekopicavati mize, treti kupice no glaže skratka začeli so se po auf-biks obnošati. Toti organiza- tari prireditve so jih lepo opozor- il, naj dajo mir — te še se je le pravo začelo. Toti Stiljnski go- spodje aufbiksari si pač ne do- volijo, ke bi jin kdo ke reka. Naenkrat se je začelo: »Kdo se gre bit, čreva na plot, kri v liift, jčesni ga po gobci,« no še cela vrsta tokih strokovnih pozivof na dvoboj. Ta stori Forminčani so toti stiljnski koncert en cajt lepo prenašali, te pa se je začelo. V temi si lahko samo vida, kak so se bliskale klinge na nožih no ruž- la druga hladna orožja, kak so late od plotof, koli, kameje, ci- glovje no druga priročna sred- stva. Premoj diiši, jas sen jo tak vreza za en vogel, ke še gnes ne ven, ga sen doba toto raketno br- zino. Lujzek, če bi ti to vida bi reka, ke je to blo pravo kloje vo mesarija. Glih tak mi je prišlo napre kek prava, vojska. Po prvi rundi so si Stiijnčani malo odeh- noli. Meli so precik vejke zgube s krvavimi posledicami. Driiga rundajeblaSe boj zanimiva. Gdo sen po kančoni tekmi gleda po- ražene Stiijnčane. me je skoro kop zadela. Veš to je bla žalostna slika, ki ti je niti ne bi priporo- ča, ke bi jo vida. Clovik bi lehko reka: »Ne boj, — mesarsko klo- je.* Lujzek, jas bi te enkrat povoba na veselico v Sobetince pa se bo- jin, ke tudi tebi ne bi prehitro kože načeli. Veš, maga bi priti v čelodi no v vitešken oklepi, — drgačik bi prehitra doba »10 cm hladnega med rebra«. Veš toti Stujnčani so viln z vraga, še po- sebno te, gdo so malo alkaholično prestrašeni. »Kanarček«, pozdravljeni. Vidin ke veš zlo lepo peti, no sen zato tvojega pisma še boj ve- seli. Veš tisto ge mi pišeš, ke si tak po francosko zapiista bojiše na se skrija za vogel, se mi od tebe ne dopodne cveč. Veš, na- fsezodnjo pa si meja praf, drga- čik bi tiidi tebi pogledali, kako krf maš. Jas mislin, ke do si zaj toti Stiijnčani mala odehnali, če ste jin zadosti kožo obdelali. Veš, če bi jas meja pri ten kokšno be- seda, bi mogli tate stiijnske auf- biksare za en cajt na hladno djo- ti, no jih tak vsaki den z lesko- vin oljon mazati. Ce pa jin tiidi to nede pomagalo pa van driiga ne ostane, kak da jih na vsaki ta- ki veselici praf po prleško prebu- tate. Vena do pomalen te le k pa- meti prišli, Tan kak mi pišeš, ke naj pri- den na vašo veselico, če si vuj- iilem pa si me malo užola. Veš jas sen v takih stvareh zlo ko- rajžen no Prlek kak človik to mo- re biti. Ze večkrat sen ba že na tokih veselicah, pa se mi je že tiidi večkrot zgodlo, ke sen ke- rega za sobaj tira. Saj vena veš, kak to gre, gdo človik nema niti cajta, ko bi nazaj pogled-a no mujmo svojega duma v sosedove štalinke odleti no se tan daj za- barikadira. Kanarček, zglosi se še ob prvi priliki. Te pa srečno no mi nič ne za- merte. Pište mi na antres: Ured- ništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. SAMO VAS ZVESTI LUJZEK »Možek, lepo presenečenje imam za tvoj rojstni dan. Vese- li se!« »Res, ljubica, kaj pa je ven- dar?« »Pojdi za pet minut iz sobe, takoj bom oblekla.« stran 8 TLDMK - petek, 16. avgusta 1%8 Stran 8 TV SPORED od 18. do 24. avg. 1968 NEDELJA, 18. avguiita 9.30 Ansambel Mahkovič in šUrje kovači 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Disneyev svet 18.15 TV kažipot 18.30 Razigrano poletje 19.10 Sence nad Notre Dame 20.00 TV dnevnik 20.45 Vijavaja 20.50 Koncert sibirskega an- sambla 21.50 Športni pregled 22.20 TV dnevnik. PONEDELJEK, 19. avgusta 18.30 Po Sloveniji 18.45 Vijavaja 13.50 Reportaža 19.20 Novosti iz stu- dia 14 19.50 Skrita kamera 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 Jakob Stoka: Anarhist 22.55 Brltten: Pre- prosta simfonija 23.15 Poročila. TOREK, 20. avgusta 18.35 Risanke 18.50 Filmska burles- ka 19.05 Akcijski program postojn- skih komunistov 19.55 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.40 Dok- tor v stiski 22.25 Predkongresna raz- mišljanja 22.45 Poročila. SREDA, 21. avgusta 18.40 Kljukčeve dogodivščine 19.05 Dubrovniške poletne prireditve 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vija- vaja 20.35 Znana, neznana domovina 21.35 Perry Mason 22.25 Poročila. ČETRTEK, 22. avgusta 17.35 Buffalo Bili 18.00 Po Slove- niji 18.15 Propagandna medigra 18.20 Narodna glasba 18.45 Slovensko jav- no mnenje 68 19.05 Poje Bobby Solo 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik (z do- datkom) 20.45 Vijavaja 20.50 Pick\vi- ckovci 21.50 Jazz festival v Ljubljani — Phil Woods kvartet 22.10 Poro- čila. PETEK, 23. avgusta 18.20 Tiktak: Prijatelj s strehe 18.35 Pionirski TV studio: Sutjeska 19.05 Človek, znanost in proizvodnja 19.:^5 20 minut z ansamblom Halka 19.55 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.:?o Vija- vaja 20.35 Umor 22.05 Poročila . . . Dubrovniške poletne prireditve. SOBOTA, 24. avgusta 18.30 Disne.vev svet 19.20 Dekleta iz Patarazuke 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 V prsih valove spomini 21.35 Karavana za- pravljivčkov 22.00 Osvajalci 22.50 TV kažipot 23.03 Poročila. »Striček, ali si ti poročen?« »Ne, otrok moj.« »Ja, kdo ti pa potem pove, kaj smeš in česa ne smeš?« Moli oglasi Prodam 80- In 24-basno klavirsko harmoniko. Naslov v upravi. Preklicujem spričevalo o končnem izpitu za kvalifikacijo Centra za strokovno izpopolnjevanje kadrov v Zagrebu na ime Feliks Ilešič. Hišo z vrtom na Bregu ugodno pro- dam. Naslov v Univerzal-Prome- tu. Krempljeva 8. Prodam 45 arov detelj e-košenine pri glavni cesti. Ivan Vinkler, Budi- na 46. Prodam gradbeno parcelo v bližini mesta Ptuja, štedilnik »Gorenje«, zidani štedilnik (levi) in singer ši- valni stroj (cillnderca). Naslov v upravi. Prodam stavbeno parcelo pri haj- dlnskl postaji. Franc VldoviC In Terezija, Zagrebška 67, Ptuj. Ugodno prodam ostrešje. Naslov v upravi. Opremljeno sobo dam v najem žen- ski. Naslov v upravi. Kupim gradbeno parcelo ali nedo- grajeno hišo v okolici Ptuja. Na- slov v upravi. Prodam skoraj nova garažna vrata z okovjem 2,35x2.05 m In stilno sob- no kredenco. Ptuj, Gregorčičev drevored 6a. Opremljeno sobo dam v najem. Top- lak, Ljutomerska 20 c. Na stanovanje vzamem fanta. Za- grebška 14 A, Ptuj. Ugodno prodam enodružinsko hiši- co v BrunSviku 70 z lepim vrtom ter 46 arov njive. Zveze z avtobu- som na vse strani. Informacije do- bite v Trničah 51, p. Starše. Dekle, ki bi šla za gospodinjsko po- močnico, lahko je začetnica, dobi službo. Zglasite .so pri Vojku Pše- nica, Maribor. Partizanska 63. Pridno žensko, vajeno gospodinjstva, iščem za dopoldansko pomoč. Dr. Jožica Vrečko, Nova vas. Prodam 60 a košnje sladke otave. Vprašajte v Skorbi št. 28. Skoraj novo trpežno žensko kolo in dva otroška sedeža ugodno pro- dam. Prešernova 18, Ptuj. Lepo jn sončno enosobno stanovanje v Vipavi na Primorskem menjam za enosobno v Ptuju. Naslov v upravi. ; Ugodno prodam polavtomatski pral- ni stroj s centrifugo. Naslov v upravi. JAVNA ZAHVALA prlmariju dr. Mozetiču, dr. Gradi- šarju in celotnemu osebju bolnišni- ce v Ormožu, ki so pomagali pri mojem zdravljenju. Ivan Kuket, Ormož Osebna kronika HODILE SO: Anica Cafuta, Majski vrh 10 — Na- do; Milica Šalamun, Zabovci 49 — Lidijo; Marija Predan, Trg svobode — Tadejo; Marija Ivkovič, Urban 184 — deklico; Julijana Mlakar, Be- la všek 39 — dečka; Anica Rašl, Ki- car 3 — Draga; Marija Bezjak, Bu- dina n. h. — Andrejo; Marija Hoj- nik, Podvinci 67 — Mirana; Marija Zigert, Marjeta/92 — Lidijo; Julija- na Satler, Jablanovec 5 — Ivanko; Marija Kopše, Plajnsko 19 — Bran- ka; Gera Krajnc, Mala Varnlca 19 — dečka; Terezija Golob, Brezove! 21 — deklico; Antonija Strafela, Sturmovec 27 — Janeza; Angela Mer- kuš, Cojzova pot — deklico; Marija Lebar, Polenšak 12 — deklico; Ida Planine, Sestrže 34 — Romano; Ma- rija Krajnc, Dražencl n. h. — Bojana; Anica Stočko, Pre- šernova 23 — Bogdana; Šte- fanija Curin, Vuzmetinci 32 — deklico; Neža Glazer, Dolena 32 — Janeza; Jožefa Kolar, Gradiščak ns/a — dečka; Alojzija Vogrinc, Sp. Hajdina 19 — Natalijo. POROKE: Zvonimir Dokler, Gregorčičev dr. 7 — Marija Lovrenčič, Gregorčičev 'dr. 7; Adolf Bračko. Šikole — Fran- čiška VidoviC. Spuhlja 85; Frančišek Premzl, Šentilj 78 — Emilija Kovač, Črnogorska 27, Maribor; Jožef Skri- la. Njiverce 24 — Marija Godec, Nji- verce 28; Alojzij Arko, RogozniSka 2 — Hilda Sagadin, Majšperk 33; Josip Pavlinek, Trubarjeva 19 — Ma- rija Gašljevič, Zg. Hajdina 93; Rat-, ko Buič, Tyrševa, Maribor — Hed- vika Sagadin, Slovenja vas 31. UMRLI SO: Ana Klinger, Zagrebška c. 86, roj. 1905, umrla 8. 8. 1968; Krajnc, Mala Varnica 10. roj. 1968, umrl 6. 8. 1968; Marija Lešnik, Miklošičeva 2, roj. 1899, umrla 11. 8. 1968; Jože Roje, Dravinjski vrh 19, roj. 1891, umrl 12. 8. 1968. OBVESTILO Obveščamo zainteresirane, da sklepa Bogomir Petek, Ptuj, Vičavska pot 21, vse vrste zavarovanj za zavaroval- nico SAVA. poslovno enoto Maribor, za območje mesta Ptuj in bližnje okolice. Na območju okolice Ptuj^a pa sklepata vse vrste zava-^' rovanj Janko Petek, Ptuj, Prešernova 35 in Stanko Moho- rič, Ptuj, Naselje bratov Rešev št. 21. Prosimo, da se obračate na omenjene -tovariše v vseh zavarovalnih zadevah. Za naklonjenost se priporoča Zavarovalnica SAVA, poslovna enota Maribor, Partizanska 3-5/IV. UNIVERZAL-PROMET, PREDSTAVNIŠTVO PTUJ, Krempljeva 8 proda po zelo ugodnih cenah razne kmetijske stroje: traktorje, kombajne, kosilnice BCS, izruvače krompir- ja, sortirnik krompirja, razne pluge, kmečke vozove, elek- tromotorje in razne kmetijske stroje. Fiat 615 B in iiat konibi. Dve enostanovanjski hiši v okolici Ptuja in eno vilo v centru Ormoža. Prodaja bo od 19. do 28. avgusta lia sedežu predstav- ništva v Ptuju, Krempljeva 8. Prodajalna VARTEKS Ptuj obvešča cenjene stranke, — da je uvedla metražno prodajo kvalitetnih ženskih volnenih tkanin in moških kamgarnov; — da prodaja vse vrste moške in ženske konfekcije po konkurenčnih cenah; — da prodaja tudi za devize in na potrošniški kredit, brez obresti, brez pologa; — priporoča tudi ugoden nakup ostankov s tudi do 40''/o popustom. Priporoča se prodajalna VARTEKS. Obiščite nas, solidno boste postreženi! Delavski svet montažnega podjetja »ELEKTROKOVINAR«, Ptuj, razpisuje po 164. členu statuta naslednja delovna mesta: 1. Vodja sektorja proizvodnje elektro motorjev 2. Vodja sektorja splošne montaže Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. da ima visoko strokovno izobrazbo ali višjo stro- kovno izobrazbo; pod 2. diplomirani inženir elektro ali strojne stroke, ali višja tehnična šola elektro ali strojne stroke. Kandidati morajo poleg zahtevanih dokazil o stro- kovnosti predložiti še kratek življenjepis in potrdilo o do- sedanjih zaposlitvah. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Stanovanje po dogovoru. Prijave pošljite na UO Montažnega podjetja »Elek- trokovinar« Ptuj. Objava velja do 15. septembra 1968. i RADIJSKI PROGRAM od 18. do 24. avg. 1968 NEDELJA, 18. AVGUSTA 1968 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05—6.20 Poročila 6.20 Informativna oddaja 7.00—7.10 Poročila 7.20 Infor- mativna oddaja 7.30—7.45 Za kmetij- ske proizvajalce 7.50 Informativna oddaja — 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra za otroke 8.50 Glasbena med- igra 9.00 Poročila 9.05 Poslušalci če- stitajo 10.00 Se pomnite, tovariši. .. 10.25 Pesmi borbe in dela 10.43—12.00 Lepe melodije — vmes ob 11.00— 11.20 Poročila — 12.00 Poročila 12.10 Poslušalci čestitajo 13.15 Iz operet- nih partitur 13.40 Nedeljska repor- taža 14.00 Cez hrib in dol 14.30 Hu- moresk tedna 14.45 V tri.'-etrtinskem taktu 15.00 Poročila 15.05 Zabavna glasba 16.00 Radijska igra 16.54 Glas- bena medigra 17.00 Poročila 17.05 Ne- deljsko športno popoldne 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.151 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Serenadni večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni noktur- no. Vsak dan razen nedelje: 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poro- čila 5.30 Vremenska napoved 5.45 In- formativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Informativna oddaja 8.00 Poročila — Radijski in T V spo- red. PONEDELJEK, 19. AVGUSTA 1968 14.00 Poročila 14.05 Lahka glasba 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kredit- na banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje moški zbor 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Elda Vi- ler 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Simfonični koncert 22.00 Poro- čila 22.10 Radi ste jih poslušali 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 20. AVGUSTA 1968 14.00 Poročila 14.05 Koncert za od- dih in zabavo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 V to- rek na svidenje! 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonični orkester RTV 18.00 Poročila 18.15 Iz naših stu- diov 18.50 Na mednarodnili križpot- jih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Irena Kohont 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Radijska igra 20.53 Melodije ansam- bla Atija Sossa 21.15 Popevke 22.00 Poročila 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. SREDA, 21. AVGUSTA 1968 14.00 Poročila 14.05 Igramo za raz- vedrilo 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje Pla- ninski oktet 16.00 Za vas 17.00 Poro- čila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Plesni ritmi 18.45 Naš razgovor 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene raz- glednice 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Risto Savin: Lepa Vida 21.35 Godala v noči 22.00 Poročila 22.10 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK. 22. AVGUSTA 1968 14.00 Poročila 14.05 Zabavne melo- dije 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glas- beni intermezzo 15.40 Recital violi- nistke Rovanove 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 Glasba in turi- zem 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Alenka Pin- terič 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Sto let slo- venske lirike 21.40 Glasbeni noktur- no 22.00 Poročila 22.10 Komorno-glas- beni večer 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno PETEK, 23. AVGUSTA 1968 14.00 Poročila 14.05 Melodije Ri- charda Rodgersa 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana 15.00 Radijski dnevnik is.20 Turistični napotki 15.25 Glasbeni In- termezzo 15.40 Zabavni ansambli 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.18 Koncert po željah 18.0« Poročila 18.15 Zabavna glasba 18.45 Kulturni globus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Berta Ambrož 19.25 EP 19.30 Radij- sld dnevnik 20.00 Koncert zbora »Gu- sla« iz Sofije 20.30 Ob isti uri 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Poroči- la 22.10 S festivalov jazza 23.00 Poio- čila 23.05 Literarni nokturno. SOBOTA, 24. AVGUSTA 1968 13.00 Poročila 13.10 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.00 Poročila 14.05 Zabavne melodi- je 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnili 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Literarni sprehod 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gre- mo v kino 17.35 Beat glasba 18.00 Poročila 18.15 Pravkar prispelo 18..30 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Godala v ritmu 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Sobotni večer — vmes ob 20.30—21.10 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper 22.00 Poročila 22.10 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in ple- som v novi teden 01.00 Zadnja poro- čila. RADIO PTUl OD 18. DO 24. AVGUSTA 1968 NEDELJA, 18. avgUSt 10.30—11.00 tedenski pregled poro- čil in obvestila 11.00—11.10 nove plo- šče Jugotona 11.10—11.45 razgovor o pripravah na proslavo 25-letnice osvoboditve Slovenskega Primorja, sestavek glede komunalnih taks na motorna vozila, magnetofonski zapis Pred 60-letnico znanih septembrskih dogodkov v Ptuju in oddaja Iz na- ših delovnih kolektivov 11.45—12.00 propagandna oddaja 12.00 čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 19. avgUSt 15.30—16.00 radijska univerza in od- govori na vprašanja poslušalcev 16.00—16.30 obvestila in pi'opagandna oddaja ter športna poi-očila 16.30— 17.00 kar ste izbrali — predvajamo. TOREK, 20. avgust 15.30—16.00 poročila, magnetofonski zapisi in obvestila 16.00—16.30 reklam- na oddaja 16.30—17.00 kar ste izbrali — predvajamo. SREDA, 21. avgust 15.30—16.30 »Z mikrofonom med mladimi« 16.30—17.00 obvestila in re- klamna oddaja. ČETRTEK, 22. avgust 15.30—16.00 poročila, sestavki in ob- vestila 16.00—16.30 propagandna od- dala 16.30—17.00 »Zbiralci plošč pred mikrofonom«. OB PETKIH NI SPOREDA SOBOTA, 24. avgust 15.30—16.00 poročila, magnetofonski zapisi in obvestila 16.00—16.30 reklam- na oddaja 16.30—17.00 oddaja »Novi posnetki — nove plošče«. V ostalem času prenašamo spored RTV Ljubljana. »Zdaj mi boš pa nemara ven- dar povedal, kako si to izpe- ljal?« je vprašala Patricia. Svetnik se je smehljal. Sede- la sta v apartmaju velikega pa- riškega hotela. Namesto odgo- vora je odprl SVOJ veliki kov- ček in izvlekel zložljivo mizico. Mizna plošča je bila nekoliko debelejša, vendar ni bilo videti nobenega predala. »Zelo preprosto,« je končno dejal. >-V trenutku ko je sobo zajel dim, sem "^pritisnil na po- sebni mehanizem in — škatla z dragocenostmi se je pogrezni- la v tajni, skriti predal te mizi- ce.« ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO STROKO V PTUJU bo odprl tečaj za I. in II. razred za pridobitev kvaUfi- kacije kovinske stroke. POGOJ: končana osemletna šola in večletna praksa v ko- vinski stroki. Prijave sprejema ravnateljstvo šole do 1. septembra 1968. Začetek pouka 15. septembra 1968. RAVNATELJSTVO ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO STROKO V PTUJU bo odprl za izobraževanje odraslih (moški in ženske) I. in II. razred srednje tehniške šole (strojni oddelek). Prijave sprejema ravnateljstvo šole do 1. septembra l'J6B. Kandidati naj priložijo prošnji: 1. rojstni list, 2. spričevalo o dokončani osemletni šoli, 3. spričevalo o kvalifikaciji kovinske stroke, 4. potrdilo podjetja, da so v delovnem razmerju. Začetek pouka: 15. septembra 1968. RAVNATELJSTVO R T V LJUBLJANA RTV LJUBLJANA želi v sezoni 1968/69 pritegniti nove narodno-zabavne ansamble in obogatiti sporede z izvirni- mi skladbami. V ta namen razpisuje ciklus javnih oddaj NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE. 1. NATEČAJ za izvirne melodije v narodno-zabavnem duhu: a) melodije za vokalnega solista, duet, tercet ali manjši vokalni ansambel s spremljavo instrumentalnega ansam- bla; b) melodije za pihalni ansambel ali pa za instrumen- talne soliste s spremljavo pihalnega ansambla. Prispevki za natečaj pod točko a) naj vc<»i»«j.s3o i dijo s podpisanim besedilom in označeno harmonijo. Ce avtor želi, da se melodija izvaja v duetu, tercetu ali manj- šem vokalnem ansamblu, mora to v predlogu označiti. Prispevki za natečaj pod točko b) morajo vsebovati melodijo, opremljeno s harmonijo. Kolikor bi avtor želel, da se melodija izvaja z instrumentalnim solistom, mora to v predlogu označiti. Uredništvo oddaj se obvezuje, da bo natanko upošte- valo izvirnike, pridržuje pa si pravico, da jih instrumen- tira za predvideni ansambel. Avtor lahko napiše melodijo pod točko a) in b) v ritmu polke, valčka, mazurke ali kot pesem. Besedila naj bodo vedra, preprosta, v narodnem duhu, ne smejo biti cenena ali pretirano sentimentalna. Avtor mora besedilo predložiti v dveh izvodih. Melodije bo pregledala strokovna žirija, ki jo sestavi uredništvo oddaje, in izbrala skladbe, ki bodo kakovostno ustrezale vsebinskim in oblikovnim zahtevam te glasbene zvrsti. Posebne žirije na javnih radijskih oddajah pa bodo i.^bralc tri najboljše vokalne in tri najboljše instrumen- talne melodije. Te bodo na sklepni oddaji NOVI ANSAM- BLI — NOVE MELODIJE nagrajene: za vokalne skladbe je prva nagrada 1000 N din, druga nagrada 800 N din, tretja nagrada 500 N din; za instrumentalne skladbe je prva nagrada 1000 N din, druga nagrada 800 N din, tretja nagrada 500 N din; najboljše besedilo bo nagrajeno s 500 N din. Uredništvo oddaje se obvezuje, da bodo tudi druge melodije uvrščene v ciklus oddaj NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE, posnete za radijski arhiv. Natečaj je anonimen. Avtor naj označi svoj prispevek s šifro, v zaprti kuverti, označeni s šifro, pa mora poslati .svoj natančni naslov. Šifrirane prispevke naj pošljejo avtorji na naslov: RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, uredni- štvo oddaje NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE, naj- pozneje do 1. oktobra letos. Avtorji melodij in besedil odstopajo pravico do predvajanja po radiu in televiziji, pripadajo pa jim v skladu s predpisi vse avtorske pravice. AVDICIJE za nove narodno-zabavne ansamble z vokalnimi solisti aH brez njih Na avdicije pridejo lahko le tisti ansambli, ki v radij- skem arhivu še nimajo posnetkov. Pismene prijave naj pošljejo na naslov: RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, ured- ništvo oddaje NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE, najkasneje do 10. septembra toga leta. Ansambli, ki bodo uspešno opravili avdicijo, bodo nastopili v ciklu oddaj NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE. Ob koncu sezone bodo najboljši ansambli nagrajeni. TEDNIK alasUo »octaltotiene rveie delovnega l)ot)t««» >«• ^r»f»va»