KAMNIŠKI OBČAN GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO XI.-ŠT. 12 DECEMBER 1972 1 DINAR ^ OBČINSKA SKUPŠČINA OB PISMU PREDSEDNIKA TITA Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji obširno govorili o pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ ter v skladu s sklepi občinske konference ZKS Kam-ik, da se morajo vsi dejavniki tivno vključiti v delo za stabilizacijo gospodarstva in odpravo socialnih razlik, sprejeli več konkretnih sklepov, ki jih je predlagalo predsedstvo občinske skupščine. Pri vseh nalogah so sprejeli tudi roke, v katerih jih je treba opraviti. Pospešiti je treba delo pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in pri uresničevanju ustavnih dopolnil. O tem morajo samoupravni organi poročati komisiji za pregled statutov pri občinski skupščini do konca januarja prihodnjega leta. Do 20. decembra morajo vse delovne organizacije razpravljati na zborih delovnih skupnosti o plačilni sposobnosti, zlasti tiste, ki imajo premalo obratnih sred- VISOKO ODLIKOVANJE PREDSEDNIKA REPUBLIKE Ob 25-letnici zavoda za usposabljanje invalidne mladine S številnimi prireditvami in obiski uglednih družbenih in javnih delavcev je te dni zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku praznoval svojo 25-letnico. S svojim obiskom je jubilej zavoda počastila tudi Jovan-ka Broz - soproga predsednika Tita. Na osrednji proslavi, ki so se je udeležili številni draž beno-politični delavci, je ravnatelj Srečko Rot spregovoril o dosedanjem delu in razvoju zavoda, ki je iz skromnega okvira pred petindvajsetimi leti prerasel v sodobno opremljeno in organizirano ustanovo za usposabljanje invalidne mladine, ki danes dosega zavidljive uspehe na tem področju. Gojenci zavoda so v počastitev praznika pripravili lep kulturni program. Predsednik Tito je kolek- tiv zavoda odlikoval z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki, ki ga je na proslavi izročil Pavle Boje, predsednik stalne konference za.rehabilitacijo invalidov SR Slovenije. Delovnemu in požrtvovalnemu kolektivu tudi naše iskrene čestitke! Obširneje o delu in razvoju zavoda bomo poročali v naslednji številki. , stev in nad 90 dni neporavnane račune kupcev. Do konca januarja 1973 naj samoupravni organi v delovnih organizacijah obravnavajo izplačane potne stroške (dnevnice in kilometrino) za 1.1970, 1971 in 1972. Prav tako naj objavijo seznam vseh prejemnikov kreditov za stanovanjsko izgradnjo z višino kredita in kreditnimi pogoji. Samoupravni organi naj obravnavajo in objavijo seznam vseh prodanih stanovanj, hiš in drugih družbenih objektov zasebnikom v času od 1961. leta dalje. Vodstva delovnih organizacij naj mesečno poročajo zaposlenim o osebnih dohodkih vseh zaposlenih. Skupščina je poudarila potrebo po čim večjem varčevanju in predlagala, naj prenehajo z novoletnimi obdarovanji poslovnih ■ partnerjev. Sredstva, namenjena za obdaritev otrok za dedka Mraza, obdaritev za dan žena itd., naj prihodnje leto raje namenijo za gradnjo otroških vrtcev. Seveda pa je treba dati tem prireditvam primeren kulturen poudarek tudi vnaprej. Samoupravni organi delovnih organizacij morajo obravnavati tudi porabljena sredstva za reprezentanco leta 1970, 1971 in 1972 in o tem obvestiti člane delovne skupnosti. Izpolnjevanje teh nalog bodo spremljali predsedstvo skupščine, svet za gospodarstvo, svet za družbeni plan in finance, komisija za družbeno nadzorstvo ter komisija za ugotavljanje izvora premoženja pri občinski skupščini. Seminar za sekretarje organizacij ZK_ Občinski komite ZK in komisija za idejno-politična vprašanja sta pred dnevi pripravila dvodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij in aktivov ZKS v naši občini. Razprave na seminarju sta vodila Tone Fišer, sekretar občinskega komiteja ZKS, kije govoril o postopkih, pomembnih za sekretarje in člane ZK ter prof. Ivan Justinek, ki je sodeloval s temo Nove oblike organizacije ZK kot možnost njene učinkovitosti. V posebnem pogovoru pa so udeleženci obravnavali tudi metode vodenja sestankov. Vodilni delavci v organizacijah ZK so zelo aktivno sodelovali v vseh razpravah in želijo več takih seminarjev, ki jim bodo v pomoč pri njihovem odgovornem družbenem delu. Ob novem letu Spet je leto naokoli. Spet je priložnost, da pregledamo, kaj nam je to leto prineslo, vsakemu posamezniku, družini, domovini in vsemu svetu. Čas, v katerem živimo, je čas naglega tehničnega razvoja in novih spoznanj na vseh področjih človekovega udejstvo-vanja. Osnovno gibalo tega razvoja je človek, njegovo delo in življenje. Osvoboditev človekovega dela je zato velika naloga naše socialistične družbe. Na tej podlagi gradimo naše medčloveške odnose. Preteklo leto pomeni v teh prizadevanjih velik korak naprej. Ta prizadevanja bodo zapihana tudi v najvišjem zakonu naše družbe - v novi ustavi, ki jo bomo sprejeli prihodnje leto. Svet je postal majhen. Zato nas danes toliko bolj prizadene teptanje osnovnih človekovih pravic na kateremkoli koščku naše zemeljske oble. Človek osvaja nova vesoljska prostranstva, hkrati pa na zemlji vsa nova tehnična dognanja uporablja za uničevanje sočloveka. MirK svoboda ~ edina želja mnogih podjarmljenih ljudstev, želja vietnamskega borca, južnoafriškega delavca, želja velike večine človeštva ob novem letu. Ne moremo biti zadovoljni in srečni, dokler ne bodo svobodni vsi ljudje na svetu, dokler bo zakon močnejšega krojil usodo človeka, dokler ne bo človek vedno in povsod sam odločal o svoji usodi. S to mislijo v srcih si zaželimo srečno leto 197SI • JOVANKA BROZ V KAMNIKU Visok obisk ob jubileju Gojencem zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku se je izpolnila dolgoletna želja. Med večdnevnim obiskom predsednika Tita v Sloveniji je med gojenca prišla njegova soproga Jovanket fiioz. Njen obisk je bil namenjen delavcem zavoda, ki letos praznuje srebrni jubilej in gojencem, kijih je usoda tako ali drugače prisilila, da preživijo svoje mlade dni v kamniškem zavodu. Že pred prihodom visoke gostje - spremljala jo je članica sveta federacije Lidija Sentjurc - so se v zavodu mrzlično pripravljali na sprejem. Priprav ni in ni bilo konca, recitatorji, pevci so vadili, da ženo predsednika Tita čim bolj presenetijo, da ji pripravijo enkraten sprejem. Pred zavodom so soprogo Jovanko sprejeli predsednik občinske skupščine Vinko Gobec, dolgoletni direktor zavoda Srečko Rot, predstavniki zavoda in kamniških družbeno-političnih organizacij. Zatem so jo pospremili v jedilnico, kjer so jo čakali vsi gojenci in delavci. Ploskanja in pozdravov ni bilo konca. Direktor zavoda in predsednik občine sta ji zaželela dobrodošlico nato pa so gojenci, najmlajši in najstarejši predstavili v pesmi in besedi svoje življenje, svoja hotenja, dojemanja življenja, svoja občutja, v svojih zgodbah so predstavili sami sebe in njih vsakdan. Jovanka Broz se je zahvalila za prisrčen sprejem ter se obenem zahvalila za vsa prizadevanja, ki jih vlagajo pri vzgoji mladih, jim čestitala ob jubileju ter jim zaželela še obilo uspehov pri nadaljnjem delu. i Med ogledovanjem učnih delavnic in šolskih prostorov se je nadvse zanimala za šolsko in izvenšolsko dejavnost mladih, za njihova ustvarjanja, izdelke, ki so jih gojenci predstavili na razstavi. Z mnogimi gojenci se je dalj časa zadržala v pogovorih o tem, koliko časa so že tu, kako se počutijo, s čim se ukvarjajo in podobno. Zaželela jim je, da čimprej ozdravijo, da se vključijo v vsakdanje življenje, med svoje nekdanje kolege in prijatelje. ._ts PIONIRJI-GOJENCI ZAVODA SO S ŠOPKOM CVETJA IN PRISRČNIMI BESEDAMI POZDRAVILI SVOJO DRAGO GOSTJO JOVANKO BROZ. PARTIZAN, PARTIZAN, JE ZADONELO PO DVORANI, KO STA V ZAKLJUČNI TOČKI NASTOPILA MOŠKI ZBOR SOLIDARNOST IN SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK. Občinska konferenca SZDL je 27. novembra v veliki dvorani kina Dom pripravila svečano akademijo v počastitev dneva republike. Tone Fišer, sekretar občinske konference ZKS, je v svojem govo.ru orisal pomen zgodovinskih dogodkov pred 30. leti za razvoj naše socialistične Jugoslavije, opozoril na številne dosežene uspehe v tem obdobju in na naloge, ki stojijo pred nami v zvezi z našim gospodarskim in družbenopolitičnim razvojem. V kulturnem programu so sodelovali moški zbor Solidarnosti in Simfonični orkester Domžale-Kamnik, pesmi Ivana Minattija in Mateja Bora pa so recitirale dijakinje kamniške gimnazije Alenka Potnik, Sonja Hribovšek in Valerija Voljkar. Polna dvorana obiskovalcev je zlasti toplo pozdravila izvedbo pesmi Partizan Tomaža Habeta in Domovina naša je svobodna Viktorja Mihelčiča, ki sta ju izvedla moški zbor Solidarnosti in Simfonični orkester Domžale-Kamnik. Tudi v letu 1973 združevanje sredstev za šolstvo Tudi prihodnje leto naj bi vse delovne organizacije na območju občine združevale sredstva za šolstvo v sklad za, razvoj družbenih služb. Skupščina predlaga, naj bi tudi prihodnje leto znašala ta sredstva vsaj milijon 300 tisoč dinarjev kot letos. Merila za združevanje bodo ostala enaka kot letos, in sicer delež izločenih sredstev za bruto osebne dohodke v letu 1971 in v devetih mesecih leta 1972 glede na skupna izločena sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu občine. Največji delež imajo tri delovne organizacije: Stol 17,9 odstotka, Titan 17,7 odstotka in podjetje „Kamnik" 14 odstotkov. To pomeni, da so ti trije kolektivi letos prispevali polovico zbranih sredstev za gradnjo šol v občini. Občinski predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva Občinska skupščina je sprejela odlok o ustanovitvi solidarnostnega sklada občine, katerega namen bo dajati posebno družbeno pomoč občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam pri urejanju stanovanjskih problemov. Sklad bo upravljala 35-članska skupščina, o čemer smo poročali že v zadnji številki. Odborniki so sprejeli tudi odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Po tem odloku, ki sloni na nedavno podpisanem sporazumu, ki so ga podpisali občinska skupščina, občinski sindikalni svet in gospodarske organizacije, bodo vse delovne organizacije od 1. januarja dalje izločale najmanj 6 odstotkov od skupnega zneska sredstev, iz katerih se izplačujejo prispevki iz osebnega dohodka za razširjeno reprodukcijo in stanovanjsko pomoč v gospodarstvu. Ta sredstva se bodo zbirala v skladu skupne porabe posamezne organizacije in se uporabljala v skladu z določili zakona o načrtovanju in financiranju delitve stanovanj. Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu določa, naj organizacije združenega dela vplačujejo v solidarnostni sklad občine Kamnik 41,7 odstotka od izločenih sredstev po 6-odstotni stopnji. RAZGIBAN OBČINSKI ZBOR KAMNIŠKIH BORCEV NOV Koroškim Slovencem njihove pravice! Zahtevamo, da avstrijske oblasti zagotove našim rojakom na Koroškem pravice, ki jim pripadajo po mednarodnih pogodbah in sporazumih. Ne dovolimo, da bi na naših mejah ponovno oživljal nacizem, ki je prizadejal svetu toliko gorja. Take in podobne odločne zahteve je bilo slišati med številnimi borci, ki so se udeležili nedavnega občnega zbora kamniške krajevne organizacije ZB NOV. Zato so republiškemu odboru ZZB NOV poslali protestno resolucijo, v kateri zahtevajo odločne ukrepe naše vlade in političnih forumov za rešitev problemov koroških Slovencev v Avstriji. Zbora se je udeležilo 145 borcev, ki so v večurni razpravi načeli vrsto perečih družbenih problemov, od neupravičenega bogatenja do družbene vzgoje in aktivnosti mladine. Zlasti o mladini so bili mnenja, da jo je treba bolj vključevati v družbena dogajanja. Nekateri so menili, da mladini nudimo premalo možnosti za telesno-vzgojno, kulturno in družbeno udejstvovanje. Prevladalo pa je mnenje, da bi se morala mla- DVORANA NAD KAVARNO 2E DOLGO NI BILA TAKO POLNA IN RAZPRAVA ŽE DOLGO NE TAKO RAZGIBANA IN ZAVZETA, KOT JE BILO TO NA OBČNEM ZBORU MESTNE ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV V KAMNIKU. dina tudi sama bolj zavzeti, saj možnosti v Kamniku so, tako v športu kot v drugih dejavnostih. ,,Pri odpravljanju pojavov neupra- DEVETMESEČNI REZULTATI V KAMNIŠKEM GOSPODARSTVU vičenega bogatenja, ki ne izhaja iz dela, pričakujemo večjo pomoč tudi od borcev," je poudaril Tone Fišer, sekretar občinskega komiteja, ko je govoril o nekaterih negativnih pojavih, proti katerim se bori naša družba. Na vprašanje o stališču druž-beno-političnih organizacij glede ravnanja poslanca gospodarskega zbora Danila Cerkvenika, ki se je skupaj z 22 poslanci vzdržal glasovanja o odvzemu poslanske imunitete poslancu Petru Vujčiču, je sekretar komiteja pojasnil, daje komite ZKS poslancu izrekel kritiko, upoštevajoč pri tem vse okoliščine pri glasovanju in njegovo dosedanjo družbeno delo. Podobno stališče izvršnega odbora občinske konference SZDL je navzočim pojasnil predsednik občinske konference SZDL ing Ferdo Cvetko. Svoje pojasnilo je dal borcem sam poslanec, ki je sodeloval na občnem zboru. Udeleženci so soglašali s stališči političnih organizacij. Poudarili so, da je treba z enotno in odločno akcijo družbe-no-političnih vodstev preprečevati najrazličnejše vplive malomeščan skih opravljanj in zlonamernih podtikanj. Govorili so še o nalogah borcev NOV pri organizaciji splošnega ljudskega odpora in o zbiranju možnih kandidatov za bodoče skupščine. Ob zaključku so izvolili nov odbor krajevne organizacije, ki ga bo vodil France Vidervol. Odborniki občinske skupščine so na novembrski seji razpravljali o gospodarskih rezultatih naše občine v 9 mesecih letošnjega leta. Ugotovili so, da je gospodarstvo v tem obdobju doseglo preko 77 milijard starih dinarjev celotnega dohodka, kar je za dobro četrtino več kot v enakem obdobju lani. Seveda pa so se ob tem povečala porabljena sredstva za 31 odstotkov, v glavnem zaradi dražjih surovin. Zato seje dohodek, ki ostane podjetjem za razdelitev na osebne dohodke in sklade, povečal le za 15 odstotkov. Le delovni organizaciji Svit in. Sloga sta dosegli manjši dohodek za razdelitev kot lani. Zanimivo je tudi, da so se sredstva, določena za osebne dohodke, povečala za 23 odstotkov,'medtem ko se je ostanek dohodka znižal za 4 odstotke. Nižji ostanek dohodka kot v lanskih devetih mesecih so letos dosegli v podjetjih Svit, Titan, podjetju Kamnik, Stol, medtem ko so v podjetju Sloga imeli izgubo. Ta izguba je bila sicer ob polletju trikrat večja, v naslednjih treh mesecih pa so jo zmanjšali na 13 milijonov starih dinarjev. Skupščina je zato priporočila kolektivu obrtnega podjetja Sloga v Mostah, naj na sestanku zbora delovne skupnosti prouči možnost združitve z industrijo pohištva Stol, saj ustavni amandmaji dajejo delovni skupnosti pri združevanju večje pravice kot doslej, zlasti pa pravico samostojnega odločaja o dohodku. V sklopu dobro organiziranega kolektiva, kot je Stol, bodo tudi v Slogi lažje uveljavili sodobna načela v zvezi z organizacijo dela. V sedanjem času je izredno pomembno vprašanje plačilne sposobnosti gospodarstva, še posebno zato, ker bo s 1. januarjem začelo veljati več zakonov, ki bodo zaostrili pogoje poslovanja v zvezi z likvidnostjo. Terjatve kamniškega gospodarstva so se povečale za 9 odstotkov, obveznosti do dobaviteljev pa za 14 odstotkov. Seveda pa je treba takoj pristaviti, da so znašale terjatve konec septembra nekaj manj kot 22 milijard starih dinarjev, obveznosti do dobaviteljev pa le okrog 12 milijard. To pomeni, da kamniška podjetja v tem trenutku kreditirajo kupce kar z 10 milijardami starih dinarjev. Lani so terjatve do kupcev vezale kamniškim podjetjem skoraj 51 odstotkov obratnih sredstev, letos pa se je ta odstotek znižal na 45,6. Kljub temu pa je Čutiti veliko pomanjkanje prostih obratnih sredstev. Produktivnost, merjena z doseženim dohodkom na zaposlenega, je bila večja za 10 odstotkov, samo v industriji pa le za 8 odstotkov, medtem ko so bili poprečno izplačani osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu za 22 odstotkov večji kot lani v enakem obdobju. Znašali so 1.722 dinarjev. To pomeni, da so poprečni osebni dohodki rasli hitreje kot produktivnost in tudi hitreje kot dohodek, ki se je v tem času zvišal za 15 odstotkov. Značilno za to obdobje je tudi precejšnje povečanje števila zaposlenih v gospodarstvu (za 4%). Na novo seje zaposlilo v kamniških podjetjih 325 delavcev. Število zaposlenih se je najbolj povečalo v tovarni usnja za 232, v Stolu za 41, v Živilski industriji za 26 in v Svilanitu za 25 delavcev. Medtem ko so v podjetjih Svit, Titan, rudnik kaolina in podjetju Kamnik celo nekoliko zmanjšali število zaposlenih. Solidarnost na izpitu Meseca julija je vodna stihija prizadela mnoga središča in naselja v številnih pomurskih občinah. V občinah Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona je voda zamočvirila nad 40 tisoč ha kmetijskih površin, veliko škodo je napravila na nekaj tisoč kilometrih krajevnih cest in drugih komunalnih objektih, poškodovane so bi le stanovanjske hiše, gospodarski objekti itd. Vsa Slovenija se je v tistem trenutku vključila v solidarnostno akcijo za pomoč ogroženim področjem. Lahko bi rekli, da smo ponovno, kot že tolikokrat, postavili našo solidarnost na preizkušnjo. Tudi v Kamniku smo se vključili v vseslovensko akcijo. Občinski sindikalni svet je organiziral sestanek vseh odgovornih po delovnih organizacijah z namenom, da bi akcija v Kamniku potekala čim bolj organizirano in enotno. Na tem sestanku smo se dogovorili, da bodo kamniški kolektivi prispevali v solidarnostni sklad za pomoč Pomurju sredstva v višini 2 odstotka od neto osebnega dohodka iz sklada skupne porabe, sindikalne organizacije pa naj organizirajo nabiralno akcijo ob izpla-i čilu osebnih dohodkov. Poudarili smo tudi, da bo pomoč učinkovita le, če bo res hitra. Ko danes ugotavljamo, kako je akcija v Kamniku uspela, lahko zatrdimo, da smo opravili ,.solidarnostni izpit" z več kot odličnim uspehom. Po podatkih, ki jih ima na voljo občinski sindikalni svet do vključno 14. 11. 1972, smo v Kamniku prispevali v solidarnostni sklad 301.593,45 din od predvidenih 263.533,90 din. Torej smo svojo solidarnostno zavest izpolnili 110,7 odstotno. Pri tem( je potrebno poudariti, da so v tem znesku upoštevana sredstva v višini 63.612,90 din, zbrana ob izplačilu osebnih dohodkov neposredno iz žepa članov kolektiva, in sredstva, ki so jih zbrale organizacije SZDL in Rdečega križa v znesku 14.732 din. V skupni znesek še niso všteta sredstva podjetja Alprem, kjer so sicer sprejeli sklep o prispevku v solidarnostni sklad, pa sredstev še niso nakazali. Občinski sindikalni svet pa nima na voljo podatkov, kako je s solidarnostno akcijo v naslednjih kolektivih: lončarska zadruga, osnovna šola Stranje, gozdni obrat Kamnik, Sloga, Vesna, Zdravstveni dom Domžale - enota Kamnik, Arboretum in Muzej. Največ sredstev v solidarnostni sklad so prispevali: Stol 51.815,50 (od tega z nabiralno akcijo 9.025,50) Titan 45.00,00 (19.150,00) Svilanit 35.386,00 (7.093,00) Utok 27.902,00(7.093,00) rudnik kaolina 14.620 (3.620,00) podjetje Kamnik 10.536,60 Kočna 9.776 Svit 9.268 itd. Od manjših kolektivov pa je potrebno omeniti: osnovno šolo Frana Albrehta 6.000,00 (3.000,00), za-I vod za usposabljanje invalidne mladine 5.032 (1.922), osnovno šolo Toma Brejca 3.285 (1.035). V organizacijah SZDL in Rdečega križa so največ zbrali v naslednjih krajevnih skupnostih: Komenda 2.600 din, Kamniška Bistrica 2.158,20 din, Sela 1.200, Godič 1.085, Srednja vas 840, Špitalič 570, Kamnik 500, Motnik 338,20, Vranja peč 225 din itd. Občinski odbor Rdečega križa je prispeval 5.000 dinarjev. J.M. Nova imenovanja Občinska .skupščina je na novembrski seji dala soglasje k sklepu sveta Muzeja Kamnik, da se za ravnatelja Muzeja Kamnik ponovno imenuje Mirina Zupančič. V solidarnostni stanovanjski sklad občine so bili s področja družbenega in zasebnega sektorja obrti, gostinstva in komunalne dejavnosti izvoljeni: Marija Hriberniik, Planika Karti-nik; Leopold Drnulovec, obrtno podjetje Zarja Kamnik; Franc Zavasnik, Komunalno podjetje in Anton Poljanšek, zasebni obrtnik. V zbor vlagateljev banke sta bila imenovana: MILENA BOMBAĆ iz lončarske zadruge Komenda in ALBIN KLADNIK iz obrtnega podjetja Usluga Kamnik. Za člana izvršilnega odbora Ljubljanske banke - TOZD Kamnik je bil imenovan JANEZ BOGATAJ, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Kamnik. Skupščina je razrešila MARJANA ŠTANGLJA dolžnosti vodno-go-spodarskega in cestnega, inšpektorja skupščine občine Kamnik s 1. decembrom 1972. Vsi dolgovi poravnani Ko so pregledali investicije, so odborniki na zadnji seji občinske skupščine ugotovili, da je skupščina doslej vselej zagotovila potrebna sredstva pred začetkom določene investicije. Zato skupščina nima dolgov. Zadnja obveznost, ki jo bo treba poravnati v letošnjem letu, je 6 milijonov dinarjev ljubljanskemu cestnemu podjetju za asfaltiranje Tuhinjske ceste. Ta znesek bo plačan še letos. Prihodnje leto pa bo skupščina istemu podjetju plačala še okrog 29 milijonov starih dinarjev za gradnjo ceste v Kamniško Bistrico. Občinski cestni sklad bo sofinanciral asfaltiranje ceste Komenda-Klanec v višini 20 milijonov starih dinarjev, od tega bo plačal 4 milijone starih dinarjev letos, ostalo pa v skladu s pogodbo v prihodnjem letu. Tovariškri srečanje borcev — članov ZK Komite občinske konference Zveze komunistov je pred dnevi pripravil prisrčno srečanje komunistov, ki so bili sprejeti v partijsko organizacijo v času narodnoosvobodilnega boja. Srečanja se je udeležilo okrog 60 bivših borcev in aktivistov, ki so v tovariškem pomenku obudili spomine na težke, vendar slavne dni naše domovine. Mednje je prišel tudi Viktor Avbelj, član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, ki je v krajšem govoru orisal naša aktualna druž-beno-politična dogajanja in naloge komunistov v zvezi s tem. V tem trenutku moramo premagati nekatere odklone in deformacije na naši poti, ki smo si jo začrtali med narodnoosvobodilnim bojem, je S SREČANJA MEDVOJNIH KOMUNISTOV V KAMNIŠKEM DOMU. poudaril tovariš Avbelj. Med negativnimi pojavi je zlasti podčrtal pojav liderstva, katerega namen je prilaščanje oblasti, in zasebniškega obnašanja v naši družbi. Med nalogami za prihodnost je zlasti poudaril prizadevanja za uresničevanje ustavnih dopolnil, pri katerem morajo z vso odločnostjo sodelovati zlasti borci komunisti. Zavzel se je tudi za boljšo in pravilno obveščenost borcev o vseh aktualnih družbenih dogajanjih. Udeležencem srečanja so pripravili krajši kulturni program gojenci kamniške glasbene šole, harmonikarji, pevci in godalni orkester. Udeleženci srečanja so toplo pozdravili pobudo občinskega komiteja ZKS in želeli, da bi bila taka srečanja tudi v prihodnje. KAMNIŠKI OBČAN DECEMBER 1972 5 I KAN O Predlog srednjeročnega programa razvoja občine Kamnik za obdobje od 1971 do 1975 je ml dan v razpravo delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, krajevnim skupnostim in posameznim občanom. Poleg tega so o osnutku obširno razpravljali na komisiji za izdelavo srednjeročnega programa skupno s svetom za gospodarstvo skupščine občine Kamnik, na seji delegatov delavskih svetov, predsednikov sindikalnih podružnic ter direktorjev delovnih organizacij in organov samoupravljanja, na seji predsednikov in delegatov krajevnih skupnosti in v glasilu SZDL Kamniški občan. Na vseh teh razpravah, kjer je sodelovalo preko tisoč občanov, je bil predlog srednjeročnega programa v temeljnih osnovah dopolnjen in podprt. Skupščina občine Kamnik je na 38. seji dne 27. novembra 1972 sprejela naslednjo resolucijo o srednjeročnem razvoju občine Kamnik v času od 1971 do 1975: OSNOVNA IZHODIŠČA IN PREDPOSTAVKE 1. V zadnjih letih je gospodarski razvoj v občini Kamnik počasnejši kakor v republiškem povprečju. V obdobju od leta 1965 do leta 1970 je naraščal družbeni proizvod v občini 13,6 % povprečno na leto, v SR Sloveniji pa s 16,3 %. 2. Vzroke za zaostajanje za republiškim povprečjem moramo iskati v neustrezni organski strukturi gospodarstva, prometni izolaciji, nizki produktivnosti dela in donosnosti kapitala ter v počasnejšem socialnem razvoju. Prisotni so tudi drugi vzroki, kot neustrezna kadrovska struktura tako v gospodarstvu kakor tudi na drugih področjih. Gospodarstvo je razdrobljeno na razmeroma majhne delovne organizacije, ki niso primerne za hitro sprejemanje te sodobne tehnologije in za kooperacijo z naprednimi proizvodnimi in drugimi podjetji, skupinami ter sistemi doma in v svetu. Razdrobljenost je zlasti značilna za zasebni poljedelski sektor. To je poglavitni vzrok za hitro preslojevanje kmečkega prebivalstva v nekmetijske poklice in za opuščanje obdelovanja poljedelskih površin. 3. Kamnik je člen v trikotniku Ljubljana-Domžale-Kamnik. V tem sistemu ima Kamnik določeno gospodarsko in socialno vlogo, toda le-ta zaradi razmeroma slabe medsebojne tehnološke, "Socialne in tudi prometne povezanosti ne izkorišča izrednih možnosti, kijih ponuja relativna bližina Ljubljane. Tudi zveza med kamniškim gospodarstvom z gorenjskim in velenjskim gospodarskim bazenom zaostaja in ne izrablja objektivnih možnosti. 4. V povojnem obdobju se je mesto Kamnik združilo z okoliškimi naselji Mekinje, Navije, Duplica, Perovo in izoblikoval se je nov Kamnik. V radiju 10 km s središčem v starem fevdalnem jedru Kamnika živi ca 19.000 prebivalcev. Drugih 3.500 prebivalcev živi na rudnem področju. To je bolj zaostalo agrarno območje v hribovitem svetu, kjer je od 900 kmetij le 11 takih, ki dosegajo nad 10.000 din katastrskega dohodka. Spričo nagle urbanizacije so se nakopičili problemi komunalne oskrbe, zlasti z vodo, kanalizacijo, cestami, razsvetljavo ipd. 5. Splošna problematika socialnega razvoja kaže na relativno pomanjkljivo aktivnost ljudskega dejavnika. Občina je danes po svojem družbenem produktu nekoliko nad slovenskim poprečjem, glede možnosti socialnega razvoja, t.j. razvoja izobraževanja, vzgoje, zdravstvenega in socialnega varstva ljudi, kulturnega udej-stvovanja in drugih vrednot socialnega in duhovnega življenja pa zaostaja za povprečjem SR Slovenije. Občina Kamnik ima nadpovprečno število žena v delovnem razmerju (46,6 %) in podpovprečno število otrok v varstvu otroških CTtcev (6,8 %) glede na Slovenijo. Razmeroma veliko je število nepopolnih šol (12) in otrok — vozačev. Osip generacije v osnovnem šolstvu je še vedno visok (SRS 1970/71 - 35,8 %; Kamnik 43,6 %). V letu 1970/72 je bil osip 28,2 %, v letu 1971/72 30%. Od srednjih šol obstaja le gimnazija. To je preslaba izbira in zato mladina odhaja v šole drugam, kjer se tudi zaposluje. Izobrazbeni produkt (SRS - 50,1 %; Kamnik - 48,4 %) dijakov in študentov iz kamniške občine ne dosega ustrezne stopnje in zaostaja za občinami, ki imajo približno enako razvojno raven in tudi za slovenskim povprečjem. Povsem odprto je vprašanje poklic-nega usmerjanja mladih ljudi, ki vstopajo v procese družbene reprodukcije. 6. Kulturne dejavnosti, v kamniški občini zaostajajo za razvojem v Sloveniji, saj je bilo v letu 1970 porabljenih za kulturno-pro-svetno dejavnost v občini komaj 14,83 din na prebivalca in v republiki 26.24 din na prebivalca. Vendar pa pride na 1000 prebivalcev v občini 1016 knjig v republiki 824 knjig. 7. Medtem ko zdravstveno varstvo dosega dobre rezultate (umrljivost dojenčkov na 100 živorojenih je 1,7, v regiji 2,3; sistematični pregledi otrok presegajo 90 % pregledanih otrok, na enega zdravnika pride 2868 oseb . ..), pa je glede socialnega skrbstva občina v slabšem položaju. Približno tako je tudi glede telesne kulture in splošnega družbenega življenja. 8. Bistvena vprašanja razvoja občine so njena izoliranost od dosedanjih občin v regiji, zlasti od Ljubljane. Gospodarsko življenje je le preveč avtonomno glede na zahteve nove tehnološke dobe, ki zahteva vse več sodelovanja. 9. Občina Kamnik mora v prihodnjem 5-letnem obdobju reorganizirati svojo gospodarsko osnovo, prometne zveze z Ljubljano, Kranjem in velenjskim bazenom. Reorganizirati je potrebno tudi socialno-razvojne osnove: šolstvo, socialno varstvo, kulturne dejavnosti, šport in rekreacijo, komunalno-higienske in splošne in tele k-tualne razmere. Ni mogoče pričakovati, da se bodo kamniško gospodarstvo in javne službe preosnovale le s pomočjo domačega kadra. Računati je treba s prilivom strokovnega potenciala. To pričakovanje je realno le, če bo mesto Kamnik sposobno ustvariti ugodno kulturno in socialno sfero, dobre prometne pogoje, ugodne življenjske okobščine glede izobraževanja, zdravstva, stanovanjskih pogojev, komunalne urejenosti in higiene. Samoupravno odločanje je potrebno še bolj povezati z ljudmi in tako ustvariti vzdušje, ko se bodo člani delovnih in interesnih skupnosti, prebivalci krajevnih skupnosti identificirali s problemi in cilji svojega življenja in dela ter se vključili v napore, da občina Kamnik doseže ugodnejši ekonomski in socialni položaj v širši skupnosti. 10. Ustvariti moramo pogoje, da bo gospodarstvo hitreje napredovalo iz leta 1975 doseglo za 47% višji družbeni proizvod na prebivalca, to je za 20 % nad republiškim poprečjem. Investicije v gospodarstvu bodo znašale skoraj 500 mio din, v negospodarstvu nekaj manj kot 130 mio din, skupaj z zasebnimi investicijami (84 mio din) pa 710 milijonov dinarjev. PROJEKCIJA RAZVOJA • PRIMARNI SEKTOR: Primarni sektor obsega (1969) 7,4 odstotni delež družbenega proizvoda, leta 1975 pa naj bi njegov delež znašal le 5 %. Do leta 1975 bo namreč opravljen zadnji obsežnejši prehod kmečkega prebivalstva iz agrarnih v nekmetijske panoge (deagrarizacija). Družbeni proizvod primarnega sektorja se bo do leta 1975 povečal po stopnji povprečne letne rasti za 2,1 %. Zato bo potrebno povečati produktivnost na zasebnih kmetijah s pomočjo povečane površine zemlje na kmečko gospodarstvo, z mehanizacijo dela, specializacijo in intenzivnejšim sodelovanjem zasebnega sektorja kmetijstva z družbenim sektorjem (poleg govedoreje, perutninarstva in gojenja krompirja še zlasti na področju proizvodnje mleka; povezava AE z individualnimi kmetijskimi proizvajalci). Uresničiti je treba agrarno politiko (investicije 4 milijonov din), ki bo omogočila perspektivo za mlade gospodarje. • SEKUNDARNI SEKTOR: Osnova gospodarskega potenciala občine bo še nadalje industrija. V letu 1975 bo v družbenem proizvodu udeležena s 75% (1970-78% DP), zato mora biti nadaljnjemu razvoju industrije posvečena posebna skrb (predvidene investicije bodo znašale 270 milijonov din). V načrtovanem obdobju se ne bo zmanjšala udeležba gradbeništva in obrti, saj bodo investicije znašale skupno 19 milijonov din. Za izpolnitev predvidevanj v razvoju sekundarnega sektorja je treba izboljšati kvalifikacijsko strukturo, učinkovitost naložb in osebne dohodke; sanirati ali preusmeriti tiste delovne organizacije, ki imajo podpovprečne rezultate gospodarjenja. Boljši rezultati morajo biti doseženi samo z modernizacijo proizvodnje in ne na račun zaposlovanja novih delavcev. Povezovanje tega sektorja s pomembnejšimi partnerji ter skupinami doma in na tujem je vodilo za dosego predvidenih rezultatov. Resolucija o srednjeročnem razvoju občine Kamnik 1971-1975 Delovne organizacije morajo sodelovanje in vzdrževanje postaviti v svoje razvojne načrte. Delovne organizacije, ki bodo zaposlovale delavce iz drugih krajev, morajo predhodno urediti pogoje za prebivanje (stanovanje in prehrano). Letna rast družbenega proizvoda v industriji bo več kot 10%, kar je lahko merilo za ugotavljanje racionalnega gospodarjenja. Zasebnemu sektorju je treba še nadalje omogočiti razvoj, zlasti na tistih področjih, kjer le-ta dopolnjuje industrijsko proizvodnjo. • TERCIARNI SEKTOR: Razvoj trgovine, servisnih obrti, gostinstva in turizma, komunale ter prometa je področje, kjer naj občinska ekonomska politika temeljito učinkuje (nova sektorska struktura - bolj razviti terciar). Udeležba terciarnega sektorja v družbenem proizvodu naj bi se povečala od sedanjih 14,6 % na 20 %. a) Trgovina Potrebno je pričeti z izgradnjo nove blagovnice in trgovine s tehničnim blagom (rezervni deli). Za zadovoljitev potreb občanov je potreben skladnejši razvoj trgovske mreže v celotni občini. Naložbe v trgovino bodo do leta 1975 znašale 47,2 milijona din. Krajevne skupnosti se lahko dogovarjajo z investitorji za izgradnjo novih trgovskih objektov. S tem je dana še večja odprtost, s katero pričakujemo hitrejšo rast in izpopolnitev trgovske mreže. b) Servisna obrt Sprememba strukture obrti je nedvomno povezana z davčno politiko, ki se bo prilagajala potrebam razvoja obrti v občini. Bistvenega pomena je seveda zasebna pobuda, občinska politika (urbanistična - davčna) pa mora to usmeritev v največji meri uresničevati c) Gostinstvo in turizem Kamnik mora že v tem petletnem obdobju združiti vse možnosti, ki so na voljo, da bo postal iz industrijskega centra industrij-sko-turistično in rekreacijsko središče. Predvidena je izgradnja novega hotela ob spodnji postaji žičnice (140 ležišč), restavracije na Veliki planini, ureditev sistema žičnic, adaptacija hotela v Kamniku, izgradnja šeststeznega kegljišča in ureditev ter razširitev restavracije Planinka. Skupne naložbe v turizmu in gostinstvu bodo znašale 71,2 milijona din. Sedanje gostinske obrate (zlasti v Kamniku privatni sektor) je potrebno modernizirati. Problem je lahko rešiti s sorazmerno majhnimi sredstvi, in je to obveza za razvoj gostinstva v tem obdobju. V Kamniku je izredno veliko zaposlenih žena, zato je potrebno zgraditi obrat družbene prehrane. Spodbuditi je treba gradnjo ali adaptacijo zasebnih gostišč in turističnih sob na podeželju, pospeševati razvoj kmečkega turizma, pri preusmeritvah kmetij pa upoštevati možnost za turizem. d) Komunalno gospodarstvo bo do leta 1975 rekonstruiralo kamniški vodovod z zajetjem v Iverjah, zavarovalno napeljavo v starem delu mesta; nadaljevalo z dograjevanjem kanalizacijskega omrežja, z izgradnjo skupnega ko-lektorja in čistilnih naprav za Kamnik in Domžale. S prispevki občanov, krajevnih skupnosti in sklada mestnega zemljišča je treba modernizirati mestne ulice in pločnike (po programu za obdobje 1971-1976 krajevne skupnosti Kamnik). Nadaljevati je z gradnjo transformatorskih postaj v mestu in okolici (po sprejetem programu in dogovorih s KS). Razvoj terciranega sektorja je potrebno tesno povezati ž napredkom v prometu. Izboljšati se morajo udobnost, zanesljivost in kulturni prevoz potnikov in blaga. To bo laže uresničiti, ko bodo zgrajeni obvozna cesta in nova avtobusna postaja, urejena nekatera avtobusna postajališča, postavljen semafor in v kolikor bi bilo ekonomsko utemeljeno, uvedba motornega potniškega vlaka; odpreti bo potrebno nove avtobusne proge /. Ljubljano, Kranjem, Gornjim Gradom in preko Tuhinjske doline s Celjem. Skupne naložbe v vodno gospodarstvo, promet, železnico in PTT bodo predvidoma znašale 33,2 milijona din. • INFRASTRUKTURA IN URBANIZACIJA: Do leta 1975 je potreben odločilen poseg v infrastrukturo (predvidene investicije 83 milijonpv din). Občina mora prodreti iz sedanjega prometnega žepa. Potrebno je modernizirati cesto skozi Tu- hinjsko dolino, cesto žičnica - Kamniška Bistrica, cesto Komen-da-Klanec -Cerklje in Kamnik—Godič. Na področju vodnega gospodarstva bomo nadaljevali z regulacijo Kamniško Bistrice, uredili kritična mesta ob Nevljici in Pšati, zavarovali plazovite terene in melišča ter pogozdovali zaradi vodnogospodarskih interesov. Vpeljana bo stroga kontrola v zvezi z odlaganjem odpadkov v potoke in na njihove bregove (ureditev čistilnih naprav za zrak in vodo v delovnih organizacijah). Z graditvijo stanovanj bomo pospešeno reševali stanovanjske probleme. Število stanovanj v blokih je treba povečati zaradi družbenih interesov (racionalizacija, urbanizacija, potrebe delavcev, mladih družin in socialno ogroženih občanov po stanovanjih. Za gradnjo individualnih hiš so odrejena področja, vendar bo gradnja odvisna od sposobnosti občanov (financiranje namensko varčevanje). V srednjeročnem programu moramo doseči razmerje med blokovno in individualno gradnjo 50:50. Na področju stanovanjskega gospodarstva bodo sprejeti novi predpisi (večje stopnje prispevkov, subvencioniranje stanarin), ki bodo omogočili pospešeno gradnjo stanovanj. Poseben program stanovanjske izgradnje za petletno obdobje bo podrobno določal pogoje, način, obseg in vrsto gradnje. • KVARTALNI SEKTOR: a) Predšolska vzgoja in varstvo Dosedanja spoznanja o kritičnem položaju na področju vzgoje in varstva otrok zahtevajo večje naložbe Do leta 1975 bomo v te namene investirali 11,8 milijona din in tako pridobili 400 novih mest za varstvo otrok, od tega za 120 dojenčkov in 280 predšolskih otrok. Viri sredstev so predvsem v prispevku iz OD, kreditih, samoprispevku in združenih sredstvih delovnih organizacij ter proračuna. Ker je mala šola osnovni element za izravnanje pogojev vseh otrok pri vstopu v šolo, bodo vanjo v tem planskem obdobju vključeni vsi predšolski otroci. b) Šolstvo Prostorski položaj osnovnega šolstva se bo temeljito izboljšal tako za pouk in telovadbo kakor tudi za prehrano in podaljšano bivanje otrok v šoli. Prioriteta glede nadaljnje izgradnje šolske mreže je naslednja: adaptacija šole v Šmartnem, v Tuhinju, izgradnja srednješolskega centra in v letu 1975 pričetek gradnje popolne osemletke na Duplici. Predvidevamo brezplačno preskrbo učnih pripomočkov in knjig za šoloobvezne otroke. Začetek za predvideno uresničitev je brezplačno puščanje knjig šoli učencev višjih letnikov. Vsej sposobni mladini je zagotovljeno nadaljnje šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah (štipendije). c) Kultura V letu 1975 je potrebno izdelati načrte za gradnjo kulturnega doma v Kamniku, Muzej, knjižnica in spomeniško varstvo imajo dobro materialno osnovo za nadaljnji razvoj. Podpirati je treba dejavnost kulturnih društev v občini. Uspešno in vsestransko kulturno udejstvovanje občanov, zlasti mladine, je pogoj za hitrejši razvoj turizma. d) Zdravstvo Izpolnjeno bo zdravstveno varstvo zlasti mater in otrok. Vpeljati bo treba sistematične preglede šolskih otrok, delavcev in starih ljudi (hitro staranje vasi). Izpopolniti je treba babiško in patro-nažno službo ter laično in strokovno nego bolnikov na domu. Občina Kamnik bo do leta 1975 pomagala pri popolni zasedbi delovnih mest v zdravstveni službi in ustvarila stanovanjske pogoje za nastanitev zdravstvenih delavcev. Prostori bodo zdravstveni službi na voljo v celotnem zdravstvenem domu in v ambulantah delovnih organizacij. c) Socialno varstvo Do leta 1975 je treba izdelati plan razvoja socialnega varstva v občini in proučiti možnosti ustanovitve centra za socialno delo. Posebne pozornosti bodo deležni ostareli občani. V letu 1972 bodo pričeli z gradnjo doma upokojencev za 144 oseb, za katerega bodo investicije znašale 18 milijonov din. f) Krajevne skupnosti Krajevne skupnosti se bodo kot temelj samoupravnega odločanja v občini organizacijsko in funkcionalno še bolj okrepile, s tem da bodo že v tem obdobju posvečale večjo skrb socialnemu skrbstvu, delovanju društev, varstvu otrok, pomoči ostarelim ter bolnim in drugim dejavnostim. Z izpolnitvijo programa razvoja od 1971. do 1975. leta bodo dane vse osnove, da se krajevne skupnosti še bolj humanizirajo. Še vedno bo temelj materialne osnove predstavljal samoprispevek občanov. S povezovanjem interesnih skupnosti s temeljnimi organizacijami združenega dela obstajajo možnosti za sofinanciranje programov, prispevala pa bo tudi skupščina. g) Telesna kultura Z dodatnimi napori za pridobivanje sredstev in s prostovoljnim delom mladih bomo zgradili otroška igrišča (predvidenih je ca 1 milijon din) z najnujnejšimi rekviziti. Telesnokulturne organizacije morajo izdelati bolj temeljite programe dela. Občina in delovne organizacije pa so dolžne dejavnosti športnih organizacij podpirati. Športne objekte bomo gradili: dograditev stadiona v Mekinjah, kopališče; nabava smučarske vlečnice, obnova doma v Mekinjah in po možnosti gradnja šolskih igrišč. Investicije bodo znašale 2,4 milijona din. • RAZVOJ NERAZVITIH OBMOČIJ V naslednjem obdobju bo marsikaj storjenega za napredek manj razvitih področij občine, zlasti Tuhinjske doline (cesta, agrarno in turistično pospeševalni ukrepi, izobraževalni ukrepi, alokacija industrijskih in obrtnih obratov). • SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR Že začete aktivnosti glede krepitve splošne ljudske obrambne sposobnosti se bodo intenzivno nadaljevale. ZAKLJUČEK Programska predvidevanja niso majhna. Imamo vse pogoje za njihovo uresničevanje, ker imamo na voljo nekatere materialne dejavnike, še posebno pa človeško zavzetost, voljo, željo in ustvarjalni zagon delovnega človeka. Vsak občan, družbenopolitične organizacije, interesne skupnosti, samoupravni organi in skupščina bomo s skupnimi napori in sodelovanjem skrbeli za uresničenje programskih predvidevanj s težnjo po stabilizaciji gospodarstva. V ospredju bo politika postopne integracije občine v osrednjo slovensko regijo in zlasti povezovanje s sosednjimi občinami. Ustvarjalno delo vseh občanov in njihovo odločanje je temelj in porok za uresničitev programskih predvidevanj. kulturni koledar OB 90-LETNICI LIRE PETEK 5. januarja 1973: Slovensko narodno gledališče „Drama" Ljubljana, Ruzante: „Vdova iz Ancone" Predstava bo ob 17. uri za gledališki abonma popoldanski. PETEK 26. januarja 1973: Slavnostni koncert ob 20. letnici Glasbene šole Kamnik — ob 19. uri V petek 15. decembra so pevci Prvega slovenskega pevskega društva LIRA s slavnostnim koncertom počastili 90-let-nico ustanovitve tega "uglednega zbora. Obveznosti do tekmovanja slovenskih pevskih zborov v Mariboru niso dopuščale, da bi to slovesnost opravili že v začetku novembra, ko je minilo devetdeset let delovanja LIRE. Bil je res enkraten koncertni večer, kot ga zna pripraviti LIRA pod taktirko neumornega prof. Sama Vremšaka. Večer pa ni pomenil le kulturnega užitka, pač pa je bil tudi manifestacija povezanosti tega zbora z našimi rojaki na Koroškem, Goriškem in Tržaškem. Ta večer je dobilo kamniško kulturno prizadevanje prek LIRE najvišje slovensko pevsko odličje - Gallusovo plaketo. Skratka, ta večerje bil izraz devetdesetletne bogate pevske tradicije zborovskega petja na Kamniškem in v Sloveniji. V krajšem razgovoru je prof. dr. Albert Čebulj, dolgoletni predsednik LIRE, orisal devet desetletij dolgo pot tega najstarejšega slovenskega pevskega društva. Zboru je prvi čestital Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine, ki je ob jubileju odlikovala LIRO z najvišjim občinskim priznanjem - z zlato plaketo Kamnika. Nato so se zvrstili predstavniki številnih društev in zborov iz vse Slovenije in iz zamejstva. „Prav današnji jubilej vašega zbora ponovno potrjuje našo ugotovitev, da smo enoten slo- PET MESECEV PO OTVORITVI Otroci se pred vrati vrtca Glede na številna vprašanja staršev, ker smo v našem glasilu pisali o otvoritvi prizidka v kamniškem otroškem vrtcu Antona Medveda, kije bila 26. julija letos, in na zahtevo, izraženo na zadnji seji občinskega odbora zveze prijateljev mladine, smo se za pojasnilo obrnili na tovariša Antona Mihe tja, novega ravnatelja vrtca Antona Medveda, in. tovarišico Malo Drčarjevo, predsednico sveta za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti. Od gradbenega podjetja Graditelj smo dobili pismeno pojasnilo, ki ga je izvajalec poslal predsedniku občinske skupščine. ' „Moram povedati," je dejal tovariš Mihelj, „da smo v kolektivu vrtca storiE vse, kar je bilo v naših močeh, da bi lahko čimprej sprejeli v varstvo nove otroke, za katere je bil prizidek zgrajen. Toda v zadnjem času se je nakopičilo toliko stvari, da tega kljub najboljši volji še do danes ni bilo moč storiti. Največ težav nam je povzorčila dobava in montaža pralnega stroja ter pomanjkljivosti pri projektiranju in izvedbi centralnega ogrevanja, saj mešalnega ventila ni nihče predvidel itd. Brez urejenega gretja pa ne moremo sprejeti otrok, zlasti malčkov, v tem zimskem času. To se sedaj ureja, čeprav moramo sami opravljati funkcijo nadzornega organa. Od posebne komisije pri občinski skupščini pričakujemo, da bo zgradbo čimprej pregledala in dala uporabno dovoljenje." „0 nekaterih zadevah, zlasti glede pralnih strojev, bi se morali projektant, izvajalec in koristnik pravočasno pogovoriti," je dejala tovarišica Drčarjeva. Tudi nadzorni organ bi lahko bolje opravil svojo nalogo. Nismo pričakovali, da bo tudi Lesnina zavlekla dobavo posteljic in druge opreme kar do oktobra. Seveda bi bilo najbolje, če bi se v pogodbi z izvajalcem dogovorili za ključ, vendar nismo imeli na voljo dovolj sredstev." Iz že omenjenega Graditeljevega dopisa z dne 10. novembra" navajamo dobesedno prvi del, ki obravnava problem usposobitve pralnice: „Na dopis otroškega vrtca Antona Medveda Kamnik z dne 9/11-1972 in na sporočilo tovariša predsednika SOb Kamnik smo se dne 10/11-1972 sestali pri ravnateljici vrtca (prisotni: tovarišica Lančeva, tovariš Stangelj, tovariš Savelj, ing. Martinec) in ugotovili naslednje: Glavni zadržek za usposobitev dela vrtca za nego dojenčkov je v usposobitvi pralnice. Pralnica zaenkrat še ni kompletirana. Ugotovili smo, da ves ta problem izhaja iz dejstva, da je bil dobavljen pri opremi (naročnik je sam vrtec) pralni stroj večji, ne pa kot je bilo prvotno predvideno dva manjša. Vsled tega smo že razbili obstoječe tlake, napravili podstavek, zataknilo pa se je pri montaži oz. transportu stroja. Kljub temu, da glede opreme nimamo nikakršnih pogodbenih obveznosti, smo z našimi delavci transportirali stroj do pralnice nato pa ugotovili, da le-ta ne gre skozi vrata. S tem se je ustavilo nadaljevanje z deli. Iskali smo najugodnejšo rešitev problema in nismo hoteli izvršiti ustnega naročila, naj izbijemo vrata. Ta poseg bi namreč bil zamuden (izsekovanje, obnova vrat, ploščic, slikarija) in drag. Na sestanku smo zato predlagali, da se naj dogovori s proizvajalcem stroja („Primat" Maribor), da bi se stroj delno razmon tiral. S telefonskim razgovorom je bila ta možnost s strani „Primata" potrjena. Tako je sedaj dogovorjeno, da čakamo, da uspe vrtcu, da pridejo monterji „Primata" na demontažo stroja, takoj nato pa mi stroj transportiramo,priključimo vodo in elektriko ter obnovimo razbiti pod iz ploščic. Poudarjamo, da do tega problema ne bi prišlo, če bi se naročila pravilna oprema in da pri tej stvari nismo krivi ničesar, izvajamo le na tak način povzročena dodatna dela, ki sploh ne bodo poceni." Ni bil namen našega pogovora, da bi raziskovali, kdo je krivec za to, da 68 otrok, od tega 36 malčkov, že pet mesecev čaka na svoje tako težko pričakovano mesto v vrtcu. Vendar pa lahko že iz teh nekaj pojasnil povzamemo ugotovitev, da je v prihodnje potrebno tesnejše sodelovanje med projektantom, izvajalcem in investitorjem pri izvedbi projekta in da tudi navideznih malenkosti ne gre zapostavljati. Zlasti ne pri gradnji takega objekta, kot je otroški vrtec. -tj Cicibani postali pionirji 29. november so proslavili vsi pionirji po šolah. Posebno slovesen pa je bil ta dan za cicibane. Saj je bil njihov dan, dan sprejema v pionirsko organizacijo. Ze ves teden prej so se pripravljali, da bi bilo praznovanje čim lep še. Ze pred slavnostjo so jim starejši pionirji zavezali rdeče rutice in na glavice dali modre čepice s pionirsko značko. Nato so jih počastili z lepo kulturno prireditvijo. Predsednik pionirskega odreda na šoli je govoril o pomenu, ciljih in nalogah pionirske organizacije, ki prav letos praznuje 30-letnico. Poudaril je tudi dolžnosti pravega pionirja. Vsi cicibani so v zboru ponavljali besedilo pionirske zaobljube, ki jih predvsem opozarja na njihovo glavno dolžnost, da se bodo učili in spet učili. Nato so prejeli tudi ..izkaznice", ki potrjujejo, da so sedaj res pionirji. Pionirska himna je zaključila slovesnost. Seveda tako svečan praznik ne sme miniti brez veselega razpoloženja; dobro zakusko so res zaslužili. Letos je bilo v občini sprejetih v pionirsko organizacijo prek 400 cicibanov. Kakor vsako leto je tudi. letos občinska zveza prijateljev mladine poklonila vsem novim pionirjem izkaznice. Ker pa praznujejo letos 30-letnico pionirske organizacije in da bodo prav novo sprejeti pionirji imeli ta dan še v lepšem spominu, je poklonila občinska zveza prijateljev mladine vsem novim pionirjem poleg izkaznice tudi čepice s pionirsko značko in rutice, za kar so jim vsi zelo hvaležni. Vsi pionirji pa bodo še 27. decembra posebno slovesno praznovali s proslavami po odredih in v dvorani kina Dom 30-letnice pionirske organizacije. B.M. venski kulturni prostor, katerega si ne bomo pustili vzeti," je ob navdušenem odobravanju občinstva dejal Andrej Kokot, znani slovenski pesnik s Koroške, ko je v imenu slovenske prosvetne zveze iz Celovca izročil predsedniku LIRE njihovo najvišje priznanje za kulturno Miha Mate, tajnik republiške zveze kultumoprosvetnih organizacij Slovenije je izročil zboru najvišje slovensko priznanje za dosežke v glasbeni kulturni -Gallusovo plaketo. To visoko priznanje sta prejela tudi umetniški vodja zbora prof. Samo Vremšak, ki vodi zbor že 10 let Na «ga odi ko\ eda PRIZNANJE LIRI S KOROŠKE: KOROŠKI PESNIK IN PUBLICIST ANDREJ KOKOT JE LIRI ČESTITAL V IMENU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE IN JI IZROČIL DRABOSNJAKOVO PRIZNANJE. prosvetno delo — priznanje Andreja Šusterja Drabosnjaka. V imenu prosvetnega društva in zbora iz Železne kaple, ki nosi ime po narodnem heroju Francu Pasterku-Lenartu, je izročil čestitke drugi koroški pesnik in kulturni delavec Poljanšek. V zahvalo za priznanje in čestitke so se pevci LIRE predstavnikom koroških Slovencev oddolžili s koroško narodno pesmijo. Zboru so nato čestitali tudi predstavniki učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane, Glasbene matice in partizanskega invalidskega pevskega zbora, zbora upokojencev iz Ljubljane in moškega komornega zbora iz Celja. in prof. dr. Albert Čebulj, ki že 21 let kot predsednik organizira in vodi delovanje zbora, zlasti na številnih turnejah zbora doma in v zamejstvu. Številni pevci, zlasti najstarejši, so prejeli zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Pester koncertni program so uvedle skladbe Jacobusa Gallusa, sledile so pesmi Lajovca, Srebotnjaka, Ravnika. V prvem delu je zbor še posebej opozoril z izvedbo Očenaša hlapca Je neja skladatelja Karla Pahorja na Cankarjevo besedilo. Schubert, Brahms, Davidov-ski, Tajčević, Devčič, Simoniti in Marolt so bili avtorji ali prire-jevalci pesmi, izvedenih v drugem delu koncerta, kjer je poslušalce najbolj navdušila izvedba Maroltove Kangalilejske ohceti s solistom Janezom Maj-cenovičem. Sporedu slavnostnega koncerta so morali pevci na zahtevo občinstva dodati še dve pesmi. Ves koncertni program so pevci izvajali na ravni dostojni visokega jubileja in doseženega ugleda tega zbora, lj ■eg »sta h loj 'ruj lOvl K BOJ NA KOSTANJSKI PLANINI Vli Kamniški bataljon je jji 24. decembra 1942 taboril že teden dni na Kostanjski planini. Ta kraj si je izbral verjetno zato, da bi ostal tam malo dlje časa, ker je Kostanjska planina oddaljena od naselja in v sredini Tuhinjske doline, od koder bi lahko delal akcije na vse strani, tudi na Štajersko. Drugič pa verjetno tudi zato, ker je bilo domenjeno, da se bodo srečale tu sosedne vojaške formacije. Na Kostanjsko planino je prišel tudi Moravski bataljon, ki mu je poveljeval Franc Poglajen-Kranjc, del Kokrškega bataljona, ki mu je poveljeval Anton Stefe-Stefan, in del Savinskega bataljona s komandantom Alojzom Kolmanom-Markom. Sestanek komandnih starešin omenjenih vojaških formacij je bil predvsem zato, da bi se pogovorili o sodelovanju in skupnih akcijah na področju, kjer so delovale te enote. Na sestanku je bil tudi tovariš Koste iz štaba I. grupe odredov. Takrat je bil na Kostanjski planini tudi takratni komandant II. grupe odredov Franc Rozman-Stane. Osnovah so štab Kokrškega odreda, za komandanta je bil imenovan Matija Blejc-Matevž. Vsi ti sestanki in dogovori so bili na Kostanjski planini v dneh pred boji. Dan pred boji je s Kostanjske planine odšla na Moravsko večja skupina, ki jo je vodil Franc Poglajen-Kranjc. Nemška policijska postojanka v Šmartnem v Tuhinju je kmalu ugotovila, da so partizanske enote nekje v bližini, ker so naše patrole ponoči hodile po vaseh pod Kostanjsko planino. Poizvedovat so poslali svoje hlapce, imenovane raztrgance, izdajalce-doma-čine. Ti so prišli na Kostanjsko planino, da bi nas izsledili. Res so naleteli na našo patrolo, ki je šla po vodo; bilo je nekaj strelov, pa so vohuni takoj zbežali. Sli smo za njimi in jih nismo dobili. Bilo je nekaj dni zatišja. Naša budnost se je povečala. Obveščevalno službo so opravljah naši zaupniki iz več vasi. 23. 12. 1942 smo okoli 11. ure dobili obvestilo, da smo napadeni, oziroma da pripravljajo na nas hajko. Kljub temu da smo vedeli, da bomo napadeni, se nismo umaknili, kajti na planini nas je bilo prek sto borcev. Pripravili smo se, da sprejmemo boj. Postavili smo 3 zasede: proti Tuhinju na pot, ki pelje na Stara sela, proti Kamniku pa pot, ki pelje proti Gradišču in Kostanju, ter proti Štajerski, in to na rob, od koder se je videlo na pot, ki peh'e iz Tuhinjskega grabna in vasi Ravne. Te dve poti se združita na prelazu Prevale, od tu pa petje pot preko Kostanjske planine v vasi Kostanj in Gradišče. Te zasede so bile na položajih podnevi 23. decembra in v noči od 23. na 24. december. 24. decembra 1942, bilo je nekaj pred 7. uro zjutraj; še tema je bila, ko se je oglasila druga zaseda. Cez nekaj časa pa prva. Tretja zaseda pa je stopila v akcijo okrog 8. ure, ko so prišli na položaje v to smer tudi drugi borci iz bataljona. Ugotovili smo, da smo napadeni od vseh strani in da so Nemci napravili napad zelo načrtno. Naše izvidnice so opazile na Tuhinjski cesti že ob 2. uri ponoči, kako so Nemci prihajali s kamioni v Šmartno, ki leži ravno pod Kostanjsko planino, tam pa je bila tudi nemška postojanka. Tako so se boji začeli na vseh položajih. Borci smo bili porazdeljeni: Po robu Loma so bili na položajih borci iz moravske, savinjske in koroške enote. Kamniški bataljon pa je zasedel položaje proti Starim Selam, po robu Slevca, proti Gradišču in proti Štajerski. Nemci so od štajerske strani le malo napadali. Tu so nam postavili le zasede, ker so računali na naš umik v to smer. Največji pritisk Nemcev je bil na poti, ki pelje iz Starih Sel in po robu Loma. Tu so bili skoro neprekinjeni boji. Na naši strani je bilo že nekaj žrtev in ranjenih. NA SLEVCU, OB POTI, KI PELJE IZ SEL NA KOSTANJSKO PLANINO, JE SPOMENIK 16 PADLIM BORCEM, KI SO PRED 30. LETI SKUPAJ Z MATIJEM BLEJCEM-MATEVZEM, NARODNIM HEROJEM, ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠE LEPŠE DNI. Na položajih na poti proti Starim Selam je bil ranjen tudi komandant narodni heroj Matija Blejc-Matevž. Nemcem se je posrečilo zavzeti položaje na Lomu. Od tu je bil namreč dober pregled nad vsemi položaji, ki smo jih zavzemali partizani. Tako smo vsi borci zavzeli položaje po pobočju Slevca in sam vrh Slevca. Nemci so pritiskali od vseh strani. Štab je sklenil, da je treba napraviti preboj, in to v smeri proti Kostanju in Gradišču. Preboj se je začel. Nemci so imeli tri obroče. Ves starešinski kader je šel v preboj. Naskok za preboj pa je zahteval največje žrtve. Padel je Matija Blejc-Matevž, zrušila sta se tudi komandirja čet Peter Podbevšek-Dušan in Franc Per-Vido, kije bil prav na Kostanjski planini imenovan za komandanta kamniškega bataljona. Malo dlje je padel prav na domači zemlji, kjer je včasih sekal smreke, komandir čete Tine Pestotnik-Miha. Padel je tudi slavni mitraljezec in komandir čete Janez Ogrin-Lojze. Padlo je precej s tarešinskega kadra, skupaj 15 borcev in ena borka. V to smer prot Gradišču se je prebilo iz obroča nekaj borcev. Drugi borci smo se, ko smo uvideli, da je v to smer preboj skoraj nemogoč glede na tako velike žrtve, umaknili nazaj na koto Slevc in proti Tuhinjskemu grabnu, v tej smeri Nemcev ni bilo, ker so imeli širši obroč. Strmino Loma pa so Nemci pustili prosto, saj so imeli močne zasede v Tuhinjskem grabnu, in res, ko smo se umikali po pobočju proti grabnu, je predhodnica že naletela na zasedo. Umikali smo se> po pobočju proti Tuhinju nazaj na vrh Loma in prekoračili gozdno pot, ki pelje z Loma v Stara Sela. Na grebenu nas je nemška straža opazila, vendar ni prišlo do streljanja. Ustavili smo se na drugi strani Loma, to je v rebri nad Starimi Seli, komaj 15 minut od našega prvotnega taborišča, kjer smo še pred dobro uro imeli težke boje z Nemci. V tej skupini nas je bilo okrog 70 borcev. Umik sva vodila Jože Jeras-Branko in jaz, ker nama je bilo to področje najbolj poznano. V tejskupini, dobro se še spominjam, so bili od drugih tudi, Jože Pirš-Luka, glavni in zares hrabri bolničar, Jakob Molk-Mohor, komisar kamniškega bataljona, komandant Marok, mitraljezec Boltežar. V rebri smo ostali do večera; ko se je začelo mračiti, smo se umaknili po pobočju rebri proti Gradišču, pod vasjo Gradišče in Hruševka. Najprej smo se ustavili pod vasjo Pirševo, kjer nam je moj brat Pavle prinesel nekaj za pod zob in dal sadjevca, da smo preobvezaU ranjence ter jim očistili rane. Prekoračili smo tuhinjsko cesto in šli v Zapoljc pri Palovčah, kjer smo taborili. Boji so trajali na Kostanjski planini, kot sem že omenil, od 7. ure zjutraj pa do pol dvanajste ure. Od naših je padlo 16 borcev, med njimi precej starešin, Nemcev pa je padlo po podatkih, ki smo jih dobili iz zanesljivih virov 50-60. Mrtve sovražnike, so Nemci sami vozili brez navzočnosti domačinov. Medtem ko so naše borce vozili kmetje iz Starih Sel in Tuhinja, in to čez Stara Sela in Laze v Šmartno. Tako se je končala ta slavna kostanjska bitka, ki je terjala težke žrtve med našimi. FRANC HR1BAR-LOVRO Pa -j 1c 999998^ MIŠKI OBČAN DECEMBER 1972 3IKMN a iz mišim; kronike dobo slovenskega narod-prebujanja, na čas prvih >vinskih ljudskih tabor-in na vsa takratna gibanja Kamnik lahko z izrednim nekaj mesecev za Planinskim društvom Ljubljana-matica. Že pred ustanovitvijo LIRE so peli slovenski ad hoc zbori v slovenskih študentskih društvih Z LANSKE LIRINE TURNEJE PO POLJSKI osom. V času prvega slovenja tabora je bila leta 1868 novljena Narodna čitalnica imniku, iz kroga čitalničar-je izšla pobuda za prvo sa-itojno slovensko pevsko šrvo LIRA, ki je bilo ustaljeno novembra 1882 in iz iirjenega kroga čitalničarjev Lirašev je bila dana osnova linskega društva v Kamniku, je bilo ustanovljeno 1893, industrija pohištva STOL Ikamnikl na Dunaju, v čitalnicah in podobno, LIRA pa je prvi slovenski zbor, kije bil registriran kot samostojno društvo. LIRA je ne samo najstarejše slovensko pevsko društvo, temveč verjetno najstarejše danes delujoče kulturno prosvetno društvo v Sloveniji. Posebnost LIRE je, da je v vsem času svojega obstoja stalno dobro delala, kulminacijo uspehov pa ima ravno v obdobju po osvoboditvi. Bila je vedno med vodilnimi slovenskimi zbori. Med obema vojnama je bila med drugim prvak Huba-dove pevske župe, po osvoboditvi je zmagala na okrajnem tekmovanju zborov okraja Ljubljana, leta 1965 dosegla II. mesto na izredno renomiranem mednarodnem tekmovanju v Arezzu, 1. 1971 dosegla na radijskem tekmovanju pevskih zborov prvo mesto z izredno pohvalno oceno žirije, 1. 1972 dobila srebrno plaketo na tek- movanju slovenskih zborov v Mariboru itd. Če izločimo obdobje pred prvo svetovno vojno in pogledamo samo obdobje Jugoslavije, ugotovimo, da je LIRA od leta 1919, koje LIRO prevzel Ciril Vremšak, imela vsako leto redne celovečerne koncerte. Vsako leto je bil naštudiran nov celovečerni program. Intenzivnost dela je razvidna posebno iz dela v zadnjih letih in navajamo primer iz leta 1971: s kamniškim letnim koncertom, poljsko turnejo in stilnim vojaškim programom je LIRA v letu 1971 imela na programu skupaj 46 različnih pesmi. LIRA je tedaj v enem letu imela tri kompletne koncertne programe. Znana je kvaliteta Lirinih turnej po Holandiji, Zah. Nemčiji, Avstriji, Švici in Poljski. Znani so tudi pozitivni spremljajoči dogodki teh turnej, predvsem stiki med Kamnikom in Gen-dringenom v Holandiji. LIRA ima danes zelo kvaliteten glasovni, socialni in starostni sestav in uglednega dirigenta prof. Sama Vremšaka. LIRA je dala tudi velik prispevek k narodni osvoboditvi. V času NOB je padel član zbora, narodni heroj Jakob Molk, ki je bil zadnja leta pred vojno Lirin pevec. Več članov je bilo v partizanih, veliko izseljenih in v zaporih, kot talec pa je bil ustreljen član društva Božo Repič. » OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE PREDLAGA Prihodnje leto še več otrok na letovanju Na zadnji seji občinskega odbora Zveze prijateljev mladine, ki mu predseduje Mara Rotova, je stekla beseda o akciji, ki naj bi prihodnje leto namesto letošnjih 120 zajela 180 otrok na počitniških letovanjih. Odbor je mnenja, da je potrebno upoštevati čedalje večji interes in pripravljenost staršev, da pošiljajo čimveč svojih otrok na letovanje. Seveda pa je treba pri tem upoštevati sredstva, ki so na voljo in hkrati tudi možnosti staršev za financiranje takih letovanj. Letos je bila ekonomska cena 14-dnevnega letovanja za enega otroka na Debelem rtiču 570 dinarjev, starši so glede na socialni položaj prispevali največ do 400 dinarjev. Prihodnje leto bo treba po vsej verjetnosti ta merila spremeniti, če naj bi letovanja ob enakem družbenem prispevku zajela več otrok. Na seji odbora so razpravljali tudi o proslavi 30-letnice pionirske organizacije. Osrednja prireditev, na kateri bodo podarili tudi priznanja najbolj aktivnim mentorjem in drugim delavcem v pionirski organizaciji in Zvezi prijateljev mladine, bo v Kamniku, 27. decembra letos. Odbor je obravnaval tudi programe dela društev Zveze prijateljev mladine, ki v naši občini delujejo v Stranjah, Mostah in v Kamniku, in sklenil, da bo letna konferenca v januarju obravnavala aktualna vprašanja in program razvoja otroškega varstva v naši občini. Spričo številnih vprašanj staršev je odbor sklenil zahtevati pojasnilo od uprave otroškega vrtca, zakaj novi prizidek otroškega vrtca Antona Medveda v Kamniku še vedno ni usposobljen za sprejem 60 otrok, kot je bilo predvideno. Prav tako je odbor postavil tudi vprašanje, kdaj bo v kamniškem otroškem vrtcu uvedeno celodnevno varstvo Otrok iiiitni .. . - ...u. Zveza prijateljev mladine podpira prizadevanja za čimbolj gospodarno uporabo sredstev pri gradnji novih otroŠkovarstvenih ustanov. OBDARITEV OSTARELIH IN SOCIALNO ŠIBKIH OTROK Mestna organizacija SZDL in krajevna skupnost Kamnik bosta letos obdarovali ostarele in onemogle občane ter revne otroke v dijaškem domu. V ta namen sta obe organizaciji izločili iz svojih sredstev po 3.000 din. Na skupnem posvetu sta pregledali sezname ostarelih in onemoglih ter sklenilfobdarovati 20 oseb z darilnimi boni v vrednosti po 240 din. Obdarovani, oziroma člani njihovih družin, bodo pritrgov-skem podjetju Kočna s temi boni lahko kupovali blago ali prehrambene artikle. Uprava dijaškega doma bo prejela darilni bon v vrednosti 1.200 din za nakup novoletnih daril najrevnejšim otrokom v domu. . Vse obdarovane osebe naproša uprava trgovskega podjetja Kočna, naj darilne bone vnovčijo do 30. 12. 1972. F. C. RAZPRAVA 0 SLOVENSKI DRŽAVNI HIMNI Izvršni odbor Republiške konference SZDL predlaga, naj o bodoči slovenski državni himni pove svoje mnenje čimširši krog občanov. Zato je dal v javno razpravo tri predloge za novo himno: NAPREJ ZASTAVA SLAVE, ki jo je na besedilo Simona Jenka zložil Davorin Jenko; ZDRAVLJICA na besedilo Franceta Prešerna, v glasbeni priredbi Stanka Premrla; NASA ZEMLJA, za katero je na besedilo Mileta Klopčiča napisal glasbo Marjan Kozina. * Vse tri skladbe so bile že izvajane na radiu in televiziji Ljubljana, ponovljene pa bodo še v januarju in februarju 1973. Izvršni odbor občinske konference SZDL vabi vse občane, družbene organizacije in društva, da sodelujejo pri izbiri slovenske himne ter svoje predloge in mnenja pošijejo občinski konferenci SZDL Kamnik, Ljubljanska 1, najkasneje do 20. januarja 1973. 17. NOVEMBER -PRAZNIK OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA V petek, 17. novembra 1972, so na osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku že petič praznovali dan šole, ki je posvečen spominu umrlega pesnika - rojaka. Osrednjo proslavo je pripravila šolska skupnost. Sodelovala je tudi Melita Vovk-Štihpva, akademska slikarka iz Ljubljane. Učencem je govorila o liku Frana Albrehta in zlasti o spominih nanj, ko ga je portretirala. Pokazala je več skic, risb in tudi oljni portret, ki ga je poklonila šoli. Za dragoceno darilo so se ji učenci in delovna skupnost prisrčno zahvalili. Poleg tega so učenci nižjih razredov obiskali gledališče ročnih lutk v Ljubljani, učenci višjih razredov pa so gledali ljudsko igro Sosedov sin, s katero je gostovalo v Kamniku Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Vseh teh kulturnih prireditev za dan šole so bili učenci zelo veseli. Kot smo videli, Henrik po letu, 1218 ni več skrivnostno tičal v Kamniku pa po svojih gradovih na Dolenjskem. Ker mu je brat Bertold, oglejski *iarh, prepustil vso oblast na Kranjskem, je bil zdaj Henrik zares pravi dar v naših krajih in največji zemljiški gospod na Kranjskem. Mnogo je 'oval, in dvomimo, če je imel zdaj toliko časa, da se je kaj več posvetil iiniku. Sele zdaj je užival pravo prostost in brezskrbnost, ko se mu ni bilo "a več bati, da si bo s kakim nepremišljenim dejanjem nakopal zamero *iarha in obrnil nase pozornost in jezo nemških knezov. Vendar pa je brat ftold, ki se je že leta 1220 pomiril s koroškim vojvodom Bernardom, lan poizkušal, da tudi Henrik sklene mir z vojvodom. Cesar ni mogel teči patriarh, je uspel napraviti avstrijsko-štajerski vojvoda Leopold leta 24. Kot vemo, je sklical zborovanje knezov v Brezah na Koroškem, kamor nato brata Dietmar in Ulrik iz Liechtensteina na Štajerskem pozvala vse ■zt na turnir. Na koncu našega 16. nadaljevanja je zaradi pomanjkanja 'Štora izostalo poročilo o turnirju, ki pa po časovnem zaporedju sodi v to dogodkov v sedanjem okviru. Koroški vojvoda Bernard in mejni grof "rik sta pristala, da prideta 1. maja v Breze, kjer naj bi sklenila mir. Proti 'cu aprila 1224 so se začeli povabljenci zbirati v Brezah (Friesach). Prišli avstrijsko-štajerski vojvoda Leopold, istrski mejni grof Henrik, koroški Voda Bernard, goriški grof Majnhard, vovbrski grof Viljem, Konrad iz fneka in Engelbert s Turjaka. Od ministerialov so prišli med drugimi inbert iz Cmureka z velikim spremstvom, Rudolf iz Roža, Oton iz Kun-Jka ter Henrik in Kolon iz Trušenj. Bilo je tudi več kot 10 visokih Kvenih knezov in nad 600 vitezov. Med cerkvenimi knezi sta bila oba Hrikova brata patriarh Bertold in škof Ekbert. Ulrik iz Liechtensteina (to Stad blizu Judenburga na Štajerskem) je pred mestom vodil viteške igre. Bzi so poštah nejevoljni, ker so viteške igre trajale že 10 dni. Vojvoda 'Pold je dejal, da ni prišel v Breze zaradi iger, ampak da pomiri vojvodo narda in mejnega grofa Henrika. Bamberški škof Ekbert je izjavil, da je «1, ker ga je povabil brat Henrik, patriarh Bertold pa je tožil, da ga vsak 1 v Brezah stane lepe denarje. Gotovo je imel številno spremstvo. Knezi so posvetovali, kako bi napravili konec igram. Sklenili so, da napovedo za 6. I viteški turnir. Vitezi so zapustili igre in prišli v mesto na turnir. Razdelili * na dve skupini: v prvi skupini sta bila vojvoda Leopold s 100 vitezi in ■Jbert iz Cmureka s 40 vitezi, v drugi skupini pa so bili mejni grof Henrik koroški vojvoda Bernard s 50, goriški grof s 55 in vovbrski grof z 32 zi. Nalsednjega dne je avstrijsko-štajerski vojvoda Leopold poslal po oba a kneza vojvoda Bernarda in mejnega grofa Henrika in dosegel, da sta se »tala in sklenila mir. (Kos. Gradivo V, št. 398). ^pr smo že omenili viteza in pesnika Ulrika iz Liechtensteina, ki je ta ur opisal v verzih, pa povejmo še o njegovem drugem podvigu na Koroto. Oblečen y rimsko boginjo Venero je 24. aprila 1227 krenil iz Italije 'i Koroški in pozival viteze na dvoboj. Vsakdo, ki se bo boril z gospo iero, bo dobil zlat prstan. V Vratih (Toerl - mejni prehod med Trbižem veljakom na italijansko-avstrijski meji) je pričakal koroški vojvoda Ber-i Ulrika, preoblečenega v boginjo Venero in ga pozdravil v slovenskem ori zadnjih mesecev, razburljivi spomini na dogodke pred 20 teti, ko je moral zapustiti svoj rodni grad Andechs in svoja posestva ter bežati preti četami vojvode Ludvika, so gotovo usodno vplivali na njegovo zdravje. Po darilih raznim samostanom sodeč, je imel zle slutnje, čeprav je bil star šele okrog 50 let. V Slovenjem Gradcu je 18. julija 1228 nenadno umrl, malo potem, ko se je vrnil s potovanja po Bavarski. (Prihodnjič dalje) Plastična obutev tudi na našem tržišču Pred leti se je v svetu pojavila visoka obutev iz plastičnih mas. Raziskave tržišča so namreč pokazale, da trg potrebuje ceneno obutev, ki jo bo mogoče prilagoditi modernim zahtevam. Usnjena obutev postaja vse dražja, zaradi pomanjkanja surovin pa tudi zavira večjo potrošnjo. Tehnološke raziskave so pokazale, da so prav plastične mase (polivinil klorid, poliurentanske smole) materiali, ki bi jo pocenili, hkrati pa je mogoče z ustrezno tehnologijo povsem doseči izgled usnja in jo je mogoče prilagoditi zahtevam. Zato je bilo odločilno mnenje medicinskih strokovnjakov, ki so ugotovili, da PVC obutev ne škoduje zdravju. Je zelo primerna v hladnih, deževnih ah snežnih pogojih. Ker je PVC obutev inertna na alergijo, so bolnikom, ki jim je usnjena ali gumijasta obutev povzročala alergična obolenja kože, predpisali PVC obutev. Tudi v pogojih hitrih vremenskih sprememb, ko se pojavljajo epidemije in prehladi, je ta obutev pokazala svoje prednosti, saj ne prepušča vode in zadržuje toploto. Pri raziskavah so ugotovili, da je dihanje usnja pri obutvi le navidezno, ker usnje pri končni obdelavi, (lakiranju, barvanju) te lastnosti izgubi in tako nima prednosti pred PVC obutvijo. V sodelovanju s tehnologi pa so uspeli popraviti dve slabi strani te obutve: drsenje na ledu, s tem da so izdelali hrapave ali rezane podplate; potenje ter kopičenje toplote pa tako, da so na PVC škornje lepih krzneno podlogo le na določenih mestih in tako omogočili odvajanje vlage na prazna mesta. Na ta način pa je mogoče tako obutev zelo hitro prezračiti in posušiti. \ Vse prednosti PVC obutve so seveda pripomogle k uspešnemu prodoru na tržišče. Prvi so pričeli s tovrstno proizvodnjo v Kanadi in ZDA, kjer je ta industrija danes že visoko razvita in avtomatizirana, zaradi nizkih cen in možnosti hitre prilagoditve modi, pa je uspešna na trgu. Našemu tržišču je izdelke visoke obutve iz polivinil klorida letos prvič predstavila tovarna usnja UTOK iz Kamnika, bolje znana kot izdelovalec kvalitetnega svinjskega velurja in konfekcijskih izdelkov. Za letošnjo zimo so dali na trg lične otroške in ženske eskimo škornje v več barvah s krzneno podlogo, moške polvisoke škornje z zadrgo in krzneno podlogo ter prevlečene oziroma bolj znane avtomobilske škornje. Ta obutev je primerna predvsem v deževnih, hladnih zimskih dneh, saj ne prepušča vode. Z njo smo veliko pridobili pri otroški obutvi, saj je zaradi neprepustnosti, trajnosti in enostavnega čiščenja z vodo, nadvse, primerna za otroke. Vendar pa tovarna načrtuje izboljšano tehnologijo in avtomatizirano proizvodnjo, ki bo nudila tržišču tudi zahtevnejšo in kvalitetno modno obutev (visoke ženske škornje itd.), ker je danes v svetu težišče prav na tej proizvodnji. Hitra prilagodljivost modnim zahtevam tržišča in pa cenenosti pa ji odpirata nesluten razvoj. Najnovejši dosežki razvoja na področju nizke PVC obutve obetajo pravo revolucijo v obutveni industriji. Prav gotovo bo tudi naše tržišče sprejelo to vrsto obutve, še posebno, če bo potrošnikom omogočila nakup cenene modne obutve. Zato je treba pozdraviti težnje kolektiva UTOK, da spremlja sodobne dosežke razvoja obutvene industrije v svetu. M. S. Tudi delavci, obrtniki in upokojenci so glasovali za solidarnost V prejšnji številki smo poročali o rezultatih glasovanja kmetov o združitvi kmečkega in delavskega zdravstvenega varstva (za je glasovalo 91,2 odstotka vseh kmetov). Tudi delavci, obrtniki in upokojenci, ki so glasovali v ponedeljek, 20. novembra 1971, so se z 77,3 odstotka odločili za združitev. delavci in kmetje so na nedavnem referendumu z veliko veČino glasovali za solidarnost pri urejanju vprašanj zdravstvenega varstva NASlH občanov. na sliki: z volišča kmečkih zavarovancev v krajevni skupnosti šmartno v tuhinju Z istim rezultatom so se odločili za združitev delavci v celotni ljubljanski regiji, ki obsega 18 občin. Zato bodo kmečki zavarovanci imeli po novem letu enake pravice v zdravstvenem varstvu kot delavci, ali drugače: pri zdravniku ali v bolnici bodo v bodoče plačevali le toliko kot plačujejo delavci, torej precej manj kot doslej. Pred novo smučarsko sezono na Veliki planini Te dni je na Veliki planini zelo živahno. Delavci urejajo smučišča od Simnovca proti Zelenemu robu. Poleg tega pa' podjetje Viator pripravlja podaljšanje sedežnice od Simnovca do vrha Velike planine. Tako bo žičnica daljša za okrog 500 m. V Tihi dolini pa gradijo vlečnico na Njivice, ki bo dolga 1.380 m. Vlečnico bodo montirah tudi na pobočju Purmana, ki bo dolga okrog 600 m. Kot kaže, se bomo še ta mesec peljali po novi sedežnici, saj so stebri že postavljeni, napeti je treba samo še vrvi in podaljšana sedež-nica bo stekla. Vsekakor bo to velika pridobitev za razvoj smučarskega turizma na Veliki planini. Smučarji pričakujejo tudi, da pri Viatorju niso pozabili na zagotovitev zadostnih količin toplih obrokov sredi smučarske sezone. Obrtno podjetje USLUGA Kamnik želi srečno novo leto 1973 vsem občanom Obrtno podjetje SLOGA Moste pri Komendi želi srečno in zadovoljno novo leto 1973 vsem delovnim ljudem. 2ITO LJUBLJANA — obrat VESNA KAMNIK pekarna in slaščičarna želi srečno in veselo novo leto 1973 V. Lončarska obrtna zadruga KOMENDA želi mnogo sreče v novem letu 1973 vsem delovnim ljudem Gozdno gospodarstvo LJUBLJANA Kolektiv obrata Kamnik želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno leto 1973 MESO KAMNIK zeli vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1973 vsem gostom in občanom zeli srečno novo leto 1972 Gostinsko podjetje PLANINKA iz kamnika Cenjenim gostom se priporoča. Komunalno podjetje KAMNIK zeli vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1973 J K zeli ob novem letu 1973 mnogo delovnih uspehov kupcem, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem. ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK priporoča nakup svojih izdelkov v lastni trgovini, ki je odprta od 9. ure do 17. ure, ob sobotah od 8. ure do 11. ure in zeli vsem občanom in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1973 OBRTNO MONTAŽNO PODJETJE ZARJA KAMNIK Zeli srečno 1973. leto vsem delovnim ljudem in priporoča usluge v svojih obratih. Opravljamo: — elektroinstalacijska dela, — kovinsko-instalacijska, — vodovodno-instalacijska, — kovinsko konstrukcijska, — kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela. LJUBLJANSKA BANKA podružnica Kamnik želi srečno novo leto vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom. Sre in uspeha pam novo leto fl želi v.« cenjenim potrošnik^ in v(le delovnim ljuc\aj Industrija pohištva na STOL Kamnik jai tel mi rai hc jvi te STOL SREČNO NOVO LETO 1973 ZEL Industrijsko podjetje A L PREM Kamnik Priporoča svoje izdelke in usluge. — Izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, gradnih sten, fasad itd. iz aluminija. — Oprema za samopostrežne in klasične trgovine vrst. — Stavbno ključavničarstvo. ro in im 'm ti d ni S( jrr \I Prem Js-š vseh lg Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK re 10 se m )b ŽELI SREČNO NOVO LETO 1973 P IN SE PRIPOROČA ZA OBISK SVOJIH POSLOVALNIC st pl ~Vr -o ni PODJETJE KAMNIK KAMNIK vsem delovnim uudem,b Zeli srečno in uspešni 9 novo leto 1973 ) Naročnikom in kupcem nudimo: , — amonitratna praškarska razstreliva, vžigalno vi vico, rudarski in lovski smodnik, razna drug vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pire tehnično galanterijo in lovske patrone. TITAN KAMNIK JUGOSLAVIJA tovarna kovinskih izdelkov in livarna j proizvaja: — fitinge črne in pocinkane — ključavnice navadi] in cilindrične — obešanke navadne in cilindričr — gospodinjske strojčke — ulitke za sive in terr| perne litine. cenjenim odjemalcem priporočamo nase izdelke in želimo srečno in uspeha polno novo leto 1973. M E N I N A tovorna pogrebne opreme Kamnik-šmarca zeli ob novem letu 1973 mnogo uspeha vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem. INDUSTRIJSKI KOMBINAT SVIT KAMNIK ZELI SREČNO 1973. LETO! Priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: — purol — neostik, mebloton, lesk, motogril ki tudi tehnično keramiko, elektroizolacijski mati rial in modne gumbe. 1-1—I. sop oradileii Kamnik zeli srečno novo leto 1973 in se priporoča za naročila vseh gradbenih del. Tovarna SVI LAN IT KAMNU Zeli vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1973 Priporoča svoje izdelke: — frotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, — velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče — najmodernejše kravate J V Srečali so se osemdesetletniki ^iško društvo upokojencev je 'jletih spet pripravilo srečanje Najstarejših članov, tistih, ki nad 80 let. Medse pa so po-idi štiri zakonske pare, ki so aznovali 50-letnico skupnega V klubu upokojencev, ki [ prostorih bivšega gostišča janci, se je preteklo soboto lekaj čez 30 najstarejših čla-nniškega društva. Najprej jih ravil novi predsednik društva hovec in jim zaželel še mno- _;vih let ter nekaj prijetnih tem srečanju. Nato je izročil H častne diplome letošnjim ročencem: zakoncema Sko-in Hvaličevima iz Kamnika, ^ima izGodiča in Romšakovi-•rne. Posebna priznanja pa je tudi 5 najbolj aktivnih čla-doIgo letno delo v društvu ncev. so svoj delež k srečanju dali jmlajši pionirji osnovnih šol Mbrehta in Toma Brejca s e'mi recitacijami in pesmimi, s željo samo eno imamo: eilgo zdravi, srečni ostanite, k letu vsakemu še eno zdravo priložite! je najstarejšim občanom zaželel pionir z osnovne šole Frana Albrehta. Pevci solidarnosti pa so tako doživeto zapeli, Tam, kjer pisana so polja, Tam na vrtu, Dečva, to mi povej in Lastovki, da se je marsikatero oko orosilo ob spominu na nekdanje dni. Res je, nekoga moraš imeti rad, če hočeš živeti, je ponovil eden izmed udeležencev srečanja misel iz pesmi Ivana Minattija, ki jo je povedal eden izmed pionirjev. Najstarejša udeleženka, 92-letna Antonija Cerar, po domače Grčar-jeva mati iz Volčjega potoka, nam je dejala, da je tokrat že tretjič na takem srečanju in da tako prisrčnega programa doslej še ni bilo. Zelo sem hvaležna odboru društva upokojencev, da se še vedno spomnijo nas najstarejših. To je zeta lepo. Se pozno v popoldne je teklo kramljanje v kamniškem društvu upokojencev. Kako malo je včasih treba, da je skromen človek, ki mu trdo življenje ni prizanašalo, vesel in zadovoljen. : Zlatoporočenci MARIJA IN JOŽE KOŽELJ red Dnevom republike sta pred predsednikom občinske skupšči-potrdila petdeset let skupnega življenja 76-letna Marija in 76-letni - Koželj iz Zg. Stranj 29. Na svojem majhnem posestvu sta vzgo-sedem otrok. Jože je bil od 1914 leta do 1941 leta zaposlen v miški smodnišnici. Med vojno sta aktivno sodelovala z narodno-ibodilnim gibanjem. Danes mirno in zadovoljno uživata jesen svo-plodnega življenja. MARIJA IN BENEDIKT ZVER2INA stega dne sta iz rok predsednika skupščine dobila potrditev zlate oke 75-letne Marije in 74-letni Benedikt Zveržina z Brez« št. 1. Trdo delo na majhni kmetiji ni zadostovalo za vsakdanji kruh. —o si je Benedikt pomagal z zaposlitvijo pri zidarjih v tovarnah in v niku. Tudi Marija je že od otroških let delala pri tujih gospodarjih. artizani so pri Zveržinovih vedno našli toplo zavetje, hrano pa i sanitetni material, saj je bil Benedikt sekretar vaškega odbora , Tudi po osvoboditvi je aktivno sodeloval kot odbornik KLO lič in odbornik OLO Kamnik. '■'Mjbema paroma zlatoporočencev želimo še mnogo zdravih in sreč-N;. .jt skupnega življenja! ZLATOPOROČENCA ZVERZlNOVA Z BREZIJ 'šnjo jesen se je našim osemdesetletnikom pridružil tudi Alojz Bešter s ša, dolgoletni aktivist, družbeni delavec naše občine in prvi predsed-stnega ljudskega odbora Kamnik. —*il se je 15. septembra 1892 v Radovljici. Kot ključavničarskega po-_ka ga je že v prvem desetletju tega stoletja zanesla pot na Koroško in v jer si je s svojim trdim delom služil vsakdanji kruh in nabiral življenj-;kušenj. Po prvi svetovni vojni se je kot kovinarski delavec zaposlil v Ski tovarni Titan. Že takrat je spoznal potrebo po solidarnosti delav-razreda v boju za njegove pravice. Zato je začel sodelovati v zvezi Krjev Jugoslavije, kjer je bil najprej predsednik podružnice kasneje pa onar centralnega odbora kovinarskih delavcev Jugoslavije. Na Usti ko-ične stranke Jugoslavije je bil izvoljen v takratno občinsko upravo, napredne usmerjenosti je doživljal stalna šikaniranja s strani takratnih Pivih začetkov je sodeloval v odboru OF mesta Kamnika. Leta 1945 >il izvoljen za prvega predsednika mestnega ljudskega odbora Kamnik, ival je tudi kot član okrajnega odbora OF. V svojem plodnem življenju tvljal še vrsto drugih odgovornih dolžnosti. Njegova delovna zavzetost danes ne da miru, zato še vedno aktivno sodeluje v upravnem odboru 5kega društva upokojencev. arišu Beštru želimo ob njegovem visokem življenjskem jubileju še zdravih in uspešnih let! PRISRČNA PESEM PEVCEV SOLIDARNOSTI JE MARSIKATEREGA OČANCA SPOMNILA NA MLADA LETA LETOŠNJI ZLATOPOROČENCI SO BILI SE POSEBNO PONOSNI NA SPREJETA ČASTNA PRIZNANJA. Obisk v Rudniku za praznik republike ČERENOV OČE IZ RUDNIKA Organizacija SZDL Volčji potok-Rudnik je med drugim tudi za letos zadolžila predsednika odbora SZDL, naj pripravi ob prazniku republike obisk najstarejšega vaščana v Rudniku. Tako smo se zbrali v nedeljo, dne 26. novembra 1972, pri predsedniku Riku Tomšiču člani odbora Janez Orešnik, Frido Petrič in Albin Kladnik. Ob lepem sončnem popoldnevu smo se zapeljali v znano partizansko vasico Rudnik. Prispeli smo na hribček k hiši, kjer se po domače reče pri „Cere-nu". Pred vrati smo povprašali hčer, če so oče doma. Ko je pritrdila, smo vstopili v kmečko hišo, kjer smo pozdravih nekdanjega člana odbora Tonega Andrejko. Čestitali smo mu za visoki jubilej. Ob tem je dejal: „Titov letnik sem; čez tri tedne jih bom osemdeset". Predsednik mu je izročil skromno darilo, se mu tudi zahvalil za minuta delo v organizaciji, saj je bil šest let član odbora SZDL Volčji potok-Rudnik. Sprva kar govoriti ni mogel, ker ni bil na obisk prav nič pripravljen. Ko je hčerka prinesla na mizo steklenico, je rekel: „Veste, domačega letos ni, saj ni bilo prav nič sadja, zato vam z njim ne morem postreči." Potem ko smo s tovarišem Tonetom nazdravili, se mu je beseda razvozlala: „V Rudniku sem 52 let. Na svoji življenjski poti pa sem obhodil že veliko sveta s trebuhom za kruhom. Rodil sem se v Zagorici. Od leta 1905 do 1908 sem se učil v znani čevljarski delavnici Kratnar v Kamniku. Na delo v Švico sem odšel 1. 1912. V mestu Bassel sem delal v čevljarski industriji. Leta 1915 me je takratna oblast klicala domov. Ce se na zahtevo ne bi vrnil, sem se bal, da ne bi več smel v rojstni kraj. V prvi svetovni vojni sem bil na italijanski in ruski fronti. Ko sem bil ranjen v nogo, sem prišel domov kot 50 odstotni invalid. Nekaj časa sem delal po čevljarskih delavnicah, kar pa zdravnik ni priporočal. Naključje je hotelo, da sem se spoznal z že pokojno ženo, ki je bila tu doma, in tako sem postal Rudničan. V drugi svetovni vojni pa je bila fronta kar doma. Kakor po celi vasi tako so se tudi pri nas zadrževali partizani. Prav dostikrat Nemci in domobranci niso prišli v vas, ker se jim je zdelo nevarno. Najbolj žalosten dan za vas pa je bil 6. januar 1945. leta, ko so nam Nemci pobih veliko naših mladih fantov. Tega dne ne bomo nikoli pozabili. Po končani vojni pa smo znova začeli z delom. Vključil sem se v kmetijsko zadrugo v Radomljah. Za nas, ki smo bili bolj mah, ni bilo preveč zanimanja. Tu pri nas na kmetijah je treba še zraven kaj zaslužiti. Se vedno malo delam na kmetiji, spleten kakšen koš, prejemam pa skromno pokojnino kot invalid." Ko se je stemnilo, smo se poslovili od Toneta in mu zaželeli še dosti zdravih ter zadovoljnih let. Tudi sami smo čutih zadovoljstvo, da se ob takih jubilejih spomnimo starejših članov - saj gremo tudi mi za njimi. A. K. NASA GASILSKA DRUŠTVA SO V ZADNJIH DVEH LETIH ZELO NAPREDOVALA PRI IZPOPOLNITVI SVOJE OPREME. VELIKO PRIZADEVANJA PA VLAGAJO TUDI V GRADNJO NOVIH IN RAZŠIRITEV OBSTOJEČIH GASILSKIH DOMOV. Iz naših krajev PODGORJE Na seji sveta krajevne skupnosti, ki jo je vodil predsednik Viktor Kočar, so obravnavali predloge za oprostitev plačovanja prispevka za pokojninsko zavarovanje kmetov. Po dogovoru na zboru delegatov krajevnih skupnosti namreč svet krajevne skupnosti ali socialna komisija lahko predlaga občinski skupščini, naj zmanjša ali oprosti plačevanja teh prispevkov tiste kmete, ki tega sami ne bodo mogli plačati. Dogovorih so se tudi glede nekaterih komunalnih del. Tako bodo še letos namestili svetilke na avtobusnih postajališčih in na križiščih treh poti z glavno cesto. Tudi obe avtobusni postajališči (pri Kulturnem domu in pri Korenovi cesti) bodo za silo uredili še letos. Dogovorili so se tudi glede zimskega pluženja poti ter vzdrževanja vaške poti. I Prihodnje leto bodo asfaltirali cesto proti pokopališču (Ulce), podaljšek Korenove poti in cesto do kulturnega doma oziroma do zbiralnice mleka, seveda ob soudeležbi občanov. Svet krajevne skupnosti je tudi sklenil dati na razpolago prostor v kulturnem domu mladini pod pogojem, da mladi ustanovijo mladinski aktiv in da bodo skrbeli za red ter vzdrževanje. ŠMARTNO Občni zbor krajevne organizacije Zveze borcev NOV je ponovno izvolil svoj dosedanji odbor, ki mu je predsedoval Blaž Narat in mu s tem dal priznanje za dosedanje delo. Za razvijanje tradicij NOB ni le prazna beseda, je pokazala tudi letošnja proslava ob 30-letnici požiga Gradišča, ki jo je lepo pripravila šmarska krajevna organizacija. Med 58 člani ZB je najstarejša 64-letna Homarjeva mama. . Od izkupička prireditve v Gradišču so sklenili prispevati 60 tisoč starih din svojemu članu, kmetu Hrestovšku, ki mu je strela zažgala hišo. TUHINJ Krajevna orgamzacija zveze rezervnih vojaških starešin, ki nosi ime po narodnem heroju Matiji Blejcu-Matevžu, ki je 24. decembra 1942 padel v hudi bitki na Kostanjski planini skupaj s 15 tovariši, bo ob 30-letnici tega boja organizirala spominski pohod na Kostanjsko pla-nico (Slevc). Poleg nekdanjih borcev in rezervnih starešin se bo pohoda udeležil tudi mladinski Kamniški bataljon, ki je bil ustanovljen letos junija na zboru gorenjskih aktivistov v Tuhinju. KAMNIK V akcijskem programu, ki so ga sprejeli člani osnovne organizacije ZK v Kamniku, je v ospredju naloga poživiti delo družbenih organizacij in društev v mestu. Sklenili so, naj bi v bodoče zaradi učinkovitejšega dela v Kamniku delovali dve organizaciji ZK. Severno organizacijo bo vodil sekretar Edo Peternel, južno pa Jože Plešnar. Na zadnji seji sveta kamniške krajevne skupnosti, vodil jo je predsednik Oskar Grzinčič, so najprej poslušali poročilo delegata Staneta Novaka na zboru delegatov krajevnih skupnosti, ki so obravnavali pripombe k srednjeročnemu planu občine. Nato so govorili o najbolj perečem kamniškem problemu - o vodovodu. V prvi fazi bodo plastične cevi od zajetja na Iverju do mostu v Stranjah. Tu bo priključek na obstoječe omrežje oziroma cevovod proti Kamniku. Dokler tudi od Stranj do Kamnika ne bodo položene nove cevi, v Kamniku še vedno ne bo dovolj vode. Za prvo i^.^ gradnje je Komunalno podjetje že dobilo najugodnejša ponudnika, to je Savinja Celje. Svet KS je sklenil podpisati pogodbo o sofinanciranju v višini 40 odstotkov od skupnih sredstev krajevnega samoprispevka z dopolnilom, da je izvajalec del odgovoren zato, da bo Kamnik za vložena sredstva res imel zadosti vode. Podrobneje o tem bomo še poročali. Kamniška kronika POROKE: Štefan Hribar iz Količevega, strojni ključavničar, star 23 tet, in Jožica Mošnik iz Spitaliča, delavka, stara 19 let;Martin Kos iz Škofje Loke, tapetnik, star 28 let, in Marija Sitar iz Kamnika, delavka, stara 19 let; Peter Mlinar iz Kamnika, komercialist, star 31 let in Marija Pačnik iz Kamnika, natakarica, stara 25 let; Franc Pavlic iz Velike Lasne, usnjarski pomočnik, star 33 let in Marija Osolnik iz Snovika, delavka, stara 24 let; Vilko Rakove iz Kranja, trgovski pomočnik, star 21 let in Danica Hribar iz Kamnika, delavka, stara 21 let; Mirko Vidmar iz Smrečja, delavec, star 24 let in Marija Letnar iz Sp. Stranj, uslužbenka, stara 24 let; Jožef Vrhovnik iz Križa, delavec, star 21 let in Sonja Stražar iz Podgorja, tapetnik, stara 19 let. ROJSTVA: Voljkar Katarina iz Zg. Tuhinja. SMRTI: Antonija Hvalic iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 62 let; Ciril Pibermk iz sunaaoi, avtomehanik, star 45 let, Katarina Stare iz Kamnika, gospodinja, stara 68 let; Ivana Vombergar iz Tunjic,gospodinja, stara 68 let; Milovan Zajec iz Smarce, dipl. optik, star 65 let. POPRAVEK Krajevni urad Komenda popravlja svoje poročilo za Kamniški kroniko v številki 9: KOPRIVEC FRANČIŠKA, kmečka zavarovanka z Gmajnice 27, stara 71 let. SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO ZELI VSEM OBČANOM FRANC PUGEU avto prevoznik KAMNIK, Bazoviška 5 IN SPOROČA, DA SOLIDNO IN HITRO IZVRŠUJE NAROČILA Mali oglasi ŽENSKO, srednjih let, za pranje in krpanje perila zaposli takoj DIJAŠKI DOM v Kamniku. Pogoj: sedemurna zaposlitev in stanovanje v domu. Prijave pošljite na: Dijaški dom Kamnik, Tomšičeva 9. OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK proda 2 stara čevljarska stroja (šivalna). Pojasnila v delavnici - Kamnik, Slandrova 1. KATERA osamljena dobrosrčna bi hodila starejšemu upokojencu dnevno štiri ure pospravljat stanovanje in kuhat kosilo. Več ustno. Ponudbe poslati na Kamniški občan,.Lahek zaslužek". NOVOLETNI POGOVORI Predsednik občine z nogometaši Nekako v navado je prišlo, da predsednik občinske skupščine ob koncu tekmovalne sezone sprejme športnike, ki so osvojili prvo mesto v svojih tekmovalnih skupinah. Ne, da jim pripravi večerjo ali podobno, temveč, da se v prijateljskem pogovoru pomenijo o tem in o onem, o težavah, delu in načrtih za prihodnje tekmovalno obdobje. To je tudi na tokratnem sprejemu za nogometaše kamniškega prvega moštva takoj poudaril predsednik Vinko Gobec in zaželel, da se čimbolj odkrito in sproščeno z njim pogovore o življenju in delu v njihovih vrstah. Po nekajletnem nazadovanju kamniškega nogometa se le-ta ponovno prebuja in z dokaj pospešenimi koraki, tako je bilo čutiti tudi na razgovoru, hiti, da doseže vsaj položaj in veljavo, ki jo je imel pred leti. V letošnjem jesenskem delu tekmovanja v ljubljanski podzvezni ligi so osvojili prvo mesto. Ravno ta uspeh pa jim nalaga še dodatne naloge, da potrdijo, da jesenski uspeh ni zgolj slučajen, temveč, da so sposobni to mesto obdržati tudi v spomladanskem delu in se tako uvrstiti v višjo tekmovalno skupino. Prav v tej smeri je govoril tudi predsednik občine, ko je nogometašem čestital za uspeh, spregovoril je o nalogah, kijih čakajo, ter o značilnih nihanjih, ki jih je doživljal kamniški nogomet v svoji zgodovini. Toda nič zato, je dejal predsednik, vi, športniki, morate potrditi zaupanje, potrditi prizadevanja, ki so bila vložena v izgradnjo športnih objektov v občini, še posebej pa za izgradnjo ter obnovo objektov na nogometnem igrišču. Govoril je še na splošno o kamniškem športu, ter potrdil, da se njegova raven v zadnjih nekaj letih močno dviga, kljub številnim pomanjkljivostim, ki so predvsem finančne narave. Ob tem športni delavci niso pozabili tudi na množičnost. Res je, da nekateri klubi premalo skrbe za svoje zaledje, za svoje naslednike. Delno je to razumljivo, ker zaradi pomanjkanja denarja ni tistega načrtnega dela z mladimi. Spregovoril pa je tudi o nujnosti vsevečje povezanosti med športniki, sej je tudi to eden od osnovnih pogojev za uspešno rast športa v Kamniku. Nogometaši so predsednika nato seznanili z medsebojnimi odnosi in delom kluba, ter ugotavljali, da je tudi na tem področju treba storiti še marsikaj. Nujno bo treba zagotoviti najosnovnejše pogoje za delo in nastope. Za osvojeno prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja v svoji skupini, bo predsednik občine te dni sprejel tudi ekipo kamniških roko-metašev. Šah Novo šahovsko sekcijo v okviru Občinske šahovske zveze so ustanovili 11. decembra v Stranjah. Včasih sta na tem območju kamniške občine delovali sekcija Črna in Godič, potem pa je njihovo organizirano delo odmrlo. Zdaj je število navdušenih pripadnikov šahov-^o naraslo, da so se lahko združili v sekcijo Črna-Godič-arrarije s sedežem v Stranjah. V dvorani osnovne šole v Stranjah so po uvodnem govoru predsednika občinske šahovske zveze člani nove sekcije odigrali s šahisti Solidarnosti iz Kamnika dvoboj na 18 deskah. Razveseljivo je, da je v novi sekciji tudi lepo število pionirjev. I. Z. Sindikalne športne igre tik pred zaključkom Od zaključka sindikalnih športnih iger za leto 1972 nas loči le še tekmovanje v streljanju z zračno puško. Zakaj zavlačujemo z izvedbo tega tekmovanja? Komisija za SŠI pri občinskem sindikalnem svetu se je namenila izvesti to tekmovanje na novem strelišču za zračno puško v Kamniku, kije tik pred otvoritvijo. Prizadevni člani občinskega strelskega odbora zagotavljajo, da bomo prvi zadetek v črno dočakali še letos. Kljub temu pa je prav, da že sedaj potegnemo črto in pogledamo, kako smo letos uspeli pri organizaciji SŠI, ki iz leta v leto pritegnejo k sodelovanju vedno več zaposlenih v kamniških delovnih organizacijah. Komisija za SŠI je letos razpisala tekmovanje v 8 športnih panogah za razliko od lanskih petih. V teh 8 panog ni všteto tekmovanje v šahu za posameznike. Če računamo, da bo na strelskem tekmovanju sodelovalo približno 40 strelcev, bo udeležba na letošnjih SŠI dosegla številko 670. Od skupnega števila udeležencev bo letos v SŠI sodelovalo 78 žensk. Te številkepostanejo zanimive, če jih primerjamo z lanskoletnimi. Lani je v okviru SŠI sodelovalo 314 udeležencev, od tega 22 žensk. Torej se je število udeležencev v letošnjem letu več kot podvojilo, število udeleženk pa celo potrojilo. V poprečju je v vsaki panogi sodelovalo 8 osnovnih organizacij sindikata. V vseh panogah ste sodelovali le sindikalni organizaciji podjetja Stol in tovarne usnja. Največ udeležencev na SŠI je bilo iz Stola; 93, od tega 14 žensk, sledijo pa tovarna usnja 77 (4 ženske), Titan 73, Svit 68 (11), Svilanit 65 (14) itd. Ugotavljamo, da sta najbolj množični panogi v okviru SŠI smučanje s 172 udeleženci (lani 104) in kegljanje - 160 udeležencev (lani 82), najslabša pa je udeležba v šahu za posameznike in namizni tenis. Komisija za SŠI bo januarja organizirala zaključno prireditev SŠI 1972, na kateri bomo razglasili tudi najboljšo sindikalno organizacijo v okviru vseh 8 panog glede na merila, ki upoštevajo množičnost in uspehe na posameznih tekmovanjih. Po omenjenih merilih so bili v posameznih panogah najboljši: Smučanje: Titan, Projekt, podjetje Kamnik in tovarna usnja Šah-ekipno: Stol, tovarna usnja, Titan Odbojka: Svilanit, prosveta, Stol Kegljanje: Stol, Svilanit, podjetje Kamnik Nogomet: Alprem, tovarna usnja, Titan Avto rallv: Titan, tovarna usnja, Stol Šah-posamezniki: Stol, SOb, prosveta Namizni tenis: Titan, tovarna usnja, Stol V skupni razvrstitvi (pred tekmovanjem v streljanju) vodi sindikalna organizacija Titan s 476 točkami pred Stolom, 452 točk; sledijo pa Svilanit (332), tovarna usnja (300), podjetje Kamnik (211) itd. Podatki zgovorno pričajo, da tudi rekreacija vedno bolj pridobiva svojo pravo mesto in vlogo. Zaželeno je, da bi se nekatera tekmovanja med sindikalnimi organizacijami odvijala skozi vse leto, za kar je letos lep primer organizacija spomladanske in jesenske male lige v kegljanju. J. M. Tokrat smo se ustavili v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kjer svojo mladost preživlja tudi Ivica Ke-rin iz Ljubljane. Tretje leto je že v Zavodu, kjer se bo izučila za RTV mehanika. ,,Kaj ti je pomenilo letošnje leto, kaj si želiš v prihodnjem, smo jo vprašali. „Niti najmanj nisem razmišljala o tem, kljub temu, da je novo leto na pragu. Če govorim o presenečenjih: pretreslo me je, ne le mene, ko smo izgubili svojega predavatelja, ki je bil tudi nadvse dober prijatelj, kolega, sodelavec. Pa kaj bi govorila o temnih straneh, saj ob koncu leta vsi najraje govorimo o veselih doživetjih, o prijetnih trenutkih življenja. Izredno sem se. vživela v ta svet, v Kamnik, vživela sem se v okolje, v življenje in utrip Zavoda. Še posebno sem srečna, da sem preživela v Zavodu leto, v katerem smo slavili srebrni jubilej obstoja in dela Zavoda. Praznovali smo vsi gojenci, profesorji, zdravstveni delavci, vzgojitelji. In ne samo to, mo- ram reči, da je 25 let dela tega Zavoda nadvse pomembno za našo širšo družbeno skupnost. Prav dokaz tega je tudi obisk soproge predsednika Tita, ki se je ob obisku v Sloveniji odzvala vabilu ter nam tudi osebno čestitala ob tem praznovanju. Pripravili smo prijeten in enkraten sprejem, sodelovala sem v reci-tatorski skupin1, bilo mi je kar malce nerodno . . ." MILEN KO DRAGAŠ Zelje . . .? ,.Spomladi zapuščam Zavod, vem, da slovo ne bo lahko, treba se bo ponovno privaditi na nekdanji način življenja, pa vendar, treba bo zapustiti vse, kar me je tri leta vezalo na tukajšnje življenje in mi seveda dalo tudi svoj mladostni pečat. Takšna sem kot vsakdo, želja je veliko, sicer pa, najprej moram dokončati šolo, nato najti zaposlitev, morda bom nadaljevala s študijem ... MILEN KO DRAGAŠ je v Kamniku že šest let, zaposlen pa je v Podjetju Kamnik. Pravi, da se je po začetnih težavah z jezikom dobro vživel v Kamnik in nima problemov. Ko sem ga poprosil za tale razgovor, je minilo le nekaj ur, odkar je bil sprejet v vrste Zveze komunistov, v delovni organizaciji, kjer je zaposlen. Takoj sem ga vprašal, zakaj se je odločil, da se včlani v vrste Zveze komunistov. Dejal je: „Za vstop sem se odločil že prej, saj mislim, da sem sposoben delovati v teh vrstah, čutil sem potrebo, da se včlanim. Mislim, da v mladinskih vrstah ne bi mogel najti pravega delovanja. Kako ocenjujem letošnje leto? Mislim, da pomeni veliko, ne samo zame, za vso lavijo. Tu imam v mislili predsednika Tita in IB sedstva ZKJ. Seveda se vsi ti cilji in zamisli ure Morda je prišlo pozno . brž bi moralo priti že pr bi manj medsebojnih m in drugih slabosti. Ver treba probleme jemati ta so. Z enotno akcijsko p je Zveza komunistov naS vo pot. Čeprav sem šele novo; član, pa želim, da se stv; vilno nadaljujejo, in iz tako, kot so zamišljene jaz, upam, da bom po močeh in sposobnostih pri tem pomagal. Seveda gledam na prih' realno. Odtod tudi želja kmalu dobil stanovanje, precej težko, saj se stano\ problematika rešuje ) Morda bo bolje z novii razumom. Moram pa reči nimam v mislih, da mi, ki pravi Kamničani, nimam1 nosti za boljša stanovanja Že običaj je, da se pred pričet-kom zimske sezone zberejo vsi smučarski strokovnjaki v občini in sprejmejo program dela za sezono, ki je pred vrati. Smučarski šport se je v zadnjem desetletju kakovostno močno dvignil in postal množična športna panoga. Številni komercialni posegi so pripomogli k izpopolnitvi smučarske tehnike in zdaj smo lahko priča že pravim akrobacijam na snežnih poljanah. Delček vse te čuda tehnike se je naselil tudi na našem področju. Ni potrebno vpraševati zakaj je smučanje pri nas našlo ugodne pogoje za razvoj. Dvoje osnovnih pogojev imamo: ugodni geografski položaj in sposoben smučarski kader. Prvi je še skoraj neizrabljen, saj je na vseh terenih komaj pet žičnic, od tega dve v gradnji, ena gondolska, ena sedežnica in ena vlečnica. Drugi pogoj pa se razvija bolj skladno, tako po številu kot strokovno. Naj omenimo, da deluje v naši občini pet učiteljev, dvanajst vaditeljev, štirje trenerji in dvajset sodnikov smučanja. Čeprav je aktivnost vseh članov na visoki ravni, nam še vedno v glavni sezoni primanjkuje ljudi. Letošnji program našega zbora učiteljev smučanja obsega predvsem začetne in nadaljevalne smučarske tečaje za predšolsko, šolsko in iz-venšolsko mladino, za odrasle in posebno za člane osnovnih sindikalnih organizacij. Poleg tega so v programu izpopolnjevalni strokovni seminarji za učitelje v Kranjski gori, za vaditelje in vodnike vrst na Veliki planini, za sodnike in trenerje smučanja, seminar za postavljalce prog ter udeležba dveh kandidatov na republiškem tečaju za trenerje alpskih disciplin. V letošnji sezoni prvič in med prvimi uvajamo pouk na. tako imenovanih GLM smučkah. To je komplet kratkih smuči, dolžin 100, 120, 150 in 170 cm, ki jfli tečajnik uporablja prve dni v tečaju. Strokovnjaki in zagovorniki te nove metode so ugotovili, da je učenje z GLM smučmi mnogo laže, da se z majhnimi napori dosežejo boljši rezultati in da je čas učenja od neznanja do znanja bistveno krajši. Velika prednost za tečajnika je ta, da si te smučke lahko sposodi v času tečaja kar pri vodji tečaja. Dalje so v programu izleti na tuja smučišča, turni smuki v Kamniške planine, ki jih bomo organizirali skupno z alpinističnim odsekom pri PD Kamnik. V času največjega obiska smučišč na Velikih poljanah in Veliki planini bo na voljo dežurni učitelj ali vaditelj smučanja, ki bo lahko skrbel za red in varnost na smučišču ter skupno z GRS interveniral pri morebitnih nesrečah. Organiziran bo tečaj za nove vaditelje, na katerega opozarjamo predvsem mlade, dobre smučarje, ki bodo voljni voditi tečaje. Ker ima naš zbor tudi močno sodniško ekipo, smo pripravljeni prevzeti vsakršno smučarsko tekmovanje. Lanskoletne iz- lež k splošnemu razvoji družbe. Dolžni smo se z vsem posameznikom in nizacijam, ki so nam s spod' besedami, ne samo pob ampak tudi kritičnimi, vlil moči in voljo za nadaljnje področju smučarskega športi občini Vabimo vas v naše v se z nami naužijete opoljni zimskega športa. MARJAN SCI SMUČARSKI TEČAJ Področni zbor učiteljev smučanja občine Kamnik bo organiziral v zimski sezoni 1972/73 smučarske tečaje z naslednjim razporedom: 1. Začetni in nadaljevalni tečaj za šolsko mladino (predvidoma v času šolskih počitnic na Velikih poljanah, Veliki planini, Nevljah, Stranjah, Komendi, Tuhinju, na Duplici in v Tunijcah) 2. Začetni in nadaljevalni tečaj za predšolsko mladino in odrasle (začetek ob prvih ugodnih snežnih razmerah na Velikih poljanah ali na Veliki planini) 3. Organizacija smučarskih tečajev za sindikalne organizacije delovnih kolektivov v občini Kamnik (kraj in čas po dogovoru) Cene enotedenskih tečajev so: 50 ND za šolsko mladino 80 ND za šolsko mladino (na Veliki planini) 100 ND za odrasle 120 ND za odrasle (na Veliki planini) Izposojcvalnina za GLM smuči je 8 ND dnevno. V cenah niso upoštevani prevozi z žičnicami. Datumi in kraji tečajev bodo še objavljeni pred pričetkom vsakega tečaja. Vse informacije dobite pri učiteljih smučanja Kamnik, oziroma pri Marjanu Schnabl, Kamnik, Ljubljanska la, tel. 831-200. TEČAJEV IN TEKMOVANJ SE UDELEŽUJE VEDNO VEČ SMUČARJEV kušnje so nam pokazale, da imamo vse možnosti za to dejavnost, in kar je poglavitno - vsi so bili z našimi uslugami zadovoljni. Kot vsako sezono bomo tudi letos v republiškem merilu organizirali spominsko smučarsko tekmovanje v VSL - Kamniški memorial - v spomin tragično preminulih kamniških smučarjev (Sadjaka, Klemenca, Matjaža, Laha in Nograška). Lepo in prav bi bilo da bi se tega tekmovanja udeležili vsi kamniški smučarji. Progam dela še ni izčrpan. V tem kratkem sestavku smo omenili lahko le glavne smernice našega dela. Ob koncu si želimo, da bi tudi v letošnji sezoni zadovoljili kar največje število smučarjev, da bi program dela v celoti izpolnili in tako dali svoj de- industrije pohištva ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo Jožetu SPEiNKU iz Komend za požrtvovalnost pri reševanju Tince ALIČ, učenk 2. razreda osnovne šole 'K.omenda-IVIoste, ki je nesrečn padla v potok Brnik, ko se je vračala iz šole. >>no'v i šola Komenda-Moste se hkrati zahvaljuje tud vsem ostalim, ki so sodelovali pri reševanju. Drešar Janez Nasovče KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Miha Jerina - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani 7348265^