= Ilafisop 14.000. — Sfajerc oeija za cefo leto eden goldinar.
KaroCnina za celo leto K 2'—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. Cena oznanil je za 1 stran K 32*—, */, strani
na številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
i K 16—, Vi strani K 8.—, % strani K 4—, </« strani K 2-—, »£, strani K p—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (imeratej uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo tastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati.
Stev. 14.
V Ptuju v nedeljo dne 10. julija 1904.
V. letnik.
'Našim cenjenim naročnikom.
Prvo polletje je sedaj minolo. Prosimo toraj tiste naše naročnike, ki nam naročnino še dolgnjejo, da blagovolijo nam [dolžni znesek takoj vposlati, ker bi drugače kili primorani, dopošiljanje lista ustaviti. Vsakdor želi svoje imeti, toraj tndi Vi nam Be bodete  naše nljudne prošnje zamerili.
v
Upravništvo „Stajerca".
Volitve v četrti kuri j i za deželni zbor štajerski.
Kakor je veČini naših cenjenih Čitateljev že najbrž znano, ustanovila   ee je v novejšem Časn za de-
lnozborske   volitve nova knrija,   po številu   Četrta, ima   pravico   izvoliti v deželni zbor osem novih
Klancev. Do letošnjega leta je štel štajerski deželni ^bor 63 članov, in sicer so imeli v njem tri zastopnike dostojanstveniki, to so graški knezoškof, mariborski knezoškof in pa vsakokratni rektor graŠke poiverzitete, ki se ne volijo, atnpak njim je sedež k deželnem zboru že zagotov)jen vsled njihovega dostojanstva ali visoke službe. 60 pa je voljenih poslancev. Veleposestniki jih imajo pravico izvoliti 12, ^esta, trgi in trgovinske zbornice 25, kmečke občine pa 23 poslancev.
Zanaprej   pa bo deželni   zbor štajerski   štel   71
anov; k poprejšnemu številu pride namreč osem lovili voljenih poslancev iz četrte občne kurije. llo-;femo tukaj   nekaj točk iz   tozadevne postave z dne
11. aprila 1904, deželni zakonik štev. 15, s posebnim ozirom na Spodnji Štajer, našim čitateljem nekoliko natančneje razjasniti.
Zavscm ima si razdeliti četrta knrija deželo na osem okolišev, od katerih pridejo na Spodnji Stajer trije, namreč:
1. mariborski okoliš, ki obstoji iz sodnijskih okrajev A r v e ž, Slov. Bistrica, Cmurek, Ivnik, Maribor, Marnbergin Radgona; 2. celjski okoliš, obstoječ iz sodnih okrajev Celje, Slov. Gradec, Gornji grad. Ko-n j i c e, L a š k i trg, S o š ta nj in Vransko; in 3. ptujski okoliš, ki obsega sodnijske okraje Brežice, Kozje, Št. L e n a r t, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Gornja Radgona, Rogatec, Sevnica in Šmarje.
Vsak teh okolišev ima pravico (kakor tudi ostalih pet) voliti po enega poslanca. Voliti sme vsaki samo-pravni možki, ki je avstrijski državljan in je dovršil 24 leto; vsak, ki ni kakor diugače od volilne pravice izključen in ki biva do dneva razpisane volitve najmanj 6 mesecev v eni in isti občini. Avstrijski državljan je vsak, ki ima v eni ali drugi kronovini avstrijski domovinsko pravico. Te pa so sledeče: Nižje in Gornje Avstrijsko, Štajersko, Koroško, Sol-nograško, Tirolsko, Prodarlsko, Kranjsko, Jstrija, CeŠko, Moravsko, Šlezija in Galicija. Vse une osebe, ki nimajo v enej ali drugej teh dežel domovinske pravice, so od omenjene volitve izključene. Ženske ne smejo voliti, ne osebno in tudi ne po kakem zastopniku.
Nadalje so izključene od volilne pravice vse aktivne vojaške osebe; osebe, ki imajo varuha, ali so pod kuratelo; osebe,   katere se vzdržujejo v zavodih
2
za uboge ali pa so se v zadnjem letu pred volilnim dnevom tamkaj vzdrževale, — sploh vse osebe, katere ima občna ali javna dobrotljivost na skrbi. K tem pa se ne prištevajo une osebe, ki uživajo podpore iz bolniških blaganj (Krankenkasse), prihodke ali rente vsled nezgod, rente za invalide, oproščenje šolnine (Schulgeldbefreinng), darovanje šolskih potrebščin in štipendije ali pa podpore zaradi velike nesreče ali nime; izključene so osebe, ki so v konic u r z a, dokler traja konkurzno razpravljanje; osebe, ki so izključene zaradi njim pripoznanih kazni tudi že od drugih volitev.
Voliti sme vsak volilec le v enem okolišu, in sicer v tistem, v katerem stanuje. Volitev se bode javno oklicala in v vsaki  občini z lepaki uuznanila.
Volilo se bode v vsaki občini posebič, katera ima po zadnjem ljudskem štetju najmanje 400 prebivalcev. Manjše občine združile se bojo s sosednjimi v posamezne skupine, katere ima deželni namestnik določiti. V občinah z veliko obsežnostjo ali z neugodno lego sme določiti deželni namestnik več volilnih prostorov, toda v eni katastralni občini sme biti le eno volišče.
Imenik volilcev mora sestaviti občinski predstojnik in sicer po abecednem redu v dveh izvodih; enega mora vposlati okrajnemu glavarstvu, druzega pa položiti na izpregled, kar se ima vsled tozadevnega oznanila na občinski tabli volilcem naznaniti. Pogled v ta imenik je vsakomur dovoljen, ne glede na to, ali je volilec ali ne.
Reklamirati sme vsakdo, ki misli, da se mu je prikrajšala volilna pravica, in nasprotno ima vsakdo, ki je v imeniku zapisan, pravico zahtevati, da se izbrišejo osebe, ki nimajo volilne pravice. Reklamirati sme se pri občinskem predstojniku, in sicer ustmeno ali pismeno. Koleka ali štempeljna ni treba k temu. Obrok za reklamacije se konča osmi dan potem ko se je v občini naznanilo, da je imenik volilcev na izpregled položen. Proti odločbam okrajnega glavarstva se sme pritožiti na ces. kr. namestnijštvo v Gradcu in sicer najpozneje tri dni po sprejemu dotiČnega razsodila. Tudi ta pritožba je koleka prosta ter se ima vložiti pri občinskem predstojniku. Proti razsodilu ces. kr. namestnijštva se ne sme rekurirati.
Vsak volilec mora dobiti v roke izkaznico (Legitimationskarte) in pa glasovnico (Stimm-zettel); kdor teh ni prejel, naj ju zahteva od občinskega predstojnika ali pa od okrajnega glavarstva. Na dan volitve naj se poda vsak volilec pravočasno na volišče ter vzame seboj izkaznico in uradno kolekovano glasovnico, na katero naj že preje doma napiše krstno in družinsko ime, opravek in bivališče tistega kandidata, ko-jcga misli voliti. Kaj druzega se na glasovnico ne sme pisati, sicer bi svojo veljavnost izgubila.
Volilna komisija ima obstati iz občinskega predstojnika, oziroma njegovega namestnika, treh udov, katere ima pravico voliti dotični občinski zastop ter iz treh nadaljnih članov, koje imenuje volilni komisar izmed zbranih volilcev.
Volilnega komisarja odpošlje iia volišče ces.j okrajno glavarstvo. Ta ima na volišču skrbeti zal in red ter postavno postopanje; vsakojaki neposii korak ima komisar tak6j zavrniti. Predsednik voli komisije mora pred volitvijo zbranim volilcem s jasniti, kdo da ima pravico voliti in kako se vi opomniti jih pa tudi mora, da ima vsakteri glasoc po svojem lastnem prepričanju ter se izogibati vsakte sebičnih postranskih namenov. Na predsednikovpo stopajo volilci posamič pred istega ter mu izrofi glasovnice.
Ako je kdo, ki je zapisan v volilnem imenil izgubil izkaznico ali pa je po pomoti ni prejel, t« zamore le v tem slučaju voliti, če mu prizna k ud volilne komisije volilno pravico, ali pa če zam dopričati svojo pravico s pričami, ki so komisiji osej znane. Namesto neporabne ali izgubljene glasovi se zamore dobiti na dan volitve od volilnega kci sarja nova.
Volitev se prične ob določeni uri neglede število došlih volilcev ter se spet zaključi ob k ceni uri od volilnega komisarja.
Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil veil kor polovico vseh glasov, ki so se v dotiČnem vj nem okolišu oddali. Ako se to ni zgodilo, tedajj mora vršiti ožja volitev, ki ima odločiti med tisti kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, toraj ei glavni volitvi izkaznica ne sme zavreči, ker se j rabiti x še za ožjo volitev, za katere se sicer izl nove glasovnice ne pa tudi izkaznice. Pri ožji j litvi se sme na glasovnico zapisati le ime enega] med tistih dveh kandidatov, ki sta dobila pri glij volitvi največ glasov. Glasovnica, na katerej bi a kakškno drugo ime, bila bi neveljavna.
Te volitve bodo se na ta način vršile direki in tajno. Glasovnica vsakega posameznega voli djala se bo spognjena v volilno urno (posodo). | ko se so oddali vsi glasi, se bojo tisti od volilne koi sije prešteli, kolikor jih pride na enega ali dnuj kandidata. Voliti pa mora, kakor smo že to poil rili, vsak sam. Kdor bi z namenom proti tej doli ravnal, bil bi kaznovan. Na volišče se toraj poj vsak sam ter tamkaj pokaži, da si ponosen nas« pravico ter da se svoje vrednosti tudi zavedaš.   I
Malomarnost in brezbrižnost nikjer ni umesa najmanje pa v naših političnih zadevah. Kdor] mlaČnež, ta je podoben navidezno mrtvemu, vi terem še sicer tli življenje, a znaki življenja sej vidijo. — Vsak volilec naj voh po svojej lastni j meti in po lastnem prepričanju. Ne pustite sej nikogar pregovarjati ali celo zapovedovati. Rodite! vedni, samostojni možje, ne pa veše in mevže, i vredni možkih hlač. Vsak posamezni volilec najj misli, cla je ravno od njegovega glasa zmaga odvid Toraj pozor in korajža! Kandidate za to volitev j demo prihodnjič naznanili.
3
laj prayi papež duhovnikom, I ki se s politiko pečajo.
I Jako zanimiv donesek k vprašanja, ali se sme, feko-katoliška duhovščina v volitve vtikati, objavil Bkof Lacroix (r. Lakroa) iz Tarantaise na Francozi. Ta škof, ki je jako miroljubnega značaja in ne vidi rad politiziranja pri svoji duhovščini, je [nedavno pri sv. očetu, papežu Piju X., v posebni ijenci sprejet ter je Kristusovega naslednika med kim tudi o tem vprašanja za mnenje in svet pl, ker so nekateri francoski nazadnjaki ravno I kratkim trdili, da papež želi, naj se katoliška pščina krepko na noge stavi v volilnih bojih. Ali leče Pij X. rekel je škofu sledeče: ltSkof v Kremoni (na Laškem) je previden in pr cerkveni knez. Jako hvalevredno bi bilo, ako p tudi francoski duhovniki ravnali po njegovih Iretih. Ko sem bil jaz škof v Mantovi in pozneje Irijarh v Benetkah, opazoval sem, da se je največ lirov, ki so se pojavili med ljudstvom in duhov-k izcimilo iz volitvenih spletkarij. V takih rečeh lobčani jako občutljivi in ako misli duhovnik nji-n neodvisnost prezirati ter jih nagibati, da naj v Bali unem smislu glasujejo, posebno pa še, ako I po volitvi očita, da so „slabou glasovali, tedaj si ■j mržnjo ali nevoljo ljudstva nakoplje, kar pa premu duhovskemu stanu neohodno močno ško-■Samoobsebi umevno sme duhovnik svoje državne pravice po svoji prosti vesti izvrševati; ako ■o pa k nesreči prišlo na misel, se v volilni boj ■ti. tedaj mora spoštovanje in priljubljenost takoj ■iti. kar pa mora neobhodno imeti, ako hoče od ■ga duhovskega delovanja kakšen sad pričakovati. Bravilo pa ne velja samo za itali-■sko duhovščino, temuč zaduhov-■o vse h dežel, v katerih je upeljana ■osna volilna pravica". ■ Da je papež te besede resnično govoril, o tem ■ni treba dvomiti, ker je bilo to poročilo v fcem cerkvenem listu natisnjeno. Kako pa je v Indevi pri nas? Ravno narobe; vse nasprotuje Ikar   sv.  oče za pra\o spozna. Dokazov imamo
jska med Rusi in Japonci.
[Rusko vojno brodovje je že koj v začetku vojne Id veliko škode. Število za boj sposobnih ladij se p skrčilo, da Rusi niso zamogli prevažanja ja-iih čet zabraniti in so se morali brezposelno i v svojih pristaniščih v Port Arturju in Wla-|oku. Koj pri prvem japonskem napadu so bile pke ruske bojne ladje tako poškodovane, da so ue za dalje časa za boj nepripravne. To se je Bo pri izbruhu vojske pred Port Arturjem. Ravno p dne pa so Rusi tudi pred Čemulpom zgubili [rceji vojni ladji in pri različnih manjših praskah pnjših. Dne 13. aprila zgubila je ruska mornar-
nica svojo največjo oklopnico „PetropawIovvsk° in ž njo svojega vrhovnega poveljnika na morju, admirala Makaro\v-a. Rusi so za trdno računali, da se bode vojska na suhem odločila in sicer so upali na hitro in za Japonce prav pogubno zmago. Pa tudi v tem so se močno varali, kajti Japonci so tudi na suhem trajno napredovali ter v mnogih bitkah Ruse prav občutljivo našeškali. Najbolj trda je Rusom predla v bitkah ob reki Jalu. pri Kincowu in pri Wafankau.
Nekoliko upanja na zmago je Rusom spet za-svitalo, ko se je portarturški eskadri posrečilo potopiti tri japonske transportne ladje in si popraviti svoje poškodovane ladje, kar je seveda stalo mnogo truda pa tudi denarja.
Admiral Withofft, poveljnik ruskega vojnega brodovja pred Port Arturjem, pa je rusko zaupanje v vojno srečo zopet močno omajal. Mislil je namreč, da se je podal japonski admiral Kamimura, ki ima portarturško pristanišče na morju zaprto, za vvladivrostoško eskadro. Dne 23. junija je odplul izpred Port Arturja na prosto morje. Imel je za vsem 25 ladij in sicer 6 oklopnic, 5 križark in 14 torpedovk. Potreboval je skoraj 2 uri predno je prišel skozi ozek vhod, ki je z položenimi minami bil okovarjen. Naprej so vozile ladije z mrežami za lovljenje podmorskih min, Poveljnik japonskega brodovja je o tem ruskem gibanja hitro dobil natančno poročilo ter se takoj postavil s svojimi ladjami v bojni red in tako pričakoval rusko brodovje. Japonske ladje so se razdelile v dva oddelka, kojih eden se je Rusom navidezno umikal, drugi pa je bil skrit za otokom Gugan, kjer ga Rusi niso zapazili. Iz nepoznatih vzrokov pa so se Rusi obrnili spet proti Port Arturju, toda v pristanišče niso mogli dospeti, ker je takrat nastopil morski odtok, vhod v pristanišče pa je ondi jako plitev. Čakati so toraj morali na pritok ter so se pred vhodom usidrali. To okolščino so znali Japonci pravočasno izkoristiti. Rusko ladjo BPoItawa* so potopili, drugo vojno ladjo »Sebastopol* pašo močno prestrelili in tudi ladjo „DianaK fo hudo poškodovali. V boj so se podale od japonske strani samo torpedovke in manjše bojne ladje, večje se boja niso udeležile.
Rusi upajo s svojo eskadro iz vzhodnega morja priti na pomoč v vzhodno Azijo, pa ta bo trebala tjekaj najmanje dva meseca; v tem časa pa zna biti portarturško in wladiwostosko brodovje uničeno kakor ludi trdnjava Port Artur premagana, in v tem slučaja bi tudi ta novodošla eskadra ničesar ne opravila. Japonci bi bili vsekakor v premoči, katerej se bi Rusi zaman ustavljali. Na morju bodo Rusi težko več napredovali, bojna sreča je ondi mila Japoncem, ki pa tudi znajo vsako priliko dobro izkoristiti ter ne kažejo samo čudovit pogum, temuč tudi nezaslišano predrznost in hladnokrvnost.
Na suhem se glavni armadi še vedno niste spopadli. Kakor se poroča, polastili so se dne 20. junija Japonci gorskih prelazov blizu Dalni, Fenšuilin in Modulin, kar jim bode pri nadaljnih operacijah veliko pomagalo. Prodirajočih Japoncev je baje devet divizij
in tri rezervne brigade, vseh skupaj toraj pet korov. V najbližnjem Času bodemo najbiž slišali o večjih bitkah na suhem, ker Rusi se vendar ne bodejo trajno umikali.
Port Artur Japonci še vedno neprestano napadajo, toda dosedaj se te trdnjave iše niso zamogli polastiti.
Spodnjc-štajerske novice.
Vrl mož se mora po vsej pravici imenovati žan-darrnerijski postajevodja Jurij Arnuš iz Vojnika. Dne 20. junija gorelo je gospodarsko poslopje Miheta Platoušeka v Hrenovi, občina Novacerkev pri Celja. Arnuš, ki je blizo patrouliral, zapazil je ogenj v kratkem ter se podal takoj na pogorišče. Zapazil je pri hlevskih vratih 15 letno domačo hčer, katere oblačila so bila vsa v ognji. Zandar je ogenj na dekletu hitro pogasil in ko je ta nato povedala, da je njen oče tudi še v gorečem poslopju, podal se je nevstrašljivi mož brez premisleka v goreči hram ter je še tudi očeta spravil na prosto. Oče bode težko okreval   od   prejetih   opeklin,   za hčer pa je upanja.
Boj S zdivjano kravo. Predpretečeni leden se je Matija Jakopec v Negovi poskusil s zdivjano kravo bojevati. Sperva se je še precej dobro nosil, a konečno ga je razkačena žival tako hudo nasuvala, da se je reveč moral podati s zlomljeno roko v Radgonsko bolnišnico. Mož je bil vsled obilno zavžitega žganja precej nkajen, sicer bi se ne počutil dovolj korajžnega se z ljuto rogačo bojevati. Previdnost je baje mati modrosti.
Iz Žič se nam piše: »Tukašnji g. župnik Jakob K o s a r je bil zaradi žaljenja časti dveh ločkih gospodov od ces. kr. okrajne sodnije v Konjicah na 2 dni zapora ali pa v 20 kron globe in vse stroške obsojen. Ako bi ne bil Vaš list o tem miroljubnem" Kristusovem nasledniku že takoj o njegovem prihodu v našo faro tako pohvalno pisal, mislili bi si lahko, da je tudi tega gospoda „1 o č k i Tonček" pokvaril.
Zičan.
Iz Dražencev se piše: „Znani strugarski pomočnik Franc Draskovic, ki je lansko leto na pobalinski način neko številko Štajerca raztrgal in za to Junaštvo" bil s tridnevnim zaporom kaznovan, obsojen je bil 30. junija t. I. od ptujske okrajne sodnije zopet na 10 dni poostrenega zapora z dvema postoma in sicer zategadelj, ker je ogoljufal ptujsko okrajno bolniško blagajno za 10 kron in jo je nameraval še za nadaljnih S kron GO vin. oškodovati. — No, »Štajerca" menda ta fantalin ne bode več trgal ali vsaj ne vpričo pametnih in poštenih ljudi!
— Mirenbodi." —
Št. Antonski kaplan gnal je 3. julija petnajst parov — v Brezje na Kranjsko.
Iz Leskovca dobili smo sledečo notico: „Jazpuščav-nik iz Jurošeka prišel sem lansko jesen Črez Strmec mimo leskovškega farovža, kjer sem videl nekega mizarja deske „hoblati". Točil je pri delu jako debele solze   in   ko  ga   vprašam,   kaj da mu je, odgovori:
eg či I
iz
Deske  rhol>lam~  za konzum in  to mi takosra I Na   moje   zopetno vprašanje, če je tisti že na I je  odvrnil:    „0    one,   pa  menda  bode  v  kratka I hudo ga grize  v trebuhu siromačeka".  In res,H je   do   31. junija   t. L   katerega dne je oči iH Sveti ti večna luč ljubi naš konzum, prizad  ' , žem pa se vrne naj razum!                      PusJ
Stara hudodelka je 84 let stara posestnicM Jamnikarv D obr n i pri Celju.Nedavno soj$ ker je hotela svojo hčer z mišnico zastrupiti, hčer ni hotela jesti zelja, kateremu je bil st mešan. Starka je tudi na sumu. da je prej terimi leti zastrupila svojega brata, ki je naj umrl. Babnra je nameravani zločin pri sodnijj že priznala.
Kramarski in živinjski sejem v Ormoz^ zvani Jakobov sejem, vi šil se bode letos dij gusta.
Od cesar Franz Jožefove gimnazije. V \ se   učenci    sprejmejo   dne 15. julija   od   9-j predpoldne;    nato   se    vršijo   sprejemne   pro Drugič se   sprejmejo   učenci dne 16. septet Več se   izve   v gimnazijskem poslopju, kjer devne določbe na črni tabli pribite.
»Celjska žaba" se poslužuje v zadnjem tako odstndne pisave, da se nad njo zgražaj ki dobi to cunjo pred oči. Nesramnejših tudi najzadnji fakin ne more izmisliti in jilj Zato se pa število njenih naročnikov tndi| krči, ker sramota je za vsako hišo, v kafc ta ostudna mlakužna pošast.
„Romanje" na Brezje. Dobro bi bilo, di dopisniki nam naznanili, koliko ljudij je izfc drnzega kraja šlo  „na božjo pot"  v Brezje,^ za tiste bogate, kraje, kojih prebivalci si srna  I cena zabavna potovanja privoščiti.
Rop. Dne 22. minulega meseca je | Franc Asič iz Sremiča, občina Videm, nazn| darmeriji v Rajhenburgu, da ga je o Veliki tošnjega leta v gozdu napadel kmečki m Pongrac ter mu vzel 30 kron denarja in m Asič si ni upal preje Pongraca ovaditi, \i bal, da bi ga ta ne zatožil zaradi hndodelaj nravi, katero je bil svojeČasno doprinesel. H so zaprli, proti Asiču pa se je vložila sodnij] tožba.
Zahvalna daritev. Znani šoštanjski peij Franček Mayr dal je v Skalah brati sv. mi zahvalno daritev za „ dober izzid" Šoštanju Činskih volitev. To je že vendar vrhunec i sramnosti, ako se taka sveta opravila porai ostudne in protipostavne politične spletkarijej
Neprevidni kolesar. Dne 29. minulega« nek kolesar povozil v Lembergu posestni« B o u h a ter jo smrtno-nevarno ranil. Vedno v« prihaja nam od vseh strani, da kolesarji (bicfl vozijo dovolj previdno, kar je vzrok mnog« srečam. Bil bi vendar enkrat čas, da bil »divji" kolesarji ntemeljito" opomnili na dotM piše.
b
tai
ido
GC
tO1
ti:
m aži ari] klei da ka ch ta jsk
tori
T
Nagajivost ali kaj? V zadnjem času so nekateri poročali,   da se je znanemu   celjskemu dohtarju Dečko zmešala   pamet in da je moral 6e po-Ha zdravilišče za nmobolne ljudi. Kakor se trdi, t to poročilo   neresnično.   Pa čudež   bi ne bil, K mu   bi   bilo   pripetilo kaj   tacega, kakor dr.
k.
ari«,-LPr!
}-r<   . 1
tal
■ij
Krvav cerkven shod. Dne 29. junija je rndokop
Markovšek.   ko se je v večji družbi vračal od
lega   shoda na Brinjevi gori,   pehnil z nožem
mečkega   sina tako nesrečno,   da je ta pri
nriev obležaJ.
rvaška nestrpnost najde vzroka povsodi dovolj, svoj strupeni žolč na miroljubne osebe, ki ejo klanjati nesramnim nakanam teh ničvred-I Nedavno napadli so občespoštovanega Ijuto-ega dekana, čast. gospoda Jurkoviča, ker ni pb priliki ondotnega birmovanja izzivali nem-meScanov in kaliti mir in red pri tej sveča-[Dahovniki, kakoršni so ta, ptujski prost ali pa lopat, pervažkim matadorjem niso po godu. Jjnbi mir, ta je njim trn v peti. Hujskanje in J* je njihovo najljubše opravilo in kdor tega ali ne zna, ta je njihov nasprotnik. Upamo, da tem šemam gobec skoraj zavezal. dras je pičil v prst posestnika Plaznika v n, ko je spravljal seno v svoj kozolec. Mož jtako previden, da si je roko takoj dobro pod-si je tudi pičeno mesto z nožem izrezal. Ko El tega storil, znal bi bil naglo   smrt   storiti.
Dopisi.
jgornjeradgonskega okraja. V našem okraju se
[ratkem   času   mnogo   novega   dogodilo.   Tudi
'je   prinesel   svoječasno novico,   da sta   dva
B  ubila   krčmarja   Verbovca v Hrastju. Nato
gospod   duhovnik rekli:    »Tega   je   »Štajerc"
Bar   tolikor   pomeni,   kakor   »dober je   proč,
je »Štajerca*    bral!"   Kdor   pa to   reč   dobro
}y pride do prepričanja, da je takim in enakim
jun krivo to, da nekateri  današnji   duhovniki
tako kakor nekd;wji} ki so  učili po nauku
vem, ki je rekel, da mora mladina stare ljudi
ti   in   da   mora   veren   kristjan   ljubiti   tudi
lovražnike.   Mnogo   naših   duhovnikov   menda
re  besede   Ppojdite  in   učite   vse   narode!"
popade   ker po njihovem   delovanju se vidi,
ta lep Gospodov nauk razumeli tako:   Poj-
' te. vse narobe! — »Štajerca" ti   ljudje
[ zato,   ker ta   list za časa vsega njegovega
-
1111 Tla ni prinesel toliko laži, kakor kak spodnještajer-JkalDi list v en e j številki. Druga nesreča je bila so vse   naše zadruge   počepale, kakor da bi kuga nad nje prišla. Radenski   ZemljiČ je časa jajca nekam pošiljal, ko pa so mu pote osmrdele, moral je svoj  »kšeff    pustiti. f I.ešnjak je  zgubil podplate, polički Hanzek fefirečen postal zato, ker mu je dekla   zbolela ni mogel   več   »kšeftati". — Pa še  nekaj
druzega imamo. Orehovski kovač Lorbek je postal oskrbnik štiftreinskih in dominikanerskih vinogradov, ko vendar še preje trt od kolja ni znal razločiti, kar tudi ni čuda, ker v kovačnici, kakor znano ne raste trsje. Temu Go-letnemu možu je sedaj rodila preje nerodovitna žena sinčka in ta božji blagoslov mu vendar dela veselja, da si večjega no more želeti. — Pa še nekaj. V našej št. Peterski fari imamo vsako leto enkrat takozvano »veselico" pri krčmarju Osoj-niku, drugokrat pa »pri angelju". Vodja teh veselic so preje bili gosp. kaplan Janžekovič, na njihovo mesto pa so sedaj stopili gosp. Lončarič. Te veselice so najraje obiskovali fantje in dekleta, posebno so se udeleževali zavoljo gosp. Lončariča. Igralo se je prav veselo do polnoči. Domugrede pa so potem deklice prepevale; »Kaj pa nam morete, morete, morete itd.?" Seveda so bili pri teh veselicah »gotoviljudje" čisto »sami med seboj." Pri teh veselicah 60 imeli tudi neko še ne 20 let staro deklico, ki je pri do-tičnih igrah predstavljala Marijo, mater Božjo. Pa kaj seje zgodilo? Ta »Marija" je postala »nadahnjena" od nekega doha in, kakor se sliši pravit, ste še tudi drugi dve deklici »obsenčeni". — Letos v binkošt-nem tednu je omenjena »Marija" rodila sinčeka, ki je pri sv. krstu dobil ime »Tonček". To bode menda vendar posebno razumen človek, ker se je narodil v binkoštnem tednu! Dolgo časa se ni vedlo, kdo bode spoznan za onega srečnega „dnha". a sedaj ga je »Marija" sama spoznala v osebi gospoda notarja Ploj-a. — Hu! — Veselica je bila lanskega leta, in sicer če se ne motim, dne 23. avgusta (!) in dragi mi »Gospodar" in »Fihpos", ali vama ta. čudež ni znan? Ali vama gospod Lončarič ničesar niso poročali, saj je bilo dosti kaj lepega?! Ako pa bi bilo treba črez kako pošteno osebo kaj pisati, hitro imata dovolj snovi pri rokah. Ja, vidva celo vidita, kedaj da naš gospod sodnik »Štajerca" berejo.
»Čuvarji naroda slovenskega" čuvajte v prvi vrsti nad mladino, da se tista vam ne bode pokvarila! Ne oblačite v Marijin plašč deklet, ki delajo potem starišem, skrb, žalost in sramoto, medtem ko so tisti mislili, da so njihove hčere pod dnhovnim varstvom pred vsem hudem zavarovane. Nekdajni duhovniki so so trudili (hvala Rogu imamo še tudi dandanašnji nekaj tacih) mlade Ijndi od plesa, igre in raznih zapeljivih veselic odvračati in gizdavost je bila preje imenovana »hudičeva mreža", zdaj pa se vabi mladina od mnogih duhovnikov na plesišče in razne ponočne veselice. Kaj pravite vi, pametni in skrbni stariši k temu?
In kaj pa bode rekel Kolarjev Hanzek iz Polic k temu našemu svarilu, ker brez njega se ne konča nobena veselica; na vsakej ima prvo in zadnjo besedo. Tudi v mlaki se oglasi najprvo stari žabnjak in potem vse žabe za njim reglajo. — Kako bodeta vidva z gospodom kaplanom Bogo odgovor dajala od unega »Tončeka", ki se je narodil v Gradcu in še kedaj lahko nemškutar postane.
Premalo časa imam, da bi vse napisal naj toraj ostane za drugokrat, saj še „Štajerc" ne bode kmalu
8
,,nmrl". Samo to še morampovedati,daso imeli nedavno pri 0sojniknjako„žalo8tno veselico1', kajti prišlo je bore malo domačih ljudi, samo nekateri lizači iz Kapele in od sv. Jurja ob Ščavnici so prikimali. Nazadnje je prikimal še učitelj Kocmut. Mislil je najbrž „ Marijo" častiti ali kaj? Zakaj pa ni preje častil „ Marije", sedaj naj le njenega sineka Časti. Ljubi Bog, če le ni temu „TončekuH boter kak človek, ki „Štajerca" bere! Tega vendar gosp. kaplan ne trpijo. — Za tokrat z Bogom!                                  Križ — kraž,
Iz Brenneta, Badensko, Nemčija. Bilo je v nedeljo 5. junija. Zares prelepi dan. Solnce je vzhajalo s vso svojo milobo. Tam v prijazni vasici tako imenovanega „Sch\varz\valda" naznanjali so topiči že na vse zgodaj, da se ima danes ondi nekaj nenavadnega vršiti. Ljudje so hiteli od blizn in daleč. In res, odkriti se je imel spomenik, katerega so postavili v spomin leta 1813.—14. tukaj pokopanih Avstrijanov. Ko je bil namreč po slavni bitki pri Lipskem premagan dne 15. oktobra leta 1813. Napoleon L, hitele so za njim zvezne vojske, Rusi, Avstrijci, Prusi in gnali so nenasitljive Francoze v njih domovino. Ali osoda jim ni bila mila. Tisoče, ki so se slavne zmage veselili, doletela je nemila smrt na potu. Tako je bilo tukaj. Avstrijska armada, v kateri so bili tudi Slovenci, zavzela je levo stran od sovražnika in ga podila skozi Schwarzwald proti Švici. Dva avstrijska polka, namreč 14. in 32., nastanjena sta bila v vasi Ridern. Naenkrat lotila se ju je vročinska bolezen in pobrala 780 junakov, kateri so bili nato skupno pokopani v eden grob. Že stari ljudje imenovali so ta grob vojaško gomilo in na tisoče molitev opravljalo se je od vernega ljudstva na lem grobu, ker ljudje so jih kot junake in muČenike imenovali. Ze leta 1840. bila je tukaj postavljena priprosta kapelica. Pozneje se jim je rodila lepa in plemenita misel, postaviti spomenik, ki naj priča še prihodnjim narodom, kaj seje tukaj zgodilo. T)ne 5. junija bil je odkrit. Nad 20 tisoč ljudi se je zbralo; 82 veteranskih društev udeležilo se je te slavnosti. Največjo pozornost vzbudila je avstrijska vojaška godba od 14. pešpolka iz Bregenca. Udeležilo se je slavnosti tudi mnogo častnikov iz Avstrije in Nemčije. Mnogo dragocenih vencev položilo se je ob spomenik. Pervi venec položil je avstrijski generalmajor v imenu avstrijske armade in skončal je svoj trikratni „hurau! na cesarja Wilhelma II. in godba igrala je nemško cesarsko pesem. Drugi v?ncc položil je nemški podmaršal Fritsch v imenu Nemčije kot avstrijske prijateljice ter 6končal svoj govor s trikratnim „Zivijo" na Franca Jožefa L; godba svirala je avstrijsko cesarsko pesem. Tretji venec položil je polkovnik Polaček od 14. polka iz Bregenca za svoje nekdaj pri njegovem polku službujoče vojake in končal govor z nazdravom na Velikega vojvoda Badenskega, na kar so mu zapeli die BWacht am Rhein". Četrti vence položil je nemški polkovnik Faller od polka št. 114 iz Konštanca, kateri je tudi najlepše govoril. Rekel je namreč: „Tukaj počivate moji bratje, moji prijatelji, moji sosedje! in jaz vam položim venec ob
vaš spomenik; le spijte, le spijte, da vas bod enkrat trobenta vzbudila, toda ne trobenta vojd ampak   trobenta angeljska  vas bo poklicala ki jenju, da   bodete   sprejeli plačilo vi branitelji in šitelji naše domovine.  „Zares lepe besede  od sij sega vojaka,   kojemu   ni mar, kakšni   so bili ia so bili, ali Nemci ali Slovenci, ampak on je vidj duhu le vojake in junake, ki so smrt storili za domovino.   Spomenik je 9 metrov visok, na veliki dvoglavni avstrijski   orel, kateri mogoč prostira   svoje peruti nad spodaj   mirno   speči jaki! Dragi Štajerc! kaj bi le slovenski prva dili, ko bi pri nas na spodjem Štajerskem kaj bilo,   da   bi   bli   namreč   Nemci   pokopani  in nemško vojaštvo prišlo tja. Takrat bi tulili in da bi se po celem svetu culo, ker ne morejo no trpeti, ki ni njihove narodnosti.       Anton Jego
Od   sv. Lovrenca   nad Prežinom.   Ob
i ni
tajnik, kisena p r a k t i č n o d o bro Občinski tajnik Gajšek od sv. Lovrenca nad Prej blizo Štore ležeče občine, v katerej so dne nija t. 1. pri občinski volitvi zmagali naprednjj kaj praktičen človek. Nagrobne križe prodaja belo iz tamošnjega britofa (mirodvora) kot s] ž e 1 e z j e v Štore, nagrobne kamne pa upori stavbeno gradivo za svojo sušilnico (Dorrofen). družine so tako prišle ob svoja spominska znai katera so postavili svojim ljubim rajnim v znaj bežni, ki jih spremlja še unkraj groba. Umei da se jih je polastila pravična jeza, ko so da prodaia Gajšek te spominke deloma k< šaro v Štore, deloma pa jih uporablja kot za svojo sušilnico in jih namerava rabiti stavbi novega kozolca. To ti so pač pravi kl< ki tako krščansko, pobožno in pietetno mi čutijo! Ali morebiti po drugod tudi niso t
Pripomniti se mora, da št. LovrenČki brit slej še nikakor ni opuščen in da so med na taj odstranjenimi in  zabarantanimi nagrobnimi ki taki, ki sosešele pred štirinajstimi vili.    Ze   večkrat   so   grobarja   vprašali   po i; križih   in   kamnih,   a nikdo ni dobil povoljnej jasnila. Jezik mu je najbrž zavezala okolščinaj mož v   farovžu stanuje. Naslednje je vendar izj resnico.    Pravil je tudi, da Gajšek s vzetimi kr kamni   še   ni   zadovoljen   ter da jih še več ti biti, kar pa mu je baje grobar odrekel. Gajšek) poprašan, ni hotel ničesar vedeti. Ljudstvo sij] pripovedalo, da je Gajšek nekaj takih kamnov pri svojem s v in j s k e m hlevu, kar je nevj mržnjo   ljudstva   še pomnožilo.   Toda ta gov«j bila, kakor je slišati, neutemeljena in neresni^
Gajšek je bil pred nekaterimi letmi tudi povrhu   pa   še ogleda mesa in mrličev, toda &d kratkem moral tem mestom odpovedati.   Iz kd vzroka, to nam ni znano.
Kakšne važnosti je bil zanj izid dne 21 vršejoče se volitve, je kazalo njegovo obnašaj volitvi. Zastonj je skušal svojo plašljivost prikr njegovo trepetanje je dovolj pričalo o njegovi
i pet <ka' staj
re ola
ka el voj
sti in srčni stiski. Seveda se bo proti njegovemu ^nanjn  vložila   pritožba.   Iz  službe bode vsekakor akoravno se bojo najbrž zanj njegovi mnogo-rilni sorodniki potegovali.
Značilno za korajžno in samozavestno nastopanje predne stranke je izrek nekega veljavnega napredka: „Mi bi bili klerikalcem, posebno pa njihovim Ijera že pravo pot pokazali, ako bi se bili pod-n je opili se v naše volitvene zadeve mešati. Mi k plugu k našim državljanskim pravicam, vi pa v cerkev vo vašim stanovskim dolžnostim! Tako bi jih bili za-iawi tili. Toda ni bilo treba tega, ker duhovščina se je tega evidno in pametno volitve zdržala. Tako je prav in abb bi moralo biti povsod.                     Naprednjak.
Ijali Iz Hrastnika. „Ni še dolgo tega. ko mi je prišla a naključja v roke tista cunja ali „šuhfecau, ki BO tik. snuje „Naš doma, po domače JFihpos*. Ta umazani sfe rikalni listič, kojega fabrikantje so mariborski dume miki. si na vse kriplje prizadeva, da bi tebi, dragi 10m ijerc. i/spod bil noge ter te telebnil na tla. Toda L jI bo šlo. Kmetje so se začeli zavedati in tudi ve-i, j* i delavcev že dobro ve resnico od laži, ljalko od d« Dice ločiti. Ta nesnaga bi seveda kaj rada videla, ari bi se nižji stanovi tudi še zanaprej valjali v takej i ko D! zaslepljenosti in nevednosti, kakoršna je ob-nog ala nekdaj ubogo ljudstvo v korist onih zvitih H pežev, ki so si po svoji potuhnjenosti in hinav-■ p znali obdržati kmeta in delavca popolnoma v o j (j: oblasti i er si pri tem polnili svoje vedno lačne žepe. ede bnteljni ste seveda lahko ravnali, kakor ste vi li, a zbrihtan in zaveden Človek vam ne gre več [imance. Štajerc želi in se trudi, da bi so ljudje žili in svoje človeške vrednosti zavedli, in ravno idelj ga klerikalna banda črti in preganja na pretege, ker veše se bojijo belega dne. Omenjena a predbaciva „Štajercn", da bi rad slovenski jezik jci vode potopil, a to je nesramna laž. Jaz sem [Slovenec ter Šiajerčev naročnik, a nikdar še nisem v njem kaj tacega, kar bi bilo slovenskemu a na kvar ali v škodo. Tudi sem veren katoličan, [kaj protiverskegadosedaj v „ Štajercu" nisem našel. |iam vedno oznanjuje mir in ljubezen ter nas k čednostima vspodbuja, medtem ko „Fihposa in n sorodni lističi vedno le ščuvajo in podpihavajo dsebojnemn sovražtvu in boju. Samo enkrat sem v rokah ta umazani list, a zgabil se mi je tako, ^em ga takoj v stranišče zanesel. Na vsaki strani našel ostudne izbruhe sovražtva do Nemcev, nič jiodpihovanje in ščuvanje. Kakor sem čital velja 1 krono, pa še tiste ni vreden; jaz bi še piška-oreha ne dal zanj.
Znanje   nemškega jezika je za naše ljudi velika
a.   Skusil   sem   si nekaj sveta in reči moram,
bi se hvala Boga na tujem ni slabo godilo, kar
imam   zahvaliti le mojim učiteljem, ki so me
li   nemščino   naučili,   da zamorem    po voljno   z
m občevati.
Reva je tisti človek, ki si gre na tuje kruha pa ne zna jezika, ki se v tujini govori. Slaba de. Srečnega se mora šteti, ako dobi kje naj-
si
li
kal
jo
d d
na i t
K>S
i no ) r
da )\*e< :iži li
o je a
VZB )1J0]
rica na. župj
6  j«
itei
nižjo službo, da si vsaj toliko zasluži, da mu ni treba gladu poginiti. Kdor pa zna jezik unih tnjih krajev, kjer želi službo dobiti, temu je ni treba dolgo iskati; našel bode cc že ne masten, vsaj povoljen zaslužek. Večina naših rojakov, kateri si grejo na tuje svoj kruh iskat, poda se na bližnje Nemško, kjer dobe pridne in poštene roke dovolj dela in zaslažka.
Svetujem toraj vam, stariši, da bi se nikakor no branili, ako se vaši otroci v šoli nemščine učijo, zahtevajte temveč odločno, da se vaši otroci že v ljudski šoli povoljno nauče nemščine, ker znanje tega jezika jim je za poznejše življenje neobhodno potrebno. Polagam vam to na srce ter Vam vroče priporočana, ker svet je mene naučil, kar je človeka v korist ali v škodo.
— Izkušen delavec. —
Zunanje norice.
Cesar in škof. Strasburški škof Benzlor preklel je neki katoliški britof. na katerem so nedavno pokopali nekega protestanta. Zaradi tega neumestnega ravnanja dobil je škof iz Rima precej »dolg nos". Ko je pred kratkim nemški cesar Viljem II. na svojem potovanju prišel tudi v Štrasburg, dal je ome-njega škofa na kolodvor v čakalnico poklicati, kjer mu je dokaj ostrih povedal. Rekel mu je: „Vi ste, prosili za avdijenco, gospod škof; tudi jaz imam z Vami govoriti, zato" sem Vas dal semkaj poklicati. Predno ko Štrasburg zapustim, moram Vam povedati, da sem z Vami nezadovoljen, jako nezadovoljen. Povedalo se mi je, da ste baje Vi previden in miroljuben človek, zdaj pa uganjate hajšo kakor najslabši nemirneži. Prekleli ste tukašnji britof, en del one zcmllje, črez katero sem jaz varuh. Zapomnite si to, gospod škof, da jaz ne trpim, da bi se le pedenj moje zemlje, ki mi je sveta, onečastila s kletvijo nestrpljivosti! Vaša služba zahteva, da blagoslavljate; ako pa duhovniki preklinjajo, odrečejo se sami častem in predpravicam svojega stanu. Zapomnite si to in povem Vam, da v takih rečeh jaz nobene šale ne poznam. Jaz sem protestant, kakor je tudi vsa moja hiša in dve tretjini mojih podložnikov. Cestokrat bivam v krajih, v katerih je prebivalstvo katoliško, in ko bi znabiti Bog hotel, da bi jaz v takem kraju umrl in bi se morebiti našle kake ovire za prevožnjo mojega trupla v mojo družinsko grobnico ter bi moral tamkaj pokopan biti, tedaj si smem misliti, da bi Vi uno pokopališče, ki bi dajalo mojemu truplo počitek, tudi prekleli in bi bili znabiti celo k temu zavezani po pravilih Vaše cerkve? Vaše preklinjanje mi je oči odprlo, gospod škof. Želel sem s katoliško cerkvijo mir imeti in sem še zanaprej k temu pripravljen ; kolikor je bilo na meni ležeče, sem se doslej vedno trudil, da se ravna z mojimi katoliškimi podaniki pravično; bal se celo nisem nezadovoljnosti in graje mojih lastnih sovernikov, ker sem upal napraviti takšno stanje, da bi zamogli obi veri, ena poleg druge, v slogi in vzajemnem iskazovanju ljubezni do
ft
domovine delovati ter se medsebojno spoštovati. Varujte, se gospod škof, da se mi ne vsili misel, da so bil ves moj trud in vse moje žrtve zastonj, da z rimsko cerkvijo ni mogoče imeti mira, da ona zahteva le podjarmljenje. Ko bi prišel do prepričanja, da so vsi moji poskusi in vsa moja prizadevanja za pomirenje verskih nasprotij bila brezuspešna zaradi Vaše nestrpljivosti in predrznosti, tedaj bi znal začeti drugi veter pihati. Vi ravno tako dobro veste kakor jaz, kako močno je v novejšem času postalo pro-testanstko gibanje. Gospod škof, pomislite, da je Vaš cesar protestant!" Na te cesarjeve besede je škof oči povesil ter jecljal: „ Veličanstvo, saj sem vendar pro-kletstvo preklical". Cesar pa mu je nato takoj odvrnil: ..To je bila Vaša sreča, častivredni gospod, saj drugače bi Vas itak ne sprejel. Ne trudite se opravičevati : za Vaše ravnanje ni nobenega opravičenja; le eno imam še Vam povedati, gospod škof: Vi ste škof v Nemčiji in sicer v deželi, kateri sem jaz neposredno tudi ob enem deželni oče. Služite Bogu po Vaši najboljši vesti, toda ne pozabite, da imate služiti tudi cesarju in domovini in da zaraore biti cesarjeva roka ne samo mila lemuč tudi kot železo trda. Mislim, da sva se razumela, gospod škof. Kar sem imel Vam povedati, mora! je tudi gospod deželni namestnik kot Vaš predpostavljeni slišati. Z Bogom!"
Tako je govoril cesar škofu in mislimo, da navedene besede poslušalcu niso samo drnele v ušesih temuč tudi po vseh udih Taka pridiga bi gotovo ne škodovala ma rsikateremu naših duhovnikov, ki se drzne ob vsakej priliki javno kazati svojo versko ali pa narodnostno nestrpljivost.
Nesreča na železnici. Blizo mesta En tram basa g u a s na Španskem vnel se je osebni vlak ravno ko je vozil črez most preko reke Jiloca. Nekaj vozov padlo je raz 20 metrov visokega mosta in 20 Ijadij je pri tem utonilo, 30 ljudi pa je zgorelo, tako, da znaša skupno število ponesrečencev 50.
200 romarjev utonilo je v reki Ghoper blizo mesta Rostok. Ladja, na kateri so se peljali črez to reko, bila je že pirava in razpadla je ravno sredi reke. Od 250 Ijadij rešilo se jih je samo 50.
Visoka penzija. Bivšemu olomuškemu nadškofu K o h n-u se je dovolilo 50 tisoč kron letne penzije. Mislimo, da ima dovolj.
Umor in rop. Na pretulski planini blizo Miirz-zuschlaga našli so nedavno pesnika „Almpeter" (Peter Bergner) v njegovi hiši umorjenega. Shramba za denar je bila izpraznjena in zgodil se je toraj tukaj ob enem rop. Sumljivega zločinca so že zaprli.
Izpoved na smrtni postelji. V graški bolnišnici je nedavno na smrtni postelji izpovedal neki Karol Ko hI, da je v mesecu jnnijn leta 1901 v družbi ključavničarskega pomočnika Alojzija Bračko umoril na potu proti st. G a 11 e n-u nekaga ptujca, katerega sta nato tudi oropala. Imenovanega Bračko-ta so že našli in ga zaprli.
Na Ruskem vre. Cesarjevega namestnika na Finlandskem, Bobrikova, je umoril neki Schanrnann, mladenič  iz  imenitne finske rodovine.   Bobrikov  je
bil brezobziren in surov tlačitelj finskega naroda,! katerega je Schaumann žrtvoval svojo mlado življei Med finskim ljudstvom je začelo hudo vreti in ti v rnskej Poljski nastali so že javni izgredi. Pravil da bodejo morali iti avstrijski vojaki mir delati, J se bi pojavili večji nemiri. Avstrija bi se baje tal pokazala hvaležna za pomoč, katero je leta 184« Rusije dobila, ko so se vzdignili oholi Madžarji. |
Oskrunjena cerkev. Mežnar v Babinem polju i Kranjskem je v cerkvi vpričo Najsvetejšega na „Marijini devici" dejanski izkazoval svojo Ijnbei ter je s tem hišo božjo na najnesramnejši na] oskrunil. Cerkev so zaprli, mežnarja pa iščejo a darji.
Roparski umor. Dne 1. julija opoldne je nežni hudodelnik na potu iz Radeč v št. Janž na Kranjski ubil in oropal poštnega sla (pota) J. Bregar-ja iz] Janža. Vzel mu je 400 kron.
Samomor okrajnega glavarja. V MurzzuschlagH Gornjem Stajerju se je ustrelil ondotni ces. kr. okraj glavar pl. H e r v a y , ker ni mogel prenašati sram« kojo mu je napravila njegova ničvredna žena. j času ženitve se je ista izdala za vdovljeno baroni a sedaj se je pokazalo, da je posvetna potepal najniže vrste.
Gospodarstveiie in gospodinjsi
stvari.              I
Cepljenje proti rudečici pri svinjah. V zadi številki „Stajercau smo našim čitateljem obljun da bodemo v naslednji nekoliko natančneje pisali jako važni iznajdbi, ki se je posrečila na veliko J rist vseh svinjerejcev in koje uspeh je v najnoveja času iznenadtl vse tiste, ki so imeli priložnost] prepričati, da je cepljenje proti svinjski radej (Schvveinerotlauf) zares zanesljivo sredstvo pri tej jako nevarni morilki naših ščetinarjev. Ptai mestni živinozdravnik, gospod Jožef Kurzidim, je dovoljenjem ces. kr. namestnije v Gradcu v ptujski okraju v teku dveh mesecev v deveterih okužea in 43 neokuženih dvorih (Gehoften) opravil a cepljenj proti svinjski rudečici. V neokuženih dvoj nobena cepljena svinja ni zbolela na rudečici. Zai miv je bil vspeh v okuženih dvorih. Od 11 svinj,] so se cepile kot že okužene (na rudečici bolan crknila je samo ena, medtem ko je pred cepi njem vsaka okužena žival poginila. Nekemu posa niku je v 24 urah crknilo na rudečici sedem bi v vrednosti 700 kron, drugih deset pa, katere] pustil takoj proti rudečici cepiti, so ostale zdrai neokužene. Raznn omenjenih svinj imel je dotij posestnik še petero praset, o katerih pa živio zdravniku ničesar ni omenil ker se je bal strošB cepljenja, akoravno so tisti čisto neznatni. Ko] je v nekaterih dneh eno prase na rudečici zboli poslal je takoj po živinozdravnika, da bi mu šep| seta cepil. Vspeh je bil jako povoljen, ker bol« prase je v kratkem ozdravelo   ter z   ostalimi   čei

mi.
J vred  zanaprej   bilo   proti   rudečici   zakovarjeno. (podatki   o resničnih   dejstvih   vendar dokaj jasno ajo in dokazujejo, da se sme na   cepljenje    proti injski rudečici vsak svinjerejec   popolnoma nanesti. temo toraj našim gospodarjem in   gospodinjam, fnaj nikar   ne zamudijo svoje svinje   proti tej neki bolezni   zakovariti.    Kjer zboli ena žival,   oku-80 navadno v kratkem času vse ostale in škoda )re biti toraj jako velika, ker doslej še ne    poz-nobenega druzega zanesljivega sredstva proti tej Okužene živali brez cepljenja skoraj brez izjeme [poginejo. Stroški  cepljenja so, kakor že omenjeno, ttni. Ako ima posestnik več svinj, pride m a cep-ene   živali na   80 krajcarjev.   Ako pa v   spo-»Ijenju več posestnikov v enem in istem kraja skup-živinozdravnika poklicati, tedaj pride na posamez-le malo   za plačati.   Priporočati moramo toraj, posestniki   ene   vasi   aH   ene   občine  skupno jo   živinozdravnika,   ki jim bode ob enem vse in praseta   cepil.   Na ta način jim pride cep-J8ko po ceni in se tudi še zanesljivejše   zako-proti okuženju svojih živalij in toraj tudi proti [tljivi Škodi. Država je na prid svinjerejcev   sicer ila, da dobijo za vsled svinjske kuge   poginjene nekoliko odškodnine, a za svinje,   ki so crknile idečiro, ne dobijo ničesar in vendar je posestnik \   slučajih   enako   oškodovan.   Opozorimo toraj kmete,    da    se    zamorejo tudi   proti    škodi rudečice  popolnoma okovariti,  ako dajo svoje proti tej bolezni cepiti   ter jih nato   pri zato »vljeni zavarovalnici zavarujejo. Natančneja   po-o tej nadevi dobe se v npravništvu „ Štajerca" pri gospodu Jožefu  K u r z i d i m-u,   mestnem Iravniku   v Ptuju,   ki dotična cepljenja   oskr-
be
Od  česa se   živi krt?  Krt se  hrani   izključno mrčesa   (žnželk,   črvov,   ličink,   bub), katerega v zemlji   in ki je večinoma najhujši sovražnik nasadov.   Mnogo   kmetov pa je   še napačnega ,   da krt poškoduje ali uničuje rastlinske   ko-ker se   slučajno krt najprej tamkaj zaslediti R.  kjer   je   mnogo   takih   poškodovanih   rastlin. fok temu   pa   je ta, da ei krt za svoj lov poišče je  tak   kraj,   kjer   je  obilo   različnega   mrčesa, fer, črvov itd., ki mu služi v hrano. Le ravnokar ani   repi zamore krt nekoliko   škodovati s tem, ije mlado repo, katera se potem posuši. Na taki aj se krt živ vlovi ter izpusti na kakej drngej i pa na   travniku, kjer   bode mnogo več   ko-kot škodoval. Kako se obranimo mušic? Da se uspešno zava-tao   proti   piku   nadležnih   mušic, je   dobro, ako ^oži drgnemu (ribljemo) s cunjo, ki ima duh   po pleju.   Komur  pa  je   ta duh   zopern, ta  se naj s žvepljeno-kotranim ali pa s karbolnim milom Schwefelteer-   oder   Karbolseife). Lovci in ri-pa proti mušičnemu piku   najraje poslužujejo e   iz pelina.   Rabi se ohlajena voda, v   kateri kuhal pelin. S to si umijejo   lica in roke. Poje tudi,   ako se  koža drgne s svežimi   listi
od žofeja (žaufe, Salbei). /e opikana mesta pa je dobro namazati z močno aikaličnim milom (žajfo) ali pa s salrnijakom.
Kako preženemo plesnobo v kleteh? Priporočajo se za to sledeča sredstva in sicer za stene v kleteh: pogostno štrihanje z apnenim mlekom; za površino sodov: mazanje s raztopljenim boraksom; za pipe, lije in čebre: od zunaj impregniranje z vročim para-finom, znotraj pa umivanje s raztopljenim forma-linom; za lesene kletne stopnice, vrata in gantnarje: impregniranje s raztopnino železne ali pa bakrene galice; da obroči na sodih in druge železne reči v kleteh ne rujavijo, se morajo svitlo osnažiti in nato z dobrim lakom (Alsphaltlack), ki se hitro posuši, prevleči. Na ta način se prepreči tudi plesnoba sadja, krompirja, mleka in raznih drugih reči, katere imamo v kleteh spravljene. Skrbno osnaženje kletnih posod je v vsakem oziru neobhodno potrebno, ako želimo, da se nam v kleteh shranjena jedila ne pokvarijo. Tudi jesih (ocet) se v takih snažnih kleteh ne spridi.
Krmljenje konj s zeleno krmo je včasih bolje, kakor da bi se jim dajala zdravila. Po zimi se da večkrat opazovati, da so konji bolj ali manje izgubili tek, brez da bi nam bil znan vzrok temu. Posebno se to zgodi pri konjih, ki niso dobivali prav dobrega ovsa ali ne dovolj tečnega sena. S pomanjkanjem teka pa se shujša navadno tudi zdravstveno stanje. S zeleno klajo pa se vzholjša prenavljanje in vrne zdravje. Seveda se ne sme polagati konjem samo zelena klaja, iemuč v presledkih. Posebno previdno ravnaj takrat, ko pokladaš konjem mlado deteljo, katera ne povzročuje čestokrat samo napihovanja in kolike. temuČ tudi drisko. Mnogokrat se pri takih konjih polovica zavžitega ovsa neprebavljena iztrebi. Zelena klaja je posebno prikladna za konje, ki trpe na smoliki (Druse) ali pa na črvih, in pa za doječe kobile. Za take mlade konje, ki so se na paši vzredili, je zelena klaja takorekoč neobhodno potrebna, pa tudi se bodo na suho krmo lažje privadili, ako jim dajemo popred zeleno klajo. Konjem, katere potrebujemo za težko vožnjo, ne smemo veliko zelene klaje polagati, temuč le kot takozvano „l;zanje". Nikoli pa konjem ne smemo prikrajšati ovsa. Za starejše konje, ki potrebujejo tečneje hrane, zelena klaja ni prikladna. Ako je zelena klaja precej soč-nata (saftig), mora se ji vsikdar nekaj rezi (na drobno zrezane slame) primešati; nikdar se na to ne sme pozabiti, če je klaja od deža zmočena. Zelena klaja mora se dajati konjem sveža (friška), ne pa vela in segreta, ki nareja v prebavilih kepe ter povzročnje Živalim koliko.
Gotov pripomoček za zatiranje podgan in miši je sledeči: Postavi skozi tri večere zaporedoma skledo napolnjeno z moko in s stolčenim sladkorjem na tisti kraj, kamor podgane in miši najraje zahajajo. Na pol kg. moke se vzamete 2 žlici sladkorja. Zraven te sklede postavi drugo z vodo napolnjeno skledo. Na tretji večer primeša ee moki še žganega, zdrobljenega, negašenega apna v razmerju 3 : 1, to se pravi k 1 in pol kg. moke se vzame pol kg. apna. Podgane
10
in miši slastno požrejo to mešanico, nakar postanejo neznansko Žejne; pijejo toraj toliko vode, da naposled počijo.
Kako preženemo ščurke (grile, pnkuže)? Dober pripomoček zoper ta mrčes je fosforov sir z melaso (Phosphorkiise mit Melasse) zmešan ter na papir na-štrihan (namazan). Ta so dene tjekaj, kamer ščurki najraje zahajajo, ker ga prav radi jejo, zato tudi kmalu vsled tega strupa izginejo.
Krtica (rovka, Wiihlmaus) je velika škodljivka sadnih dreves, ker jim ogloda korenine, da začne drevo hirati in se konečno posuši. Ko jo pokončano eno drevo, loti se drugega in tako zamore primeroma v kratkem času napraviti sadjerejcu veliko škode. Pri drevesu, ki začne kazati znake hiranja, naj se okoli korenin takoj zemlja prekoplje in premŠi ter, ako mogoče, krtica ubije. Zalezti pa se zamore tudi s puško ali z motiko kadar pride na prosto, kar se zgodi navadno zvečer.
Oddaja žita ces. kr. vojaškemu erarju. Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem namerava letos v večji meri pievzeti zalaganje žita za vojno oekrbni-štvo. Prosila, oziroma obvestila je toraj o tem svojem namenu vse kmetijske korporacije, to se pravi, vse podružnice ces. kr. kmetijske družbe, vsa.Eaiffeise-nova posojilna in hranilna društva in raznovrstne druge kmetijske zadruge, da se naj organizacije direktnega zalaganja vojnega oskrbništva prav energično po-primejo, svoje ude podučijo ter jih pozovejo, da svoje pošiljatve pravočasno in sicer najpozneje do 1. avgusta t. I. vodstvu zgoraj imenovane zveze naznanijo. Vsa naznanila morajo se skoz predstojnižtvo zadruge, oziroma društva ali pa kmetijske podružnice vposlati na zvezo kmetijskih zadrug, na Štajerskem (Ver ban d der landwirtschaft-lichen Genossenschaften in Stcier-mark in Graz, Mehlplatz Nr. 1). Natancneja pojasnila o tem podaje v pisarni označen.) zveze trgovski vodja gospod Max O 11. Poljedelci, opozarjamo vas na predstoječe naznanilo in svetujemo vam, zglasite se takoj pri načelniku vaše zadruge, oziroma vašega društva!
Kako se iznebimo muh iz hlevov. Veliko nadlego delajo po leti našim domačim živalim muhe. Ne samo, da jih neprestano pikajo pri delu ali na paši, temveč jih nadlegujejo tudi v hlevih, kjer bi si imela živina oddahniti in odpočiti. Ker je znano, da ta mrčes ne ljnbi prepiha (Luftzug) in teme, tedaj je dobro, da za to dvoje skrbimo ter v to svrho hlev dobro zračimo in v primerni temi držimo. Ako že s tem ravnanjem nadlege ne bodemo do cela odstranili, vendar jo bodemo znatno zmanjšali. Delajmo iz človeškega usmiljenja in imeli bodemo pri tem tudi hasek, ker se živina skozi to nadlego ne bode toliko izmučila, temveč ostala   zdravejša in tudi pri delo  trpežnejša.
Smešnice.
Ni mu bilo znano .. .   Fajmošter  ustavi  na svojega mežnarja ter mn reče:  „Hej, mežnar, kajpl je z Vami,   pol   leta Vas   že   ni   bilo   pri spovedi?! „Jutri pridem, milostljivi gospod",   izgovarja   se ske] sano mežnar.   Fajmošter   pokima,   gre   naprej   in i veselo mene   roke   misleč si:   kako   ga   bodem   bm vzel, še ni hudir, da ne bi zvedel, kdo hodi pit mol vino brez mojega dovoljenja. — Drugega dne mežnjj res pride k spovedi,   ter   se   ondi   spove vseh svoji velikih, srednjih in malih grehov, vseh, katere ve j ne ve, katere je zagrešil bodisi v mislih, besedah, želja ali dejanjih ...   Ko je skončal,  vpraša ga fajmoštti „In kdo pa hodi že pol leta mojo vino pit — haj Mežnar   pa urno odgovori:   „Ni   mi   znano,   nikakoi mi ni znano,   gospod fajmošter,   kakor   tudi   ne  tu kdo v moji   nenavzočnosti   mojo   ženo   obiskuje..^ Fajmošter je jezen linico zaloputnil.
Poročilo poveljnika neke požarne brambe n deželi. Ogenj je nastal vsled krmljenja kmeta Huber-I Požarni jahač zgrešil je pot, ker je bil osmočci Pogorišče ste razvitljevali dve svetilnici (laterni) i eden žandarm. Gasilna dela vodil je predstojnik, kej se je poveljniku v glavi vrtelo. Plamen je opletj okoli strehe. Ko je dospela požarna hramba iz nagnilo se je sleme goreče hiše in celo poslopje stalo v sredini plamena. Pri gasilnih strojih najprej rabili gnojnico, pozneje smo dobili vodo fikft sezanje pri sosedu, kojega luknje so se z gnojem mašile. Rešena je bila ena omara in ena krava, k; tera pa je bila ukradena. Dekla je rešila življenje srajci. Mnogo živine je letelo na pogorišče, kojo snj zaprli. Eden mož je bil ranjen na ušesu, ki je mol črez čelado (Helm). Predpisan požar je spet poka da shramba požarne brambe ne sme biti tako d od pogorišča oddaljena. Vspeh prostovoljne pož brambe bil je veli kan sk in v tem se strinjajo vsi občudovanja vredni prebivalci.
Zdravnik:    »Svetujem vam,   da se zanaprej žite   vsake   opojne   pijačo in vsakega   ronočevanj Mož:  nCe mi ne veste kaj druzega povedat, tedaj s^ pa že „kvit",   ker   to mi je moja žena itak že več natrobila".
Dobra krčma. Prvi gost: BNatakar moja kav} je pa čisto hladna!" Drugi gost: »Hočete menjati] Moje pivo je pa prav toplo."
Odkritosrčen dolžnik. Upnik: „Kedaj pa vendaj smem upati, da bodete mi svoj dolg plačali? Jaz^ morem zmiraj za Vami letati". — Dolžnik: BKataj dan pa bi bil Vam najbolj po godu?" Upnik: nV boto imam največ časa." Dolžnik: „Dobro, pri tedaj vsako soboto."
Sodnik: „Naznanil sem Vam že, da ste na sghJ obsojeni. Ali imate proti tej obsodbi kaj ugovarjati?! Obsojenec:  „Zdaj ravno ne; bodeva potem govorila]
General proti župniku, ki si je ogledoval v vaje:   „No, gospod župnik ali si zdaj zamorete pred stavljati peklenski ogenj ?"  Župnik:   „0 ja. prav dobroj posebnokersemvidelVaš^ekscelcncotakoprav v sredini

11
I       Pisma uredništva.
Tiste Jungferce" ki se želijo omožiti / majorjem Karo! HnVom, naj se obrnejo neposredno do njega, mi nikomur [nismo obljubili posredovanja.
Dopisnik v št. Rupertn. Vaš dopis pride prihodnjič, at nam ni bilo mogoče. Pozdrav! St. Andraž v Slov. gor. Bodite polola^eni. cenjeni naročniki in čitatelji. Župnik je v svoji ^duhoviti" pridigi sicer ošteval, a nebojle se njegovega predbacivanja, ker je neopravičeno in neutemeljeno. Mi se bodemo tudi v prihodnje potegovali za Vase interese in o ničemur ne bodemo [zamolčali, kar bi nasprotovalo našim in Vašim naprednjaškim nadevam.
.Večini dopisnikom:   Prosimo potrpljenja, primanjkuje prostora.  Prihodnjič.
Dopisniku od Velike nedelje:   O tamosnjem politič-iem  zborovanju   poročali bodemo prihodnjič, ker tokrat nam jiboj/ primanjkuje prostora.
Loterijske številke.
ret, dne 25. jnnija: radec, dne 2. julija
30,    51,    52 81,    20,    08.
29, 4,
21. 6.
S tužiiimsrcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, daje naše ljubo, nepozabno in nenadomestljivo konznmno društvo v Leskov en po dolgotrajni in mučni bolezni mirno „pri gospodih" zaspalo. — Zahvaljujemo se ob enem za odkritosrčno sožalje, katero se je nam med boleznijo ranjkega od vseh strani izražalo ter prosimo da ohranite istega v blagem spominu.
Žalujoči ostali.
Izjava
[Jaz Martin Goršek, občinski tajnik v Šoštanju, preklicem tem potom žaljive besede, katere sem dne 4. maja t. 1. proti gospodu Janezu Titscher-ju izrekel,
217
Učenec
za sedlarsko in prepro-garsko obrt (Sat tier- und Tapc-ziererlehrjunge). ki zna nekaj nemški, sprejme se lakoj v uk pri sedlarskem mojstru: Johann Kreinz v Bruck-u a/d. Mur.     226
Službo išče  krojač,
spreten delavec, ki zna tudi dobro prirezovati. Najraje bi delal za kako stacuno ali pa kot prvi po-magač pri kakem mojstru, ki bi mu zagotovil stalno delo. Naslov: Marko Kotnik, poste restante Šoštanj (Schonstein).
Pekovski   učenec
zmožen slovenskega in nemškega jazika se sprejme takoj pri Joh. Turčio-u. pekovskem mojstru na Pragcrskem (Pragerhof).    218
Veliko presenečenje!
Nikdar  v   življenju   ni  več take
priložnosti            1128
500 komadov za 1 gld. 95 kr.
Ena krasno pozlačena precisna ura, katera ločno teče in za katero se 3 leta jamči, z Jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode. 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mosnjiček, 1 jako lino žepno zrcalo, 1 par manSetmh gumbov, 3 gumbi za srajco, (3°/0 dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz mkelna, 1 fini album z '-'6 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilanlom, 6 različnih smešnih reči za s'are in mlade. 20 različnih reči za korešpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne Vse to se pošlje z uro vred. katera je sama lega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali Če se denar pošlje naprej.
Dunajska centralna razpošiljalnica P. Lu3t, Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Lepo posestvo 209
v D r a m 1 j a h blizo Konjic z lepim vinogradom, gozdom in sadnim vrtom, rodovitnimi njivami in travniki, z lepo zidano hišo in gospodarskimi poslopji, vso v najboljšem stanu. Posestvo je posebno pripravno za živinorejo in kdor bi imel dovolj premoženja, uredil hi si tudi lahko premogokop, ker se je našel na tem posestvu bogat sklad premoga. Več pove posestnik: Johan Widmar, v Dramlah hišna Štev. 28,   pošta   Ponikva (L'onigl).
Delavkinje,
nad 14 let stare, kolikor možno nemškega in slovenskega jezika zmožne, dobijo takoj delo in zaslužek v tovarni za merilnike v Polzeli: Masstabfabrik desWilliam Prym In  Heilenstein.      203
Bieikl,
dobro ohranjen, se proda za jako
nizko ceno  Kje, pove upravništvo
»Štajerca".
Malo posestvo
oddaljeno 3/4 ure od Laškega trga. v prijetni legi, obsegajoče dva vinograda, rodovitne njive in | pašnik, se po nizki ceni proda. Zraven je tudi mnogo ugodnega prostora za nasade novih trt Vsega zemljišča je okoli 3 orale (joh). — Vprašanja naj se naslovijo: »Ugodna priložnost" na upravništvo »Štajerca" v Ptuju.
18«
4 pare čevljev za samo 5 kron
dobi se zaradi nakupa velike množine obuval še kratek Čas za to jako neznatno ceno. in sicer: 1 par možkin in 1 par ženskih Čevljev za vezati, iz rujavega ali pa črnega usnja, z močno podkovanimi podplati; nadalje 1 par možkili in 1 par ženskih modnili Čevljev; vsi 3 pari so po najnovejšem kroju jako elegantno izdelani. močni, ter stanejo skupaj samo 5 kron. Velikost v centimetrih. Blago se pošilja proti naprej vposlancmu denarju ali pa proti poštnemu povzetju. Zamena je dovoljena ali pa se denar vrne brez vsega ugovora. Trgovina s čevlji: A. Liban v Krakov! Štev. 79.
21S
Lepo vinogradsko posestvo
ležeče blizu Slovenske Bistrice. V južni legi, kjer rase izvrstno vino, obsegajoče 17 oralov, aron-dirano, o teh je 8 oralov gozda-3 orale vinograda, ostalo pa je njiva, travnik in sadunosnik; zidana gosposka hiša z lepo kletjo in veliko prešo ter 2 viničariji. Pot do hiše je pripravna. Vse tO se pod ugodnimi pogoji proda v/. proste roke. Naslov pove upravništvo »Štajerca".     22i
Po jako nizki   ceni je na prodaj
lepa nova hiša
v Gabcrjih '/* ure od Celja, hiš. štev 75. ki je še 7 let davka prosta. Zraven je velik vrl. lep stavbeni prostor in vodnjak f. dobro vodo. Posebno hi bila pripravna za kakega penzijonista ali pa rokodelca, ker je blizu to~ varne za posodo (Geschirrfabrik). Cena je 3 200 gold., ki mu nesejo na hiši dvojne obresti. Izplačati je samo 2200 gold., ker 1000 gold ostane lahko na hiši. Za takega. ki ima denar v hranilnici nalo* Žen. se nudi tukaj jako ugodna priložnost. Več pove Franc Ja-ger, posestnik v Gaberjih (hiš. štev. 75). poŠta Celje.   223
Vodja partije
(Partiefuhrer) na žcleznični progi, spodnješta-jerski rojak, dobrodušen do svojih delavcev, išče 20 do 24 ^pret' nih, pridnih in poštenih delavcev, Plača je dobra in gotova; pri prsti zasluži posamezen 2 do 3-krone, v kamnolomu (Steinbruch) pa 3 do i krone na dan. Dela je za poldrugo leto. Naslov pove upravništvo »Štajerca."     220
**********
61
12
Paris 1900.
GRAND PRIX.
Originalni Singerjevi šivalni stroji
za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja.
Kdor si naroči stroj,   temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih
vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi.
er in Co.
akcijsko društvo v Mariboru, Herrcngasse 24.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Na prodaj
je veliko vinogradsko posestvo z velikim sadunosnikom v lepi legi, oddaljeno 1 uro hoda od Maribora. Vso posestvo meri SI oralov (ioh), in sicer je 14 oralov rodovitnega vinograda, od tega je 5 oralov z dobrim amerikanskim trsjem zasajenega, 2 orala njiv, l/t orala gozda, ostalo zemljišče pa so travniki s žlahtnim sadnim drevjem zasajeni. Na posestvu stoji lepa gosposka hiša z enim nadstropjem, zraven je hram s proso in veliko kletjo, ne daleč proč pa še eden hram s prešo in kletjo, studenec z dobro vodo; nadalje so 4 viničarska poslopja. Vso posestvo je lepo arondirano v enej skupini ter se zaradi bole-havosti posestnika proda z 2 prežama za grozdje in eno tako za sadje, s sodi, z orodjem, 4 kravami in z letošnjo trgatvijo vred po jako nizki. Več se izve pri: Gospodu Jakob Purgav v Leitersbergu, pošta Maribor.                     221
Stari farbar
81
(Ferdinand Stross) vštric male kasarne priporoča se, da prevzame po nizki ceni platno, možka in ženska oblačila v barvanje v vseh poljubnih barvah; nadalje priporoča svojo mnogovrstno zalogo modrega (plavega) platna, druka in robcev, vse vrste tkanin za obleko, hlačni cajg, evilih za blazine, (Weberzeug), pisan in moder barhent, platno za srajce, rokavce in gale, široko platno za prte aH rjuhe, belo in črno platno zi konjske komote, zeleno in modro domače platno za predpasnike, iz debelega domačega platna narejene prte, odeje, koče, slamnjake (Strohsacke), delavske srajce, štrikanc srajce in spodnje hlačezamožkein ženske, (gate), nogavice, predpasnike itd.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobri. hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, WiedenerGiirtel, iiaDunaji
ali Kari Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41.     537
Tovarna za poljedelske stroje
C. Prosch-a v Celovcu
pripo;oča
izboljšane
vitale (Gopel)
z najnovejšimi tečaji ||   (lagerji), lahko tekoče. :
\_J Dalje stroje za reza nico delati, trijerje in mline za šrot. lh*|
Kupcu   se postavi vsak  stroj  na   njegovo   železnično postajo   voznimi prosto. Prodaja se Udi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto m
zastonj.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK|
(pravo gorenjsko) m
rudečo deteljo
(inkarnatko) ima naprodaj
-;■
Josip Kordin, v Ljubljani.
F. C. Schwab
trgovina s špecerijskim,   materijalnim in   barvarskii (slikarskim) blagom
„k zlati kroglji" v Ptuju j
priporoča    Portlantov   in   Roman-cej ment   najboljše   vrste   po  jako   nizkij
ceni.                     s
IS
Posestvo na prodaj.
V Šmarju pri Sevnici ob Savi, v bližini kolodvora in tovarne, ob dveh cestah, se proda hiša z a vrtom, njivo in sadunosnikom. V hiši se izvršuje gostilniški obrt s pravico točenja vina, piva, žganja in s trafiko. Zraven hiše je tudi kegljišče in ledenica. Poslopje je jako pripravno za prodajalno ali mesarijo.
Kupci naj se blagovolijo zglasiti v gostilni Franc-eta Stegenšek v Sevnici ob Savi.                   h«
Perva štajerska tovarna sre
brnin zlatnin in verižic
s parnimi stroji
v Celja,
ces. in kr.  dvorni liferant tovarna:                                   Proda jalnlca:
gledališka ulica,       # 4)            glavni trg,
štev. 4.                                       štev. 4.
Lastna delavnica za popravila in zavod za graviranje.
Dela se vse na novo, vdelujejo se  kamenčki  po vzorcih in risbah.
Elektro-galvanično pozlačenje in posrebrnjenje.
Zaloga vseh reči za vsakdanjo
rabo.
Dčenci   in učenke z   dovršenim   14. letom  se sprejmejo v uk.                                   158
iHHMi
G
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju.     559 Vsaki dan kopele v banjah,  prsne in mrzle kopele.

Vsaki torek, Četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo lake vspehe kakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30S.Ka$imir in v kopališču samem.
FRANZ SODIA             m
tvornica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach, Kiirnten)
priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in kroglje, najizbornej£a dpvrSitev za slreljauje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike   s podobami   pošiljam vsakomur, kdor   mi poSlje 15 kr. v markah,
poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko polival.
Kdor bi z mojim blagom ne bil zadovoljen,   tistemu ga zamenjam ali pa
vrnem denar. Moja zaloga je jako velika.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK
Izvrstne salame,
poluementaler in Primzen-sir, nadalje esence za na-pravljanje jesiha (očeta) odpošilja prav izvrstno blago i'"                        po nizki ceni po pošti
B^T" Jos. Kasimir v Ptuju. *T^S
XKXXXXXXKttXXXXXXXXXXXK
iMMHHHlHE
Jos. Kasimir, v Ptuju
v
tik Štajerca,
trgovina s   špecerijskim,   materijalnim   in barvarskim
blagom.
Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb), firneža, terpen lina, lakov, s i k a t i f a, brunolina, laka za politiranje, laka za usnje in železo, zlate, srebrne in bakrene b r o n c e, kakor ludi vsakovrstne suhe barve. V zalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva sukno (štof) rute i. I. d.
Nadalje priporočam vsakovrslne čopiče (pinzeljne) in pripravo za lazuro, krtače za obleko, krtače za čevlje; konjske krtače iz čiste konjske žime, krtače za goveda,  gobe za vozove snaziti, gobe za Šolarje  i. t. d-
Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene.                                                                         127
Brusilne (ostrilne) kamne
(osle) iz najboljšega brusnega kamna, zavoj s 15 komadi franko K 2.25,   100 komadov K 8-—,   iz šta-cije Litij,a pošilja   proti poštnemu povzetjn   J.   Raz-boršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko).        ia»
14
Spravljevalci (Foderer) se iščejo!
V premogokopu Štore pri celjn sprejme se več zdravih in    močnih   spravljevalcev   v   starosti   17   do 2i3 let takoj v delo.                                 222
Ponudbe naj se vpošljejo na: Ravnateljstvo pre-mogokopa in fužin v Štoreh ob juž. žel. (Direktion des Berg- und Huttcnwerkes in Store a. Siidb.)
TWKi««i+linTi se *ma zahvaliti svojemu nikogar doseženi JM.U1 fllllUIl
Izvrstni, od
vprovspehu proti nikotinu edino impregniranju dotičnih zelišč. Ne povzročuje glavobola ter daje tobaku jako prijeten duh. Paziti je treba ha varstveno znamko in na ime „31orathon".
frlflvnn  7a1na-n* Jožef KiMs v Ceiju. Kjer
v*±ciriia>   /.*iiu„«i. ni   založišča,   od  tamo dobijo
naročniki   poSiljatev   v paketih  po 10  komadov   (10   Stuck) 2 52 kron.
Theodor Morath v Gradcu.             176
Vozičke za otroke
v katerih lahko otrok sedi. pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch  v Ptuju.
Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 kron.
Vozički   so  lično   in  močno izdelani,   cena pa je jako nizka. Pismenim naročilom se točno ustreže.             106
Veliko presenečenje.
Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost.
500 kosoY samo 1 gld. 80 kr.
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna Zidana kravata za gospode, 8 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenem, X nastavek za smodke z jantarjem (nerenšteinorn). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo. 1 usnjat mošnjiček,   1 žepni   nožič z   pri-
IIMHMi
pravo, 1 par man še t ni h gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo glil. 1*80. Razpošilja ■ se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Cn. Jung-wlrth,  Krakau A/14.      1038
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Nikdar več ni take priložnosti!
Tako  dolgo,   dokler  Se  ni   zaloga  hlač izprodana,   dobi vsakdor
hlače
za malo svoto in sicer za WC I gld. 80 kr. -"SM
HlaCe so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po poštnem povzetju. Pri naroČilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih širokost okoli pasa.
Dunajska fllijala za sukneno blago Ch. Jnngtvirth, Krakau 51.
Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar.             1110
Vse stroje za poljedeljstvo in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje
z   mešalom   za   mešanico   iz   bakra   in
vapna  tako,  da se   najedenkrat na dve
cevi   brizga
brizgalnice <strealjke) za
sadno   drevje   z natanko  na-
merjeno petrolmešanico
svetilnice na acetilen
da se ulove leteči hrošči
hidravlične stiskalnice za vino stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskoi stroje za drobljenje stiskanice
čisto nove mline za grozdje
nove  priprave   proti   peronospoii in za žvepljenje
sesalke za vino, cevi za vino
kakor  tudi  vse   druge stroje za poljedeljstvt kot
razbiralnike (triere) mlatilnice, v tale (gepel) itd.
razpošilja kot   špecijalitete pO  najnižjih lova niških cenah
IG. HELLER, DUNA<
37                 II., Praterstrasse 49.
Gonilniki zastonj in frank o. Dopisuje se v vsih jezikih!
Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina k ..zelenemu vencu"
v Ptuju
kupuje vedno
vsakovrstno frišno sadje
jagode, maline, črešnje, višnje, ja-bolke, hruške, slive, breskve, marelice,   ringle,   špindlinge,   sipke,
dren, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, Ink, česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno su-  I rovo maslo   (pnter),   med, čebelni   ' vosek, posušene gobe, hren, salato, murke, zelje, laneno in repno seme,
živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe  slive
in jabolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d.
vse to po visokih cenah.       m
15
Brata Slawitsch, zastopnika v Ptuju.
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne Šivalne stroja (Nahmasdiinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medinm 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifehen . 140 „ — „ Ringschifchen za
krojače .   . 180  „ — „
inerva A............100  „ — „
inerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ »we G za krojače in črevljarje . . . 90 „ — „ jjinder Elastik za čevljarje.....180   „ —  „
(Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.      gs
±±&±±±&±****** *****k
V Ameriko potnjoci
blagovolijo naj se obrniti na
lenturo Zwilchenbart y Bucisu in y Baslu
(Švica.)
Havre-New York.
ožnja čez morje samo 6 dni.
Na   vsako   vprašanje   da   se   poštnine   prosti in splačen odgovor in pojasnilo.                            1069
Učenec
prodajo   papirja   in knjig   se sprejme v knjigarni W. Blank e-ja v Ptaju.
Knjigovežki učenec
dobro  šolsko  izobrazbo  se sprejme  v knjigoveznici W. Blanke-ja v Ptnjn.
posestnik apneniee
eeeee== o firastniku
razpošilja svoje znano najboljše žgano apno v kosili (Stiickkalk) na vagone po 10 tisoč kilogramov od postaje Hrastnik ob južni železnici za jako niz- $ ko ceno 152 kron jg (7G gld.).           g
Nakup lesa.
20*
Javorjev, gabrov, glogov (Mehlbaum) in h m S k o v les kupuje v vsaki množini na določen sklep (obrok)                                     •
Villiam Prym v Polzeli (Heilenstein),
kamor se naj tudi naravnost ponudbe pošljejo. Obrok za dopošiljatev lesa: Oktober in April.
Opr. Štev. Ne I 110/4
Oklic!
Po pedloga Lorenca Horvat, posestnika v Goriš-nici, se uvede amortizacijsko postopanje od zadrnge „Ptujska posojilnica" (nVorschuss-Vereinfl) izdane in baje izgubljene hranilne knjižice glavnega deleža (Stammanteilbuchel) štev. 36014 na 100 kron.
Imetnik te knjižice se poziva, naj dokaže svoje pravice glede te knjižice v teku enega leta, 6 tednov in 3 dni j, sicer bi se po preteku tega časa proglasila ta listina kot neveljavna.
Ces. kr. okrajna sodnija v Ptuju, odd. I
dne 28. maja 1904.                          202
16
Konkurenčna  taudilnica
(Konkurrenz-Weckeruhr)
Dobiva   se   direktno za I 50 ft.
S kazalnikom, ki se po noči sveti I 75 II.
v li'pem poliranem iiikclnaštim okruvu. teče v v-aki le-i. gr« izvrstna, <l"l>ra  kvalilela  * triletii.i pi^iii-i: za dob.-r in nalan&ii tok,   komad  slan«   nuno 1*50 ti   3 komadi 4*  • (1.; n kazalnikom, hi ><■ [»> noči m ti I*7S s kniiiili 5— fl   — Stoječa Inutilities z godb«, 18 cm  visoka, v lepem pulira .ein nikoliia-i^m .»krovu .-; prnociem, la  lino  upravo   na udra,  namesto xvonenja ig*j dva komada in ataiw saino 6 50 fl   Itavno laki toda l>rez £'«11»*, & Kuncem, bijoča Hrt, 550 11.; l>re/. da bi bilu    rc varno 3*50 1. /a vsako uro jam rim i 3
pismeno garaatijo.
i
— Novost!
Kraval-budilnlca
7. Ogledalom, 3<) cm vi oka s upravo za budili 3*SO II.;
x kazalnikom, ki so po noči sveli 3.50 II.   Zvoni p av
glasno, da je človek i.e more pre^li.-ati.
Budilnica z zvoncem
21 cm vi-oka, v krasm-m p-tliranem »krovu t: trajajočim, prijetnim zvonenjem, na močno *iJi" i/, r d& ,e tudi zapreti, da ne /voni, I a kvaliteta samo SI
Brez nevarščine! Zamena dovoljena ali pa se vrne denar. PoSilja se proti postnemu povzetju ali pa. ako se denar naprej vpošlje.
HANNS *#r KONRAD
Prva tovarna za ure v Brux-u štev. 949 (Češko).
Ces. kr.  sodnijako  zapriteieni   cenilec.  Mnja   tvnlka  je odlikovana s «es. kr.   avstrijskim državnim orlom ter s zlatimi in srebrnimi kolajnami (meJajlami) iz ra/.ličnili rti
Dušlo mi je m več kakor 10 tuoč ptam priznanja i/, vadi delov sveta.
Tvrdka je ustanovljena leta 1887. Bogato ilustrovani ceniki (katalogi) z več kakor 800 podobami se na zahtevanje vsakomur dopošljejo zastonj
in poštnine prosto.
Styria-
bicikelni
novi   modeli  1904.
Cene za gotov denar;
Styria-bicikelni močni
(Strassenrad; po K 160'—,
Styria-bicikelni, najfinejši
(Strassenrad) po K 200'—,
Styria-bicikelni (Halbrenn-Maschine po K 240,
Styria-bicikelni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner mit Patent-Styria-Doppelglockenlager po K 300-—.
Že rabljene toda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do 120 kron.   Na obroke (rate) pod ugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu poplačilu. Na zahtevanje se vsakomur,  ki misli bicikel kupiti, poSlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanaSnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna
na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se smejo z zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj ti fabrikati vsakomur priporočajo.
V zalogi imava tudi vse posamezne dele bicikelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luttscliliiuche und 107                               Laufmantel).
»ooootjoooooaatocooooo«
V smislu sklepa seje hranilnic odbora v mesecu maju 1904 se je mestni   hranilnici   v   Brezi obrestna mera pri mejničnem esko nem prometu znižala od šest (6) pet in pol (p%) od sto.
Ravnateljstva
Vinogradniki pozor!
V zadnjih dneh seje peronospora(s pena  rosa)   zopet v veliki množini pip zala, posebno na grozdju, tako daj mnogih  krajih  vsa letošnja trgatev v varščini.
Posestniki vinogradov se toraj v hasek nujno opozarjajo, do škropljenje gradov   nemudoma    ponovijo,   po pa, da ja vsak grozd poškropijo.
••••••••••mmmm
Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag
Tisk; W. Blanks v