DANES Pas Estensoro je vseučiliSki profesor in predava zgodovino. dijancev, ta tvorijo večmo pre-bivalstva dežele, govore, da gre troleja. Največji uspefa je do- •egla indusirija petroleja. Leta 1852 je znašaLa prolivodnja pe- SINDIKATI SiTniikalne organizacije so v darjev za izboljšanje plač ln troleja 84.000 kub metrov leta ^015^1 razmeroina mlade. Lah- delovnih pogojev so kapitali- 1S54 pa je že dosegla 368 000 ku- ko bi rekli> da s° brez večjih Ltična podjetja po navadi od- fcičnih metrov. tradieij. Protiljudski režimi 6o govarjaia « kroglami. Od ___ Po porottlu goSpodar.ke ko- 1%^*^™™}™$': "** « * stanje znatno spre- Je član NRS, ki zbira okrog se- za neke vrsie narodno-osvobo-be napredne meščanske sloje, mlado domačo buržuazijo in večje število izobražencev. Za nekatere je Pas Estensoro fa-Sist, za druge nacional-šovinist, za Iretje komunist itd. Za kaj gre pri vsem tem? Za dilnega gibanja. Vendar pa do-godkov v Boliviji nikakor ne moremo meriti z navadnimi ev-ropskimi merili. Na področju Latinske Ameri-ke, kakor tudi v drugih zaosta-lih in odvisnih ozemljih pome-nijo nacionalistifrna gibanja ne- tradicij. Protiljudski režimi 60 gOVarja!a s kroguami. Od leta že znano P"l«o. Kadar nekdo kaj naprednega in nekaj nove- ttisije OZN za Južno Ameriko nje in delovanje. Nekaj več so ., ': ... ' ---"¦-- -,-- ueaia tprlai mu ta m-i« storiu leta i946 v ča^u prve mejiiio. Sindikati svobodao de- •>" ne u«aJa. tedaJ mu la P"«»- pa je v letu 1954 dosegla znaten v]ade NRS G]avno sUo bolivij_ lujejo in njihov vpliv pri upra- porast tudi tekstilna iodustrija gkih sindikatov predstavlja sin- vi države se precej občuti. Po- ter industrija cementa in slad- dikat deIavcev ln udužbencev korja m to v glavnem raradi rudarskih jradnje novih tovarn. sebno je velik vpliv bivšega nekomu na političnem podroJ- ga, nekaj kar išče svojo pot in svoj nafin za osvoboditev izpod tuje oblasti In lastne zaosta-losti. Danainja Bolivija išče svojo pot. V takem iskanju pa so je vsakrane nazive. Dosedanji razvoj Bolivije in ukrepi, ki so jih storili v tej deželi na go- BOLIVUA ISČE KREDITE V zadnjem času poizkuša vla-4a Pas Estensora dobiti kredite xa nabavo industrijskega blaga. Sklenili so pogodbe z Belgijo, podjetij. Njihova tajnika sindikata rudarjev Ju- «P<>darskem in prosvetnem po- razredna zavest Le je tu in tam ana Lečina. Menijo, da je naj- dr0ČJ,u- v s°cialni *ak°n°daji in vsekakor tudj tavanja. ibudila, vendar jo je oblast kaj bližji sodelavec predsednika Pas pa ukr6pi za "nancipacijo Ia- Estensora. A. Abinun kroalu zadušila. Na zahteve ru- DELAVSKA KONTROLA V Bolivjji so na zahtevo sin- tistih primerih, ko je PROIZVODNJA KOSITRA V SVETU (v tonah) dikatov uvedli kontrolo delav-cev nad celotnim poslovanjem Zahodno Nemčijo in Anglijo o podjetij. Novost v obliki te kratkoročnih kreditih v skup- kontrole predstavlja pravica nem zaesku 40 milijonov dolar- delavcev na veto. Kontrolo vr- jev ia z rokom odplaftila 4 do šijo predstavniki delavcev, ki ¦ let. Bolivija se že dalj fasa po- jih volijo vsi člani delovnega kolektiva. Delavski predstavni- laja o zaključitvi dolgoročnih ki so že večkrat izkoristili pra- vico veta. Dozdaj v giavnem v šlo za vpražanje plač, tehnične zašči-te dela, odpuščanja delavcev in podobno. Nizka stopnja splošne, zlasti pa ekonoraske izobrazbe, otežkoča delavcem, da bi se lo-tevali zamotanih proeesov pro-izvodnje, prodaje itd., s čimer bi Se bolj izkoristili dosežene pravice konlrole in veta. 5 1950 1952 1954 § 58.4G0 57.750 61.800 32.617 35.565 36.480 31.714 32.472 29.280 13.680 14.016 12.960 KDO STA PAS ESTENSORO IN JUAN LECIN? Mnogo ugibljejo o polltičnl tni in protmnperialističnimi, pa spet s protikomunističnimi ge- Rac oiiai^e še razpoiag nie z dev^zaini Samo bežen pogled na naSo neinogoče preprečiti odtok de- posojil za industrijski razvoj države. Razen ZDA se znova pojavljajo Belgija, Nemčija, An-«lija pa tudi Francija, Japon- •ka in nekatere druge države. orientaciji teh dveh najvidnej- Z Argentino so sklenili pogod- ših ijudi današnje Bolivije. Ta, s)i itd. bo o finansiranju gradnje to- mnogokrat zelo nasprotujoča se Juan Lečin je nekot dejal o Tarne vžigalic in eksploziva. ugibanja so zasnovana na prav seb;, da je trockist. Toda tisti, blagovno izmenjavo z inozem- viznih sreditev v nekaiere pa- Po najaovejšib. odredbah da- tako nasprotujočih si izjavah, ki ki so z njim večkjat razgovar- stvora bi nam razpršil vsak sum noge. Izvozaiki kmetijskih prl- Je bolivijska banka kredite za sU jih ta dva moža dajala 0 jali, iijavljajo, da Lečin ne ve, glede težav, s katerlrai se bori- delkov skoraj v celoti lzkorišča- razvoj kmetijstva in industrije sebi in o svojih političnih na- kaj je to trockizem. V Bolivij' mo pri nabavi deviznih sredstev jo svojo kvoto deviz, kj jih imajo pod zelo ugodnimi pogoji rlasti čelih. Nastopala sta od časa do deluje štranka, ki se imenuje za plačevanje. Od uvoza invesU- ^a samoslojno razpolaganje, d« tlstim podjetjem kl izkorižčajo časa z rasistično-antisemitistič- trockistična, vendar pa Lečin ni cijske opreme, ki jo največkrat b' dosegli visoke razhke tečaj« domafe surovine nimi včasih L protiamerikanski- bil nikdar njen član. lahko zagotovimo samo z de- s tem. da Jlh prodajajo na deviz- «----——------------------------------------------------------------------------------------— viznimi sredstvi, ]e odvisno do- aem obracunskem mestu. Izvoz- r-\ I %¦' ¦ I v I -|y| končanje aU normalao delo mkl industrijj.-kih proizvodov p« Pomamklnvo izobrazevanie v okraiu Karlovac -sl^s^z. --^-^- -=^ zlasti pa za tekstilne tovarne. devizna sredstva za plafevamj« reprodukcijskih potreb Razea V okraju Kerlovac mniogo raz- giblje med 200 do 2.000. Tudi Iz- bi lahko vodile take šole in te- "^JJ ^" moremTzaeoto*vitrš*u' t6ga ^ stroški zunanie trgovin« ravljajo o prosvtti, k&r je to bixa knjig ne ustreza potrebam. čaje. Zato nameravajo organizl- Jl . b viaBania devizneea Čest0 mnogo veiji ** uP'"aviie- «elo aktualno vprašanje tega Imajo dosti odvefnih izdaj, tako rati tečaje za učiteljice, ki bi bili dinaria Uvo2 surovin in invesfi- nsga zneska devlz- Vsi « ra*- okraja. Analize stanja splošnega da bi bilo treba knjižnice bolj med zimskimi počitnicamd, in ,. ,k ' 0Dreme ,e „..., ,. nQr lc>gi so narekovali zveznemu is- teobraževanja ljudstva so poka- pogosto izipopolnjevati s sodob- Sele nato bi začeli s SirSo ak- mJalni ^ { poveeanie indu- vršnemu svetu' da *e Pred krat" «ale, da so ljudske univerze, ka- nn.mi doma&imi in tujimi deli. cijo za gospodinjsko izobraževa- Btrijske proizvodn1e toda nega- km lzdal P^P"56- ki **> sPre" terih je v okraju deset, odigrale Vaškijn čitalnicam in knjižnicam nje žena. Uvna pia6iina bilanča z inozem- ^1""'" rtP^;,ni r»*;m v dviganju kulturne ravni prebi- bi lahko vefi pomagale tudi kme- Predlagajo tudi, da bi — razeo 9tv0m ki nastaia zaradj neSo- ˇalstva pomembno vlogo. Zlasti tijske zadruge, zlasti z nakupom v Vojniču in Slunju, kjer so že ra2mp'ria pj nasjmi nvoznimi "*JU 'uuallJe "suviu»n.e urgam- to velja za ljudske univerze v kmetajske literature, za kar — osaovaH gospodmjske šole Mt tJJL, ,„ ,_ °™iZl, mnjno^t zaciJe in Podjetja predati Na- Kariovcu, Dugi Resi in Slunju, imajo dovolj možnosti. tudd v drugih večjih krajih. Pre- J~ l" '" ^,"' 1" !,.„,_. rodni banki 99»/» vseh deviznih deloma pa tudi v Jastrebar- V tistih vaseh, kjer so delo- davatelji teh šol pa bi od časa .' nara narsKUJe' aa * aevlza" sredstev, ki so Jnh ostvarili v •kem. vale več let dobro opremljene do časa imeli tečaje po vaseh. mi razpolagamo racionnlno in jitt poslovanju z inozemstvom. Cen« V delu ljudskih unlverz, zlas-H knjižndce, se kažejo veliki uspe- Razpravljajo tudi o zdravstve- ^™'™°' ka'1' ™ ^^"»fJ predanih deviz ustreza obračun-manjših v občinskih središčih, hi> kmetje so razširili svoje nem in o drugem izobraževanju. P°e°Jev za aosego ravnoiezja. ^emu kursU| fcj se je formiral pa opažamo tudi nefcatere po- splošno znanje, zemljo obdelu- Pri tem delu bi morali, razen Dosčdanji režim razpolaganja dan pred zakljutkom posla, is manjkljivosti. Njihova skupna jejo in redjjo živino bolj so- prosvetaiih delaveev, mnogo bolj z deviznimi sredstvi s strani zu- katerega izhajajo devize. Izvoz-»labost je kampanjsko delo sla- dobno, pa tuda samo živlfjenje na sodelovati in pomagati tudi nanjetrgoviaskih izvoznah pod- nim organizacijam ostane tak« bo planirana in nesistematiina vasi ie dobilo drugačne, bolj zdravnikd, veterinarji, agronomi jeUj in organizacij ni omogočal 1#/o deviz za pofcritje najbolj ne-predavanja, enostranska dejav- kulturne oblike. in drugd strokovnjaki, najbolj pa v po-ini meri učinkovite kontrole abhodnih stroškov v tuji valutL aost, ki se v glavnem nanaša na Za popularizacijo knjige po organizacije SociaJistične zveze, in najsmotrne.iše uporabe deviz- y bodofe se ^ torei Narocina predavanja itd. vaseh in manjših mestih name- kajti to je skupna naloga vseh nih sredstev. Cene deviznih va- ^anka poiavliala na obračun- ravajo ustanoviti prenosne knjiž- družbenito čini-teljev. lut se na obračunskem mestu skem mesju praktično kot edSnl menilj devizni režim. Na podlagi teh sprememb mo-rajo zunanje trgovinske organl- SlBKA POMOC VASKIM CITALNICAM nice, ki bi obšle veiji del okra-ja in vzbudile še večje zaninia-nje za branje. Pri popularizira-V svetu za prosveto in kulturo aju j^jige ^o do3U pomagaii rtcrajnega ljudskega odtoora po- tudi nedavno osnovani sveti odarjajo, da bi se morale druž- knjižnic in drugi prosvetni eini-bene organlzacije, v prvi vrsti teljd na terenu. Sodalisttčna zveza, bolj zaBimaH GOSPODINJSKE SOLE n delo ljudskih uiuverz. S svo- ... ^/s.,, y> pomočjo bi moraJe vnesti v i*.caji Stjepan Horrati6 svobodno formirajo, zato pa je pr0i ni > *• a iu ni ^" v o^ratoa, železni pa v mija. Ta premija znaša 10% od dovolj važnosti knjiinicam in či- UCVlAt LR NAKUr FU I HUSNISIvtuA BLAuA IN osnovna sredstva. To porneni, da razlike, ki nastane pri uporabi talnicam. NekoJako pomoči dobi- MATERIALA ZA RFPRflnilKn Ifl w gradbena podjetja morala za koeficienta, kd je za skupnost »ajo sarao Citalnice to kojdžnice mniMHiiui ch nLrnvuuni.uu nabavo žeteznlh odrov dobiti in- ugodnejši. Pri uvozu pa se pre- ir Karloveu, Dugi Resi lo Jastre- Odbar za gospodarstvo zvezoe- olja, kave in določeoe koIUHne vesticijske kredite. tnija omejuje samo na tiste ar- barskem, medtem ko pri večini ga izvršnega sveta je Izdal od- Jedilne toll. Narodna banka se »trinja s tikJe, " katere je cena na no- drugih knjižnic in bibliotek, ka- lok, s katerim odobrava razdell- odobreoa 1e tudi razdelitev Predl&gi, da je treba to vpraša- tranjem trgu predpisana. Ome- ln 35 knjlžmc), ni opaziU večje bavo bdaga ši.roke potrošnje za srwmev za "v°^ materlaia ln •" ' skleoaio in P™pada 70«/, premije izvoznikn dejaveoatl. Stevilo tajig j. prvo četrtletje prihodnjega leta *""«" «• ftaidao to-Jtatrijo, ™taQU ^ taeta »adbena ali uvozniku, medtem ko gxe jnajhno. Bazen knjdžnice v Kar- (poleg vsot, ki so bile že poprej tndustrijo usnja in Cevljev, ke- podjetja kaj kmaiu Ugodne Do. 30%> v »felad za po^eševanj« ^JS.ir'^000.^1!!^.!6.*'^ rz^ene)- S tereri ™eski bodo ^*™ tadustaijo ta nrtat»« goje za nabavo ieleznih gradb*- tioai^e trgovto^ Tilo knji« v drueih JomJUalcah MibaviU nove koJitlae sladkorja, d«i«e iadiutrijske panoge. nih odrev. Z. M.