Štajerski
Ptuj, četrtek, 17. julija 2003
letnik LVI . št. 28 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ptuj
Ko kdo ne trobi v isti rog Stran 5
Izobraževanje
Matura 2003 Stran 13
Polenšak
Žetev in romantika Stran 11
Praga
Zmanjkalo je sreče Stran 15
Nogomet
V nedeljo gre zares Stran 24
■Ne lěžimkot sardela na plaži" -Poćrtnlce rvaših {|la$b«iïlkov
Lenart
Naveličani županovega nezakonitega dela Stran 3
^RELAX^
SFECIAUST ZA ADRIATIC
Natak
Haložan
anca
ï\
Foto: M. Ozmec
Žalostna je podoba na okolico bazena sredi zelene oaze Kidričevega, saj jo počasi prerašča trava.
Tehnični pregledi,
registracije in zavarovanja vozil
Ponedeljek - petek: 7-19 ure Sobota: 7 - 12 ure
Izzvenele prispevali
Foto: M. Ozmec
so viže 34. festivala v Ptuju - svoji dve so v zakladnico slovenske domače glasbe tudi člani ansambla Dinamika z Destrnika.
Kidričevo . Kdo bo ohladil prevarane občane
Zaprto za kazen?
Sredi poletja smo, vroče sonce žge, temperature so že od junija neobičajno visoke, Kidričani pa se nimajo kje ohladiti. Narava jim ni naklonila nobene reke ali potočka, letno kopališče, ki je bilo pred leti s svojo urejenostjo, čistostočo, cvetju in senci borovcev ponos kraja, pa je že tretje leto zaprto.
Zakaj?
Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc je ponovno pojasnil, da lastnik zemljišča in objektov kopališča v Kidričevem ni občina, ampak Talum, saj je nekdanja kra-
jevna skupnost Kidričevo že pred dobrim desetletjem zaradi previsokih stroškov obratovanja oboje prenesla na tedanjo TGA Kidričevo, ter poudaril: "Že nekaj let se na občini trudimo, da bi v korist občanov vendarle našli skupni jezik. V prejšnjem mandatu smo bili celo pripravljani v obnovo vložiti 50 milijonov, žal pa na drugi strani ni bilo posluha, saj so strokovne službe Taluma pripravile obsežen program sanacije, ki je zahteval bistveno višja sredstva. Naše mnenje je, da bi se z nekaj več dobre volje vodstva tega podjetja to lahko uredilo, kajti tega si nismo zaslužili.
Lani in v začetku letošnjega leta so se pojavili interesenti, ki so celoten kopališki kompleks želeli vzeti v najem in so bili v sanacijo pripravljani vložiti svoja sredstva. A
zaradi istih vzrokov smo jih žal morali napotiti do lastnika kopališča, torej v Talum. Ta pa po naših informacijah nima posluha ne zanje ne za nas."
Lansko poletje ste zadevo poskušali omiliti, saj ste or-
Dogodki v juliju 2003
ganizirali prevoze mladine v ptujske Terme. Kaj pa letos?
"Po sklepu občinskega sveta smo lani organizirali avtobusne prevoze do Term v Ptuju, kupili smo celo nekaj vstopnic, žal pa pravega odziva za to ni bilo, zato letos
s tem nismo nadaljevali. Vsi pričakujemo, da se bo proces lastninjena v Talumu kmalu končal in da bo bodo novi lastniki prisluhnili stiski občanov in širše regije, saj so prihajali sem tudi gostje iz Maribora in drugih krajev severovzhodne Slovenije."
Za pojasnilo smo poklicali tudi v Talum, kjer je bil predsednik uprave mag. Danilo Toplek zelo kratek: "Na nas se do sedaj še ni obrnil nihče s predlogom, da bi bil pripravljen sofinancirati sanacijo in najeti kopališče. Zavedati se je treba, da dedkov Mrazov ni več, kopališče pa v takšnem stanju brez obsežne in celovite sanacije žal nima pogojev za obratovanje. V celoti je potrebno spremeniti tudi koncept kopališča, da
RADIOPTUJ
89,8-98,£-l04;3
bo lahko povečalo številno kopalnih dni čez vse leto in da bo sposobno konkurirati drugim."
Na vprašanje, kdaj lahko to pričakujemo, nismo dobili odgovora.
Morda se odgovor skriva v klepetu, ki smo ga ujeli med domačini pred enim od lokalom v Kidričevem: "Kaj se sprenevedate, novinarji, če pa vsi vedo, zakaj je zaprto. To nas kaznuje vodstvo Talu-ma, ker smo bili na referendumu proti sežigalnici. Naj jih bo sram! Naši očetje so gradili to kopališče s prostovoljnim delom, krajevna skupnost pa ga je polomila, da ga je dala tovarni. Vse skupaj so nas prevarali, saj se nimamo kje ohladiti ..."
M. Ozmec
poletje.obd ravi.com

JpETEK 18.7.20034
TEbmeptBJObZO.O»
Xujjuíjfi In nuúnu kupunjB!
StefhcL
sreda, 23.7. ob 21.30, Grad Ptuj
Ç/^J^'ai^'Jjit Zit oei/rio
^Heiešm^Blagne^
^OMX, ^WUÚiXM/r
petek 25.7. Ob 20.00, Grad Ptuj
Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednik Ptuj, Terme Ptuj GorISnica: Bencinsici servis Žiher Maribor: It/lenjainica Luna
Več na strani 16.
9770040197060
Doma
Soglasje k programu avtocest
LJUBLJANA - Državni zbor je predzadnji dan rednega julijskega zasedanja dal soglasje k programu Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) za letošnje leto, pa tudi soglasje k spremembam pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS. Poslanke in poslanci so ob obstrukciji opozicijskih SDS, NSi in SNS z 48 glasovi za in 3proti (54 navzočih) podprli še spremembe odloka o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004, zavrnili pa predlog državnega sveta za sprejem avtentične razlage enega od členov zakona o javnih naročilih. Skoraj tri ure pa so poslanci razpravljali tudi o odgovoru generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja na poslansko vprašanje Franca Pukšiča (SDS) o višini plač in bonitetah direktorjev javnih zavodov in podjetij, vendar pa jim poslovnik pri takih razpravah ne omogoča sprejemanja kakršnikoli sklepov.
Medijski sov koalicijskih strank
LJUBLJANA - Nedeljski sestanek koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je bil medijski šov. Kljub napovedim se ni zgodilo nič, kar so v SDS nekajkrat pravilno napovedali že v preteklih dveh tednih, je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS Janez Janša. Novost je po njegovih besedah Program za učinkovit vstop v Evropsko unijo, vendar bi vlada tega morala izdelati sredi 90. let, ko je Slovenija pričela pogajanja za vstop v EU.
Znova pogajanja o kolektivni pogodbi
LJUBLJANA - Vladni in sindikalni pogajalci so obnovili minuli teden propadla pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarstvo, s katerim bi že dogovorjeno avgustovsko povišanje plač zaposlenim v javnem sektorju nadomestili s premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pogajalska skupina sindikatov je predstavila nov predlog, vendar pogajalci o njegovi vsebini ne želijo obveščati javnosti. Vladna stran je predlog preučila do včeraj, ko naj bi se pogajanja nadaljevala.
Spremembe zakona o medijih
LJUBLJANA - Delovni predlog sprememb in dopolnitev zakona o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, je pripravljen preozko in ne zajema celotne problematike glede koncentracije in lastništva medijev. To je glavna ugotovitev ponedeljkovega strokovnega posveta o spremembah medijske zakonodaje pri predsedniku vlade Antonu Ropu. Udeležili so se ga tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, minister za informacijsko družbo Pavle Gantar, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Neven Borak, direktor Urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik in predstavniki Združenja kabelskih operaterjev, Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto RS, Gospodarske zbornice Slovenije - združenja za tisk in medije ter Društva novinarjev Slovenije.
Po svetu
Je hotel Irak kupiti uran
WASHINGTON/LONDON - Ameriški predsednik George Bush je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Anna-nom zagovarjal kakovost obveščevalnih podatkov o tem, da je Irak skušal v Afriki kupiti uran za proizvodnjo orožja, in jih označil za "presneto dobre". Tudi britanski premier Tony Blair je zagovarjal sporne navedbe britanske vlade glede domnevnih poskusov iraškega voditelja Sadama Huseina za pridobitev jedrskega orožja. Na vprašanje, ali še naprej stoji za navedbami, po katerih naj bi Sadam Husein v Afriki poskušal kupiti uran za svoj jedrski program, je Blair izjavil, da "popolnoma stoji za informacijami, ki smo jih podali javnosti." Financial Times pa je, sklicujoč se na dobro obveščene kroge v britanski vladi, poročal, da naj bi bile obveščevalne službe dveh zahodnoevropskih držav - šlo naj bi za Italijo in Francijo - vir, ki ga je britanska vlada uporabila, ko je trdila, da si je Irak skušal v Afriki priskrbeti uran.
Napadi na Američane v Iraku
BAGDAD - V napadu z raketometi na ameriški konvoj v okolici Bagdada je bil ubit ameriški vojak, šest pa je bilo ranjenih, je povedal tiskovni predstavnik ameriške vojske v Iraku. Povedal je še, da je na jugu Iraka umrl še en ameriški vojak. Šlo je za nesrečo, drugih podrobnosti pa ameriški predstavnik ni navedel. Ameriška vojska je med najnovejšo operacijo proti žepom odpora v Iraku aretirala 226 osebi. Po navedbah ameriške vojske je med aretiranimi tudi šest vodilnih pripadnikov nekdanjega iraškega režima predsednika Sadama Huseina. V 27 akcijah, ki so jih v okviru operacije izvedli od sobote, so zasegli tudi 800 kosov streliva in granate. V bližini glavnega štaba ameriško-britanskih sil v središču Bagdada pa je eksplodiral avtomobil. Ranjenih ni bilo.
Ciprski parlament o Evropski uniji
NIKOZIJA - Ciprski parlament je z vsemi 56 glasovi grške etnične skupnosti - 24 sedežev, namenjenih predstavnikom turške skupnosti na tem razdeljenem otoku, je praznih že od izbruha etničnih nemirov v letu 1964 - ratificiral pristopno pogodbo k Evropski uniji, kar bo predvidoma 1. maja leta 2004 omogočilo vključitev južnega, grškega dela otoka v povezavo, skupaj s še devetimi državami pristopnicami, med drugim Slovenije. Ciper je edina pristopnica, kjer o vstopu v EU niso odločali državljani na referendumu. /s^ta/
Evropska unija in mi
Ustava EU že napisana
Konvencija o prihodnosti Evropske unije je prejšnji četrtek v Bruslju dokončno sklenila svoje delo in skoraj po poldrugem letu pod vodstvom predsednika Valeryja Giscarda d'Estainga pripravila osnutek evropske ustave, v prihodnje temeljnega dokumenta evropske petindvajseterice.
Več kot 400 strani obsežen dokument z okoli 500 členi bo najverjetneje podpisan maja prihodnje leto, po vstopu desetih novih držav v povezavo, tudi Slovenije. Nova ustava bo imela ob preambuli skupaj štiri dele - prvi bo temeljni, drugega bo predstavljala listina, tretji bo določal politike Unije, četrti splošne in prehodne določbe. Ustavna pogodba naj bi bila podpisana še pred volitvami v Evropski parlament junija 2004, predvidoma v prestolnici vsake članice posebej. Zadnji bo podpis v Rimu, ki naj bi se ga udeležili tudi predstavniki vseh drugih držav članic, s čimer bo ohranjena simbolična povezava s temeljno pogodbo EU, to je Rimsko pogodbo iz leta 1957. Osnutek ustavne pogodbe bo predsednik konvencije Valery Giscard d'Estaing uradno izročil predsedujočemu Evropske unije, italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju, jutri v Rimu.
Več kot 400 strani in 500 členov
Osnutek nadnacionalne evropske ustave predvideva Evropski svet, v okviru katerega se štirikrat letno sestajajo voditelji povezave, bo po predlogu konvencije dobil stalnega predsednika, s čimer bo ukinjeno načelo rotacije na čelu unije.
Predsednik bo imel do petletni mandat, njegove osrednje naloge pa bodo zagotavljanje kontinuitete, priprava zasedanj in zastopanje EU v svetu.
Ministrski svet naj bi ohranil sistem enakopravne rotacije pri predsedovanju, vendar najmanj enoletne. Natančno število svetov ni določeno, temeljna pa bosta svet za splošne zadeve in svet za zunanje zadeve.
Temeljno načelo sprejemanja odločitev bo postala kvalificirana večina, in sicer bo to večina držav članic, ki predstavljajo najmanj 60 odstotkov prebivalstva. Odločanje s soglasjem ni v celoti ukinjeno in pravica veta se ohranja pri nekaterih občutljivih področjih, kot sta zunanja in davčna politika.
Evropska unija po osnutku ustave dobiva zunanjega ministra EU, v katerem bosta združeni funkciji komisarja za zunanje zadeve in visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko.
Unija bo imela tudi finančnega ministra, ki bo neuradni naziv predsednika evro-skupine, v okviru katere se neformalno redno sestajajo finančni ministri držav članic, ki so uvedle skupno evropsko valuto.
Ustava ohranja tudi evropsko komisijo. Predsednika komisije bo na predlog Evropskega sve-
Osnutek ustave EU kljub nekaterim pobudam ohranja prvotno ime povezave - Evropska unija. V ustavni pogodbi bodo izrecno zapisani tudi simboli Evropske unije, te so člani konvencije v temeljni dokument nove Evrope vnesli tik pred sprejetjem. Himna povezave ostaja dosedanja himna Evrope Beethovnova 9. simfonija, sicer bolj znana pod imenom Oda radosti, zastava je modre barve z dvanajstimi zvezdicami (čeprav bo EU sestavljalo kar 25 držav), skupna valuta povezave se imenuje evro, 9. maj pa ostaja dan Evrope. Evropska unija naj bi v prihodnje dobila tudi svoje vodilo oziroma moto: Združeni v različnosti. Ustava z več kot 400 stranmi bo v prihodnje prevedena v vse uradne jezike EU, teh pa bo - po vstopu Bolgarije in Romunije predvidoma leta 2007 - kar 21.
ta izvolil Evropski parlament, ki bo tudi potrjeval komisarje. Po osnutku evropske ustave bo evropski parlament dobil večjo vlogo pri sprejemanju zakonodaje in imenovanju Evropske komisije. Imel naj bi največ 732 poslancev, najmanj štiri na državo.
Ustava pravi, da ima vsak državljan države članice državljanstvo Evropske unije kot dopolnilno k nacionalnemu državljanstvu.
Z novo ustavo naj bi bili precej poenostavljeni zakonodajni postopki.
Zanimivo je, da bo skladno s predlogom možen tudi izstop iz EU, zanj se bo članica lahko odločila sama in ga izvedla po predpisanem postopku. Pred-
Zg. Polskava • Kaj želijo krajani in starši
Je sporna samo cesta?
Na Zgornji Polskavi je bil minuli torek sklican zbor krajanov, kjer naj bi predvsem predstavili projektno dokumentacijo za šolsko naložbo.
Iva Soršak, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Slovenska Bistrica, je podala ves potek pridobivanja dokumentacije in soglasij in poudarila, da občina Slovenska Bistrica v postopkih za pripravo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Zgornja Polskava ni sodelovala in tako ta prvotno ni bil usklajen z občino, z njim tudi nista bili seznanjeni ministrstvi za zdravje in šolstvo ter šport (v programu je bila poleg telovadnice in širitve šole tudi ambulanta). Šele po izglasovanju samoprispevka sta krajevna skupnost in iniciativni odbor za izgradnjo šole na Zgornji Polskavi seznanila predstavnike občine z vsebino referendumskega programa. Na različnih sestankih so potem predstavniki občine pojasnjevali prisotnim, da širitve šolskega programa na Zgornji Polskavi ni mogoče obravnavati parcialno, temveč samo v okviru celotnega šolskega prostora in okoliša OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava (ta je matična šola, na Zgornji Polskavi ter na Prager-
skem pa sta podružnični). Usklajeni predlog iz elta 1999 je govoril, da bosta obe podružnici šestrazrednici, na matični šoli pa se učenci združujejo v zadnji triadi.
Šolsko ministrstvo je prvič zagotovilo sredstva za naložbo v letu 2002, vendar finančno ministrstvo po rebalansu državnega proračuna v letu 2002 ni izdalo soglasij. Ves birokratski postopek je bilo potem potrebno ponoviti v letu 2003. Soglasja so bila pridobljena, pogodbe o sofinanciranju pa podpisane do 9. junija 2003. V teh dneh se zaključuje izbira najboljšega ponudnika za gradbena, obrtniška in instalacijska dela.
Franc Pišek, predsednik krajevne skupnosti Zgornja Pol-skava, je krajanom povedal, da bo šestrazrednica dokončana prihodnje leto, z ambulanto pa žal ne bo nič, ker se ministrstvi za šolstvo in ter zdravje nista uspeli uskladiti.
Le slabo informiranje?
Stojan Korošec, predsednik iniciativnega odbora, vodstvu krajevne skupnosti ni očital
samo slabega informiranje o poteku priprav na šolsko naložbo, temveč tudi ignorantski odnos do krajanov, ki želijo de-vetletko. Predlagal je tudi, da novo šolo zgradijo na novi lokaciji.
Številni starši so resnično zaskrbljeni za svoje otroke, ki jih, milo rečeno, od najnežnejših let prevažajo sem in tja in jih trgajo iz okolja, ki jo ti dobro poznajo. Kasneje so ti mladi za kraj izgubljeni, saj nimajo tu več svojih korenin.
Zanimivo je bilo gledati vse te jezne krajane, ki se nekako niso znali umiriti niti ob besedah Cvetke Belca, ravnateljice iz matične šole Spodnja Pol-skava, ki je govorila o uspehih šole in šolarjev.
Ob koncu so se strasti le pričele umirjati, še posebej, ko jih je učiteljica Metka Topolič opozorila, da država ne deli denarja z desno roko in ministrstvo je veselo, če se kje kaj zalomi, da potem obljubljenega denarja ni potrebno dati. Ljudje so bili pripravljeni prisluhniti arhitektu Gregorju Krašovcu, ko jim je na skici pokazal, kako se šestrazrednica lahko nadgradi
videna je tudi možnost suspenza članstva. Kot v vsaki ustavi, bo tudi v evropski preambula uvod v evropsko ustavo, ki združeno Evropo gradi na njeni kulturni, verski in humanistični dediščini.
Skupne politike Unije bodo notranje in zunanje. V okvir prvih sodijo: notranji trg, gospodarska in denarna unija, druge politike, kot so: kmetijska, notranje zadeve in pravosodje ter politike, kjer EU igra dopolnilno vlogo. Med druge sodijo zunanja in varnostna politika, obrambna politika, trgovinska politika, mednarodni sporazumi ter odnosi z mednarodnimi organizacijam in tretjimi državami.
Anemari Kekec
v popolno devetletko, kar je bilo med drugim tudi zapisano v referendumskem programu.
Ob koncu so sprejeli sklepe, da se v roku štirinajstih dni uredijo vse zadeve okoli dovoznih poti in ceste do šole, kar je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zahtevali so, da se zgornji trije razredi, namenjeni za devetletko, zgradijo, vendar jih pustijo v surovem stanju in jih uredijo takrat, ko jih bodo potrebovali. Tako bi v sredini avgusta lahko pričeli dela pri gradnji telovadnice in štirih novih razredov, adaptacija stare, obstoječe stavbe pa bi se pričela v času poletnih počitnic 2004.
Po tej burni noči je prišlo tudi do nekaterih odstopov na ravni krajevne skupnosti. Takoj po seji sta odstopila dva člana občinskega sveta, prav tako nadzorni odbor. V odstopu je tudi tajnik krajevne skupnosti. Dokončno bo odstopil, ko bodo urejene vse zadeve okoli zbiranja referendumskih sredstev, da mu kasneje kdo ne bo česa očital, o odstopu razmišlja menda tudi predsednik sveta.
In mogoče še to! Mnogi od tistih, ki so bili na torkovem zboru krajanov najglasnejši okoli zbiranja referendumskih sredstev za širitev šolskega prostora, samoprispevka zaradi takšnega ali drugačnega vzroka ne plačujejo.
Vida Topolovec
Jurovski Dol • Tiskovna konferenca Koalicije za zakonito delo
Naveličani županovega nezakonitega dela
Poročali smo že o zapletu na zadnji seji lenarškega občinskega sveta, ko je osem svetnikov sejo zapustilo, vendar s tem kljub vsemu niso preprečili izglasovanja predlaganega sklepa o priključitvi vrtca k šolam.
Svetniki Ivan Jemenšek (ZLSD), Jože Škrlec (SDS), Srečko Šalamun (Zeleni Slovenije), Mitja Kmetec (Zeleni Slovenije), Matej Divjak (LDS), Sašo Lenart (LDS), Marjan Ru-čigaj (SNS) in Saša Tomažič (DeSUS) so zapustili sejo z obrazložitvijo, da župan mag. Ivan Vogrin dela nezakonito, saj seje vodi v nasprotju s poslovnikom občinskega sveta. Na zadnji seji so sprejemali odloke o priključitvi lenarškega vrtca k štirim osnovnim šolam v občini Lenart. Po besedah teh svetnikov gre za nezakoniti sklep. Tudi na Ministrstvu za šolstvo so prepričani, da trenutno ni pravnih podlag za spreminjanje obstoječe organizacije vrtca in da občina Lenart presega svoje pristojnosti v smislu spoštovanja zakonskih dikcij.
Omenjeni svetniki so v petek, 11. julija, sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili razloge, zakaj so zapustili sejo občinskega sveta. Povedali so, da so ustanovili
koalicijo z imenom Koalicija za zakonito delo. Prisotni svetniki na tiskovni konferenci (Ivan Jemenšek, Jože Škrlec, Mitja Kmetec, Matej Divjak, Sašo Lenart in Saša Tomažič) so menili, da bi župan moral zagotavljati zakonitost dela, ne pa da sam dela nezakonito. Delo občinskega sveta je od vsega začetka zastavljeno nezakonito, ne spoštujeta se statut in poslovnik. Župan oba akta tolmači po svoje, kot mu trenutno ustreza.
Po mnenju sklicateljev je občina Lenart precej zadolžena, saj se letos še ne izvaja nobena investicija; delo pričnejo v drugi polovici leta, da lahko plačila prenesejo v naslednji proračun. Po besedah prisotnih znaša zadolženost občine Lenart toliko, kolikor znašajo investicijska sredstva v proračunu, to pa je okrog 700 milijonov tolarjev. Investicije, ki se izvajajo, po njihovem mnenju niso prave, saj nič ne prinašajo občanom, ampak so dobičkonosne za ozke strukture okrog
župana. Menda je ni občine, ki bi v tako kratkem času zamenjala in vgradila toliko oken kot v občini Lenart (očitek leti na župana kot direktorja podjetja, ki se ukvarja z izdelavo oken, op. avt.). Župan Vogrin vedno poudarja, da je potrebna racionalizacija. Na osnovi tega priključuje vrtce k osnovnim šolam, ukinil je dotacijo Javnemu skladu za kulturne dejavnosti - Izpostava Lenart, zmanjšuje sredstva Matični knjižni Lenart, podobni sklep je prejela tudi športna zveza Lenart.
"V občinskem svetu si že od samega začetka prizadevamo delati konstruktivno, vendar je to vedno onemogočeno z raznimi spornimi ravnanji župana ob dobri asistenci direktorja občinske uprave. Pritiski po nezakonitem delu se stopnjujejo, ne pa da bi jih odpravljali. Del svetnikov, ki smo za zakonito delo, župan označuje za tiste, ki zaviramo razvoj in smo proti spremembam. Na vsakem koraku zlorablja govornico za degradacijo tistih, ki v Lenartu še
mislijo s svojo glavo," so v izjavi za javnost zapisali omenjeni svetniki, ki prihajajo iz različnih strank.
Svetniki so še povedali, da je njihov župan obseden z reki, prebliski in jim jih govori na sejah občinskih svetov. Na zadnji seji je svetnikom celo razdelil fotokopirano knjigo Parkinsov zakon ali Na lovu za napredkom, ki jo je leta 1995 izdala založba Mladinska knjiga. Svetniki so prepričani, da je s tem župan Vogrin kršil zakon o avtorskih pravicah.
Na vprašanje, kako bodo zagotovili zakonitost dela občinskega sveta, pa pravijo, da želijo na svojo stran pridobiti toliko svetnikov (sedaj naj bi jih v koaliciji bilo 15), da bodo imeli večino v občinskem svetu. Pravijo pa tudi, da so trdno odločeni, da bodo izrabili vse z zakonom dane možnosti, da preprečijo nadaljevanje erozije sistema, katerega glavni protagonist je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin.
Zmago Šalamun
Lenart • Žetev 2003
Letos do 30 odstotkov manj pridelka
V lenarškem podjetju Žipo smo od direktorja Andreja Šumana izvedeli, da so žetev pšenice pričeli v petek, 11. julija.
Pšenico so lani zasejali na 420 hektarjih površine. Če bo do konca tedna lepo vreme, bodo žetev končali že v tem tednu. Svoje je letos naredila suša, saj ocenjujejo, da je letošnji pridelek za 30% nižji.
Kako je z odkupom pšenice na Kmetijski zadrugi Lenart, pa smo se pogovarjali z direktori-
co Kristino Peserl. Ta nam je povedala, da je zaradi suše 30 odstotkov manj pridelka. Računajo, da bodo letos odkupili okrog 500 ton pšenice. Odkup poteka nekoliko počasneje, saj je bilo v preteklih dneh na le-narškem kar nekaj neviht, ki so preprečevale žetev.
Zmago Šalamun
Zabovci • Odkup pšenice
Letina prepolovljena
Sredi odkupa pšenice so v teh dneh tudi v mlinu Korošec v Zabovcih, kjer smo izvedeli, da je letošnja letina v primerjavi z lansko prepolovljena in da na območju KZ Ptuj in KZ Ormož pričakujejo med 1600 in 1800 tonami pšenice.
Kot je povedal Daniel Korošec, je letošnja pšenica sicer bogata z beljakovinami in razen na hektoliter bistveno ne zaostaja za lanskoletno. "Ob odkupu pšenica dosega normalne meje vlažnosti, seveda pa se na zrnju pozna prizadetost zaradi suše," je povedal in dodal, da bodo odkup končali
ob koncu tedna, odvisno seveda od vremena. Glede na skromno letino, ki jo je povzročila letošnja suša, so v mlinu Korošec povedali, da kapacitet silosov - 4000 ton - ne bodo zapolnili, kupce pa obveščajo, da bo mlin med 4. in 24. avgustom zaprt zaradi dopusta.
Mojca Zemljarič
[
]
Kako ste zadovo^ni s poletno ponudbo prireditev na Ptuju?
1)	odlično
2)	dobro
3)	slabo
4)	več sreče prihodnjič
ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si
Odgovori na zadnje vprašanje: Bi ptujsko mestno jedro povsem zaprli za promet?
65% Da 19% Ne 17% Kot sedaj
Ta teden
Zmeda, da te kap
Ptujsko poletje ni bogato samo s prireditvami na odrih, temveč tudi v zaku-lisju. Ko naj bi se odpočili možgane in nabrale nove moči za jesen, ko naj bi turizem pokazal vse, kar zmore, njegovo razcepljenost dodatno vznemirja in cepi prizadevanje občinske uprave, da bi ustanovitelji GIZ Poetovio Vivat v mirovanju pomagali iskati rešitve za poravnavo skoraj 20-milijonskega dolga.
Večina ustanoviteljev prvega interesnega gospodarskega združenja za turizem v Sloveniji se ne čuti kriva za nastanek izgube. Prednosti, ki naj bi jih jim prineslo us-tanoviteljstvo, niso nikoli občutili, smetano so v glavnem pobirali nečlani. Da giz ne izpolnjuje pričakovanj, so pričeli opozarjati že kmalu po ustanovitvi, a jim nihče ni prisluhnil, ker naj bi šlo zgolj za porodne krče organizacije, ki šele orje ledino na ravni države. Ker so želeli delovati v dobro Ptuja in ptujskega turizma, so na drugi strani pričakovali poštenost, ažurne podatke in seznanjanje s potekom projektov ter uresničevanjem ustanovitvenih ciljev. Pa tudi tega ni bilo, skupščine, ki so jih v začetnem obdobju še sklicevali, so bile pozneje bolj ali manj gola formalnost. Projekti, ki so na začetku še obetali, so zastali. Giz je ostal le še organizator kurentova-nja, poletne noči, prireditev pred začetkom in ob koncu šolskega leta, javnega silvestrovanja in podobno. Začelo se je obdobje umiranja, ki traja že tretje leto, posledice pa čuti LTO, ki tudi nima prave podpore za delovanje, čeprav naj bi bil tudi "sanator" GIZ. Iz zakulisja prihaja, da so tudi temu šteti dnevi. Pa ne, da nam bodo akterji te drame bodo ponudili še tretjo obliko organiziranosti turizma na lokalni ravni, čeprav se z zakonom ponovno vrača giz?! Za takšno dušebrižnost bi se jim že sedaj radi zahvalili. Tudi zato, ker naj bi turizem prinašal vsem, ne samo izbranim!
Majda Goznik
Gorisnica • Seja sveta
Koliko društev
potrebuje občina
Osrednje teme seje so bile: pregled prihodkov in odhodkov za prvo polovico tekočega leta, osmi občinski praznik ter predlogi in vprašanja svetnikov.
Pri pregledu odhodkov so si bili svetniki dokaj enotni glede različnih izdatkov za šolstvo, zdravstvo, kulturo, društva in rekreacijo. Le pri kmetijstvu se je zataknilo. Kot vse okoliške občine je tudi Gorišnico letos ponovno prizadela suša. Država je, kot je znano, kmetom že ponudila subvencije, ki jih bodo občine razdelile med kmete. Jabolko spora pa je med svetniki postal namakalni sistem, ki naj bi ga v prihodnjih letih zgradili v občini. Nekateri svetniki so tako menili, da bi bilo potrebno sredstva, ki jih dobijo kmetje kot povračilo za škodo, ki jo je povzročila suša, vložiti v namakalni sistem, in da tisti kmetje, ki imajo možnost namakati, pa tega ne počnejo, naj ne bi dobili odškodnine. Kot protiargument pa so ostali svetniki navajali dejstvo, da večina kultur, ki jih gojijo okoliški kmetje, ni primerna za namakanje. Gospa Obran je tudi izpostavila vprašanje dolgoročnega planiranja in usmeritve kmetijstva v občini.
Naslednja točka je bila razprava pred osmim občinskim praznikom, ki, če je soditi po predstavljenem programu, zopet obeta vrsto zanimivih dogodkov - športne igre, ocenjevanja vin, različne proslave in
kulturne dogodke v okviru posameznih društev. Potrdili so tudi letošnje dobitnike plaket in priznanj, ki bodo podeljene med praznikom.
Nekaj besed je bilo izrečenih tudi na račun kulturnih društev v občini, ki da se množijo kot gobe po dežju, kar pa ni dobro predvsem iz finančnih razlogov, saj se tako sredstva, ki jih občina nameni kulturi, preveč razpršijo. Po mnenju ene od svetnic bi bilo najbolje obdržati dve kulturni društvi, Go-rišnico in Cirkulane, vanju pa bi bile vključene vse kulturne dejavnosti iz cele občine.
Pregledali so tudi nekatere projekte, ki potekajo v občini, zlasti v zvezi s kanalizacijo, ki naj bi bil v kratkem zaključen. Eden od svetnikov je namreč opozoril, da se na gradu Borl kopičijo smeti okrog kontejnerjev in da je potrebno poiskati tistega, ki je pristojen za odvoz le-teh in to urediti.
V zadnjem delu seje je župan odgovarjal na vprašanja svetnikov in svetnic, ki si prizadevajo za ureditev okolice šole in vrtca, ki bi potreboval nova igrala. Sejo pa je župan Jožef Kokot zaključil s povabilom svetnikom, naj se udeležijo čimveč prireditev ob občinskem prazniku.
Polona Šemnički
Podgorci • Zgodovinski raziskovalni tabor
Popisali okrog 30 spomenikov
Mladi so v minulih dneh obiskali in evidentirali vse spomenike v krajevni skupnosti Podgorci. Večina je sakralnih, v raziskavo pa so vključili tudi spomenik NOB in spomenik kurirjem.
Raziskovalni tabor je nastal v organizaciji turističnega podmladka TD Podgorci v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, enota Ormož. Vodili sta ga dve mentorici - Mateja Majcen in kustodinja pedagoginja Zdenka Plejnšek. Za izvedbo tovrstnega tabora so se v TD Podgorci odločili, ker je kar ne-
kaj spomenikov zapuščenih in sploh niso vedeli, kdo je lastnik, ker niso bili podatki nikjer natančno zbrani na enem mestu, to pa bo, po besedah Frančka Laha, dobra podlaga za nadaljnje delo.
Raziskovalni tabor je obiskovalo pet osnovnošolcev in štirje srednješolci. Delali so v
Udeleženci zgodovinskega raziskovalnega tabora
foto vki
dveh skupinah na terenu, kjer so si ogledali spomenike, poiskali lastnika in ga povprašali, kdaj je bil objekt zgrajen, čemu je posvečen. Izdelali so skico spomenika, izmerili prostor in narisali tloris. Tako so v tabor poleg ljubiteljev zgodovine in raziskovanja pritegnili tudi tiste, ki znajo lepo risati. Objekt so tudi fotografirali, posebej še detajle in kakšne predmete. Tako so evidentirali okrog 30 križev in kapel. Ko sem jih vprašala, kateri objekt jim je bil najbolj všeč, so se odločili za Komahejevo kapelo v Oslušev-cih. Postavil jo je Kovačec, današnji lastnik pa je Jože Kokol. Zazidana je bila v prvi polovici 19. stoletja in je bila obnovljena 1980. Kot večina tukajšnjih kapel, je posvečena Mariji, ki je postavljena v notranjosti kapele. Posebnost so freske, oboki z venci, in strop, ki je poslikan z zvezdnim nebom. Vgrajeno je najverjetneje še originalno leseno okno. Zanimivo zgodbo
so staknili tudi v Bresnici pri Mariji Janežič, ki ima v hišo vzidano kapelo, ki pa sama po sebi ni nič posebnega. Zanimiv je kip svete družine iz prve četrtine 16. stoletja. Pred časom so ga lastnici ukradli, vendar ga je po enem letu dobila nazaj. Kriminalisti so si za dragocen kip, ki ga gospa hrani v hiši, izmislili posebno zvijačo. Svetovali so naj Jožefu "sezujejo" roko od zapestja in jo skrijejo na posebno mesto. Tako je kip za tatove nezanimiv, saj je brez roke preveč razpoznaven in ga je nemogoče prodati. Vse zgodbe, ki se prepletajo okrog spomenikov in druge izsledke svojega dela, bodo mladi raziskovalci predstavili v brošuri, ki bo izšla septembra, ob tej priložnosti bodo zbrano gradivo tudi razstavili. V naslednjih tednih se bo v organizaciji TD Podgorci odvil še drugi del naravoslovnega tabora.
vki
Destrnik • Delavnice za otroke
Za ^ kratek čas
Tudi v OŠ Destrnik-Trnovska vas so organizirali delavnice za otroke.
V OS Destrnik so organizirali delavnice slikanja na svilo in steklo, ki jih je vodila Bojana Ko-lenko. Potekala je od 7. do 11. julija, obiskalo pa jo je 15 otrok. Zraven učenja slikanja na svilo in steklo so udeleženci ustvarjali tudi spominek kraja.
Istočasno je potekala v oS Destrnik in oS Trnovska vas računalniška delavnica, ki jo je vodil Žan Bohorč. Na Destrniku jo je obiskovalo 15 otrok, v Trnovski vasi pa 10. Otroci so lahko
igrali igrice, naučili so se tudi izdelovati etikete za zvezke in knjige, risali so s programom slikar in se seznanjali z internetom.
Kot je povedal ravnatelj Drago Skurjeni, bodo na od 25. do 29. avgusta organizirali še nogometno šolo v Trnovski vasi in na Destrniku. Delavnico bo vodil Gorazd Voglar. Ob koncu delavnic se bodo srečali s člani KMN Vitomarci.
Zmago Šalamun
Utrinek iz delavnice slikanja na svilo in steklo
Foto: ZS
Ptuj • Literarna arena
Večer ljubezenske poezije
Majhno dvorišče cvetličarne Orožarna je v okviru Literarne arene v četrtek, 10. julija, gostilo večer poezije in rož s pesnico Romano Ercegovič.
Literarni večer, organizirali so ga območna izpostava Javnega sklada Republike Slo-
venije za kulturne dejavnosti, cvetličarna Ožrožarna in Zveza kulturnih društev Ptuj, je po-
Foto: Mojca Zemljaric
Med Romaninim nastopom je zaigral saksofonist Božo Ljubec.
vezovala Nataša Petrovič, med cikli pesmi pa je zaigral saksofonist Božo Ljubec.
Obiskovalci literarne arene, nekaj deset se jih je zbralo v prijetnem cvetličnem ambien-tu, so prisluhnili Romaninim osebnoizpovednim pesmim. Uvodoma je mlada pesnica predstavila svoje pesmi o ljubezni do bližnjega, nato pa smo prisluhnili še pesmim, ki jih je napisala iz ljubezni do narave, dreves, zemlje, svojih prijateljev. Izmed številnih pesmi, ki so bile predstavljene, so se zvrstile tudi pesmi sestri Ivani, prijateljici Tanji, materi in očetu.
V nadaljevanju večera pa so obiskovalci prisluhnili še zgod-
bam o Romaninem potovanju čez lužo in njeni veliki ljubezni - obrednemu gledališču. Kot je povedala, jo je v kraje južne Amerike pritegnilo zanimanje za indijansko kulturo, kjer išče odgovore o življenju in raziskuje indijanske rituale ter jih povezuje z gledališkimi rituali. Rituali so ji tako zrasli pod kožo, da se je v Ameriki celo odločila za študij obrednega gledališča.
Ob tej priložnosti pa je mlada pesnica vse navzoče povabila še na predstavo obrednega gledališča Duša zemlje, ki bo v sredini avgusta odvijala v krajinskem parku Sturmovci.
Mojca Zemljaric
Pa brez zamere
Implementacija
Konec začetka in ne obratno
Evo. Zadeva je končana. Vsaj zdelo bi se lahko tako. A je situacija precej drugačna. Zadeva ni končana, ampak se v resnici šele začenja. Čeprav je končana. Smešno? Protislovno? Niti ne. Govora je namreč o pravkar končani Evropski konvenciji oziroma konvenciji o prihodnosti Evrope. Ta konvencija se je namreč zaključila po okoli letu in pol njenega delovanja, ki jo je na koncu pripeljalo do nekakšnega bolj na silo kot ne skupaj zbitega osnutka bodoče evropske ustave. Kar je seveda v vseh pogledih nadvse pomemben in za staro celino morda celo ključen dogodek. V prid temu dejstvu znatno priča podatek, da so predlog osnutka soglasno potrdile vse večje evropske politične stranke. Vključno z evropskim parlamentom, takimi živinami, kot sta francoski in nemški zunanji minister in celo njegova visokost, predstavnik bodočih članic unije Lojze Peterle ni imel večjih pripomb (nergala je pravzaprav samo Španija, a še to v bolj umirjenih in zadržanih tonih). Zadeva torej nikakor ni nepomembna. A kot smo že rekli, ne pustimo prehitro, da bi nas zanesla evfori-ja ob tem predlogu ustavne pogodbe bodoče Evrope. Delo, pravo delo se šele začenja. Zdaj je na vrsti tista zadeva, ki ji ponavadi pravimo implementacija, se pravi, prevajanje teorije v prakso, bi lahko rekli. Kot nam je poznano že iz čisto navadnega življenja, se stvari najpogosteje začno zatikati prav pri uveljavljanju te točke. Ponavadi se v teoriji da prav vse čisto fino dogovoriti in zmeniti, a ko pridejo stvari do te točke, da bi jih bili treba uresničiti, pristanejo zadeve kaj hitro na realnih tleh. Kar pomeni, da se zadeve, ki so prej bile čisto fino opredeljene, razumljene in dogovorjene, začno zapletati. Pri bodoči ustavi EU (oziroma njenem predlogu) je temu primerno šlo pri teoriji kar dobro. Ampak samo do sprejetja predloga. Sedaj, ko je le ta na papirju in mora preiti še v prakso, pa se je po pričakovanju začelo zapletati. Potrditi ga morajo še vse države, nato pa mora vse skupajpožegnati tudi medvladna konferenca, ki se ima zgoditi tam nekje oktobra letos, trajati pa (zaenkrat) namerava vse tja do marca 2004, se pravi do takrat, ko bodo nestrpne bodoče članice že šotorilepred vrati, da katera bognedaj ne bi zamudila trenutka, ko bo ta elitni klub odškrtnil ključavnico in priprl vrata, da se bodo lahko nove članice zrinile skozi režo. Se pravi, obstaja še več kot dovolj priložnosti, da se zadeva zaplete. Tako na primer že lahko slišimo godrnjanje, ki se počasi začenja razlegati tam dol s poljskih širjav, zagotovo pa se mu bo pridružilo še kakšno. Stvar je torej še zelo daleč od tega, da bi lahko olajšano zavzdihnili in si z robčkom obrisali pot z od dela oznojenega čela. Šampanjec naj zaenkrat kar lepo ostane na hladnem.
Gregor Alic
^P^l^u^j • Komedija Art navdušuje
Zadnjič v letošnjem poletju!
V petek, 18. julija, ob 21. uri bo v atriju hotela Mitra zadnja letošnja ponovitev komedije Yasmine Reza "Art" v režiji Nenni Delmestre.
Premetena komedija francoske avtorice velja za eno najboljših komedij konca 20. stoletja in je prava mojstrovina pronic-ljivega humorja in norčevanja iz človeških značajev in neumnosti. Skozi svoj norčavi pristop pa nam spotoma razkrije tudi marsikatero resnico o pri-jeteljstvu, snobizmu, denarju, družbenih statusih in še marsičem ...
Komedijo je vrhunsko uprizorila, lahko rečemo ptujska igralska paradna trojica, Vojko Belšak, Tadej Toš in naturalizirani Ptujčan Kristijan Ostanek.
Smeh garantiran! Če pa se ne boste nasmejali, vas po predstavi lastnoročno žgečkamo, zagotavljajo v upravi Gledališča Ptuj!
gp
Foto: Arhiv gledališča Ruj
Tadej Toš, Vojko Belšak in Kristijan Ostanek v komediji Art
Ptuj • Zupan prepovedal priključevanje na internet po KTV
Ko kdo ne trobi v isti rog
Z dodatno pošto so svetniki in svetnice Mestnega sveta, ki se bodo danes sestali na 9. redni seji, prejeli dopis, da župan dr. Štefan Celan s seje umika sklep o določitvi zmogljivosti osnovnih šol v Mestni občini Ptuj, hkrati pa jih obvešča, da bo z dvema točkama dnevni red razširil. Gre za statut delniške družbe KKS - kabelsko komunikacijskega sistema Ptuj, d.d., in sklep o razdelitvi delnic te družbe.
Da naj bi KTV Ptuj preoblikovali v delniško družbo, so svetniki Mestne občine Ptuj določili v nadaljevanju tretje seje 3. februarja letos; pred tem je dokončno obliko organiziranosti izbral upravni odbor KTV Ptuj. Odločil se je za dvojno komanditno delniško družbo, a ta pri svetnikih ni dobila podpore. Svetniki so izbiro upravnega odbora obšli in se z 19 glasovi odločili za delniško družbo. To ni presenetilo skoraj nikogar, ker se je o delniški družbi v zakulisju ptujske kabelske zgodbe govorilo že precej časa.
Ob upravnem odboru je letos februarja začela delovati tudi strokovna komisija za ureditev
statusa kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj, ki jo je imenoval ptujski župan. Komisija si je zadala nalogo, da do konca junija pripravi statut delniške družbe KTV Ptuj in sklep o razdelitvi delnic. O obeh dokumentih bodo ptujski svetniki in svetnice razpravljali na današnji seji.
Junija in julija pa je potekala intenzivna pisna komunikacija med Ingelom, operaterjem ptujskega KTV sistema, ptujskim županom in mestno četrtjo Ljudski vrt. Petega junija je bil napisan prvi dopis ptujskega župana Ingelu z namenom, da se ustavijo aktivnosti pri priključevanju novih naročnikov na internet preko KTV, kar so na veliko neje-
voljo občanov tudi storili, čeprav je po zagotovilih Ingela ponudba interneta od sistema finančno v celoti ločena in tudi ne vpliva na proces reorganizacije KTV Ptuj. Tretjega julija pa je In-gel prejel drugi dopis ptujskega župana z zahtevo, da se takoj prekine z vsemi investicijami v KTV Ptuj do vzpostavitve nove organiziranosti KTV sistema, nemoteno naj poteka financiranje zakonskih obveznosti in najnujnejšega vzdrževanja sistema, druga vlaganja pa naj bi potekala le ob prehodnem dogovoru z njim. Prekinili so dela ob Mariborski cesti, kjer so v skupni rov za ulično razsvetljavo polagali enocevno kabelsko kanaliza-
Ptuj • Odprli igralni salon v hotelu Poetovio
Nadgradnja ponudbe
Podjetje Memoria Ptuj, d.o.o., ki je lastnik hotela in restavracije Poetovio, je 10. julija tudi uradno odprlo vrata novega igralnega salona Poetovio s 30 igralnimi mesti.
Koncesijo za odprtje igralnega salona je podjetje prejelo 21. decembra lani, konec junija oziroma v začetku julija pa uporabno dovoljenje za začetek dela. Igralcem je pri najnovejših igralnih avtomatih na voljo 22 mest, osem igralnih mest ima elektronska ruleta. Naložba je veljala 500 tisoč evrov. Po koncesiji, ki jo je podjetju dodelila vlada Republike Slovenije, z njo pa je soglašal tudi ptujski Mestni svet na šesti, izredni seji 5. septembra leta 2002, bodo število igralnih mest v naslednjih dveh letih morali še povečati za dvajset, če jo bodo želeli podaljšati oziroma nadaljevati dejavnost.
Odprtje igralnega salona predstavlja novo kakovost v ponudbi tega ptujskega gostinsko-turisti-čnega podjetja, ki je že v prvih dveh delovanja, pritegnila veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Salon namreč obratuje že od začetka julija. V njem je delo dobilo osem ljudi, od tega so štirje redno zaposleni, štirje pa honorarno.
^"V prvi vrsti smo z ureditvijo igralnega salona želeli obiskovalcem ponuditi nekaj več in s tem našo ponudbo še izboljšati oziroma nadgraditi. Zavedamo se, da je investicija dolgoročna, da dobička čez noč ne bo. Trudi-
Foto: Črtomir Goznik
Martin Lisjak mlajši: "Trudimo se, da bi gostom ponudili tisto, kar i{cejo - zabavo."
mo se, da bi gostom ponudili kar največ. Računamo predvsem na tranzitne goste, tudi na golfi-ste, ki se vse pogostje odločajo za igranje na ptujskem igrišču za golf in iščejo tovrstno ponudbo. Zaslužek od igralnice bomo vlagali v nadaljnjo posodobitev hotela. V zadnjem času smo podobili sobe in restavracijo. Hotel ima trenutno dve zvezdici, čeprav je izpolnil že pogoje za tri. Zahtevek za spremembo smo že vložili. Odkar je hotel Poetovio v
Za najsodobnej{imi igralnimi igralcev.
Foto: Črtomir Goznil<
avtomati lahko hkrati igra 22
lasti družine Lisjak, leta 1989 ga je kupil oče Martin, smo v objekt že veliko vložili, in še ga bomo posodabljali ter njegovo ponudbo skušali v največji meri prilagoditi zahtevam današnjega obiskovalca, ki terja vedno več zabave," je o novi pridobitvi hotela Poetovio povedal direktor Memorie, d.o.o., Ptuj, Martin Lisjak mlajši.
Zgodbe o igralništvu na Ptuju so že stare. Pred dobrimi desetimi leti se je za igralnico na Ptuju potegovalo novogoriško podjetje Hit, takrat ga je še vodil Danilo Kovačič. Skupaj s takratnim ministrom za turizem Janezom Siršetom sta s predstavniki Občine Ptuj podpisala pismo o nameri o razvoju igralniškega turizma na Ptuju, ki ga niso uspeli udeja-niti.
Od soglasja k izdaji vladne koncesije za igralništvo podjetju Memoria bo imela korist tudi Mestna občina Ptuj oziroma njen proračun, v katerega naj bi se letno nateklo okrog pet milijonov tolarjev Zakon ji nalaga, da ga lahko uporabi le za ureditev ljudem prijaznejšega okolja in za izgradnjo turistične infrastrukture.
MG
cijo za potrebe KTV, prav tako so prekinili dela na Mestnem Vrhu, nujno pa bi bilo zamenjati kabel v Novi vasi, ki je v trajni okvari, ker ljudje zaradi nekvalitetne slike precej negodujejo. Za javnost je do prekinitve omenjenih del, ki naj bi se predvidoma nadaljevala avgusta, prišlo zaradi "tehničnih težav", in ne zaradi aktivnosti pri ustanavljanju delniške družbe oziroma prizadevanj, da ne bi kabelski sistem izgubljal na vrednosti, ker še vedno ni rešeno vprašanje knjiženja investicij, tudi za lansko leto ne.
Iz mestne četrti Ljudski vrt pa je Ingel prejel zahtevo o poimenskem seznamu neplačni-
kov za leti 2001 in 2002, pa so jih v Mestni občini Ptuj že imeli oziroma je z njimi razpolagala komisija za ureditev kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj. Na tretji seji te iste četrti, ki je bila 3. junija letos, je bil sprejet tudi sklep, da naj operater pisno obvesti naročnike KTV o finančnem planu KTV Ptuj za leto 2003 in o predlogih za dokončno obliko organiziranosti KTV Ptuj, ker ljudje, ki so bili financerji te izgradnje, o tem skoraj nič ne vedo. Operater pa jim je skupaj s položnico za mesečno vzdrževanje sistema poslal v izpolnitev tudi izjavo o tem, da naj se odločijo med predlogoma za dvojno koman-
ditno družbo in delniško družbo z navedbo plusev in minusev obeh oblik organiziranosti. Vrnjenih je bilo okrog šest odstotkov izpolnjenih izjav, ki pa ne bodo spremenile odločitve o statusnem preoblikovanju KTV Ptuj, čeprav je takšna interpretacija sklepa, sprejetega na že omenjeni seji sveta MC Ljudski vrt, s strani Ingela nekatere vznejevolila. Zbiranje izjav po mnenju direktorja Ingela Rudija Zemljiča ne more biti sporna v nobenem pogledu, saj gre za pluralno in povsem demokratično stvar. Pravica vsakega bodočega lastnika je, da sodeluje v procesu in na nek način tudi izkaže svoje mnenje, še poudarja Zemljič. Te možnosti jim akterji, ki so izbirali bodočo statusno obliko, niso niti v najmanjši meri omogočili. Iz aktivnosti so izključili tudi operaterja, ki ob strokovnem znanju razpolaga tudi z nekaterimi izkušnjami. Glede na ptujsko politiko "načrtnega uničevanja" vsega, kar ne trobi v isti rog, pa čeprav se pogosto bode s stroko, to niti ne preseneča. Politika izključevanja še nobenemu okolju ni prinesla nič dobrega.
MG
Ptuj • GIZ tudi v mirovanju povzro~a probleme
Kdo bo poravnal skoraj 20-milijonski dolg?
Iz uprave Mestne občine Ptuj so junija letos ustanovitelji, člani Gospodarskega interesnega združenja Poetovio Vivat, prejeli vse prej kot vkljudno pismo, ki ga je podpisal župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan, nanaša pa se na poravnavo obveznosti - likvidacijo GIZ Poetovio vivat.
Kot je znano je gospodarsko interesno združenje (GIZ) že nekaj časa v prisilnem mirovanju, medtem pa so v Mestni občini Ptuj, ne da bi počistili stvari okrog tega prvega gospodarskega združenja za turizem v Sloveniji, ki je na začetku veliko obetalo in obljubljalo, ustanovili Lokalno turistično organizacijo s skoraj identičnimi nalogami. Zdaj pa se že dve leti ubadajo, kako rešiti finančne obveznosti, ki jih giz še ima. S prvotnih pet milijonov tolarjev, kolikor naj bi znašal dolg ob odhodu direktorja Branka Brumna v letu 2000, je ta do letošnjega junija narastel na skoraj 20 milijonov tolarjev.
GIZ je v očeh ustanoviteljev (teh je bilo najprej 44, kolikor se jih je udeležilo ustanovne skupščine julija leta 1994, nato jih je do avgusta istega leta naraslo na 60) in prav tako v očeh javnosti že kmalu po ustanovitvi izgubil zaupanje, predvsem tudi zato, ker večina od njena ni dobila tistega, kar je pričakovala - aktivno sodelovanje v njegovih projektih. Predvsem naj bi to bila prednost pri poslih, ki so tekli preko združenja. Zato je v tem trenutku vsak izgovor o tem, da likvidacija ni tisto pravo, ker naj bi imela negativen učinek v javnosti, popolnoma odveč. GIZ je svoje odpel že zdavnaj. V občinski upravi si zato prizadevajo, da še pred ukinitvijo dosegli poravnavo s čim več upniki. Navkljub vsemu še vedno pričakujejo, da bodo tudi ustanovitelji sprejeli aktivno vlogo in tudi predlagali drugačno rešitev, če s poravnavo ne soglašajo.
V dopisu jih z višino obveznosti oziroma dolga, ki naj bi jo poravnal posamezni ustanovni član, niso seznanili, verjetno tudi zato, ker so spiski o tem, kdo je še sploh član, izredno pomanjkljivi. Nekateri so sicer skušali izstopiti, nekateri tudi so, ker giz ni iz-
polnil njihovih pričakovanj, vendar večina žal ni dočakala izstopa, ker se tudi skupščina združenja ni redno sestajala. Po 50. členu pogodbe o ustanovitvi GIZ-a je odpovedni rok šest mesecev pred koncem poslovnega leta, datum izstopa pa se mora ujemati s koncem poslovnega leta; član mora pred izstopom poravnati finančne in druge obveznosti. V 52. členu pogodbe (in ne v 50. členu, kot je to navedeno v junijskem dopisu Mestne občine Ptuj) pa je tudi zapisano, da je član ob morebitni delitvi dobička oziroma pokrivanju izgube udeležen do dneva izstopa oziroma izključitve.
V očeh javnosti je bivša občina Ptuj (oziroma po delitvi na manjše občine v letu 1995 Mestna občina Ptuj) glede na večinski delež, 40 odstotkov, v začetnem štiriletnem obdobju največji krivec, da združenje ni izpolnilo pričakovanj. Imela je vse vzvode, da bi delo GIZ-a teklo skladno s pričakovanji ustanoviteljev in okolja, ki na turizem kot razvojno priložnost tega območja že dolgo prisegajo. Pričakovanj ni izpolnila niti uprava niti vsi nadzorni sveti, kolikor jih je bilo, ker pri svojem delu niso upoštevali 29. člena ustanovitvene pogodbe, na podlagi katerega bi se moral nadzorni svet sestajati najmanj enkrat v vsakem trimesečju. Veliko napak je bilo storjenih pri izbiri izvajalcev posameznih projektov, saj jih niso pridobivali preko javnih razpisov oziroma s pomočjo vsaj treh konkurenčnih ponudb, če je šlo za posel, večji od določenega zneska, v ustanovitveni pogodbi je zapisan znesek sto tisoč tolarjev, ki pa bi se moral vsakih šest mesecev usklajevati glede na gibanje drobnoprodajnih cen.
Iz podjetij, ustanov in obrtnikov je na naslov Mestne občine Ptuj doslej prišlo več ogorčenih dopisov oziroma odgovorov na
junijski dopis ptujskega župana o morebitnih predlogih za poravnavo obveznosti oziroma dolga GIZ-a v mirovanju. V Območni obrtni zbornici Ptuj že razmišljajo o najemu odvetnika, ki bo zastopal njihove interese v tej zgodbi, nikakor ne pristajajo na poravnavo nekega dolga, ki ga niso pomagali ustvarjati.
Med ustanovnimi člani je tudi Tiskarna Viljema Polajžerja iz Prešernove ulice 18 na Ptuju. "Ptuj imam rad, zaradi Ptuja sem se tudi vrnil iz tujine, da bi v tem mestu nekaj skupaj ustvarili. V članstvo sem pristopil dobronamerno in z velikimi pričakovanji. Nasprotno pa od tega v štirih letih članstva nisem imel ničesar. Leta 1998 smo iz združenja izstopili, kot kaže, pa teh podatkov v Mestni občini Ptuj nimajo, sicer me ne bi vabili k poravnavi dolga. Iz spiska dolga je razvidno, da je giz za svoje projekte potreboval storitve tiskarne, pa nisem dobil preko združenja nobenega dela. Za poravnavo preostale članarine ob izstopu nam je bila predlagana kompenzacija, to pa bi tudi bil edini primer, da bi od združenja kaj pridobili. Pet let nismo dobili od GIZ-a nobenega dopisa, zdaj pa naj bi se nekoga 'usmilili', ker je narobe delal. To ne gre. Tudi ni razumljivo, zakaj se je tako dolgo razčiščevalo stanje, ki še danes ni čisto, da je dolg tako enormno narastel. Naj ga pokrije občina, saj člani nismo delali narobe, večina ni imela niti možnosti niti priložnosti, da bi se v giz-ove projekte aktivno vključevala. Danes se vprašujem, zakaj je bil giz sploh ustanovljen," je ogorčen Viljem Polajžer, eden od ustanovnih članov združenja, ki naj bi bilo vzorčni primer organiziranosti turizma na lokalni ravni za izboljšanje turistične ponudbe in povečanje zaslužka od turizma.
MG
Ptuj • 34. praznik domače zabavne glasbe
Vitezi in Navihanke - da o Kekcu ne govorimo
Tudi melodije letošnjega 34. festivala domače zabavne glasbe Slovenije, ki jih je tokrat predstavilo 12 ansamblov, so izzvenele v znamenju nekaterih novosti. Zlatega Orfeja so drugič zapored osvojili Vitezi celjski, občinstvo pa je izbralo Navihanke.
Tudi letošnja 34. festivalska prireditev pod generalnim pokroviteljstvom Perutnine Ptuj in glavnim pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj se je dogajala na Mestnem trgu sredi starega dela Ptuja, bili pa smo priča nekaterim bolj ali manj posrečenim osvežitvam. Organizatorji, družba Radio - Tednik Ptuj v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton Maribor, RTV Slovenija RC Maribor, radiom Slovenija in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija, so oder premaknili na nasprotno stran, tako da so namesto mogočne Mestne hiše za naravno kuliso služile hiše z grajskim hribom v ozadju. Novost je bila tudi mlad voditeljski par, saj sta v vlogi posodobljene Mojce in Rožleta v mešanici pogovornega in knjižnega jezika program povezovala igralca Alenka Te-tickovic in Aljoša Kovacic. Poleg nastopa nekaj novih ansamblov smo bili novosti deležni tudi po tekmovalnem delu, saj je v nekoč revijalnem programu med štetjem glasovnic namesto keterega od uveljavljenih umetnikov pozornost občinstva poskušala pritegniti mlada igralska skupina Impro
liga.
Za letošnje festivalske nagrade so se s po dvema skladbama - polko in valčkom - tokrat potegovali ansambli Sonce, Strici, družinski trio Pogladič, Vita, Spev, Viharnik, Založnik, Dina-
Foto: M. Ozmec
Drugič zapored so zlatega Orfeja prejeli Vitezi celjski.
mika, Unikat, Navihanke, Pogum in Vitezi celjski.
Najvišje festivalsko odličje -zlatega orfeja za vsestransko najboljši ansambel in denarno nagrado 250 tisočakov, ki jo je v imenu Slovenskih novic podelil mag. Ivan Sivec, je strokovna komisija že drugo leto zapored prisodila Vitezom Celjskim. Nagrada občinstva za najboljšo melodijo in 200 tisočakov, ki sta jo prispevala Dolenjski list in Radio Brezje, podelil pa jo je poslovni direktor festivala Božo Dokl, je tokrat pripadla skladbi Miss, avtorjev Braneta Klavžarja in Fanike Požek v izvedbi ansambla Navihanke.
Strokovna komisija, ki ji je letos predsedoval Franc Lačen, v njej pa so bili še: Smilja Baranja, Zdenka Majerič, Irma Rauh in Ivo Umek, je izbrala tudi najboljšo melodijo. Na-
Foto: M. Ozmec
Ansambel Pogum iz Skocjana je letošnji dobitnik Korenove plakete.
grado zanjo in 200 tisočakov, ki sta jih prispevala Gorenjski glas in radio Ptuj, podelila pa jo je direktorica festivala Simona Krajnc Pavlica, je prejel avtor glasbe Brane Klavžar za skladbo Ne poznam te več, ki so jo prav tako izvajale simpatične Navihanke.
Nagrado strokovne komisije za besedila v sestavi Jože Šmi-goc - predsednik ter Liljana Klemenčič in Vinko Štrucl je prejela Fanika Požek, avtorica besedila skladbe Pridi pod najino brezo, ki jo je izvajal ansambel Spev. Nagrado in 150 tisočakov, ki jih je prispeval RTV center Maribor, je podelil Boris Rošker.
Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo je po odločitvi strokovne komisije tokrat prejel ansambel Pogum iz Škocjana, izročil pa jo je odgovorni urednik Štajerskega tednika Jože Šmigoc. Društvo pesnikov in pisateljev Slovenije je letos podelilo še Staretovo nagrado, ki jo je za dolgoletno in kvalitetno delovanje na področju besedilopisja prejel Ivan Malavašič.
Tudi letos sta na dan festivala izšli festivalska kaseta in zgoščenka s posnetki izbranih melodij vseh 12 ansamblov, prireditev sta neposredno prenašala Radio Ptuj in Radio Maribor, posnetek je bil na sporedu naslednji večer na radiu Slovenija, ljubitelji polk in valčkov pa si bodo letošnji festival lah-
Prikupne Navihanke so osvojile srca ptujskega občinstva.
Foto: M. Ozmec
ko ogledali tudi 16. avgusta, ob 20. uri na 1. programu Televizije Slovenija.
Kakorkoli že, letošnji ptujski festival je za nami in Slovenci smo bogatejši za 24 novih naro-dnozabavnih viž, med katerimi
so zagotovo rojene tudi nove uspešnice. Zanimiv je tudi podatek, ki zgovorno priča o pomembnosti tega najstarejšega in zagotovo tudi najuglednejšega festivala pri nas - na dosedanjih 34 festivalih je namreč
na ptujskem odru na treh različnih lokacijah nastopilo že 356 ansamblov, ki so v zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe položili že 1148 polk in valčkov.
M. Ozmec
Foto: M: Ozmec
Prizorišče letošnjega festivala je bilo letos postavljeno na drugo stran Mestnega trga.
Ptuj • Poletni tabor društva Praha
Otroci s koruznega polja
Društvo Praha je tudi letos že drugič zapovrstjo s pomočjo Centra interesnih dejavnosti organiziralo poletni tabora za osnovnošolce.
Na naslovu Skorba 60 se je tako pretekli teden zbralo kar 37 otrok, ki so teden dni preživeli v šotorih, kurili taborni ogenj in postavljali nočne straže, vse seveda pod budnim očesom gospe Vide in gospe Silve, ki sta vodji celotnega projekta. Čeprav je tabor oddaljen le slab lučaj od mesta, vlada v njem prava podeželska idila, saj je majhna kočica okrog in okrog obdana s koruznimi polji in travniki. Da gre za prave robinzonske počitnice, priča tudi dejstvo, da na domačiji gospe Vide ni tekoče vode in elektrike. Vodo, katere kakovost preverijo vsako leto, dobijo iz studenca, temne noči pa jim razsvetljuje taborni ogenj in petrolejke.
Kosilo jim pripeljejo, za zajtrke pa poskrbijo sami, otroci
Otroci so spoznali tudi golf.
so tako zadolženi tudi za ohranjanje reda in čistoče v taboru.
Na urah ročnih spretnosti izdelujejo predmete iz različnih materialov, ki jih sami naberejo. Da pa je stvar še bolj zabav-
Foto: Črtomir Goznik
Robinzoni na Dravi
na, se vsak dan odpravijo tudi na različne aktivnosti, tako so se ob šoli jahanja odpravili tudi na igrišče za golf, kjer so preizkusili svoje golfistične sposobnosti. Ker pa poletnih počitnic ni brez vode, so se odpravili tudi v ptujske Terme. Za pravi adrenalinski užitek pa je poskrbel rafting na Dravi.
Tabor lahko seveda obiščejo tudi starši in tiste najmlajše, letos je bil to petletni Tomaž, odpeljejo čez noč domov.
Zadovoljni otroški obrazi pričajo, da je življenje v taboru nadvse zabavno in da znata vedno nasmejani in prav nič strogi gospe Silva in Vida poskrbeti za imenitne počitnice, zato tudi mnogi med njimi zatrjujejo, da bodo še prišli. Na svidenje torej prihodnje leto!
Polona Šemnički
Benedikt • Praznovanje 4. občinskega praznika
Zaključili s farnim žegnanjem
V Benediktu so od 4. do 13. julija potekale prireditve ob 4. občinskem prazniku.
Pričele so se v petek, 4. julija, s koncertom mešanega pevskega zbora domačega kulturnega društva v prenovljenem domu kulture v Benediktu.
V	soboto, 5. julija, pa so potekale na igrišču pri OS Benedikt igre na vasi. V igrah je sodelovalo 11 ekip, zmagala je ekipa Ženjaka, pred ekipo gasilcev in ekipo društva kmečkih žena in deklet. V vlečenju vrvi je med moškimi zmagala ekipa Ženjaka, pred Benediškim Vrhom in ekipo kmetovalcev. Pri vlečenju vrvi med ženskimi ekipami je zmagala ekipa društva kmečkih žena in deklet pred gasilkami in ekipo šole.
V	nedeljo, 6. julija, sta turistično in športno društvo organizirala pohod po občini Benedikt. Po pohodu je na igrišču v Benediktu potekal nogometni turnir med ekipami naselij občine Benedikt.
Ponedeljek, 7. julija, je minil v znamenju balinarskega turnirja pri Petelinovi kleti, v torek, 8.
julija, pa je lovska družina Benedikt organizirala tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v Fartekovi grabi. Pri posameznikih je bil najboljši Franc Lakner, pred Darkom Sijancem in Fre-dijem Jančičem, pri ženskah pa zmagala Danica Lončarič, pred Marinko Juršnik in Cirilo Žel. Pri moških ekipah je zmagala ekipa športnega društva Benedikt, pred ekipo Picerije Lekežič in ekipo Ihove. Pri ženskih ekipah je zmagala ekipa mažoretk, pred ekipo šole in ekipo gasilk.
V petek, 11. julija, so se praznovanja nadaljevala z otvoritvijo razstave "Kaj zmorejo naše roke" v telovadnici oS Benedikt, na kateri društva in posamezniki predstavljajo svoje izdelke.
Ob 20. uri se je pričela osrednja prireditev s kulturnim programom in županovim večerom v šotoru na igrišču pri osnovni šoli. Zbranim je o načrtih in investicijah spregovoril župan občine Benedikt Milan Gumzar, ki se je posameznikom in druš-
Foto: ZS
Na osrednji prireditvi so podelili tudi občinska priznanja (od leve): župan Milan Gumzar, dobitnica plakete občine Benedikt Jelka Guzej, dobitniika bronastega grba občine Benedikt Viktor Prosič in Stanko Špenga, dobitnik zlatega grba občine Benedikt Leopold Zimič in predsednica komisije za priznanja Božena Volf.
Benediski gasilci so bogatejši za novo gasilsko vozilo.
Foto: ZS
tvom zahvalil za bogat športni in kulturni program ob občinskem prazniku. Za kulturni program so poskrbeli pevke in pevci mešanega pevskega zbora domačega kulturnega društva, člani in članice folklorne skupine iz Gornje Radgone, ljudski godci Kla-povuhi.
Na osrednji prireditvi sta župan občine Benedikt Milan Gumzar in Božena Volf podelila občinska priznanja. Plaketo občine je prejela Jelka Guzej, bronasta grba sta prejela Viktor Prosič in Stanko Spenga, zlati grb občine Benedikt pa je prejel Leopold Zimič. Osrednje prireditve so se udeležili številni župani in podžupani slovenskogoriških občin in vodja poslanskega kluba LDS Tone Anderlič. Sledila je pogostitev vseh prisotnih, ob 22. uri
Nova vas • 80 let gasilstva
Slovesno ob 80-letnici
V nedeljo, 13. julija, so v Novi vasi pri Markovcih praznovali 80-letnico ustanovitve gasilskega društva.
Osrednje slovesnosti, ki je potekala v športnem parku, se je udeležilo okrog sto gasilcev, v slavnostni paradi pa so si obiskovalci poleg 12 gasilskih vozil, 13 praporjev in vseh prej omenjenih gasilcev ogledali tudi starodavno ročno in nekoliko modernejšo motorno črpalko, ki so jo na prizorišče pripeljali s konjsko vprego.
Praznovanja 80-letnice so se udeležili predstavniki sosednjih in bolj oddaljenih gasilskih društev, pa tudi predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec in poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar.Po govoru predsednika društva Franca Panikvarja in nagovorih gostov je domače društvo iz rok predsednika OGZ Ptuj Francija Vo-grinca prejelo zlato priznanje za uspešno osemdesetletno delovanje društva.
V nadaljevanju prireditve sta domači poveljnik Aleš Bezjak in predsednik Franc Panikvar podelila številne pisne zahvale za dobro medsebojno sodelovanje. Za popestritev dogajanja pa so poleg PGD Nova vas poskrbeli člani Konjeniškega kluba, ki so s konjsko vprego na prizorišče pripeljali staro ročno brizgalno črpalko, s katero so nato pogasili požar.
Predsednik društva Franc Pa-
Foto: Mojca Zemljaric
Se še spomnite časov, ko je bila ročna brizgalna del standardne opreme gasilcev?
nikvar je ob 80-letnici društva zbrane nagovoril z besedami: "80 let gasilstva je nenehno spremljalo razvoj vasi, gasilstvo pa je bilo in ostaja tista dejavnost, ki povezuje družabni del življenja naših ljudi. Gasilci s svojo prostovoljno dejavnostjo pomagamo ljudem ob različnih nesrečah in radi priskočimo na pomoč tudi ob različnih prireditvah in družabnostih, saj že nekaj let vzorno sodelujemo z aktivom društva podeželskih žena, vaškim odborom in konjeniškim klubom. Da-
nes smo večkrat poudarili, da je pred nami pomembna naloga -gradnja novega vaško-gasilskega doma, ki nam jo bo uspelo uresničiti le z združenimi močmi. Ne ustrašimo se izziva, ampak se pogumno podajmo zastavljenim ciljem naproti."
Vsa zgodovina, prvi začetki in uspehi društva so nazorno zbrani v biltenu, za katerega je gradivo zbral in ga uredil domačin, dolgoletni predsednik društva Janko Petrovič.
Mojca Zemljarič
pa so si prisotni lahko ogledali še ognjemet.
V soboto, 12. julija, je v Benediktu potekalo srečanje upokojencev iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Zadnji dan, v nedeljo, 13. julija, pa so se praznovanja pričela z budnico godbe na pihala in se ob 10. uri nadaljevala z mašo v počastitev farnega zavetnika sv. Benedikta. Po maši pa je sledil prevzem novega gasilskega vozila citroen jumper, ki je benediške gasilce stal nekaj več kot 4 milijone tolarjev. Novo vozilo je blagoslovil kanonik Jože Goličnik v prisotnosti domačega župnika Ivana Zajnkoviča. Po sprejemu gasilskega vozila pa je v šotoru na igrišču potekala vrtna veselica z ansamblom Malibu.
Zmago Šalamun
Križevci
9. srečanje Prlekov in Prekmurcev
Prostovoljno gasilsko društvo Vuřja vas (občina Križevci pri Ljutomeru) in Kajak kanu klub iz Kroga (občina Murska Sobota) pripravljata v nedeljo, 20. julija, že 9. srečanje Prlekov in Prekmurcev, ki jih ločuje reka Mura.
Tokratno srečanje se bo pričelo ob 13. uri z mašo, ob 15. uri bo tradicionalno metanje jabolk čez reko Muro, uro pozneje se bodo predstavili tekmovalci v raftingu in kajaku, najzanimivejše tekmovanje - vlečenje vrvi pa bo na sporedu ob 18. uri.
Na dosedanjih osmih srečanjih so Prleki sosede v reko Muro potegnili petkrat, Prekmurci pa so se zmage veselili trikrat. Najdrznejši bodo za bogate nagrade po "zajli" poskušali preplezati reko Muro od enega do drugega brega.
Na prekmurski strani bodo za zabavo skrbela skupina Nova Legija, na prle-ški strani reke Mure pa se bodo številni obiskovalci, ki vsako leto obiščejo to prireditev, zabavali s skupino Show band Klobuk.
MŠ
Bis • Gasilsko tekmovanje
Pomerilo se je šest desetin
V nedeljo, 13. julija, je Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci organizirala izbirno tekmovanje za regijsko tekmovanje, ki bo v septembru.
Nastopilo je 6 desetin iz PGD Vitomarci in PGD Trnovska vas v treh enotah: pionirji - mladinci, članice A ter člani A in B. Regijskega tekmovanja se lahko udeležijo prve tri desetine iz vsake
panoge, kar pa pomeni, da se ga lahko udeležijo vse desetine, ki so udeležile tekmovanja. Vodja tekmovanja pa je bil Alojz Feko-nja.
Zmago Šalamun
Utrinek z gasilskega tekmovanja
Ljutomer • 4. Puchovo sre~anje
Več kot 180 udeležencev
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine "Johann - Janez Puch" iz Ljutomera, ki šteje okrog 400 aktivnih članov, je pripravilo že 4. Puchovo srečanje; posvetili so ga preminulemu predsedniku društva doktorju Ludviku Bratuši.
Srečanja se je udeležilo več kot 180 voznikov in sovoznikov iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije, popeljali pa so se v 110 oldtimerjih, od tega v 75 Puchovih modelih.
Udeleženci so se zbrali pred društvenimi prostori v Ljutomeru (na posnetku) ter so se preko Podgradja, Svetega Tomaža in Sakušaka odpravili na Polenšak, kjer so se udeležili tamkajšnjega praznika žetve. Pri Svetem Tomažu so si ogledali rojstno hišo dr. Ludvika Bratuše, v Sakušaku pa Puchov muzej. Najstarejša udeleženka srečanja je bila 87-letna Zofija Vidovič iz Ormoža, ki se je popeljala z volkwagnovim hroščem letnik 1968, najstarejši avto-
mobil -Chrysler letnik 1925 - pa je vozil Peter Kunc iz Ljutomera. Izmed Puchovih modelov je bil najstarejši motor iz leta 1928, ki je v lasti Borisa Novaka iz Razkri-žja.
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine "Johann - Janez Puch" praznuje letos deset let delovanja, osrednjo prireditev pa bodo pripravili v avgustu, ko Ljutomer praznuje občinski praznik. Med drugim bodo 2. avgusta skupaj z Old-timer klubom Međimurje pripravili tudi četrto mednarodno turistično oldtimer srečanje pod nazivom "Mura-Drava" transregi-onalni park narave.
Miha Šostarič
Foto: MS
Zgornje Gruskovje • Odprli 2,2 km asfalta
Cesta, ki povezuje dve občini
Sredi Haloz, na domačiji Janka Jelena v Zgornjem Gruskovju, je bilo konec prejšnjega tedna veselo kot že dolgo ne, saj so proslavili 2,2 km nove asfaltne ceste, ki povezuje sosednji občini Podlehnik in Videm.
Tista lepa, prva julijska sobota bo kakim 150 domačinom in njihovim gostom ostala še dolgo v spominu, saj je ta del nekoliko odmaknjenih in včasih pozabljenih Haloz postal bogatejši za 1850 m asfaltne ceste, ki povezuje naselji Zakl in Gru-škovje na območju podlehni-ške občine ter v dolžini okoli 200 m še Trdobojce, ki sodijo k sosednji občini Videm.
Kot je v slavnostnem nagovoru povedal Vekoslav Fric, župan občine Podlehnik, je gradbena dela v dogovorjenem roku izvedlo Cestno podjetje Ptuj. Poleg 1850 m nove asfaltne ceste, ki je ta del Haloz za vedno iztrgala iz blata, pa so blizu 2600 m cest tudi rekonstruirali. Celotna investicija je veljala dobrih 64 milijonov tolarjev, od katerih je blizu 11 milijonov prispevala država, ostalo pa občina Podlehnik.
Tako imajo sedaj v podlehni-ški občini asfaltiranih že 36 km lokalnih cest in 11,5 km javnih poti, neasfaltiranih pa ostaja še okoli 26 km lokalnih cest in 42 km javnih poti. Njihova želja je, da bi ta predel Haloz čimprej povezali z asfaltom vse do Leskovca.
Nove pridobitve je bil vesel tudi videmski župan Friderik Bracic, ki je v nagovoru pou-
Novo cesto so s prerezom traku simbolično odprli (z desne): podlehniski župan Vekoslav Fric, domačinka Kristina Jelen in videmski župan Friderik Bračič.
daril, da sta tako dve sosednji občini še bolje povezani. Pri tem je opozoril tudi na nekatere novosti, ki jih bodo v obmejnih krajih v kratkem prinesle naloge iz Shengenskega sporazuma, zato moramo vsi skupaj, tudi država, za Haloze storiti še več, da ne bodo domačije ostajale prazne in brez mladega rodu.
Potem ko so župana obeh
sosednjih občin skupaj z duhovnikoma Lojzetom Klemenci-cem iz Podlehnika in Edijem Vajdo iz Leskovca v spremstvu vodjev varnostnih okolišev policistov Mirana Brumca in Dejana Bracica popeljali na traktorski prikolici po novi cesti, so to težko pričakovano pridobitev svečano predali svojemu namenu. Ob pomoči županov Vekoslava Frica in Fri-
Po cesti sta se v imenu mladosti na rolkah pripeljali Smilja in Sanja.
Foto: M. Ozmec
derika Bračiča je vrvico svečano prerezala 73-letna domačinka Kristina Jelen. Potem ko sta župnika novo prometno povezavo blagoslovila, sta se po novi cesti na rolkah simbolično pripeljali mladenki Smilja in Sanja z nageljčkoma v rokah in ju v zahvalo mladih za lepše življenje, ki se jim obeta, izročili obema županoma. V imenu krajevne skupnosti Le-skovec je ob novi pridobitvi čestitala predsednikca KS Ida Vindis-Belsak, posebej pa so se zahvalili tudi pobudnikoma celotne akcije Janku Jelenu in Francu Perneku.
Domačini so se zares izkazali, saj so pripravili prisrčen kulturni program, v katerem so zapele ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika pod vodstvom Lojzke Merc, lepo so zapele tri sestrice Brumec, s čarovnijami je presenetil domač magik Janez Vidovič, veliko zanimivega je o Halozah in novi pridobitvi povedala Romana Jelen, ki je celotni program tudi povezovala, vse zbrane domačine in goste pa so izdatno pogostili ter se ob zvokih asnambla Črički veselili še vse do jutranjih ur.
M. Ozmec
Sv. Trojica • Srebrna maša in župnijski dan
Slovesno, veselo in prijetno
V nedeljo, 22. junija, so v župniji Sv. Trojica v Halozah praznovali srebrno mašo in izvedli prvi župnijski dan.
Srebrno mašo je obhajal p. Slavko Stermšek, provincial slovenskih minoritov. Somaševali so domači duhovniki p. Alojz Klemenčič, p. Janez Kmetec in p. Janez Ferlež ter gosti provincial hrvaških minoritov p. Ilija Mikšič, generalni asistent bratov minoritov za centralno Evropo p. Leon Beck, vikar slovenskih minoritov province p. Emil Križan in misijonar p. Martin Kmetec, ki deluje v Turčiji.
Bilo je slovesno kot pred 25
leti. Za še lepše vzdušje je poskrbel orkester pod vodstvom prof. g. Maksa Feguša, zbor Sv. Viktorina iz Ptuja pod vodstvom Sonje Winkler, skupina Haloška zarja s p. Janezom Fe-ležem ter s pihalnim orkestrom kulturnega društva Podlehnik pod vodstvom g. Milana Fegu-ša.
Po srebrni maši pa so izvedli prvi župnijski dan s kulturnim in tekmovalno-družbenim delom.
Zdenka Golub
S srebrne mase patra Slavka Stermska
Foto: Langerholc
Po kopalnico v Metalko
cena	popust


pustom
■ "'^'IKi !
'J
rJjjlPiJil .«{^ KH
ÎMÛJJU^^ iJ-í-iia jjujlí^ wj 'Lí^ Ulijí
II^J.oETJ.-
^	^i^jjuJiíjjjjjjii;jjjuíiiJijjiJjíLU !. -
i^JAJjJIig ^WjJAL; 'J

Rabljena vozila
TIP
AUDI A4 2.6 TIPTRONIC AUDI A6 2,8 guattro CHRYSLER VOY 3.3 LE DAEWOO NUBIRA WAGON FIAT PUNTO 1.2-16VELX KIA SPORTAGE 2,0 MRDi R SAFRANE 2.0 R SAFRANE 2.5 RXE SCENIC 1,6 E RN
LETNIK CENA
1997	2.400.000 1994 1.500.000 1996 1.800.000
1.6 2000 1.750.000 3V 2000 1.600.000
1999	2.250.000
1999	2.090.000
2000	2.450.000
1998	1.580.000
Testna vozila
R VEL SATIS 2.2 dCI CLIO EXP 1.5 dCI. 5V TWIN60 1.2 - 16V MEGAN PRIV. LUX. 1,9 dCI
2002	6.990.000
2002	2.290.000
2002	1.600.000
2002	4.245.100
KANGOO PRIV. 1,5 dCI. 80 KM 2003 2.990.000 LAGUNA GRA. PRIV. 2.0 - 16V 2002 4.850.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)

Ptuj. Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
%amnosešťvo
^cmieCVrBcmcic s.p.
MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIŠNICA, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 41
Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC I IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev^ Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peteršičsp.
Dornava 76a, tel.: 755-0941
Novo pri Petovia avtu Ptuj
Odslej tudi lahki gradbeni stroji in naprave
Petovia avto Ptuj je dinamično, hitro rastoče in dobro organizirano podjetje s pridobljenim certifikatom ISO 9001. V svoji 50-letni tradiciji se prilagajajo novim in zahtevnej{im potrebam tržišča in kupcev, iz leta v leto pa dosegajo tudi vedno višje rezultate. Da bi zadovoljili potrebe svojih obstoječih in potencialnih kupcev, so v svoj prodajni sistem uvedli nov program lahkih gradbenih strojev in naprav, namenjenih izvajalnemu, finalnemu in vzdrževalnemu gradbeništvu v vseh njegovih segmentih. Projekt vodi menedžer Marijan Maček, pri izvedbi programa pa mu pomaga še nekaj sodelavcev.
Petovia avto tako po novem poleg že obstoječe bogate in široke ponudbe svojim kupcem ponuja tudi najrazličnejša vrvna elektro dvigala in škripce, rezalke — kanalke zidov in sten za električne instalacije, mešalce maltne mase, elektro dvižne lestve, viseče odre, stebrna dvigala ter odre za visoke in nizke gradnje, rezalne mize in bru-silke vseh vrst kamnin, motorne rezalke, rezalke betona in asfalta, vrtalna in rezalna orodja, vrtalke, poravnalno-brusilne "helikopterje" za betonske nanose ali estrihe, zvijalne in sekalne mize železa, različne vibrator-je-kompaktorje ter vibro-poravnalne deske za mokre in "dehidrirane" betonske
Marijan Maček predstavlja ponudbo.
mase, nanose in estrihe, na-bijalne žabe, poravnalne vi-bro deske ter valarje za gradbene podlage. Dobavitelji omenjenih izdelkov so španska podjetja CAMAC, SIMA in ENAR. Podjetja na trgu nastopajo skupno, Petovia avto pa je postal tudi njihov pooblaščeni uvoznik in distributer za področje Slovenije in države nekdanje Jugoslavije.
Po besedah Marijana Mačka so to prvovrstna podjetja, ki uspešno nastopajo na trgu že 40 let. "Gre za prvovrstne kvalitetne proizvode, ki so kupcem dostopni po konkurenčnih cenah. Za nabavo na področju gradbene mehanizacije lahko v naš prodajni salon povabim vse gradbenike in njihove kooperantske podizvajalce, tudi železo-krivce, saj imamo v svoji ponudbi tudi stroje za sekanje in krivljenje železa. Lahko rečem, da smo na območju severovzhodne Slovenije edini, ki imamo tako popolno ponudbo na področju lahke gradbene mehanizacije. Doslej, kolikor mi je znano, so gradbeniki z našega območja nabavljali stroje in naprave, ki jih potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu, pretežno v Ljubljani in tujini. Odslej se
jim ta možnost ponuja na Ptuju, saj je na področju lahke gradbene mehanizacije pri nas mogoče dobiti prav vse. Poleg bogate ponudbe pa zagotavljamo izredno kratke dobavne roke. Če je potrebno, lahko naprave in stroje nabavimo tudi v enem tednu. Normalni dobavni roki pa so od 15 do 30 dni, odvisno od tehnične zahtevnosti proizvoda. V prvi količini ponudbe smo nabavili tudi ustrezno število rezervnih delov, poleg omenjenega pa zagotavljamo še tehnični servis in servis elek-tromehanskih delov," je pojasnil Maček.
Vili Cerovič, direktor podjetja Petovia avto, pa je o pro-
Iz otvoritve novega programa.
Vili Cerovi~, direktor podjetja Petovia avto.
jektu povedal: "V letošnjem letu smo začeli podjetje Petovia avto, ki se skoraj iz-
ključno ukvarja s prodajo in servisiranjem motornih vozil, širiti in dograjevati z raznimi programi. In prav eden izmed teh programov je uvoz, distribucija in prodaja lahkih gradbenih strojev. Naš namen je razširiti tovrstno ponudbeno in prodajno mrežo, saj smo z gradbenimi podjetji kot dobavitelji rezervnih delov za velike gradbene stroje že doslej veliko sodelovali. Upam, da bodo kupci z našimi produkti, ki jih doslej na naših trgih še ni bilo, zadovoljni in da smo s tem programom zadeli ta pravo tržno nišo."
Vsi prodajni produkti — lahki gradbeni stroji in naprave, ki jih ponuja Petovia avto
— ustrezajo evropskim standardom in predpisom ter se ponašajo z odličnimi tehničnimi karakteristikami. Večino produktov poganjajo Hon-dini motorji, nekaj Lombar-dini, manjšino pa zrak ali elektrika. Prodajni produkti imajo garancijo za čas enega leta od dneva prodaje, za vse produkte pa zagotavljajo tudi servis in rezervne dele. Vse dodatne informacije o programih lahko najdete na: www.petovia-avto.si, www.camac.es, www.simasa.com, in www.enar.es,
o ponudbi pa se boste še najbolje prepričali, če jih obiščete v njihovem prodajnem salonu na Ormoški cesti 23. c^
Ormož • S tiskovne konference LDS
Kako "uboga" je opozicija?
Vodstvo ormoškega odbora LDS je na nedavni tiskovni konferenci podalo inventuro šestmesečnega delovanja, pregled izpolnjenih obljub in oceno svoje vloge v koaliciji. V bodoče lahko pričakujemo redne tiskovne konference, so dejali.
Predsednik OO LDS Ormož Branko Kukec, ki je hkrati tudi eden izmed dveh ormoških podžupanov, je z doseženim sicer zadovoljen, saj se stvari vendarle spreminjajo na bolje, imel pa je tudi kar nekaj pripomb. Med drugim je kritiziral delo obcin-skega sveta Ormož, ki deluje na zelo nizkem nivoju: vse se po navadi zreducira na dialog župan opozicija in obratno. Povedal je, da se opozicija poslužuje nizkih metod izmišljevanja, podtikanja, na ta nacin pa v LDS ne nameravajo delovati. Zagovarja odkrivanje in opozarjanje na nepravilnosti, vendar si je treba prizadevati za konstruktivno delovanje in metode. Opozicija noce sodelovati v nobenem organu OS, ne sodeluje v koaliciji in dobro znano obstrukcijo z državnega prenaša na obcinski nivo.
Na problematiko delovanja komisij in odborov je opozoril tudi Vekoslav Kosi, predsednik komisije za mandatna vprašanja, ki je opozicija ne priznava, ker je menda nelegalna. Povedal je, da
opozicija dejansko ne želi sodelovati v nobenih komisijah in odborih. Ker ne sodelujejo, pravijo, da nimajo informacij, in vzbujajo občutek, da so "ubogi". Menda so opozicijo še enkrat pozvali, naj imenuje svoje predstavnike v delovna telesa OS Ormož, ker bodo v kratkem mesta zapolnili in potem prostora več ne bo.
Predstavniki LDS so opozorili tudi na to, da so sami v precejšnji meri odrezani od informacij, saj imajo župani neomejeno oblast. Pri sprejemanju proračuna so letos menda zadnjič podprli proračun, ki ni razvojno naravnan. Čeprav ima tretjino sredstev namenjenih za investicije, v njem pogrešajo predvsem investicije in poteze, ki bi omogočale odpiranje novih delovnih mest. Zavedajo se, da ni naloga občine, da bo odpirala delovna mesta, kljub temu pa lahko ta proces vzpodbuja in to je v preteklosti že večkrat storila (Carrera, gimnazija, dom za starejše).
Miroslav Tramšek se je še posebno posvetil proračunu, ki po njegovem mnenju ohranja ob-
seg zadnjih petih let. Opozoril je, da kljub neugodnim demografskim trendom proračun v zadostni meri ohranja financiranje šolstva, vzgojnega varstva in drugih dejavnosti. Pri oblikovanju proračuna so LDS s svojimi željami in sugestijami le delno uspeli. Tramšek je razvil tudi teorijo, da ne drži trditev, da proračun ne zagotavlja zadostnih sredstev za funkcioniranje KS. To je podkrepil s številkami iz let 1990, 1996 in 2002 in razmerjem med različnimi deli prihodkov KS Miklavž - nedavčnimi (iz lastne dejavnosti) in transak-cijskimi sredstvi (iz proračuna). V dvanajstih letih se je tehtnica močno nagnila na stran proračunskih sredstev. V letu 1990 so KS dobile le 7% sredstev iz proračuna, 1996 že 31% in v letu 2002 kar 34%. Če se odšteje še samoprispevek, ki ga KS Miklavž kot ena redkih še ima, pa je odstotek proračunskih sredstev še večji. Strinjal pa se je, da bi si vsi želeli več sredstev za delovanje KS.
Povedali so tudi, da je bil to
zadnji proračun, ki je tako kas-nil. Naslednji mora biti pravočasno vložen in sprejet, predvsem pa razvojno naravnan.
Moti jih tudi nenehno pokrivanje izgub letnega kopališča, kjer se jim zdi sporno, da podjetje, ki je delno v lasti občine, ki je hkrati tudi njegov največji delodajalec, ne poskrbi, da bi stvari izboljšali. Komunalno podjetje ne prevzema dela izgube in na bazenu tudi ne nudi nobenih dodatnih vsebin.
Opozorili so tudi na aktualni dialog med CSD in županom, na neprimeren način razčiščevanja reči, sploh, ker je občina ustanovitelj centra.
Očitajo, da se nič več ne govori o cesti proti Ptuju, ki je bila nekaj časa zelo aktualna. Načrtuje se tudi gradnja nove policijske postaje in občani, ki se jih to tiče, o ničemer niso obveščeni. Baje tudi največja stranka na ormoškem ne. Jezi jih, ker so izločeni iz toka informacij. Ko pa jim uspe priti do njih, pa ni več časa, da bi lahko karkoli naredili. Nanizali so nekaj zanimivih vprašanj, na katere pa bi najbrž moral odgovoriti kar župan Vili Trofenik. "Zakaj ne deluje LTO, zakaj direktorica razvojne agencije še ni prevzela funkcije, zakaj agencijo sploh potrebujemo, zakaj drugod lahko urejajo krajinske parke v zelo kratkem času, pri nas pa to traja več let in smo še vedno na isti točki ...?"
viki klemenčič ivanuša
Ljutomer • Občni zbor Zelenih
Auerjeva še naprej predsednica
V vinotoču Belec v Železnih Dverih so Zeleni Ljutomera opravili občni zbor, na katerem so pregledali dogajanje občinskega odbora v obdobju med občnima zboroma.
Prejšnji občni zbor so imeli leta 1999, v tem štiriletnem obdobju pa so bili zelo aktivni na političnem, naravovarstvenem in kadrovskem področju. Tako v prejšnji kot tudi v sedanji sestavi ljutomerskega občinskega imajo svojega predstavnika, ki je član koalicije, v tem obdobju pa so uspeli tudi ustanoviti občinski odbor Zelenih Križevcev, kjer so prav tako v tem mandatu dobili člana občinskega sveta.
Zeleni Ljutomera so v preteklem štiriletnem obdobju izvedli več akcij: tradicionalni sejem sadik, zeleni telefon, sodelujejo v programu Phare -Mura naša reka, poizkušali pa so rešiti tudi problematiko neorganiziranega odlaganja svinjskih kož iz domačega zakola, vendar odgovora na njihovo zahtevo ni bilo niti iz Minis-
trstva za okolje niti iz veterinarske uprave. V prihodnje si bodo prizadevali za večjo skrb za neoporečno pitno vodo z rednimi analizami, podpirajo projekt regijskega parka Mura kot razvojne možnosti, vodijo ustanovitev lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti, podpirajo pa tudi gradnjo centralne čistilne naprave v Ljutomeru. Na tokratnem občnem zboru so se dogovorili, da bo predsednica Zelenih Ljutomera do naslednjega volilnega občnega zbora, ki bo leta 2005, ostala Darja Kosič Auer.
Pred občnim zborom so člani Zelenih Ljutomera opravili pohod po krajinskem parku Ljutomersko-ormoških goric ter si ogledali biotop ljutomerskih ribnikov in jamo Pekel.
Miha Šoštarič
Ptuj • Jože Križančič o problematiki izgnancev
Delna odškodnina - pa še ta z zamikom
Društvo izgnancev Slovenije, Krajevna organizacija Ptuj, je bila ustanovljena pred 11 leti. "Če društvo ne bi bilo ustanovljeno, bi bila golgota - izgnanstvo, ki ga je na svoji koži občutilo 90 tisoč Slovencev, prezrta in do konca pozabljena," poudarja predsednik Jože Križančič.
"Od ustanovitve do danes je bilo vloženega mnogo truda, da smo dosegli priznanje vojnega nasilja in s tem tudi delno odškodnino, ki je za marsikaterega člana oziroma družino, v našo organizacijo je vključenih 140 članov, tudi edini dohodek. Hvaležni so, da smo uspeli vsaj malo ublažiti takratno grenkobo Slovencev," je na junijskem zboru članov ptujske Krajevne orgnizacije Društva izgnancev Slovenije povedal predsednik Jože Križmančič.
Čeprav zakon o skladu s poplačilom žrtev vojnega nasilja v 13. členu določa, da se del odškodnine plača v dveh delih po
150 tisoč tolarjev, prvi del do 15. januarja leta 2002, drugi pa do 15. januarja leta 2003, prihaja do zamikov. Društvo izgnancev je Odškodninsko družbo, ki se izgovarja za tehnične probleme pri izplačilu, na zamik ustrezno opozorilo. Pri izplačilu obveznic takih problemov ni, čeprav se te lahko trenutno prodajajo po ceni od 960 do 990 tolarjev. Njihova nominalna vrednost je tisoč tolarjev, izpla-čljive pa so do leta 2008. Glede dedičev za že umrle upravičence je odgovornost prevzela Slovenska odškodninska družba.
Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne za-
deve je po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja pravice uveljavilo 31.815 žrtev vojnega nasilja, naloga vseh organizacij v okviru Društva izgnancev Slovenije pa je, da se že uveljavljene pravice po omenjenem zakonu, ne bi zmanjšale, je še posebej poudaril Jože Križan-čič. Nujno bo ustrezno rešiti tudi vprašanje odškodnin za premično in nepremično premoženje. Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije je v zadnjem letu okrepil mednarodno dejavnost. Nemškega kanclerja in nemški parlament je večkrat opozoril na nerešena vprašanja vojnih odškodnin za
izgnane Slovence in druge žrtve vojnega nasilja in odškodnin za prisilno delo. V ta namen bodo nemškim vladnim in sodnim organom še naprej posredovali podatke o prisilnem delu Slovencev v nacistični Nemčiji. Posebno skrb bodo po besedah Jožeta Križančiča namenjali tudi uveljavljanju sporazuma, ki sta ga podpisali nemška in slovenska vlada glede vojnih grobov in urejanju grobov Slovencev v krajih izgnanstva. Podoben sporazum naj bi podpisali tudi s Poljsko, kjer so prav tako pokopani slovenski izgnanci.
Ptujska Krajevna organizaci-
ja Društva izgnancev Slovenije deluje v prostorih borčevske organizacije, za kar so jim zelo hvaležni, prav tako Svobodnim sindikatom, ki jim omogoča brezplačno uporabo dvorane za občne zbore, tudi letošnjega, ki so ga imeli junija. Lani so organizirali dva pohoda, s katerima so se spomnili dne-vov izgnanstva. Udeležili so se odkritja spomenika izgnancev v Mariboru, ki naj bo pomnik vsem prebivalcem SV Slovenije, da se kaj takega ne bi več nikoli zgodilo, je še o delu ptujske krajevne organizacije povedal Jože Križančič.
MG
Ljutomer
Komu priznanja?
Danes 6. redna seja občinskega sveta
Člani občinskega sveta občine Ljutomer se bodo danes ob 13. uri zbrali na 6. redni seji. Na dnevnem redu je 24 točk, tokrat pa bodo člani sveta tudi odločili, kdo bodo dobitniki priznanj občine Ljutomer za letošnje leto. Priznanja bodo podeljena v mesecu avgustu, ko občina Ljutomer praznuje svoj praznik. Na današnji seji bodo verjetno sprejeli sklep o obveščanju javnosti - seje bi se naj končno snemale in predvajale na lokalni televiziji, ustanovili pa bi naj tudi Uradno glasilo občine Ljutomer. Na koncu seje bo občinska uprava člane sveta ter javnost seznanila tudi s posledicami, ki jih je prizadejala letošnja suša.
MŠ
Sedem (ne)pomembnih dni
Nepristojni in nespodobni
Pred dnevi so sporočili, da bo treba po novem za slovenske potne liste odšteti okrog šest odstotkov več kot doslej. Nove cene naj bi začele veljati s 15. julijem. Različni potni listi naj bi se podražili za 350 tolarjev ...
Nove cene so bile objavljene v Uradnem listu, kar še dodatno opozarja, da gre za državno odločitev, da za podražitvijo stoji vlada oziroma kakšen njen organ. Vsekakor ne gre za poseg kakšnega tržnega mešetar-ja, ki bi se z novimi cenami prilagajal spremenjenim tržnim razmeram, večji ali manjši po-
nudbi. Nove cene nam "ponuja" vlada, ki nas prav zadnje čase še posebej intenzivno prepričuje, da je treba na vseh področjih varčevati in racionalno poslovati, zmanjševati stroške in cene, ker naj bi bil to pogoj za normalno preživetje in neboleče vključevanje v Evropo. Zaradi vsega tega se zdi zato še toliko bolj nerazumljivo in nenormalno, da se je vlada tako lahkotno (in brez kakršnegakoli pojasnila) odločila za podražitev potnih listo, se pravi "blaga", ki ni podvrženo nikakršni konkurenci in je izrazito monopolno.
Seveda lahko samo na veliko
ugibamo, zakaj je bilo vladi to potrebno. Ali živi v utvari, da bo tako lahko lažje pokrila kakšno proračunsko luknjo? Bo denar od podražitev namenila za kakšne humane namene? So se od lani do letos tako zelo podražili "proizvodni stroški"?
Sicer pa je bolj kot sama višina nove podražitve potnih listov skrb zbujajoča logika, da se država pač lahko brez kakšnih posebnih pojasnil (in opravičil) poljubno odloča o cenah svojih "storitev". Da gre pri tem za svojevrstno igranje z ljudmi, je dokazala že lani, ko je uvajala nove potne liste in grozila z raz-
ličnimi cenami znanje.
Od države lahko pričakujemo in zahtevamo drugačno obnašanje. Ne bi bilo odveč, če bi nam kdo tudi prepričljivo pojasnil, zakaj so nasploh potrebne tako pogoste spremembe na področju različnih osebnih dokuemntov (osebne izkaznice, potni listi, prometna dovoljenja ...), ki so po pravilu povezane z velikimi dodatnimi stroški za ljudi in preštevilnimi zapleti. Država se pri nas še vse prepogosto in na preveč področjih predstavlja kot moč in ne kot pomoč državljanom. Državni organi bi morali biti zgled popolnosti v vsakršnemu poslovanju, določati in braniti bi morali visoke kriterije splošnega lepega (in spoštljivega) obnašanja med ljudmi. Toda kako naj pričakujemo to od ustanov, ki se jim, denimo, ne zdi pot-
rebno (in vredno) pojasniti, zakaj dvigujemo cene tam, kjer so monopolisti, ki ne plačujejo redno sprejetih finančnih obveznosti itd. Država, ki se bojuje proti inflaciji, bi morala še posebej pri sebi dvakrat pretehtati vsak ukrep, ki ima tako ali drugače vpliv nanjo.
V različnih državnih organih svojo neaktivnost in slabo delo pogosto opravičujejo z domnevno "nepristojnostjo". Zadnjič sem na Brniku začudno opazoval policaja, ki je povsem indiferentno spremljal zaplete in prepir na letališkem parkirišču. Vse skupaj bi se lahko vsak hip spremenilo v kaj hujšega. Ko sem policaja opozoril, naj vendar pokliče nekoga iz letališke uprave, in dodal, da vse tisto, kar se je dogajalo, ni več zgolj letališki problem, ampak problem države in njene urejenosti
in sposobnosti, mi je odgovoril, da on ni država in da je on navzoč na letališču zaradi čisto nečesa drugega ... Seveda sem ostal brez besed, razmišljal sem o tem, kako vzgajajo mlade policiste, in nisem mogel razumeti, da se njihova "pristojnost" in funkcija začenjata šele tedaj, ko se že zgodi hujši ali najhujši incident. Pozneje sem bil še bolj zmeden, ko je čez nekaj dni ob svojem obisku v Šoštanju (kjer se je pred kratkim zgodil hud zločin) generalni direktor slovenske policije Marko Pogo-revc še posebej dopovedoval, da funkcija policajev ni "vzgajanje". Seveda to ni njihova poglavitna naloga, vendar pa tudi ne stvar, ki se njih sploh ne tiče in jih potemtakem ne bi smela zanimati.
Jak Koprive
Starošince • Zlati jubilej gasilcev
Ob petdesetem jubileju novi prapor
V Starošincah so konec tedna proslavili 50-letnico gasilskega društva, razvitje praporja in 7. dan gasilcev občine Kidričevo.
Starošince so majhna, izredno lepo urejena in složna vas z okoli 250 prebivalci, odmaknjena na zemljepisni rob prejšnje in sedanje občine, zato je bila za njen razvoj zelo pomembna ustanovitev gasilskega društva. Prvič so se zbrali 28. maja 1953. Leto dni po ustanovitvi so na up kupili ročno brizgalno. Še isto leto so v bližnji gramoznici zgradili prvi požarni vodnjak. Gradnje gasilskega doma so se lotili 5 let po ustanovitvi in januarja 1961 v njem že imeli občni zbor. Naslednja leta so vlagali v opremo in znanje, leta 1977 pa so zaradi potrebe pričeli graditi drugi, večji gasilski dom in ga odprli ob svoji 30-letnici.
Proslavo ob zlatem jubileju so starošinski gasilci pričeli že v petek, 11. julija, ko so pripravili gasilsko taktično vajo, na kateri je sodelovalo vseh 6
društev, ki so povezana v Gasilski zvezi Kidričevo. Osrednji del slovesnosti pa se je odvijal v nedeljo, 13. julija, ko so se najprej zbrali na slavnostni seji nekdanji in sedanji člani prostovoljnega gasilskega društva, osrednje slavje pa se je pričelo ob 16. uri. Skozi vas se je ob zvokih godbe na pihala PGD Maribor v paradi, ki jo je vodil poveljnik GZ Kidričevo Jože Kancler, zvrstilo okoli 100 gasilcev. Prikazali so tudi svojo gasilsko tehniko; posebej zanimiva sta bila gasilska enota iz PGD Pleterje s starim gasilskim vozom na konjsko vprego s posadko v starih gasilskih uniformah ter najstarejši motorizirani gasilski avtomobil Steyr iz leta 1927, ki ga skrbno negujejo gasilci s Polskave.
Zatem pa so se zbrali na slovesnosti pod novim šotorom občine Kidričevo, kjer so
Foto: M: Ozmec
Novi gasilski prapor je svečano razvil župan Zvonimir Holc; ob njem Branko Korez, predsednik PGD Starošince.
zbrane nagovorili: predsednik domačega gasilskega društva Branko Korez, kronist Milko Marcic ter predsednik Gasilske zveze Kidričevo Anton Lesko-var. Slednji je opozoril na tri letošnje gasilske jubileje. Pred kratkim so 110-letnico slavili gasilci iz Šikol, poleg 50-letnice PGD Starošince pa jih v kratkem čaka 70-letnica PGD Apače. Poleg tega so letos predali namenu tri gasilska vozila in opremo ter razvili dva gasilska praporja. Za vozila in opremo so namenili več kot 30 milijonov, zato so hvaležni občini Kidričevo, ki je prispevala 9 milijonov.
Ob zlatem jubileju so staro-šinskim gasilcem čestitali kidri-čevski župan Zvonimir Holc, župan sosednje občine Starše Vili Ducman ter član predsedstva GZS in regijski poveljnik Janez Liponik.
Potem ko so se z vso častjo poslovili od dosedanjega prapora, ki jih je spremljal celih 25 let, je župan Zvonimir Holc ob pomoči poveljnika zveze in predsednika domačega gasilskega društva svečano razvil nov gasilski prapor. Najprej ga je blagoslovil lovrenški župnik Karel Pavlic, sicer tudi gasilski častnik, nato pa so nanj pripeli 35 trakov ter 105 žebljičkov. Dvojno gasilsko slavje pa so zaokrožili pevci gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš pod vodstvom Jožeta Drnikoviča in Gamsi, ki so skrbeli tudi za zabavo na gasilski veselici.
M. Ozmec
Čeprav sodi prostovoljno gasilsko društvo Spodnji Velov-lek s 44 člani (in 60 hišnimi številkami) med manjša društva, se lahko pohvali z bogato,
54-letno gasilsko tradicijo in vzornim delovanjem. Kot je povedal predsednik društva Franc Benko, zadnja leta dosedanje vozilo TAM ni več zado-
Polen{ak • Društvo z bogato tradicijo in načrti
Nekaj romantike je še ostalo
Minuli soboto in nedeljo je bilo na Polenšaku že štirideseto leto zapored v znamenju prikaza žetve in vsega, kar je povezano z njo.
V soboto so v turističnem domu odprli bogato razstavo kmečkih dobrot. Na njej je bilo veliko vrst kruha potic, pogač in drugih dobrot, ki jih je speklo štirideset gospodinj. Ob odprtju razstave so pripravili kulturni program v katerem so sodelovali moški pevski zbor s Polenšaka, pihalni orkester iz Dornave in prvič dornavske mažoretke ter predice.
Nedeljsko dogajanje so pričeli s prikazom priprav na žetev, sledilo pa je tekmovanje, v katerem je sodelovalo devet žanjic iz domačega društva, društva gospodinj iz Juršincev in Društva podeželjskih žena iz Gornje Radgone. Prva je svoj del požela domačinka Rozika Marin, druga je bila Elizabeta Majaric, Društvo gospodinj Juršinci, tretja Zdenka Klobasa, Društvo podeželskih žena Gornja Radgona.
Žetev je bila nekoč težko, pa tudi slovesno opravilo, zato jo je vedno spremljala pesem.
Priznanja ustanovnim članom
Foto: Marija Slodnjak
Tudi v nedeljo je bilo tako: za dobro razpoloženje so poskrbeli domači godci.
Potem so snope naložili na lojtrski voz in jih prepeljali do gospodarskega poslopja ali gumne. Čeprav je nekoč bila mlatev nekaj tednov po žetvi, so jo v nedeljo izvedli takoj - s
Danes mlatev mine kar mimogrede, včasih pa je zahtevala veliko ročnega dela.
cepci in na gepl.
Po prikazu kmečkih opravil je bila slovesnost ob 40-letnici delovanja društva. Ob tej priložnosti se je ustanovnim članom in članicam zahvalil sedanji predsednik Franc Kukovec, podelili pa so jim tudi posebna priznanja. Prejeli so jih Mimica [egula, Anton Kozar, Frančiška Petršič, Franc Stebih, Janez Starčič, Ernest Blažič, Marija Erhatič in Jože Bezjak.
Za prizadevno delo članom turističnega društva v preteklosti in danes se je zahvalil župan Franc Segula. Dr. Marijan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, pa je govoril o tem, kako pomembno je delovanje turističnih društev v vsakem okolju, saj poleg tega da člani skrbijo za urejenost in promocijo kraja, se tudi povezujejo.
Polenšanom so ob obletnici čestitali tudi predsedniki sosednjih turističnih društev.
Marija Slodnjak
Spodnji Velovlek • Gasilci sledijo napredku
Krstili novo vozilo
Gasilci iz Spodnjega Velovleka, ki so pred štirimi leti praznovali 50-letnico, so v nedeljo, 6. julija, svečano predali namenu novo vozilo, vredno okoli 12 milijonov.
Med posamezniki je za vozilo največ prispevalo 11 velikih botrov.
ščalo njihovim potrebam, zato so se odločili za nabavo novega. Po tehtnem preudarku so izbrali vozilo, ki je zanje najprimernejše, saj zadošča njihovim možnostim in potrebam. Odločili so se za kombinirano orodno vozilo IVECO 50 c 13, ki jih je veljalo nekaj nad 6 milijonov tolarjev. Gasilska oprema in nadgradnja vozila, ki jo je opravilo podjetje Gasilska oprema iz Maribora, pa je veljala še dodatnih 6 milijonov. Največji delež je prispevala Območna gasilska zveza Ptuj, z denarnimi prispevki pa se je izkazalo 11 velikih botrov, nekaj deset manjših darovalcev, izdatno pa so pomagali tudi krajani Spodnjega Velovleka.
Pred nedeljsko svečano predajo in blagoslovom novega
vozila so že v soboto popoldne izvedli gasilsko tekmovanje v hitrostni hidrantni vaji za pokal Spodnjega Velovleka. Pomerilo se je 14 desetin iz okoliških gasilskih društev. Zmagovalni pokal si je priborila ekipa PGD Grajena, drugo mesto je pripadlo ekipi iz Polenšaka, tretji pa so bili gasilci iz Nove vasi.
Na osrednji nedeljski slovesnosti se je ob pred kratkim prenovljenem gasilskem domu v Spodnjem Velovleku zbralo več kot 90 gasilcev iz 13 okoliških društev.
V imenu vseh botrov sta novo kombinirano vozilo krstila Elizabeta in Janko Mislo-vič. Blagoslov je dodal pater Jože Osvald iz Dornave, zatem pa so ključe avtomobila predali v varstvo šoferju Jožetu Horvatu.
Kulturni program je primaknil moški pevski zbor Kulturnega društva iz Rogoznice pod vodstvom Marije Steger, za to, da je bilo tudi po uradnem slavju veselo še pozno v noč, pa so na gasilski veselici poskrbele Navihanke.
M. Ozmec
1
Ocvrte pogače z zéleno in Poli
Za štiri osebe potrebujemo: 50 dag POLI Z VRTNINAMI, 30 dag gomolja zélene, narezanega na rezance, limonin sok, 8 dag mletih orehov, 8 dag graham moke, 3 jajca, kislo smetano, naribani parmezan, malo medu, baziliko, origano, timijan, drobtine za paniranje, maščobo za peko.
POLI Z VRTNINAMI narežemo na centimeter debele kolute. Vse ostale sestavine zmešamo skupaj, gostoto uravnavamo z moko. Oblikujemo pogače, katerim v sredino vstavimo kolute klobase. Povaljamo v drobtinah In hrustljavo spečemo
Borl • Poletje na gradu Borl
Plesna izba navdušila
V okviru festivala Poletje na gradu Borl, ki poteka v organizaciji ustanove Gandin fundacije, so si obiskovalci v torek, 8. julija, ogledali otvoritev kiparske razstave Srečanje in plesno predstavo Dogodki gospe A.
"Srečanje" avtorice Katje Majer je kiparska postavitev, ki izhaja iz avtoričinega raziskovanja gradu in kraja ter osebnega stika z njim. Kot je povedala, so vizije njenega kiparstva prostori, v katere stopi in ki bi naj nosili za ljudi posebna občutja oziroma v katerih naj bi jim bilo prijetno.
"Praviloma od obiskovalcev ne zahtevam, da moje delo razumejo, ampak želim, da jim je prijetno, ko stopijo v prostor, da doživijo nekaj prijetnega, kar jim lajša življenje. V zadnjem času sem večino svo-
jega dela izvedla na tak način, da sem ga izvirno projektirala, nato pa sem to stvar montažno postavljala. Tukaj na Borlu pa se je pokazala ena lepa specifika, da lahko dlje časa hodimo otipavat prostor in iz tega nekaj naredimo, stopimo v komunikacijo. Med drugim se tudi zelo veliko ukvarjam s prostorom v širšem smislu, organizmi prostora, s tem, kaj naredi prostor kot tak, da nam je prijeten ali neprijeten oziroma kako se k njemu pristopi," je razložila mlada akademska kiparka.
O pomenu razstave pa je Majerjeva dejala: "Baza te inštalacije sta kroga, ki se srečata. To naj bi simboliziralo srečanje z Borlom, kako sestopiti s tem krajem. Šlo je za iskanje notranjega stika z resničnim dejstvom, kaj Borl je, saj so se na tem prostoru dogajale neverjetne stvari skozi stoletja. Prepričana sem, da je Borl eden izjemno močnih in lepih krajev, ki nam lahko ogromno da. Kroga v moji postavitvi ponazarjata torej iskanje tega stika, naprej pa razstava nastopa kot model za osebno srečo
kogarkoli in s čimerkoli - bodisi s tem prostorom, s samim sabo ali katerimkoli drugim bitjem."
Po odprtju razstave, ki bo na ogled do konca avgusta, pa so si obiskovalci gradu Borl v izvedbi Plesne izbe iz Maribora ogledali še plesno predstavo Dogodki gospe A. Koreografi-nja predstave je Astrid Ussar Workman, ki ji je uspelo s tehnično dozorelimi in dolgoletnimi učenci spojiti sodobne tehnike in džezovske prvine. Njihov namen je približati ples kot umetnost, spodbuditi ustvarjalnost in kreativnost mladih ter jim nuditi možnost, da postane ples več kot samo ljubiteljska dejavnost. Ustanoviteljica in umetniška vodja Plesne izbe je vrhunska plesalka z bogato in profesionalno plesno kariero, pedagoginja in koreografinja Minka Veselič Kološa.
Mojca Zemljarič
Foto: Mojca Zemljai
Predstava Plesne izbe iz Maribora je navdušila občinstvo na gradu Borl.
Foto: Mojca Zemljarič
Material, ki ga je avtorica izbrala za postavitev razstave, je perje. Kot pravi, gre za ~isto osebno specifiko, ker ji ponazarja prizemljitev duhovne popolnosti.
Ptuj • Marija Vaupotič Gregorinčič postala svetnica
Uspešno delo na področju kemije
Profesorica kemije s poznavanjem blaga na Srednji ekonomski šoli na Ptuju Marija Vaupotič Gregorinčič je pred časom napredovala v naziv svetnik.
Marija ali Mija, kot jo kličejo prijatelji, se je na Šolskem centru Ptuj, na Ekonomski šoli, zaposlila 1. 9. 1991. Pred tem je poučevala kemijo in biologijo na OŠ Žetale, Podlehnik in na OŠ Olga Meglič Ptuj. S svojimi učenci je vsako leto na regijskih in državnih tekmovanjih iz kemije osvojila najvišja mesta. V vseh 24 letih pedagoškega dela je z dijaki izdelala preko 50 raziskovalnih nalog.
Na Ekonomski šoli Ptuj ob poučevanju kemije s poznavanjem blaga v programu ekonomski tehnik opravlja tudi delo pomočnice ravnateljice od leta 1994 naprej. Poučevala je tudi naravoslovje s poznavanjem blaga v programu trgovec in bila izpraševalka ter članica komisij na zaključnih izpitih.
Kot nam je povedala ravnateljica šole Branka Kampl Regvat, je Mija pri pouku inovativna in kreativna. Uporablja učinkovite učne metode in uvaja nove oblike dela. Razvija sposobnosti dijakov za samostojno in kreativno delo. Vsebino pouka aktualizira in povezuje s vsakdanjim življenjem in vključuje korelacijo z drugimi predmeti.
Dijake usmerja v raziskoval-
Foto: Arhiv
Marija Vaupoti~ Gregorin~i~
no delo in sodeluje z ZRS Bistra Ptuj. Z dijaki, starši in profesorji je uspešno sodelovala v šestih projektih Odprte šole in bila 4 leta tudi koordinator le-te. Z dijaki pripravlja razstave, projektne tedne in pedagoške delavnice z aktualno problematiko. Bila je vodja številnih inovacijskih projektov Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS, kjer se je njeno kreativno delo z dijaki bogato razvilo.
Zavzema se za pristno sodelovanje s starši, za katere organizira tudi različna predavanja, okrogle mize in delavnice. Sodeluje v aktivu kemije s pozna-
vanjem blaga pri oblikovanju učnih načrtov in kriterijev ocenjevanja znanj. Pripravlja različne razstave in projektne tedne z naravoslovno in aktualno problematiko.
Hkrati skrbi za tri akvarije in akvaterarij ter se trudi za lepši estetski izgled šole z gojenjem lončnic in zelenih nasadov v avli šole in učilnicah. Sodeluje s Pedagoško fakulteto Maribor in za študente kemije izvaja vzorne nastope - hopitacije iz kemije s poznavanjem blaga. Hkrati je mentorica študentom na enotedenski pedagoški praksi.
Od leta 1995 vsako leto pripravi in uredi šolsko publikacijo, ki je namenjena dijakom in staršem. V publikaciji predstavi življenje in delo šole, objavi svoje prispevke in prispevke sodelavcev o različnih projektih, tekmovanjih, dosežkih.
Na Dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani je predstavila inovacijski projekt Multimedija pri pouku naravoslovja in interaktivni program iz kemije Aciklične ogljikove spojine. Inovacijske projekte je predstavila tudi na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju.
Marija Vaupotič Gregorinčič redno sodeluje z Ministrstvom za šolstvo in Centrom RS za poklicno izobraževanje pri inovacijskih projektih. Bila je članica strokovne komisije za nabavo opreme za srednje šole za pouk biologije in vodila projekt opremljanja multimedijske učilnice za naravoslovje s poznavanjem blaga.
S svojim delom veliko prispeva k uglede Srednje ekonomske šole Ptuj, za svoje delo pa je prejela številna priznanja.
Franc La~en
Tednikova knjigarnica
Fimfarum - ta pravi za dopust!
Fimfarum! Fimfarum?! Pha, kaj je to? Zveni bedasto in mikavno hkrati, ta Fimfarum. A povem vam, daje Fimfarum odli-ien poĚitniški sopotnik.^
Če ga vzamete na dopust, bo vaša prtljaga težja le slabih deset dekagramov in ne bo se pritoževal, če bo obležal kje na dnu potovalke, med spodnjim perilom ali brisačami. Fimfarum tudi ne bo negodoval, če bo vase potovanje polno nevšečnosti, čakanj na cestninski postaji, če bo v vašem prevoznem sredstvu nemogoče vroče. Fimfarum ne bo niti črhnil, četudi bo brez jedače in brez pijače ves mili dopust. Celo se ne bo pritožil, če ga ves dopust ne boste spustili na pla-no - Fimfarumu se milo fučka kaj, kje in kako. Le popotniku s Fimfarumom bo lahko žal, da ga ni na svetlo dal, ker bo prikrajšan za blažene užitke. Kajti Fimfarum vam bo dobro del na tešče, z njim se boste prebujali veseli in razpoloženi, smejalni hormoni vas bodo aktivirali v brezdelni počitniški dan. Fimfa-rum se bo z veseljem sončil z vami ali poležaval v globoki senci - kar je, mimogrede, veliko pametneje. Fimfarumu se tudi med obroki ne odrekajte, čeprav je druženje z njim ob prehranjevanju nekoliko nekulturnega izgleda.
Fimfarum je sicer češkega izvora in je hkrati posvetnega in religioznega značaja, je bel in črn, je moški in ženski, je gori ali doli, lahko je karkoli in natančno to in tak, kot si ga želimo. Eno izmed oblik Fimfaruma si lahko privoščite te počitniške dni, ko boste imeli čas in res ne boste imeli česa početi. Takrat se namenite na železniško postajo in se odpravite na izlet v Negrenaprej. Morate se odpeljati s potniškim vlakom, bolj ko bo potniški, bolje bo, in se skozi Zaupje, [opirnik peljite do Samohval. V Samohvalah prestopite na lokalni vlak in se peljite skozi Teletukaj, potem skozi Tisteletam, dokler ne pridete v Te-letam. V Teletamu izstopite in pojdite na avtobus. Ta pelje skozi Gornji Grenaprej, potem skozi Dolnji Grenaprej, dokler ne pridete do vasi Negrenaprej. In v tej vasi boste sredi trga zagledali velikansko kiparsko stvaritev, kup okamenelih podob, ki imajo spodaj iz rož narejen napis Fimfarum. Naj vam namignem: ta okameneli pomnik je posledica ljubimkanja kovačeve žene s prvim grajskim lakajem.
Drugačepaje Fimfarum naslov knjige (233 strani), ki jepred kratkim izšla pri založbi Sanje iz Ljubljane. Čestitam! Fimfarum je prava bralska poslastica! Devetnajst pravljic mojstra Jana Wericha je prevedla Nives Vidrih, črnobele polkarikature in polilustracije pa Adrijano Janežič. Pravljice Jana Wericha so najžlahtnejše izmišljije pravljičnih oblik za odrasle bralce. Toliko zabavljanja čez človeške manire, toliko vseh sort humorja, od blage ironije do najbolj črnih oblik, najdete v malokaterem branju!
Jan Werich (1905-1980), pisatelj, dramatik, igralec se je s pravljično zbirko Fimfarum uvrstil med češko klasiko. Prevajalka pravi: "Če je Andersen slekel svojega cesarja do golega in razkrinkal sprenevedavost, je vzel Werich na muho še vse ostale človeške slabosti, arhetipe našega vedenja, in se iz njih pikro ponorčeval, hkrati pa nevsiljivo in brez moraliziranja povzdignil človeške vrline.'
Knjiga Fimfarum je izšla v prikladni, mehki vezavi po 2970 tolarjev, za trdo, trajno izdajo pa boste odšteli nekaj čez pet tisoč tolarjev. Zelo priporočam v branje in v dar.
Liljana Klemen~i~
OPOZORILO IN POVABILO NA POČITNIŠKE URICE
V juliju in avgustu imajo vsi oddelki Knjižnice Ivana Potrča poletni odpiralni čas. Kot leta doslej, poslujejo oddelki enoiz-mensko: ponedeljek popoldan od 12. do 19. ure, ostale delovne dni pa od 8. do 15. ure, julija in avgusta knjižnica ob sobotah ni odprta.
Torki in četrtki so v mladinskem oddelku od 15.julija do 15. avgusta namenjeni POČITNIŠKIM URICAM. Te se pričenjajo ob 10. uri in so namenjene malim ljubiteljem knjig, družabnih igric, ugank, risanju, slikanju, pisanju, branju. Vstopnine ni, otroci naj imajo copate. Urice so namenjene osnovnošolcem, a tudi za cicibane bo poskrbljeno. Pridite!
Ptuj • Miheličeva galerija vabi
Razstava grafik S. Brezočnika
Poslanstvo ptujske Miheličeve galerije je, da poleg razstav sodobne likovne umetnosti predstavljamo tudi grafiko kot tisto primarno likovno zvrst, s katero je akademik France Mihelič, po katerem nosi galerija ime, najbolj zaznamoval slovensko in evropsko umetnost.
Razstava Stojana Brezočnika je sicer rezultat sodelovanja
v	izmenjavi razstav med Pokrajinskim muzejem Ptuj in Koroškim muzejem Ravne na Koroškem, saj je maja ptujski muzej gostoval z razstavo Zven maske - Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča v razstavišču na gradu v Ravnah. Pred kratkim pa so v Miheliče-
vi	galeriji odprli razstavo grafik koroškega slikarja Stojana Brezočnika. Na ogled so grafike v tehniki suhe igle, ki velja med umetniki za najbolj
spoštljiv likovni medij, saj zahteva veliko mero senzibilnosti, predvsem pa tehnično dovršenost, natančnost in občutek za estetiko.
Kustodinja razstave Simona Javornik je v katalogu zapisala: "Razstava z naslovom Slike z razstave zaznamuje snovnost umetnikovega pristopa in načelo odnosov. Brezočnikovo ustvarjanje s fizičnim (seveda v prefinjenem smislu) v grafiki doživi apotezo v razenju kovinske plošče, umetnikova fizična narava najde izpolnitev v spuš-
čanju in dviganju stiskalnice in nanašanju barve na kovinsko ploščo. Grafika kot medij sama po sebi nosi skrivnost prenosa, saj je v nasprotju s fizično natančnostjo črtnega zapisa v ploščo odtis mehek, čuten in skoraj misteriozno nepredvidljiv. Brezočnik slednje lastnosti s pridom izkoristi in jih celo potencira z uporabo obarvanega grafičnega lista."
Razstava bo na ogled do 3. avgusta.
Stanka Ga~nik
Sp. Podravje • Matura in poklicna matura 2003
Prvi zrel korak v življenje
Prejšnji torek, 8. julija, so dijaki, ki so opravljali poklicno maturo, prejeli obvestila o uspehu na spomladanskem roku, v ponedeljek, 14. julija, pa so bili z rezultati zrelostnega izpita seznanjeni {e "splo{ni maturantje".
Med tistimi, ki so splošno maturo opravljali prvič, se bo pozitivnega rezultata lahko veselilo 7524 oziroma 88,27 odstotka maturantov (lani 90,67 odstotka). Poklicno maturo - letos se je izvajala drugič zapored - pa je med tistimi, ki so jo opravljali prvič in v celoti, uspešno opravilo 9055 oziroma 86,25 odstotka kandidatov (lani 83,68), je povedal direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc.
Na Ptujskem je poklicno maturo opravljalo 356 dijakov poklicne in tehniške elektro, kmetijske, strojne in ekonomske šole. Od teh jih je uspešno opravilo preizkušnjo 295, ostalih 61 se je bo znova lotilo v jesenske izpitnem roku, deset dijakov pa je pri opravljanju poklicne mature doseglo vseh dvajset možnih točk. Zlati maturantje, kot jih imenujemo, so zaenkrat prejeli le obvestila o opravljeni maturi, spričevala pa bodo prejeli na svečani prireditvi, ki bo 14. septembra v Cankarjevem domu. Dijaki, ki so bili pri spomladanskem opravljanju mature neuspešni, pa bodo imeli ponovno možnost opravljanja konec avgusta.
Elektro {ola
Na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj se je spomladanskega roka opravljanja poklicne mature udeležilo 72 dijakov, 62 jo je opravilo uspešno. Izmed vseh, ki so opravljali maturo, jih je bilo 46 tehnične in 26 poklicno tehnične smeri (program tri plus dva). Po štiriletnem tehničnem programu je maturo izmed 46 dijakov opravilo 44 maturantov, medtem ko jih je po programu tri plus dva bilo izmed 26 uspešnih 18. Povprečno število točk je bilo na maturi 13,5 (uspeh med dobrim in prav dobrim), s čimer je vodstvo elektro šole izrazilo zadovoljstvo. Kot so povedali, opažajo nekoliko manj zavzetosti za uspešno opravljanje mature pri dijakih, ki se šolajo po programu tri plus dva, poudarili pa so tudi, da je veliko dijakov v okviru gimnazije opravljalo še peti predmet, s čimer jim bo priznana prava matura, s tem pa odprta vrata na univerzitetne študijske programe. Na elektro šoli pa se letos lahko pohvalijo tudi z dvema zlatima maturantoma, saj sta Niko Gaberc iz Ormoža in Primož Kokol iz Spuhlje dosegla pri opravljanju mature vse možne točke. Podelitev spričeval je potekala v ptujskem grajskem palaciju, na podelitvi pa so bila podeljena tudi spričevala zaključnih izpitov, ki so jih opravljali dijaki triletnih programov.
Niko Gaberc: "Glede na pričakovanja sem se nadejal, da bo opravljanje poklicne mature težje. Zdi se mi, da mi je kar šlo in da na matura na splošno sploh ni tako težka. Malo sem se bal slovenščine, takšnega uspeha, da bi dosegel vse točke, pa sploh nisem pričakoval. Iz-
med predmetov, ki smo jih imeli, so mi bili najljubši digitalni sistemi, s čimer je povezan tudi moj nadaljnji študij, saj sem se vpisal na študij telekomunikacij v Mariboru."
Primož Kokol: "Matura je bila veliko lažja, kot sem pričakoval. Naziv zlatega maturanta mi veliko pomeni in sem zaradi tega seveda tudi zelo srečen. Na maturi se nisem bal nobenega predmeta, izmed predmetov, s katerimi sem se srečal v elektro šoli, pa mi najbolj ležijo strokovni predmeti. Jeseni bom šolanje nadaljeval s študijem računalništva v Mariboru."
Kmetijska {ola
Na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj se je spomladanskega roka opravljanja poklicne mature udeležilo 38 dijakov, od katerih jih je bilo uspešnih 28. Izmed vseh, ki so opravljali maturo, je bilo 14 maturantov programa kmetijski tehnik in 24 smeri kmetijsko—podjetniške dejavnosti (program tri plus dva).
Kot je dejal mag. Vladimir Korošec, ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole, je uspeh poklicnih maturantov kmetijske šole povprečen. Ob tem je povedal, da opažajo nekoliko nižji maturitetni uspeh pri dijakih, ki se izobražujejo po programu tri plus dva. Omenjeni se po besedah ravnatelja namreč zanašajo na dejstvo, da že imajo poklic in so zato pri opravljanju poklicne mature nekateri nekoliko manj zavzeti.
Tako kot na elektro šoli so tudi na kmetijski šoli zadovoljni z rezultati poklicne mature in tudi pri njih imajo v letošnjem šolskem letu prvi zlati maturantki - Martino Zemljarič iz Spuhlje in Mihaelo Noters-berger iz Zavrča, dvema pa je naslov zlatih spodletel le za pičlo točko. Podelitev maturitet-nih spričeval je kmetijska šola pripravila na svojem posestvu na Grajenščaku, na podelitvi pa so bila podeljena tudi spričevala zaključnih izpitov ter nagrade in pohvale.
Martina Zemljaric: "Takšen uspeh na maturi mi pomeni olajšanje, saj vem, da bom sprejeta na želeno fakulteto. Matura se mi v primerjavi s pričakovanji ni zdela težka, malo treme sem imela le pri angleščini. Svojega uspeha sem seveda nadvse vesela in upam, da mi bo dobro šlo tudi v prihodnje, ko bom postala študentka Visoke zdravstvene šole v Mariboru."
Mihaela Notersberger: "Takšen rezultat - vse dosežene točke - mi seveda veliko pomeni, saj je bil to zaradi omejitve vpisa na fakulteto tudi moj cilj. Tako kot Martina sem se tudi jaz vpisala na Visoko zdravstveno šolo v Mariboru, naslov zlate maturantke pa se mi zdi neke vrste plačilo za ves vložen trud."
Kot so nam povedali na Poklicni in tehniški strojni šoli
Foto: Mojca Zemljaric
Niko Gaberc in Primož Kokol, zlata maturanta Poklicne in tehniške elektro šole
Foto: Mojca Zemljaric
Zlati maturantki Poklicne in tehniške kmetijske šole Martina Zemljaric in Mihaela Notersberger z razredničarko Majdo Kle-menčič (na sredini)
Zlati maturanti ptujske ekonomske šole
Foto: Mojca Zemljaric
Foto: Mojca Zemljaric
Na ptujski gimnaziji so za dijakinjo generacije razglasili Nino Habjanič.
Ptuj, je poklicno maturo opravljalo 46 dijakov. Od 46 jih je 39 (84,7%) maturo opravilo, najvišje število doseženih točk pa je bilo 19.
Strojna {ola
Tajnik poklicne mature na strojni šoli je dejal, da se njihovi maturantje v glavnem odločajo za študij strojništva, tisti, ki pa v okviru gimnazije opravljajo še peti maturitetni predmet, pa so se večinoma vpisali na univerzitetne programe. Obenem pa so nas na Poklicni in tehniški strojni šoli seznanili tudi z rezultati zaključnih izpitov. V dualnem sistemu izobraževanja so prav vsi izmed 20 dijakov uspešno opravili izpite, medtem ko je bil uspeh zaključnega izpita pri celoletnem izobraževanju 85-odstoten. Nad rezultati poklicne mature in zaključnih izpitov je vodstvo šole izrazilo zadovoljstvo, povedali pa so tudi, da so pri letošnji poklicni maturi v primerjavi z lanskim šolskim letom dosegli tudi nekoliko boljši uspeh.
Ekonomska {ola
Na Ekonomski šoli Ptuj je v spomladanskem roku poklicno maturo opravljalo 200 dijakov, od tega tudi sedem odraslih in šest občanov. Izmed vseh, ki so opravljali maturo, jih je bilo uspešnih 166 (83%), izmed 187 dijakov je svoj zrelostni izpit uspešno opravilo 158 (84,5%) maturantov, kar šest pa jih je doseglo vseh 20 možnih točk. Med zlate maturante so se letos na Ekonomski šoli vpisali: Mateja Tkalec in Aleš Planinšek iz Pleterij, Mojca Pišek iz Lovrenca na Dravskem polju, Petra Žnidarič iz Ormoža, Klaudia Horvat iz Središča ob Dravi in Kristijan Pukšič iz Mezgovcev.
Ljutomer • Uspešno opravljena poklicna matura
Na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru so z rezultati, doseženimi na poklicni maturi, izjemno zadovoljni, saj jo je uspešno opravilo vseh 28 dijakinj in dijakov predšolske vzgoje. Med temi je bila najuspešnejša Klavdija Zver, ki je dosegla vseh 20 točk, prav tako 100-odstotni uspeh pa je dosegla tudi Nataša Belec Klement, ki je maturo opravljala v okviru izobraževalnega programa predšolske vzgoje za odrasle. Iz tega programa je maturo uspešno opravilo 42 od 44 kandidatov. Slovesna podelitev maturitetnih spričeval, ki so maturo opravljali na Gimnaziji Franca Miklošiča je potekala v domu kulture v Ljutomeru, najuspešnejši ljutomerski maturantki pa se bosta 14. septembra udeležili tudi svečane podelitve v Cankarjevem domu.
O rezulltatih splošne mature na ljutomerski gimnaziji pa prihodnjič.
Gimnazija Ptuj • Pet zlatih maturantov
Na ptujski gimnaziji je v letošnjem spomladanskem roku opravljalo maturo 184 dijakov, ki so s 93-odstotnim uspehom dosegli zelo zadovoljive rezultate. Poleg 184 dijakov so se mature na ptujski gimnaziji udeležili tudi udeleženci maturitetnega tečaja, dijaki, ki so poleg poklicne mature opravljali še peti maturitetni predmet, in zunanji kandidati, ki so bodisi maturo opravljali v celoti bodisi le pri posameznih predmetih. Tako je bilo po podatkih Gim-
nazije Ptuj vseh udeležencev na maturi okrog 260.
Izmed 184 dijakov Gimnazije Ptuj je maturo s 30 in več točkami opravilo 5 dijakov (Mojca Slana, Aleš Zorec, Tijana Mar-kovič, Uroš Trstenjak in Matija Svaga), 30 dijakov je na maturi doseglo odličen uspeh (25 in več točk), 52 pa je bilo takšnih, ki so maturo opravili s prav dobrim uspehom. "Z uspehom letošnje mature smo zelo zadovoljni, saj so dijaki dosegli zelo visoke rezultate. Tisti, ki na maturi niso bili uspešni, imajo popravne izpite in le dva dijaka sta takšna, ki mature nista opravila in jo bosta morala v celoti opravljati še enkrat," je o uspehu na letošnji maturi povedala ravnateljica Gimnazije Ptuj Me-lani Centrih.
Z zlatimi maturanti bomo poklepetali prihodnjič
Ormož • Zadovoljni maturanti
V ponedeljek je 36 maturantom Gimnazije Ormož na s soncem obsijanem dvorišču ormoškega gradu ravnateljica Sonja Posavec izročala maturitetna spričevala, župan Vili Trofenik pa jim je pripravil svečani sprejem.
Poleg spričeval so izročili tudi nagrade, ki so jih prejeli dijaki za posebne dosežke. Kar tri dijakinje so v znanju blestele vsa štiri leta. Štirikrat odlične so bile Barbara Filipič, Dominika Jakl in Martina Rudolf. Za dobre športne dosežke so nagradili Iztoka Korparja, za uspešno udejstvovanje na kulturnem področju pa so nagrade prejele: Breda Majcen, Helena Srnec in Lidija Trunk. Ravnateljica Sonja Posavec je maturantom zaželela, da bi se lahko vpisali na izbrano fakulteto in da jim je bilo gimnazijsko obdobje dobra popotnica za študij in življenje. Podobne lepe želje jim je namenil tudi župan Vili Trofe-nik, ki jim je ob tej priložnosti pripravil primerno pogostitev.
"Če si želiš močno, je usoda mila," so povedali v programu, za uspešno opravljeno maturo pa samo želja najbrž ni zadostovala, potrebno je bilo tudi precej dela — učenja. K maturi je pristopilo 48 dijakov Gimnazije Ormož, dva sta jo opravljala v dveh delih, ter štirje bivši dijaki, ki so maturo opravljali kot občani. Dosegli so 77-odstotni uspeh, trije dijaki so bili negativni v celoti, 11 pa jih je imelo eno ali dve negativni oceni. Rezultat je pokazal zelo različno pripravljenost učencev - ena skupina z zelo dobrim rezultatom in druga s slabim. S povprečjem so na gimnaziji zadovoljni. Pri obveznih predmetih so dobro opravili pri jezikih, slabše pri matematiki. Med izbirnimi predmeti so se dijaki odločali za biologijo, sociologijo, zgodovino, fiziko in tuji jezik. Rezultati so pokazali, da je bila izbira pravilna, le v primeru psihologije je bil rezultat slabši.
Dijaki, ki so opravljali maturo na višjem nivoju, so pri matematiki v povprečju dosegli 4,5 točk, pri nemškem jeziku pa celo v povprečju 6. Najuspešnejši maturant je Mihael Leben, ki je dosegel 29 točk in ga do zlatih maturantov loči le točka. Uspeh je v primerjavi z lanskim slabši, vendar je bil tudi pričakovan. K maturi je pristopilo manj učencev in zato se vsak spodrsljaj bolj opazi.
mz, vki, nsk
Videm • Veliko družinsko srečanje Polančevih
H ■■	■	■	■ V ■	■
Trije rodovi prvic skupaj
Družinsko deblo PolanCevIh se je zaCelo širiti tam okrog leta 1880, ko sta se vzela Franc in Ivana, doma pri sv. Urbanu (na Destrniku). Kmalu po tistem se zaCenJa rod PolanCevih širiti, je pokazalo družinsko "raziskovanje"; z Destrnika so se selili na Ptuj, v Maribor, dobra polovica pa se jih je v zadnjih desetletjih priselila v Haloze, v naselja Vareje, SoviCe in Dravce.
Velika družina se nikoli ni srečavala kaj dosti, šele zadnja leta so nekateri začutili potrebo po sre~anju, pravzaprav bolj po spoznavanju novih in novih članov družine. Tri generacije so doprinesle že k številki 125 članov velike družine, na srečanje pa jih je prišlo preko 80. Srečanje je nastalo na pobudo Vinka Polanca, ki je že trikrat poizkušal spraviti sorodnike skupaj, pa ga je vmes presenetila bolezen, a njegova vztrajnost je vendarle obrodila sadove. V družini so imenovali poseben odbor, v katerem so bili poleg Vinka Polanca še Franc Polanec, Janez Cafuta in Zvonko Vidovič, ta pa je resno prijel za delo in o družinskem srečanju obvestil prav vse sorodnike od blizu in daleč.
Polančevi so za kraj srečanja - zgodilo se je na zadnji pomladni dan, 21. junija - izbrali Videm, kjer so imeli mašo za vse sorodnike, vodil pa jo je pater Benjamin Mlakar. Z veseljem so sprejeli še povabilo na kozarec in ogled razstave kulinaričnih dobrot, vin in ročnih del, ki je ravno takrat bila na
Družinsko srečanje bo vsem skupaj pustilo lepe in nepozabne spomine.
ogled v občinski hiši. Po Vidmu je sledilo druženje v Sovičah pri Vrčku, nato pa še v rekreacijskem centru v Dravcih, kjer Polančevim ob dobri postrežbi in dobri zabavi niti najmanj ni zmanjkalo časa še za ponovna spoznavanja med seboj, klepet in nenazadnje tudi za ohranjanje in bogatenje dosedanjih
družinskih vezi.
Zadovoljstvo že nad uspelim prvim družinskim srečanjem je kazal tudi Janez Cafuta, ki je svoje sorodnike z velikim veseljem popeljal po Halozah, kamor vsaj nekateri bolj poredko zaidejo. Povedal je, da je bil odmev na povabilo sorodnikov izredno dober, še posebej srečni
pa so bili vsi skupaj, da so uresničili veliko željo strica Vinka. Če bodo prvemu srečanju dodali še kako, nam Cafuta ni znal povedati, je pa med vrsticami omenil, da so že razmišljali o tem in prav gotovo se bo kdaj v prihodnosti to še zgodilo, morda kdaj tudi na Destrniku.
Tatjana Mohorko
Vuzmetinci • Ob abrahamu rajši daje kot sprejema
Namesto daril pomagal otrokom
Mnogi se ob okroglih obletnicah odločajo, da bodo povabili na praznovanje nekoliko veC sorodnikov, prijateljev, sodelavcev in znancev. Aleksander Milanez iz Celja se je ob praznovanju abrahama odloCil, da ob praznovanju ne bo prejemal daril, temveC bo s prostovoljnimi prispevki pomagal otrokom, potrebnim pomoCi.
"Z dobrodelnimi akcijami nisem imel nobenih izkušenj, zato sem se obrnil na gimnazijskega prijatelja Bojana Ploja, ki vodi dobrodelni zavod Žarek. Vse, ki so prišli na zabavo, sem že ob povabilu seznanil, zakaj bo šel denar, ki ga bodo namenili namesto daril zame. Sam veliko raje dajem, kot sprejemam," pove Aleksander.
Dobrodelni zavod Žarek se je povezal s Centrom za socialno delo Ormož in skupaj so se odločili, da bodo z zbranim denarjem trem otrokom kupili računalnik z monitorjem in s tiskalnikom na področju Ormoža.
V vročem nedeljskem dopoldnevu je Aleksander s svojo družino, Bojanom Plojem in
Majdo Pušenjak iz dobrodelnega zavoda Žarek ter Marjeto Štampar, direktorico Centra za socialno delo Ormož obiskal in jim izročil darila.
Najprej smo se ustavili pri Polonci v Vuzmetincih pri Miklavžu pri Ormožu. Polonca, ki končuje peti razred osnovne šole, je lani izgubila mamico. Živi skupaj s hudo bolno babico in očetom. Računalnika in tiskalnika je bila zelo vesela. Drugi računalnik je abrahamo-vec podaril Milanu, prav tako v okolici Miklavža pri Ormožu. Tudi Milan je petošolec v osnovni šoli. Oba starša sta brez zaposlitve, živijo pa od manjše hribovske kmetije skupaj s starimi starši. Tudi njemu se je izpolnila velika želja, da bi imel
svoj računalnik. Zoran hodi v prvi letnik srednje šole, Borut pa v osmi razred. Mama, ki sama skrbi za družino, in ob skromnem dohodku, ki ga daje hribovska kmetija, ni mogla uresničiti želje sinov, da bi imela računalnik. V nedeljo se jima je, tako kot ostalim ot-
rokom, uresničila ta želja. Ob koncu akcije je Aleksander Mi-lanez s solzami sreče v očeh in vesel dejal, da si želi, da bi mu čimveč ljudi sledilo. Dodal je še, da otroci niso krivi za revščino in jih s takšnimi akcijami lahko zelo razveseliš.
Marija Slodnjak
Aleksander Milanez ob predaji ra~unalnika Polonci
Lenart • Razstava fotografij
Neznana Slovenija in Zanimivi ljudje
V Cetrtek, 3. julija, je bila v prostorih obCine Lenart, v avli Jožeta Hudalesa, otvoritev razstave fotografij z nateCaja revije Gea.
V natečaju za najboljšo fotografijo s temama Neznana Slovenija in Zanimivi ljudje, ki ga je uredništvo revije GEA lani razpisalo že drugič, je sodelovalo 105 avtorjev, ki so poslali skupno 256 fotografij. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Meta Krese, fotografija in publicistka, Stane Klemenc, fotograf in alpinist, Pavle Učakar, urednik ilustracij pri Mladinski knjigi, in Maja Bajželj, odgovorna urednica revije Gea, je med prispelimi fotografijami
izbrala 20 fotografij. Šest fotografij, po tri za vsako razpisano temo, je nagradila.
V kategoriji Neznana Slovenija je prvo nagrado prejel Igor Engelsberger iz Ljubljane za fotografijo Gradaščica, v kategoriji Zanimivi ljudje pa je prvo mesto osvojil Bruno Pagotto iz Metlike za fotografijo Tuareška karavana v peščenem viharju. Fotografije bodo v avli Jožeta Hudalesa na ogled v juliju in avgustu.
Zmago Šalamun
Razmišljamo
Dražji cvek po mobitelu
Te prisrčne male stvarce, skorajda nepogrešljive v današnjem tempu, so se dodobra zasidrale tudi pri nas. Prvi bum, nekaj let nazaj, je vztrajno beležil še nadaljnje, večje vzpone in od tod naprej gre operaterjem mobilne telefonije "kot po maslu". Od prvotnih telefonov, ki so bili skorajda tako veliki kot slušalka za stacionarno telefoniranje (spomnimo se samo stare dobre reglje), pa vse tja do današnjih miniaturnih gsm aparatov.
Dosegljivost kjerkoli že smo, je bistvena "sestavinď, ki jo ponuja aparatek. Ta majcena žvrgoleča stvarca. V primerjavi s starimi dobrimi govorilnicami, ki so, roko na srce, ponavadi bile večkrat v pokvarjenem kot v delujočem stanju, so včasih mobiteli tudi prav nadležna zadeva. Zvonijo takrat, ko imamo največjo gužvo in tisti na drugi strani hoče, da zanj postorimo to in to, zdaj in takoj. Dobra varianta je seveda izklop telefona, ko se oglasi samo znani ženski glas, ki ti tako lepo pove, da številka trenutno ni dosegljiva.
Takšno telefonarjenje z najnovejšimi dosežki moderne telefonije pa ima seveda tudi svojo ceno. Biti v koraku s časom, žal pomeni imeti tudi denar. Čeprav je dostopnost do telefonov razmeroma lahko dosegljiva (največji operater mobilne telefonije v Sloveniji Mobitel pokriva že čez milijon tristo uporabnikov), cene klicev vendarle niso tako nizke in mobitel vseeno ni tako poceni špas. Razne akcije včasih nekako omilijo cene storitev, seveda pa je potrebno vedeti, da takšne akcije nikoli niso v škodo družbam, ki se ukvarjajo z mobilno telefonijo.
V prejšnjem tednu je vodilni slovenski operater Mobitel napovedal podražitev svojih storitev. Zagotovo mu bo sledil še Simobil, pa morda še Vega. Glavni razlog podražitve je bil malodane absurden — Evropa. Vstop Slovenije v Evropsko unijo. Cene se bodo povišale s 1. avgustom, in sicer v povprečju kar za 10 odstotkov, ravno tako tudi naročnina, kratka sporočila sms bodo dražja za tri oziroma štiri odstotke. Svetla točka po besedah Mobitela bodo odslej klici v stacionarna omrežja, ki se bodo v povprečju pocenili za 12 odstotkov. Kar pa je jalova tolažba. Vsi prav dobro vemo, da kličemo ravno najmanj v stacionarna omrežja, razen če je res nuja, drugače pa vedno izključno samo iz mobitela na mobitel. In kaj nam na koncu pove naša zdrava kmečka logika?
Da je pocenitev, s katero je hotel mobitel malce omiliti svoje ostale podražitve, samo pesek v oči.
Kakorkoli že, zdi se, da nam vstop v združeno Evropo prinaša samo še podražitve. Mi pa smo mislili, da nam bo tam bolje, da bomo boljše živeli. V teh vročih poletnih dneh nam preostane samo še čakanje na ponovne podražitve, s katerimi se bomo približali nam tako ljubi Evropi.
Bronja Habjanič
Videm • Zlata poroka
Po petdesetih znova DA
župan obCine Videm Friderik BraCiC je v soboto, 5. julija, razglasil prva zlatoporoCenca v svojem mandatu.
Foto: Langerholc
Zlatoporo~enca Matilda in Dragotin Kova~i~ iz Ptuja
Po petdesetih letih skupnega življenja sta svoj zakon v soboto še enkrat potrdila Dra-gotin in Matilda Kovačič. Dra-gotin se je rodil 5. septembra 1929 v Ormožu, Matilda pa s priimkom Petrovič 26. februarja 1931 v Cvetkovcih pri Ormožu. Poročila sta se 5. julija 1953 v Vidmu pri Ptuju, kjer sta sklenila tudi svojo zlatopo-ročno zaobljubo.
Zlati ženin je svoja delovna
leta preživel v sedanjem Talu-mu Kidričevo, nevesta pa je kot višja medicinska sestra delala v zdravstvu. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, danes pa je njuno veselje tudi pet vnukov. Zlatoporočenca živita v Štrafe-lovi ulici na Ptuju.
Ob visokem jubileju iskrene čestitke in dobre želje tudi v imenu uredništva.
JB
Foto: MS
Praga • 16. mednarodno tekmovanje v nudenju prve pomoči
Za višje mesto zmanjkalo sreče
"Zlata" Praga, eno najlepših, za mnoge najlepše mesto v Evropi, je od 4. do 6. julija gostila 16. mednarodno evropsko tekmovanje ekip prve pomoči Rdečega križa. Barve Slovenije na tem tekmovanju pa je v družbi 26 evropskih držav letos zastopala ekipa iz Mestne občine Ptuj.
šestčlansko ekipo prve pomoči Civilne zaščite so sestavljali: Matjaž Antonic, Tomaž Bom-bek, Boštjan Krajne, Bojan Kramberger, Darko Kuzma in Janez Fridl, Leon Cestnik pa je bil zlata rezerva. Fantje so ob koncu zasedli osemnajsto mesto. Ekipo so iz Mestne občine Ptuj spremljali tudi mag. Janez Mere, Rozika Ojstršek in Jože Korban, vodja Centra za obve{-~anje Ptuj.
Evropsko tekmovanje se je odvijalo v pra{kem mestnem parku na desetih delovnih in na osmih relaksacijskih prizoriščih. Na delovnih mestih je ekipa nudila prvo pomoč maskiranim poškodovancem, relaksacijska mesta pa so bila namenjena prikazu delovanja drugih služb za zaščito in reševanje. Ekipe so morale svoje znanje prikazati ob reševanju poškodovancev ob nesreči v gozdu, utopitvi v bazenu, kolesarski nesreči, veliki eksploziji, trčenje dveh avtobusov, množični nesreči na otroškem igrišču, posebej zanimivo pa je bilo reševanje poškodovank ob zlorabi drog in zastrupitvi s kemikalijami. Velik poudarek so na tekmovanju dali prikazu oživljanja in nudenja prve psihosocialne pomoči psihotravmatiziranim osebam, na kar je bila slovenska ekipa posebej dobro pripravljena, saj se na evropskem nivoju velika pozornost namenja prav tovrstni pomoči.
Vsaka ekipa je na evropsko tekmovanje popeljala tudi svojega sodnika, ki je ocenjeval delo ekip na posameznih točkah, Slovenijo je v sodniškem zboru letos zastopal Matjaž Vrtovee, dr. med., sicer predsednik strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije. Nad delom nekaterih sodnikov so imeli tekmovalci lahko veliko pripomb, a na žalost nobena ni zalegla, kar je čutila tudi slovenska ekipa, ki je po nekaj čudnih so-
dniških določitvah izgubila lepo število točk.
Vztrajnost obrodi sadove
Vanja Badovinae, strokovna sodelavka RKS za prvo pomoč, ki je spremljala ekipo na mednarodnem tekmovanju, je po tekmovanju povedala: "S trdim delom lahko dosežemo dobre uvrstitve tudi na mednarodnih tekmovanjih. Ptujska ekipa prve pomoči je dober primer vztrajnega in trdega dela. Na državnih preverjanjih so zasedli v prvem letu skupnega dela osmo mesto, v drugem letu peto mesto, v tretjem drugo mesto in v lanskem letu prvo mesto, kar jih je pripeljalo do uvrstitve na evropsko preverjanje znanja iz prve pomoči. Ekipa je tudi dober primer homogenega delovanja, saj so bili na mnogih točkah ocenjeni z najvišjo oceno za usklajenost in
organizacijo dela. Izrednega pomena so bili zbranost, znanje in koordinacija vodje ekipe, Matjaža Antoniča."
Uvrstitev na osemnajsto mesto Rdeči križ Slovenije ocenjuje kot napredek, saj v obdobju zadnjih let na evropskih tekmovanjih, naše ekipe še nikoli niso premagale toliko ekip kot letos. Druge države imajo daljšo tradicijo, predvsem pa jim nacionalni sistemi zaščite in reševanja omogočajo znanje iz prve pomoči, večkrat uporabljati v praksi, je še povedala Vanja Badovinac. Sicer pa se Rdeči križ Slovenije in Uprava RS za zaščito in reševanje že pripravljata 9. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči, ki bo 11. oktobra 2003 v Celju v okviru sejma Zaščita, prihodnje 17. mednarodno tekmovanje ekip prve pomoči pa bo naslednje leto v Avstriji in takrat bo morda imela ptujska ekipa že novo priložnost, da se
Foto: TIV
Lepot mesta ob Vltavi si ne bo težko zapomniti, so bili enotnega mnenja člani slovenske ekipe in spremljevalci, ki so si za skupen posnetek izbrali Karlov most.
dokaže in za kako mesto izboljša letošnji, sicer soliden rezultat.
Po tekmovanju so povedali ...
Matjaž Antonic: "Naši vtisi po tekmovanju so zelo mešani, zadovoljni smo z doseženim in hkrati smo si nabrali novih izkušenj na mednarodnem tekmovanju. Na žalost pa je organizatorjem, navkljub trudu, celotno tekmovanje ušlo nadzoru, pa še razočarani smo bili z nastanitvijo v mladinskem "hos-tlu", saj bi za ceno, ki smo jo plačali, pričakovali najmanj hotel s tremi zvezdicami ... "
Boštjan Krajne: "Bilo mi je v veselje, da sem lahko sodeloval na tako velikem tekmovanju, čeprav je bila organizacija tekmovanja zelo slaba. Podobnega mnenja so bile tudi ostale ekipe. Prijetno presenečenje pa je Pra-
ga, ki je zares čudovito mesto, vredno ogleda."
Darko Kuzma: "Doživeli smo nekaj nepozabnega. Organizacija tekmovanja je bila zelo slaba, še najbolje pa je bilo na zaključni prireditvi, kjer smo se odlično zabavali."
Bojan Kramberger: "Prvi vtisi po tekmovanju so malo prepleteni z utrujenostjo. Vesel sem, da sem se lahko udeležil tako velikega mednarodnega tekmovanja. Posebej mi bo ostala v spominu Praga."
Tomaž Bombek: "Enkratno, nepozabno doživetje na evropskem nivoju, na katerem smo si nabrali novih izkušenj. Glede organizacije samega tekmovanja se pridružujem mnenju mojih kolegov, da je bilo porazno, ob tem pa bi rad omenil še tole, da je bilo že samo tekmovanje zelo "nefer" do ekip, ki so upoštevale stroga pravila. Zelo me je navdušila kolegialnost med ekipami in fantastična zabava ob zaključku tekmovanja, da o gostoljubnosti domačinov sploh ne izgubljam besed."
Janez Fridl: "Moji vtisi po tekmovanju so kar vredu, čeprav o organizatorjih evropskega tekmovanja nimam najboljšega mnenja, saj jim je organizacija zelo šepala. Spremenil bi morda le celoten pritisk, ki ga je ekipa doživela pred tekmovanjem, saj menim, da se vsak rezultat da popraviti na naslednjem tekmovanju. Za nas je bila to dragocena izkušnja, zelo poučna in pozitivna hkrati. Pohvalil bi še naše trenerje in vse naše spremljevalce, ki so bili z nami v Pragi, skupaj so bili dobra ekipa."
Leon Cestnik: "Zadovoljen sem z uvrstitvijo slovenske ekipe. Nabral sem si ogromno novih izkušenj, glede same organizacije tekmovanja pa bi rekel, da je bila
zelo slaba, ne več, če so se Čehi sploh s tem veliko ukvarjali. Vesel sem, da sem bil član ekipe, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo in še tole bi rekel, da biti osemnajsti v Evropi za Slovenijo in malo mesto Ptuj pomeni ogromno."
Mag. Janez Mere, predstavnik MO Ptuj in vodja slovenske tekmovalne odprave, pa je dan po tekmovanju povedal: "Zadovoljni smo z učinkom ptujske ekipe, ki je opravila svoje delo primerno in kvalitetno. Za ekipo je to v tem trenutku dragocena izkušnja, ugotavljamo pa, da je tudi na tekmovanju v Pragi prišlo do določenih razhajanj pri postavljanju ekip. Menim namreč, da ekipa mora zoreti, da rabi vsaj dve, tri tekmovanja, da lahko doseže vidno uvrstitev. V prihodnje si bomo vsekakor prizadevali v tej smeri ... Prvič smo dosegli zelo viden rezultat, še bolj vesel pa sem dobrega razpoloženja in zadovoljstva v ekipi."
Rozika Ojsteršek, mentorica ekipe, pa je z navdušenjem dejala: "V svoje delo smo vložili maksimalno. Ko sem gledala fante na različnih tekmovalnih točkah, kako so delali in se trudili, ob tem pa spremljala tudi ekipe iz drugih evropskih držav, bi lahko z zagotovostjo zatrdila, da so pokazali maksimalno stopnjo znanja in pripravljenosti, vendar rezultati so realni samo na čas in temu se tudi v Pragi nismo mogli izogniti. Najprej sem zaključek tekmovanje naredila pri sebi, šele čez noč sem vse skupaj preanalizirala in danes lahko rečem, da so fantje bili odlični. Ptujčani smo lahko ponosni, da imamo dobro zdravstveno ekipo, ki je po stroki tako visoko, da jih nekateri lahko dohajajo samo v sanjah."
Tatjana Mohorko
Ptuj • Z dr. Dragom Smiljaničem o uzakonitvi naravnega zdravljenja
Stop za šarlatane
Naravno zdravilstvo je v Sloveniji še vedno v podrejenem položaju, uradna medicina ga omalovažuje. Zajema vse metode terapije in samozdravljenja, ki jih uradna medicina ne priznava.
Kot je povedal dr. Drago Smi-Ijanic, bioenergetik in kiroprak-tik, ki ima za svoje delo licenco svetovno znane pekinške šole za kiropraktiko in akupunkturo v šri Lanki, je za nekatere stare metode zdravljenja težko reči, da predstavljajo alternativo razmeroma novi zahodni medicini. Primernejši izraz bi bil "holisti-čna" medicina in naravno zdravljenje, ker poudarja celosten pristop k človeku in ne le bolezni. Uradna medicina v Sloveniji trenutno priznava le akupunktu-
izvršilnem odboru, katerega član je tudi dr. Drago Smiljanič iz šmarjete 3, kjer ima svojo ordinacijo, prizadevajo za promocijo družbene vloge dejavnosti naravnega zdravljenja in izobraževa-
nje ter ozaveščanje potrošnikov teh storitev. Predvsem pa si prizadevajo, da bi tudi v Sloveniji čimprej sprejeli zakon o naravnem zdravljenju, katerega teze so predstavili že lansko leto s
ro. Nasplošno pa imajo Slovenci v glavnem pozitivni odnos do naravnega zdravilstva. To potrjuje tudi podatek, da za metode naravnega zdravljenja letno namenijo okrog deset milijard tolarjev. S tem podatkom razpolagajo tudi v sekciji terapevtov naravnega zdravljenja, ki je bila ustanovljena v lanskem letu kot že peta sekcija s področja zdravstva v okviru Gospodarske zbornice Slovenije - Združenja drobnega gospodarstva. Tudi zato si v sekciji oziroma njenem
a
Foto: Mg
Dr. Drago Smiljani~, bioenergetik in kiropraktik: "Sem zagovornik alternativnega zdravljenja, ki temelji na načinih vzhodne, tradicionalne medicine, ki sku{a prodreti do vzroka bolezni in zdraviti na naravni način. Človeka obravnava celostno."
ciljem, da bi vzpostavili večji nadzor, zaščitili potrošnike in zagotovili ustrezno kakovost ter varnost storitev. Trenutno komplementarna medicina ni pod nadzorom državnih institucij, kar na nek način ogroža zdravje številnih Slovencev, ki se zatekajo k naravnim zdravilcem, saj vsi, ki zdravijo po naravni poti, tudi niso kvalificirani za to delo.
"Sem eden tistih, ki me motijo šarlatani na tem področju, ki ljudem v stiskah samo izvabljajo denar, pričakovane oziroma prave pomoči pa jim ne morejo nuditi. Ker za svoje delo niso usposobljeni, lahko ljudem samo dodatno škodujejo. Prepričan sem, da bi bioenergetiki in kiropraktiki morali imeti najmanj višjo zdravstveno šolo. Hrbtenice ne more zdraviti vsak, kot se tudi ne morejo vsi, ki imajo poševne oči, ukvarjati z aku-punktoro. Tudi ne vzdrži teza oziroma trditev, da manuelni te-
rapevti zdravijo z glavo, kiropra-ktiki pa z rokami. Oboji namreč zdravimo z rokami. Kiroprakti-ka je namenjena zdravljenju mehanskih okvar, ki se najpogosteje pojavljajo na sklepih in hrbtenici. To je naravna terapija, pri kateri se s pomočjo rok vzpostavi harmonično ravnovesje v telesu. Naj najprej pomaga narava, šele potem zdravila. Povedati pa še velja, da je v svetu uveljavljena praksa, da splošni zdravnik napoti pacienta h kiropraktiku, če je mnenja, da se zdravstveno stanje pacienta lahko izboljša s ki-ropraktičnim posegom," je še za Štajerski tednik povedal znani bioenergetik in kiropraktik dr. Drago Smiljanič, ki ga dobro poznajo tudi nekateri Ptujčani, ki redno obiskujejo njegovo ordinacijo v Šmarjeti 3. V zadnjem času so med njimi tudi neplodni pari. Več desetim s Ptujskega je doslej že pomagal do naraščaja. Otrokom na invalidskih vozičkih pomaga brezplačno.
poletje.obdravi.com
Festival
R)letje ob Dravi
festival naše de^e
500SIT
kupon zav popust /
R)leye ob Dravi
Kupon uveljavite pri nakupu vstopnice za predstavo
ŠTEFKA VALENTIN,
ki bo v sredo, 23.7.2003 ob 21.30 na gradu Ptuj. Ugodnost velja v predprodaji.
Ugodnost lahko uveljavite s kuponom Iz Štajerskega Tednika In Večera.
Ob tem veljajo vsi običajni prodajni pogoji organizatorja.
ŠtajerskiTEOHUK
RADIOPTUJ
^ 89.6-98.2.104,3
I»
Prodajna mesta: Ptu|: Menjalnica Luna, Radio Tednilt nuj, Terme Ruj Maribor: Menjalnica Luna Gorišnica: Bencinski servis Žiher
500SIT
kupon za\ popust /
fetivd ^mf^—
Ttolelje ob Dravi
Kupon uveljavite pri nakupu vstopnice za koncert
HELENE BLAGNE in NAČETA JUNKARJA,
ki bo v petek, 25.7.2003 ob 20.00 na gradu Ptuj. Ugodnost velja v predprodaji.
Ugodnost lahko uveljavite s kuponom Iz Štajerskega Tednika In Večera.
Ob tem veljajo vsi običajni prodajni pogoji organizatorja.^ ^
ÂaM^bTEDNIK %
RADIOPTUJ
W 89,8 «SBiS» 104,3
Prodajna mesta: nuj: Menjalnica Luna, Radio Tednik Ruj, Terme Ptuj Maribor: Menjalnica Luna Gorlénica: Bencinski servis Žiher
500SIT
Festiváť
Ráe^e ob Dravi
kupon za\ popust /
I	Kupon uveljavite pri
nakupu vstopnice za koncert
ALL CAPONE ŠTRAJH TRIO,
ki bo v nedeljo, 27.7.2003
Sob 20.00 na gradu Bori. Ugodnost velja v predprodaji.
Ugodnost lahko uveljavite s kuponom Iz Štajerskega Tednika In Večera.
Ob tem veljajo vsi običajni prodajni pogoji organizatorja.
ŠtajenhTEmK ^
RADIOPTUJ
^ 89.8-98.2.104,3
Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednik Ruj, Terme Ruj Maribor: Menjalnica Luna Goriinica: Bencinski servis Žiher
Generalni pokrovitelj
Dogodki V juliju 2003
ĚtanwedSjtM,:)
Štefka,
^dleďitífi'
Sredi 23.7. ob 21:30, GradPfuj
Cena: 1.000 SIT* (i.500sit)
predprodaji s kuponom Iz Štajerskega Tednika aH Večera
^/^i/alA^/j'a Zli uexùi o
^H/eleMUJL VUMjgrwe^
JuiduM/r
petek, 25.7. Ob 20.00, Grad Ptuj
Cena: 2.000 SIT* (2.500 sit)
*v predprodaji s kuponom iz Štajerekega Tednika ali Večera
I GRANIT d.d.
Slovenska Bistrica
Ali Capone Strajh trio
nedelja, 27.7.2003, Grad Bori
Cena: 1.500 SIT* (2.000 sit)
*v predprodaji s kuponom Iz Štajerskega Tednika ali Vécera

BADlOfEliVlZIJAA StOVEMUA
» ^ ^^
Perutnina Ptuj mestna občina ptuj
... glas naše dežele
RADIOPTUJ
89.8-98.2-104=3

Tednikova akcija / Natakarica poletja 2003
Iris iz Cluba Mark 69
Iris je simpatična natakarica, ki bo avgusta stara 23 let. Že dve leti dela v Clubu Mark 69 in pravi, da bo tam tudi ostala, vse dokler ne dokonča študija in si najde službe poslovnega sekretarja.
Za poklic natakarice se je Iris odločila zato, ker je želela biti neodvisna in ker je pri svojem šolanju želela pomagati staršem. Dodala je, da jo v življenju vodita dve načeli: vztrajnost in upanje.
Kakšno šolo imaš končano?
"Končala sem srednjo upravno šolo in se nato vpisala v Maribor, kjer se šolam za poslovnega sekretarja."
Kako dolgo delaš v Clubu Mark 69 in ali si zadovoljna s poklicem natakarice?
^"V Marku delam že dve leti. Kar se tiče dela tukaj, moram priznati, da mi je resnično všeč. Rada delam tukaj, ker je vse tako kot se spodobi. Gostje so prijazni, šefi so enkratni, pa tudi kolektiv je odličen."
Zakaj si se sploh odločila postati natakarica?
"Ko sem začela študirati, sem želel postati bolj neodvisna in hotela sem vsaj malo finančno pomagati staršem. Vesela sem, da imam svoj denar, pa tudi veliko stvari si lahko privo{~im, ki si jih druga~e ne bi mogla."
Ti uspeva uskladiti delo in {tudij?
"Da, uspeva mi, zato ker se trudim. Zavedam se, da je šola na prvem mestu in ravno zato večino časa, ko ne delam, po-
Iris Zelenko
sve~am {tudijskim obveznostim."
Kaj misli{, kaj ljudje sploh razumejo pod pojmom priljubljenost?
"Mislim, da gledajo priljubljenost iz različnih zornih kotov. Najbrž ocenjujejo tako zunanjost kot tudi notranjost. Menim pa, da je tudi to pomembno, da natakarica da gostom možnost, da jo spoznajo kot osebo."
Po kakšnem merilu bi ti izbirala najbolj priljubljeno natakarico?
"Po mojem mnenju je najpomembnejše to, da je hitra, pri-
Si želiš, da bi imela svoj lokal?
"Ne, in sicer zaradi tega, ker se mi zdi to ogromna odgovornost. Vodenje lokala ni tako lahko, kot se morda komu zdi."
Kaj pa počneš v zasebnem življenju?
"Večino "prostega časa" porabim za to, da naredim kaj za šolo. Tisti pravi prosti čas pa izkoristim za druženje s prijatelji."
Kaj je tvoje življenjsko vodilo?
"Držim se tega načela, da moraš zmeraj imeti upanje. Kakršne koli težave so, se sčasoma rešijo, če si le dovolj vztrajen."
Poznaš morda Aleša, ki je bil izbran za najbolj priljubljenega natakarja in kakšen se ti zdi?
"Da, poznam ga. Menim, da je bil resnično izbran pravi natakar. Tudi sama sem upala, da bo zmagal."
Dženana Beéirovié
^RELAXTUmiEM
SPECIALIST ZA ADRIATIC AGENCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO!
Natak
anca
(trenutni vrstni red)	^
Valerija Lampret, Dolina Winettu, Zg. Sveča Iris Zelenko, Club Mark 69, Ptuj Sonja Krajne, Terme Zila, Ptuj Polona Lešnik, Bar Cheers, Ptuj Zdenka Kocmut, Okrepč. pri Darinki Rižnar, Jurâinci
Haložan
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju
K--------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno natakarico 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem za:_ |
Naziv in naslov lokala:_ !ï
Ime in priimek glasovalca:_ Nasiov:_
Telefonska številka:
Foto: M. Ozmec
jazna in da se v primeru, da je slabe volje ne znaša nad gosti. Menim pa, da mora biti tudi komunikativna ter oseba, vredna zaupanja."
Poznaš morda kakšno natakarico, ki po tvojih merilih ustreza naslovu najbolj priljubljene natakarice?
"Zagotovo bi izbrala katero od natakaric, ki dela v Marku. Najverjetneje bi izbrala Ivanko, in sicer zaradi tega, ker ima vse lastnosti, ki bi jih morala imeti najnatakarica. Ona je dejansko oseba, ki ni nikoli slabe volje, in ki s seboj zmeraj prinaša dobro razpoloženje."
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani IV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Ime in priimek:		
Naslov:		
Pošta:	J RADIO TEDNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj	
V Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in

Ta teden prejmeta osem brezplačnihi obiskov Centra aerobi
ime in priimek:
Mar^a Benkovič
«aslov:	^^j
m. 85. maja. 15,8850
ime in priimek:
Huanita Kekec
Nova vas 98,8881 Markovci
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Fatamor^ma
Masa za čavapciča, pakirana, cana za k| MDK, Kočevje; Košald, Maribor MG Pomuria Intemalional, Murska Sobota; MIP, Nova Borica

Fnipl Fara pamaranca, granivka, 1.5 litra Vital, Mestinje
Zdjminamlnsninavada Jažafav vralac, 1 litai'
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 16. 7. do 23. 7. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma
^Hercator
najboljši sosed
Razrednik pripoveduje očetu:
"Pogosto sem zatisnil oči, ko je vas sin prepisoval od sošolca, toda tega, da ga sedaj pretepa, če je sošolec napisal narobe, pa ne morem več tolerirati!'
***
Štirinajstletnik se čudi:
"Pri spolni vzgoji pravijo, da moški oplodi žensko. Kako se pa to stori, pa nihče noče razložiti. To moram odkriti sam s svojim dekletom!"
***
"Si zadovoljen s svojo plačo?"
"S plačo? Zelo!"
"Res?"
"Res! Le z meseci je nekaj narobe."
"Kaj pa?"
"Preveč dni imajo."
***
Mladenič z dolgimi lasmi čaka pri frizerju, toda vsakič, koje na vrsti, spusti naprej ostale čakajoče. Tako traja ure dolgo, dokler se ne bliža konec obratovalnega časa.
"Te je strah?' ga vpraša frizer.
"Ne. Pobegnil sem od doma in edino tu me gotovo ne bodo iskali.'
***
Učiteljica je naročila učencem, naj napišejo spis, v katerem naj opišejo doživljaje celega tedna. Ko je pregledovala naloge, je prebrala tudi Janezkov spis:
"V soboto sva z očkom obirala jabolka. Potem smo v nedeljo, ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek jedli jabolka!'
***
"Kje je najlepše?' je vprašal učitelj učence.
"V postelji z lepo žensko.!' se je oglasil Mihec.
"Da te ni sram!" je vzrojil učitelj. "O tem bom obvestil tvojega očeta!'je dejal in mu v beležko napisal, kaj se je zgodilo.
Koje Mihec naslednji dan prišel v šolo, ga je učitelj vprašal:
"In kaj je rekel tvoj oče na tvoje včerajšnje obnašanje?'
"Moj oče se strinja z menoj. Rekel pa mi je tudi, da če ste vi drugačnega mnenja, naj se vas pazim!'
***
Vera je župniku izpovedala svoje grehe, na koncu spovedi pa je župnik zgroženo vprašal:
"Vera, ali ti sploh veš, kaj bi si zaslužila za vse svoje grehe?'
"Vem, "je odgovorila Vera, "toda jaz tega ne delam za denar!'
***
'Zdaj pa že nehaj vrtati s prstom po svojem nosu!' se jezi mama na sina.
"Ja, kje naj pa potem vrtam?'
PtuJ • Prvi koraki v svet likovne ustvarjalnosti
Druzi nas veselje do slikanja
Sposobnost za likovno izraZanje ni dana samo umetnikom, deloma jo ima vsakdo. Če jo zanemarimo, lahko za vedno ostane nerazvita.
Učenke rogozniške likovne šole in njihov učitelj Maks Menoni.
To sposobnost je treba razvijati tudi zato, ker je likovno izražanje eden izmed temeljnih načinov člove{kega izražanja, pomemben za medčlove{ke odnose in komunikacijo med ljudmi. Mlad človek je najdojemljivej{i za likovno izražanje z likovno vzgojo različne plati člove{ke du{ev-nosti. Likovno ustvarjalno delo zaposluje čustvo, domi{ljijo in razum. V likovni dejavnosti se uveljavljajo tudi značajske lastnosti, kot so: vztrajnost, doslednost, samostojnost pri delu, iniciativnost, kritičnost, strpnost, samozavest in samopotrjevanje. In nenazadnje delo v likovnih de-
UstvarJaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pri-
lavnicah razvija zelo pomembno sestavino osebnosti - likovno ustvarjalnost.
Te in {e mnoge dejavnike smo imeli v mislih, ko smo v upravnem odboru Kulturnega dru{tva Rogoznica razmi{ljali o tem, da ponudimo mladim možnost organiziranega sprehoda v labirintu risbe in barv. Zamisel je bila zelo dobro sprejeta, saj se skupina otrok, različne starosti, redno, vsak četrtek med 17.00 in 18.30 uro, udeležuje delovnih srečanj oziroma delavnic. Na samem začetku smo si zastavili program dela in cilje:
pisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjalcke, ki bodo prejeli TRI KNJIŽNE NAGRADE ZALOŽBE Karantanija. Veselo na delo!
s tovrstnimi dejavnostimi damo pomembne smernice za lepo in zdravo mladost. V toplih dneh pa posedamo v okolici doma in vsak na svoj način upodabljamo okolico. Glede na zavzetost skupine sem prepričan, da se bomo s svojimi deli lahko predstavili {ir{i javnosti že to jesen. Veseli smo, da so z delom in {e bolj s svojimi izdelki zadovoljni ustvarjalci, kajti to nam daje moč in jamstvo, da bomo nadaljevlai in da se nam bodo priključili {e drugi!
Maks Menoni
roto: Langerholc
-	seznanjati otroke z osnovami likovnega izražanja in jih navajati oziroma jim razvijati ustvarjalnost;
-	razvijati njihove spretnosti in psihofizične sposobnosti;
-	jim omogočati popolnoma svobodno izražanje in spro{čan-
je;
-	vzbujati jim veselje do likovnega oblikovanja z rzaličnimi materiali.
S svojim programom dela sledimo različnim priložnostim oziroma praznikom ter morebitnim drugim predlogom otrok in star-{ev Osnova na{ega dela je risanje in slikanje z vodenimi barvicami
Rešitve nam pošljite do torka, 22. julija 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvarjalč-kov v 27. številki Tednika so:
1.	nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Damir Lenič, Štrekljeva ul. 68, 2000 MARIBOR,
2.	nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Sara Angel, Makole 31, 2321 MAKO-LE,
3.	nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Mateja Br-mež, Trgoviš~e 59, 2274 VELIKA NEDELJA.
Uredništvo Štajerskega tednika ~estita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAIiOŽBA KAHAJTTAJJIJA
TAM. KJER SO KNJIGE NAJCENEJŠE! ■ BTC Hala A Ijub^ana.
Pomagajte miški poiskati pot mimo muce v luknjico!
in temparo. Ob materinskem dnevu in dnevu žena so otroci mamice razveselili z svilenimi robčki, ki so jih sami poslikali v različnih tehnikah. Ob velikonočnih praznikih pa smo se posvetili posli-kavi pisank z različnimi barvami oziroma materiali. Za delo imamo v domu Slovenskogori{ke čete na Rogoznici izjemno dobre pogoje in podporo tako v Kulturnem dru{tvu Rogoznica, ki nam zagotavlja materialne pogoje za delo, kot tudi {ir{e, saj se vsi zavedamo, da lahko mladim prav
Zanimivost
Našli dnevnik ameriškega predsednika Trumana iz leta 1947
Washington (STA/Fena) - Nekdanji ameriški predsednik Harry Truman (1945-1953) je v svojem nedavno odkritem dnevniku iz leta 1947 zapisal hude kritike na račun judov, za katere je menil, da so zelo sebični, odkriva ameriški dnevnik Washington Post. To je presenetljivo, saj je Truman znan kot predsednik, kije pomagal judom v povojni Evropi in podprl priznanje Izraela leta 1948, navkljub State Departmentu. V dnevniku, ki so ga odkrili v Trumanovi knjižnici v njegovi rojstni hiši v kraju Indenpendence v zvezni državi Missouri, piše marsikaj, med drugim tudi, da je Truman leta 1948 ponudil generalu Dwightu Eisenhowerju, naj bo predsedniški kandidat demokratske stranke, sam pa bi bil podpredsedniški, če bi za republikansko stranko kandidiral general Douglas MacArthur. Ta zapis, ki odkriva nenaklonjenost tedanjega ameriškega predsednika do najslavnejšega generala na Pacifiku in zelo uspešnega upravitelja povojne Japonske, je Truman vnesel v dnevnik celo nekaj let prej, preden je MacArthurja med korejsko vojno odpustil. Slednji je namreč želel vojno iz Koreje "preseliti" na ozemlje Kitajske.
Lady Di ne bo v stripu
New York (STA/Hina) - Ameriška založba Marvel je sporočila, da letos jeseni ne bo upodobila britanske princeze Diane v stripu o superjunakih. Založba je sporočila, da se je "po tehtnem premisleku" odločila iz stripa "X-Statix", ki se bo v kioskih pojavil jeseni, umakniti Lady Di, s tem pa tudi vsa namigovanja na britansko kraljevo družino. Marvel je že prej napovedal, da namerava Dianin lik uvesti v strip kot novo superjunakinjo mutantko. Lik pokojne britanske princese bi se moral pojaviti v seriji stripov z naslovom "Di another day". Buckinghamska palača pa je to zamisel označila za "šokantno" in "poceni namero, da se vnovči Dianina slava in tragične okoliščine njene smrti'.
Clinton kupil apartma v prestiZnem golf predelu na Irskem
Dublin (STA/AFP) - Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, znan kot veliki ljubitelj golfa, je kupil apartma v prestižnem golf kompleksu "K Klub" nedaleč od Dublina. Novo Clintonovo bivališče se nahaja dvajset kilometrov od Dubli-na oziroma v kompleksu luksuznih dvosobnih in trisobnih stanovanj, zgrajenih v različnih arhitekturnih stilih sredi vrtov iz 17. stoletja. Lastniki imajo na razpolago tudi zemljišče za golf, ki si ga je omislil nekdanji ameriški profesionalec v golfu Arnold Palmer. Cena apartmaja v "K klubu" znaša med 950.000 in 1,4 milijona evrov, v ceno pa sta vključeni tudi dve članski karti za golf klub.
Brad Pitt v Mehiki snema "Trojo"
Ciudad de Mexico (STA/dpa) - Ameriški igralec Brad Pitt bo prihodnji teden v Mehiki začel snemati film "Troy" (Troja) -sago o bitki za lepo Heleno. Mehiški dnevnik Reforma je te dni poročal, da je ameriški zvezdnik za svoj lik že izbral konja, in sicer vranca. Film bodo snemali tudi v okolici letovišča Cabo San Lucas, na polotoku Baja California. Film, ki ga sicer producira studio Warner Bros, naj bi zaradi publicitete lokalnemu prebivalstvu prinesel veliko denarja. Producenti sicer načrtujejo, da naj bi samo za del snemanja, ki bo potekal na omenjenem polotoku, porabili okoli 25 milijonov dolarjev.
Filipinski policisti ne bodo več gledali slik golih Zensk
Manila (STA/AFP) - Filipinski policaji ne bodo smeli več gledati fotografij fotomodelov oziroma golih ali napol golih žensk. Po besedah tiskovnega predstavnika filipinske policije bodo fotografije golih ali pomanjkljivo oblečenih žensk na vseh policijskih postajah poslej strogo prepovedane. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik, so to odločitev sprejeli po nenapovedanem obisku filipinske predsednice Glorie Arroyo na neki policijski postaji v predmestju Manile. Fotografije "nagic", s katerimi so bile oblepljene stene pisarn, so filipinsko predsednico tako razburile, da je policistom dala rok do 25. julija, da s sten snamejo vse pornografsko gradivo. V okviru promocije boljšega spoštovanja žensk bodo poslej vsako leto organizirali preglede vseh policijskih postaj v državi.
S prostovoijci v misijonu v Indiji
Bolečina ostaja
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Prve tri dni sem preživela v hiši s prizadetimi otroki, kjer se nisem znašla. Pomagaš sicer lahko pri različnih delih od pomivanja tal, preoblačenja postelj, pranja perila do oblačenja, hranjenja ali igranja z otroki. Verjetno je svoje prispeval začetni "šok". Tako sem se kasneje znašla v lekarni na železniški postaji Sealdah, kjer je občutno primanjkovalo prostovoljcev. Lekarna je pravzaprav bolj miniambulanta osnovne pomoči, kamor se zatečejo ljudje, ki živijo na ulici in si ne morejo privoščiti obiska pri zdravniku. Brez izkušenj je bilo na začetku kar težko in predvsem psihično naporno ob vseh gro-
znih obsežnih ranah, črvih ali drugih parazitih, globokih ranah, polnih gnoja. Prve dni sem oskrbela manjše rane, kasneje pa skorajda ne izbiraš več. Sestre in prostovoljci, ki so tam že dalj časa, ti pomagajo z nasveti in navodili. Vsekakor je zelo dobrodošlo, kadar je med prostovoljci kakšen zdravnik ali medicinska sestra. Sama sem se kljub temu, da so bila za mano vsa predavanja študija farmacije, spet znašla na
dnu. Nemočna. Ko te pretrese realnost in ko si ne moreš privoščiti ugibanja in neznanja. Postaja Sealdah je žalosten kraj, kjer na desettisoče ljudi kuha, jé in spi, umira na kamnitih tleh ogromnih čakalnic in pod milim nebom. Lekarno jih vsak dan ogromno obišče. Medtem ko nekateri stokajo za glavoboli, da bi dobili čudežno tabletko analgetika, drugi strpno stiskajo zobe, ko se jim dotakneš rane, polne gnoja. Prag bolečine mnogih je za "naš" svet skoraj nepredstavljiv. Možakar z globoko rano na podplatu me je pri obvezovanje le-te prosil, naj močno zategnem, ker vozi rikšo. Kalkuta je še zadnje mesto v Indiji, kjer rikšarji niso na kolesu, temveč tečejo z bosimi nogami in rikšo vlečejo za sabo. Močno sem povila rano.
Zagotovo se ljudem v tej majhni sobici in tudi drugih hišah ne pomaga zmeraj najbolj strokovno. Na voljo je omejena količina in vrsta materiala ter zdravil, tudi omejeno strokovno znanje. Vendar pa je čisto vsak deležen pomoči, dotika, nasmeha, občutka, da ni čisto sam, da vsem ni vseeno zanj. Ko sem enkrat sama vsa slabotna obležala na klopi, sem začutila, kako pomembno je, da se nekdo ustavi ob tebi. Ver-
jamem, da zdaj to zveni patetično, pa vendar je tudi pri nas ogromno bolezni psihosomatskega izvora, ko ljudje nezavedno iščejo pozornost.
Ob nedeljah sem obiskovala hišo za bolne, ker je lekarna zaprta. Najprej smo oprali in obesili kupe perila, rjuh in oblek, nato pa klepetali z bolniki, jih po~esali, zmasirali, jim pomagali do straniš~a ter pri razdeljevanju kosila in hranjenju tistim, ki sami ne zmorejo. Koristno je bilo znati vsaj nekaj besed in osnovnih stavkov v bengal-š~ini, saj jih je le nekaj znalo angleško. Tako sem se, ko me je prvi~ nekdo prosil, naj mu ostrižem nohte na nogah ali namignil, naj mu spravim nekaj izza zoba, pretvarjala, da ga ne razumem. Ker mi je bilo težko. Naslednji~ sem jih razumela. Zadnji dan sem petim zapored ostrigla nohte na nogah in se smejala z njimi.
Marsikdo težko razume, zakaj sem pomagala v misijonu, kaj imaš od tega, ~e stiskaš gnojne rane. Odgovora nimam. Vsekakor sem ob pomo~i tem ljudem ve~ dobila, kakor dala. Iz tega stališ~a je altruizem tudi dejansko ego-isti~en, kakor ga ozna~ujejo nekateri, ki ga opazujejo le od dale~. To je seveda najlaže re~i in tako na eleganten na~in opravi~iti svoje nezanimanje za so~loveka.
Pocukranega konca ni, ker bole~ina ostaja, kakor ostaja vse preve~ la~nih in preve~ ljudi, ki živi na cesti in nima izbire. Medtem ko se nekateri sami od-lo~imo, da živimo tam, da lahko vsak trenutek kupimo karto in odletimo v lepši svet. Lepši? Druga~en zagotovo. V vsakem je dosti lepega in tudi dosti hudega.
Jerneja Kokoi
Nagradno turistično vprašanje
Ptujsko prireditveno poletje je v polnem razmahu. Prireditvam Poletje ob Dravi se bodo kmalu pridružile prireditve ob prazniku Mestne občine Ptuj, več jih napovedujejo tudi v Klubu ptujskih studentov, bogat bo z njimi tudi september, ko bo imelo prireditvene vajeti v rokah društvo Povod.
Mesto in okolica imata v tem času veliko tranzitnih obiskovalcev, pri nočitvah pa polletni rezultati niso najboljši. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem naj bi jih bilo manj za 11 odstotkov. Več na tem področju obetata julij in avgust.
Te dni je minilo natanko leto dni, odkar je Ptuj obiskala mednarodna komisija tekmovanja Entente Florale. Lanskega 11., 12. in 13. julija je mesto dobesedno cvetelo, tudi na območjih, kjer cvetlic običajno ni. Na novo so nasadili več kot deset cvetličnih gred, a nekatere med njimi, ena med njimi je na naši fotografiji, so cvetele le eno poletje. Graje si ne zasluži samo Turistično društvo Ptuj, ki je bilo zgolj iniciator dodatnega ocvetli-čenja, temveč celotna mestna oblast, ki sedaj te pobude in iniciative več ne podpira, pa čeprav se na pročelju Mestne hiše bohoti priznanje tekmovanja Entente Florale, ki to zahteva. Ce bi se danes po Ptuju sprehodila
^^ A ^ I, V
Foto: Črtomir Goznik
Ena od cvetlicnih gred v mestnem parku, ki je cvetela samo eno poletje - za sodelovanje v tekmovanju Entente Florale. Danes pa ...
stroga mednarodna komisija, v večini jo sestavljajo botaniki, bi zardela od sramu, komu neki je podelila priznanje.
Letošnja kopalna sezona v Termah Ptuj je 28. po vrsti, je pravilni odgovor nazadnje turistično vprašanje. Nagrado za pravilni odgovor bo prejel Branko Mahorič, Rimska ploščad 3, 2250 Ptuj. Čestitamo!
Danes vprašujemo, kakšno priznanje je prejel Ptuj v letu 2002 na tekmovanju Entente Florale. Nagrada za pravilen odgovor, ki ga v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, pričakujemo do 25. julija, je bon za kopanje in kosilo v Termah Ptuj.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kakšno priznanje je prejel Ptuj v letu 2002 na tekmovanju Entente Florale?_
Ime in priimek:___________
Naslov: _
Davčna številka:
Last Minute Center'
ILIRIKA TURIZEM, Miklošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletelcst SLO i-str. 286
.RABAC
rÍ9.,26.7.-SJ.950sit
Hotel*" 7 dni, polpenzion
I® 257 - 55*000 sít
Hotel Potamakl"* 10 dni, zajtrk, ladja
]1-i8.,23.7.-59.900 sit
Hotel ••
7dni,zajtrk,^ izLj
RODOS
23 7 -59-900 sit Hotel ••
7 dni, zajtrk, ^ iz Lj
nSEilEV 2.,9.8. - 79.900 sit
Hotel Potamakl*" 7 dni, polpenzion, ^ iz Lj
sit
mE» 25.7-69.900
Hotel ** ~ 7 dni, zajtrk, ^ iz LJ
MARIBOR, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.lastminutecenter.si
turistična agencija - travei agency
IVIARIBOR, LJUBLJANA, CELJE, PTUJ, IWURSKA SOBOTA, SLOVENJ GRADEC,: SLOVENSKE KONJICE, VELENJE, SLOVENSKA BISTRICA
SLOVENIJA, HRVAâKA, BIH
^^^^^^idansePUHTA, 7 polpenzlonov = 49.500 Slt, v času od 2B.D7.03 - 02.08.03|
st minute ponudbe
Otok MURTER - hotel COLENTUM (tv, klima, mlnlbar, balkon) 7 polpenzlonov = 59.500 sit (v tasu od 19.07.03 - 26.07.03) Otok PAG - apartmaji v septembru = 7 x najem 40.900 sit.
[i£l@®®[M]a [^[LZiX©D[LK]D [POOdWJD = [?[L5X©DIL® ROZiX ®B3[S®K31 Enka d.0.0., Trstenjakova ulica 7, tel.; 749 34 56; 749 34 57
3* Diana, animadjsiii pallet s lio-panjem v Moravcih ie 2.990 SiT
do 30.874D/POL 26.900 PORTOROŽ, Son£kov klub
2* penzion Forma Viva, bogata vsebina, do 12. leta brezpiačno
do2.By5D/POL 32.500 NEUM, BiH
3* hotei Stelia, sobe standard; sobe comfort 50.900 SIT
19., 26.777D/POL 40.900
CRES, Sončkov klub
2* Kimen, bogata vsebina, do 12. leta brezpiačno
2.-23.8y7D/POL od 51.900 PARIZ iN DISNEYLAND
avtobusni prevoz, 1. otroic do 14. iet brezpiačno, 2. otroii-50%
i3.8y5D/Nz 46.900
MURTER, Tisno
Sonči(ov i(iub. 3* hotei Borovniic. do 12. ieta brezpiačno
do 23.8/7D/POL 59.900 GRČIJA, Krata
ietaiozBmii(a,2*liotei ietaiišira pristojbina dopiačiio
18.7/7D/NZ 59.900 EGIPT, križaijenje
5* iiotei in iadja, vstopnine vicijučene, odlično slov. vodenje
19., 26.9780 149.900
SONČEK
PnjJ,Krempljeva5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915
TUl potovalni center

iv
Varnost in donos
Mojca: Vprašanje premoženjskemu svetovalcu: Sem študentka, stara 24 let. Imam 1 MIO sit prihrankov in bi jih rada čim bolj oplemenitila. Seveda bi rada prišla tudi do svojega stanovanja, vendar pa se zavedam, da je to dolgoročen cilj. Imam tudi redne mesečne dohodke od dela preko ŠS -okrog 130 do 150 tisoč na mesec, od česar dam mesečno na stran okrog 50 tisoč (kak mesec več, kak mesec manj). Do konca študija imam še 2 leti. Do takrat bom verjetno še vedno živela doma, tako da ne bom imela drugih stroškov. Kaj mi svetujete? Kam naj vložim denar? V sklade? Koliko bi to naneslo v recimo 3 letih, če bi sproti dajala še po 20 tisoč sit/ mesec. In imate kakšno idejo, kako bi lahko prišla do stanovanja? Prebrala sem že knjigo Bogati očka, revni očka in sedaj berem Kvadrant denarnega toka, ki ste jo priporočali. V bistvu je edina pot do finančne svobode investiranje ... Sem prav razumela? Odgovor: Kot prvo me zelo veseli, da ste prebrali	obe Kiyosakijevi knjigi. Če ju boste prebrali še nekajkrat, vam bo še bolj jasno, da ni važno, koliko denarja v življenju zaslužite, ampak koliko ga ne zapravite in kam ter kako razliko investirate. V banko se dolgoročno ne splača, ker so obresti prenizke, zavarovalnice so dobre za zavarovanje in ne varčevanje (razen dolgoročno z življenjskim zavarovanjem, vezanim na vzajemne sklade - npr. EUROFOND), za trgovanje z nepremičninami morate imeti veliko denarja ... Glede na to, da nimate izkušenj in znanja s področja trgovanja z vrednostnimi papirji, je za vas v tem trenutku najbolj smiselna izbira vzajemni sklad. Toda kateri sklad?
Izbira naj bo odvisna predvsem od tega, koliko časa tega denarja ne bi potrebovali. Če je vaš časovni horizont samo tri leta, bi prišel v poštev kak vrhunski mešani sklad ali kombinacija z ob-vezniškim. Vprašanje je tudi, ali boste čez tri leta potrebovali denar iz sklada takoj in v celoti ali ga boste črpali ven postopoma. Upoštevati morate namreč tudi davčni vidik pri dvigovanju sredstev iz sklada prej kot v treh letih od pologa (ta rok se bo kmalu skrajšal na eno leto). Kakšna je razlika med tujim vzajemnim skladom Eurofond in domačim vzajemnim skladom? Pri domačih vzajemnih skladih znaša upravljalska provizija 2%, pri Eurofondu pa le 0,5%. Kaj to pomeni na dolgi rok? Na začetku gre pri Eurofondu del premije za zavarovanje, vendar ko znesek na varčevalnem delu doseže višino zavarovalne vsote za smrt, se 100% premije investira v sklade z nižjimi stroški, kot bi jih imeli, če bi vlagali direktno v domače vzajemne sklade. (Nadaljevanje odgovora prihodnjič)
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Prejeli smo
Štiri dejavna leta
Minila so štiri leta občine Trnovska vas po reformi lokalne samouprave nove države Slovenije. občani so uporabili pravico do samostojne lokalne skupnosti in ji na demokratičnih volitvah izvolili predstavnike. Bilo je ob prelomu stoletja in tisočletja, kar je samo po sebi izjemen čas, ki navezuje preteklost z vso kakovostjo in problematiko, a še bolj gleda v prihodnost.
oba vidika smo želeli zadovoljevati, čeprav smo po sili potreb prednostno reševali preteklost - ceste in vodo, ter temu namenili največ občinskih in državnih sredstev. Gledali smo naprej - čistilna naprava z začetki kanalizacije, sodobno športno igrišče, pomoč domači šoli pri sodobnih projektih poučevanja, tuji jeziki v nižjih razredih, računalništvo in raziskovalne naloge, podpirali smo društva, ki dajejo življenje kraju ter svoje in skupne interese, urejevali parkirišča in javno razsvetljavo, zgradili poslovilno vežico ter pristopili k urejanju središča občine.
Kar je tukaj našteto v telegrafskem slogu, je v naslednjih tabelah prikazano natančno. okrog 60 odstotkov vsakoletnega proračuna je bilo namenjeno za investicije, ki služijo občanom v vsakdanjem življenju. Podroben seznam po množici, vsebini projektov in pestrosti osuplja. obenem kaže, kam je poniknil
denar v občini, ki je imela in še ima toliko potreb, da je proračun podoben dežju na sušni zemlji. Prikazano je tudi, da so prednost imele najbolj pereče naložbe in da so porazdeljene po vsej občini.
Nova štiri leta so pred nami. Se hitreje bodo minila, kot so pretekla. Ob tem ko bomo reševali zaostanke preteklosti na cestah in v komunali, bodo usmerjena v prihodnost. Z variantnimi skupnimi (kmetijstvo, turizem, obrt) in individualnimi programi (izobraževanje, zaposlitve) se bomo morali vključevati v vedno zahtevnejši domači, regijski, državni in evropski prostor.
Nova šola, vrtec in telovadnica po izgradnji v letih 2004/05/06 bodo osrednja naložba in središčni kraj kaljenja in plemenitenja z znanjem in kulturo. In če bodo vrtec in razredi vsaj srednje polni, je to znamenje, da kraj živi. In živeti ter pustiti živeti človeka vredno življenje je želja vseh.
Župan: Karl Vurcer
Sežigalnice -preživela tehnologija
14. julija 2003 poteka drugi globalni dan boja proti sežigalnicam. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in Dea klub, državljanska akcija proti toksikom v okolju, se danes pridružujeta več kot 200 okoljskim
Duševno zdravje
Prostitucija
Prostitucija je bila kot pojavna oblika opažena v vseh družbeno-ekonomskih obdobjih skozi zgodovino človeštva in je bila vedno povezana predvsem s spolnostjo kot potrošniško in ekonomsko dobrino. Pa ne samo to, vedno je bila povezana tudi z lastništvom moških (tudi očetov, stricev, starejših bratov in očetov) nad ženskim telesom in seveda s tem tudi s kršenjem človekovih pravic. Uporabniki so vedno imeli (in še imajo) denar in seveda oblast.
Da bi zaščitili sebe, so vedno označevali izvajalke (te so bile pretežno ženske) kot nemoralne in ničvredne in so seveda kriminalizirali njihovo dejavnost in tudi degradirali njihove osebnosti.
Sodobnejši pogledi na življenje, drugačne vrednote, človekove pravice, enakovrednost obeh spolov - vse to je privedlo v sodobnih netabuiziranih družbah do dekriminalizacije tudi takih pojavov, kot je prostitucija.
Kot kaže, sledi tej smeri tudi slovenska družba. Družba bo torej zaščitena pred sodobnimi zdravstvenimi tegobami, saj je pričakovati, da bodo osebe obeh spolov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, z rednimi pregledi varovalo pred možnimi okužbami brez strahu, da bi morali zaradi tega pred sodnika za prekrške (pred katere pa uporabniki teh storitev niso bili nikoli poslani). Seveda je tako postala prostitucija odločitev svobodne volje vsakega posameznika ali posameznice, zvodništvo pa je ostalo kriminalna dejavnost, ustrezno sankcionirana.
Ne bom se spuščal v razloge, zakaj se kdo ukvarja sprosti-tucijo (ti so lahko ekonomske narave, lahko pa tudi izhajajo iz nevrotske strukture osebnosti), saj bi to terjalo mnogo več časa in prostora, kot ga imam na razpolago, rečem pa lahko, da so ekonomski razlogi takrat, ko odpove država v svoji korektivni socialno-ekonomski vlogi in neizdelani mreži življenjskih vrednot ter poudarjanju potrošništva in uspešnosti, ko pa odpove družina v svoji vlogi, pa nastopi nevrotizacija kot razlog.
Iz vidika spoštovanja človekovih pravic pa je dekrimina-lizacija prostitucije edino pravilno in ustrezno stališče države.
Kot klinični psiholog specialist in psihoterapevt pa vedno pomagam vsem, ki želijo in potrebujejo mojo pomoč ne glede na moč "moralne večine" in nestrpnost le-te do drugačnih.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
nevladnim organizacijam iz 62 držav, združenim v organizaciji GAIA, ki so 14. julij izbrale za dan boja proti sežigalnicam. Že drugo leto zapored želimo s tem tako na globalnem kot na lokalnem nivoju opozoriti na dejstvo, da morajo vlade in podjetja spremeniti način ravnanja z odpadki. Sežiganje je potraten ter okolju in zdravju škodljiv način ravnanja z odpadki. Temelji na zastarelem načinu razmišljanja o uničevanju odpadnih snovi. Sodobni načini ravnanja z odpadki prenašajo reševanje problema v zgodnje faze življenjskega cikla izdelkov in embalaže. Danes tako poznamo boljše, cenejše in manj problematične načine ravnanja z odpadki, ki ne le varujejo zdravje ljudi in okolje, ampak prinašajo tudi druge prednosti: delovna mesta, trajnostni način ravnanja z naravnimi viri, gospodarnejše ravnanje z odpadki.
Kot dokazujejo številne raziskave po svetu, sežigalnice povzročajo negativne vplive na zdravje ljudi. Vplivi niso omejeni le na njihovo neposredno bližino. Prenašajo se preko velikih razdalj in negativno vplivajo na globalno stanje okolja. S pomočjo statističnih modelov francosko Ministrstvo za okolje ocenjuje, da so dioksini v Franciji krivi za prezgodnjo smrt 1.800 — 5.200 ljudi letno. Za emisije dioksinov velja, da spodnja meja, pod katero za zdravje ne bili ne bi bili nevarni, ne obstaja. Sežigalnice prispevajo večino emisij dioksinov v okolje: na Japonskem 93%, v Svici 85%, v Veliki Britaniji 79% in na Danskem 70%. Dioksini niso edina nevarna snov, ki se pri gorenju sprošča v okolje. Zmanjševanje izpustov dioksinov v zrak je bilo doseženo z velikimi finančnimi vlaganji v filtre in njihovo vzdrževanje. V emisijah in ostankih po gorenju poleg dioksinov in furanov najdemo tudi težke kovine kot so živo srebro, svinec, kadmij, arzen, krom in berilij.
Sežigalnice najnevarnejših emisij ne spremljajo neprekinjeno. Tehnologije za nepresta-
no merjenje emisij dioksinov in živega srebra v realnem času sicer obstajajo, vendar se zaradi izredno visokih stroškov redko uporabljajo. Emisije dioksinov se praviloma merijo enkrat ali dvakrat letno, vsaka meritev traja šest ur. Meritve lahko zato drastično podcenjujejo dejansko stanje. Sežigalniška industrija zato išče države, v katerih so okoljski standardi nizki, nadzor nad izvajanjem zakonodaje pa šibek.
Strategija Evropske unije za ravnanje z odpadki določa jasno hierarhijo načinov ravnanja z odpadki. Kot najbolj zaželeno navaja preventivo (zmanjševanje količin nastalih odpadkov, opuščanje nevarnih snovi v izdelkih). Sledijo ji recikliranje, predelava (vključuje tudi sežig s pridobivanjem energije), na zadnjem mestu pa sta sežig brez pridobivanja energije in odlaganje. Evropska komisija je pred dobrim mesecem objavila mnenje, da sežig s pridobivanjem energije ne spada med predelavo. S tem je državam članicam jasno sporočila, da podpira načine ravnanja z odpadki, ki sodijo v zgornje nivoje hierarhije: recikliranje in preventivo.
Zato je še bolj nerazumljiva usmeritev Ministrstva za okolje, prostor in energijo v Sloveniji, ki aktivno podpira izgradnjo ene do dveh sežigalnic komunalnih odpadkov kot objektov državnega pomena. V ta namen ministrstvo pripravlja tehnično-investicijske projekte za črpanje sredstev iz Kohe-zijskih skladov. Za sofinanciranje izgradnje dveh sežigalnic iz skladov je predvidenih 180 milijonov EURO, za vzpostavitev štirih regionalnih centrov za ravnanje z odpadki pa zgolj 43 milijonov EURO. Postavlja se vprašanje, zakaj Evropska unija finančno podpira postavitev sežigalnic v Sloveniji v trenutku, ko sama oblikuje strategije, usmerjene v drugačne načine ravnanja z odpadki?
Sežigalnica za svoje delovanje potrebuje stalen dotok določene količine odpadkov. To
pomeni, da jih za naslednjih 20 — 25 let preusmerjamo v sežig. Za vzpostavitev delujočega sistema njihovega ločenega zbiranja, kompostiranja, ponovne uporabe in recikliranja zato zmanjka finančnih sredstev in količin odpadkov. Celo državni sekretar mag. Radovan Tavzes v reviji VIP (3/2003) priznava: "Sežiganje je drago, življenjska doba sežigalnice pa je 10 do 15 let. Pri sežigalnicah pa se vedno pojavi vprašanje, če imajo dovolj inputa, kar lahko postane problematično." V ZDA ocenjujejo, da sežigalnice na 10.000 ton odpadkov omogočajo 1 novo delovno mesto. Ponovna uporaba enake količine osebnih računalnikov na primer kar 296 in recikliranje stekla 93.
Sedanji proizvodni procesi večinoma delujejo v enosmernem toku: od pridobivanja materialov iz pogostokrat omejenih naravnih virov, preko proizvodnih procesov in uporabe v odstranjevanje: na odlagališča ali sežig. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in Dea klub, državljanska akcija proti toksikom v okolju, se pridružujeta drugim nevladnim organizacijam po svetu, ki si prizadevajo ta enosmerni tok spremeniti v krožnega. Preko ločenega zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja je potrebno preusmeriti materiale nazaj v proizvodne tokove. V fazi oblikovanja izdelkov in embalaže moramo opuščati uporabo nevarnih snovi in izdelke oblikovati na način, ki bo omogočal preprosto ločevanje posameznih materialov in njihovo okolju prijazno predelavo. Nenazadnje: je Slovenija tako bogata z naravnimi viri, da si lahko privošči uničevanje materialov z odlaganjem ali upepeljevanjem?
Umanotera, Slovenska
fundacija za trajnostni razvoj
DEA klub, državljanska akcija proti toksikom v okolju
Kondicijska priprava v športu (2)
Vpliv tehnike teka na tekaške poškodbe
Pri teku na splošno ločimo dva različna načina gibanja. Prvi način je tek peta -prsti: pri pristanku peta pasivno udari ob podlago, šele zatem se vključi prednji del stopala, ki opravi aktivni od-riv v smeri naprej. Drugi način je tek po prstih oz. prednjem delu stopala. Tukaj pride do učinkovite amortizacije negativnih sil gravitacije in aktivnega odriva naprej. Obstaja tudi vmesna različica - tekač pristane ob tla s srednjim deloma stopala, peta se rahlo dotakne tal, mišice stopala so aktivne, tako da peta ne udari tako sunkovito ob tla kot pri prvem načinu teka.
Športnik s tehniko teka peta - prsti postavi na tla iztegnjeno nogo, medtem ko tekač, ki se odriva s srednjim ali prednjim delom stopala, ohranja kolke in koleno rahlo skrčene, da lažje absorbira velike sile ob pristanku. Boljša tehnika teka pomeni, da bomo racionalnejše tekli in s tem manj obremenjevali mišično-tetivno-kitni sistem. Tehnika teka po prstih je primernejša glede stopnje proniranja stopala (povaljanja stopala navznoter), ker ni udarca pete ob tla, ki še dodatno poveča pronacijo stopala. Pretirana pronacija stopala povzroči, da se sila podlage prenese preveč na notranji rob stopala. Pri teku po prstih je
stopalo rigidnejše zaradi koaktivacije (hkratnega vklopa) prednjih in zadnjih mišic meč, kar zmanjša možnost prevelike pronacije. Poleg tega nam tehnika teka po prstih ali po srednjem delu stopala zmanjša pristajalne sile ter zmanjša možnost poškodbe. Pri tekačih, kjer je prvi dotik s tekaško podlago z zadnjim delom stopala - peto, se pojavi zelo izrazita kratkotrajna vertikalna sila (usmerjena navpično), ki je posledica udarca pete ob tla. Pri postavljanju noge na prednji del stopala te sile običajno ni opaziti. Škodljive sile, ki se pojavljajo pri dotiku pete s podlago, se širijo po skeletu od pete navzgor preko kolena, čez kolk in celo do hrbtenice. Pri teku je nekontroliran udarec pete ob podlago vzrok mnogim degenerativnim spremembam na peti, kolenu, kolku in na hrbtenici.
Kondicijska vadba mora sistematično upoštevati vse preventivne ukrepe, da ne pride do preobremenitev posameznih segmentov telesa. Dolgoročne posledice takih preobremenitev so kronične okvare tetiv, narastišč tetiv na kost, sklepov kosti in mišic.
Naslednjič bomo opisali mehanizme nastanka nekaterih tekaških poškodb glede na dva različna načina povaljanja stopala (pronacija in supinacija). Razumevanje bi-omehanike teka nam omogoča učinkovito sistematičnopreventivopred tekaškimi poškodbami.
Robert PAL, prof. {portne vzgoje, kondicijski trener
Info
Glasbene novice!
Festival Poletje ob Dravi bo doživel enega izmed vrhuncev jutri zve~er, ko bosta v Termah Ptuj nastopili izredno popularni skupini Kingston in RokNBand. Dobrodo{li na žuru tega poletja!
Ruski najstnici T.A.T.U. sta marketinški produkt glasbene založbe Universal in producenta Trevorja Horna. Omenjen glasbeni čarovnik se je podpisal pod hite All The Things She, Not Gonna Get Us in Ne Ver Ne Boijsa, Duet bi potreboval kar nekaj učnih ur petja, vendar novi komad HOW SOON IS NOW (***) ima kar atraktiven pop/rock naboj in je priredba hita skupine Smiths.
Take That so bili v sredini 90. najpopularnejša boy-band skupina na svetu, v kateri sta vodilni vlogi nosila Gary Barlow in Robbie Williams. Takoj za njima je bil MARK OWEN, ki ima kot solist dve uspešnici Child in Clementine. Po nekaj letnipav-zi je glasbeni maneken letos zmagal v TV šovu Celebrity Big Brother in to ga je tako opogumilo, da je takoj odhitel v studio in posnel material za novo veliko ploščo In Your Own Time. Pevec upa na ponovni preboj s skladbo FOUR MINUTE WARNING (****), ki ima atraktivno in spevnopop/rock glasbeno osnovo!
Ameriška zasedba FLEETWOOD MAC je prišla v glasbeni svet že leta 1967 in takrat so bili njeni izvirni člani Peter Green, Mick Fleetwood, John McVie in Jeremy Spencer. Letos so po 14. letih izdali novi album Say You Will in so v času letošnje vojne izdali sporni single Peacekeeper. Kvartet skrbi za kvaliteto in sedaj promovira naslovno pesem SAY YOU WILL (****), v katerem je v ospredju ponovno več glasno petje ter vzpodbujajoča rock melodija.
MORCHEEBA je pojem za glasbeno kvaliteto in spoj njihovih najboljših del je zbran na kompilacijski zgoščenki Parts Of The Process. Kvartet je lani ponudil magično zgoščenko Cha-rango, medtem, ko je širšim množicam najbolj znan pop skladbi Rome Wasn_t Built In A Day. Band za posebne priložnosti ponuja fino r&b skladbo WHATS YOUR NAME? (****), v kateri sodeluje tudi ameriški kultni izvajalec Big Daddy Kane!
Ameriška diva soula in r&b-ja MARY J BLLGE se je najbolj zapisala v glasbeno zgodovino z uspešnico Family Affair (pesem je bila kar 10 tednov No. 1 v ZDA). Izredna vokalistka sledi trendovski r&b groovy godbi v komadu LOVE AT 1st SIGHT (***), ki ga je z svojim rap nakladanjem pokvaril Method Men in ga je produciral P.Diddy.
Rap je z izjemo Eminema in Vanille Iceja domena temnopoltih izvajalcev in NELLY je bil najpopularnej{i temnopolti raper v letu 2002 v ZDA s pomočjo dveh No 1. uspešnic Hot In Here in Dilemma (duet s Kelly Rowland). V prejšnjem tednu je skočil na vrh ameriške filmske lestvice tretji del filma o Terminatorju in sedaj se že nestrpno pričakuje drugi del komedije Bad Boys, v katerem bo blestel Will Smith. Omenjen film spremlja tudi dobra glasba in najbolj vročo rap temo so pripravili NELLY & P.DIDDY & MURPHY LEE ternosi naslov SHAKE YA TAILFEATHER (***).
KATE RYAN postaja ena izmed vodilnih izvajalk plesne glasbe, kar je dokazala s hitoma Desencantee in Libertine. Privlačna blondinka vztraja pri napadalni plesni bum bum glasbi v komadu SCREAM FOR MORE (***) in ga najdete na albumu Different.
David Breznik
Filmski kotiček
Charliejevi angelčki

DLLYWDDD -ME TD LIFE^
/ / 4 u MAKE ME WAN._______
^—^rANYPLACE ANYWHERE ANYTME-/ Nena & Kim Wilde \ B. UN EMDZIDNNE PER BEMPRE -Eros Hamazzotti 7. LIHERTINE - Kate Ryan
8.	CRAZY IN LOVE - BeyonGE Knowles & J^y Z '
9.	FOREVER AND FDR ALWAYS - Bhànla-malir
ID. FEEL GDDD TIME - Pink\ \
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in	uro
Katera pevka izvaja hit Feel Good Time W • nagrmno
■ Í-I nu I-- ■ i-i t	IX I ^ VPRASAKJE
iz filma Charlijevi angelčki? Odgovor:.
in
o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Uljana Ploj, Domava 79a, 2252 Dornava. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odgovore pošljite do tmnedelika, 14. julija, na naslov: Radio-TednikPtuj HaiCeva 6,2250 (za Info).
Letošnje poletje bo znova udarilo ameriško najbolj tajno orožje. Natalie Cook (Cameron Diaz), Dylan Sanders (Drew Barrymore) in Alex Munday (Lucy Liu) so se znova na{le v izzivalni novi pustolov{~ini Char-liejevi angel~ki: s polno brzino. Angel~ki se pripravljajo, da bodo udarili brez opozorila, ko na tajni misiji i{~ejo pogre{ana srebrna obro~a. To nista ~isto navadna obro~a. V oba je vgravirana informacija, ki razkriva identiteto vsake osebe v Zveznem programu za varovanje pri~. Ko za~no pri~e umirati, lahko samo Angel-~ki, strokovnjakinje za krinko, vohunjenje in borilne ve{~ine, odkrijejo storilca, skrivnostnega padlega Angel~ka (Demi Moore). Ob pomo~i kolega Jimmyja Bosleyja (Bernie Mac) se pusto-lov{~ina Angel~kov za~ne v oddaljeni mongolski postojanki in kon~na {ele potem, ko se je Dylan prisiljena soo~iti s tema~-no skrivnostjo iz svoje preteklosti - skrivnostjo, ki lahko ogrozi življenji njenih najbolj{ih prijateljic.
Vro~e bejbe, neizprosna akcija, eksplozije, duhovi~enje. Te {tiri stvari tvorijo ogrodje druge-
Glasbeni kotiček
Annie Lennox: Bare
Annie Lennox je pop diva, ki se dobro zaveda, da se ji nikamor ne mudi. Ustvarja lepo po~asi in ko se nabere dovolj materiala, se to kristalizira v obliki novega nosilca zvoka. Tokrat je na prodajnih policah ploš~ek, poimenovan Bare, ki je z li~no naslovno podobo izšel pred mesecem dni.
Bare je Anniejin tretji samostojni album v kar 11 letih in prvi, ki vsebuje tudi nove pesmi, od leta 1992. Vendar ni razloga za skrb - Annie je še vedno ista Annie, ki bo ponovno osvojila srca in ušesa ob~instva, ki jo je spremljalo prej, ob tem pa bo nedvomno zapeljala še precej novih poslušalcev. Njene pesmi so po-~asne, elegantna mešanica popa in R&B-ja, njen mo~an, kristalen glas pa ob poslu{anju zbuja {e posebne emocije. Annie ostaja ekspertka za "mu~ne pesmi", bi lahko rekli. Take, ki ne bodo pozdravile zlomljenega srca, ampak bodo kve~jemu porinile misli v {e ve~jo zasanjanost in morda na trenutke tudi otožnost. Z lahkoto se boste vživeli v Anniejine pesmi. Tudi v skladbo The Saddest Song I've Got, kjer po pesmih Honestly, Wonderful, Bitter Pill in Loneliness dokon~no položi karte na mizo.
O~itno je z njo tako kot z vinom - starejša kot je, bolj je pre-finjena in na sploh boljša. In ~etudi bo prihodnje leto 25. decembra praznovala abrahama, ji let ni videti in se še vedno lahko mirno postavi v vrsto pop div, ki osvajajo s stasom. Tako si lah-
ga dela Charliejevih angel~kov in se cikli~no ponavljajo od za~etka pa prav do konca, brez kak{ne prave želje po globolji zgodbi ali smiselnosti dogodkov. Charlieje-vi Angel~ki pa~ ni film, ki bi pri gledalcu zahteval kak{ne velike umske napore za razumevanje, temve~ raje stavi na spektakular-nost.
Kot pozitivno lahko vsekakor {tejemo to, da se zasedba glavnih treh igralskih mest iz prvega dela ni spremenila. Na drugi strani zakona pa tokrat spletka-rijo neverjetno pomlajena Demi Moore in hudo nevarni Justin
ko privo{~i take naslovnice albumov, kjer je veliko gole kože. To je pri Annie že stalnica, pa vendar ne izpade poceni ali ponav-ljajo~e se, ~etudi imajo vse njene naslovnice albumov isti motiv. Bolj kot seksi izpadejo njene polgole fotografije ~utne in pre-finjene. In taka je tudi Annie vokalno.
Sicer pa je treba priznati, da bi okrog novega albuma Annie Lennox, {e sploh, ~e tako dolgo iz njenih rok oziroma grla nismo sli{ali kaj novega, pri~akovali malo ve~ji pomp. Annie bi si ga za album Bare vsekakor zaslužila, saj je pri~ujo~ih enajst pesmi odli~na zbirka za prav vsakega ljubitelja kakovostnega popa in tudi tiste, ki sicer prisegajo iz-klju~no na romantiko ali lepe ljubezenske instrumentale. Za otožne trenutke ob ve~erih ali za romatni~no ve~erjo v dvoje je album ve~ kot primeren. Pa tudi na primer za pomirjujo~ ob~u-tek ob pospravljanju stanovanja! Kakovosti in prijetnosti pesmi pa ne bi mogli oporekati niti tisti, ki poslu{ajo povsem druga~-ne zvrsti glasbe.
Annie Lennox z albumom Bare ostaja zvesta svojim koreninam, kar jo v poplavi "wannabe" zvezdnic {e posebej odlikuje. Svoj prepoznavni stil je lepo zme{ala z modernej{o produkcijo - za razliko od mnogih izvajalk, ki slepo sledijo trendom, samo da bi {e bolj uspele. Pri Annie pa se zdi, da je trenutni uspeh posameznega singla ne zanima, predana je glasbi kot taki in ustvarja izklju~no s tempom, ki ga ne narekujejo sodobne pop smernice, ampak s tempom, ki ga narekuje srce. In ~e ima{ zraven {e tak talent kot ga ima Annie, si to re-sni~no lahko privo{~i{!
Grega Kavčič
Theroux, ki se nam je, {e ne tako dolgo nazaj, predstavil v Mulhol-land Driveu. Za presežek pa poskrbijo {e {tevilna druga znana imena, ki se pojavijo v stranskih vlogah, od zlobnega terminator-ja Roberta Patricka, pevke Pink, komika Johna Cleesa, akcijske ikone Bruca Willisa, v Ameriki najbolj znani dvoj~ici Ashley in Mary-Kate Olsen.
Svojevrstna zanimivost filma je glasba, kjer se prepletajo stari filmski hiti (dobra parodija na Moje pesmi, moje sanje), malce starej{i a {e vedno popularni pop hiti (M. C. Hammer), ter hitri moderni ritmi (Pink), na kak-{no zares izvirno in samosvojo (filmsko) glasbo pa boste tokrat ~akali zaman (razen seveda zna-
CID
Charliejevi angelčki: s polno brzino (Charlie's Angels: Full Throttle), akcijski, komedija Dolžina: 111 min, Režija: McG
Producent: Drew Barrymore, Leonard Goldberg, Nancy Ju-vonen
Scenarij: John August, Cormac Wibberley, Marianne Wibberley Igrajo: Cameron Diaz, Drew Barrymore, Lucy Liu, Bernie Mac, Crispin Glover
~ilnega napeva Charliejevih an-gel~kov).
V filmu boste lahko prepoznali tudi komi~ne izpeljave filmov Terminator (vklju~no z Arnijevim naglasom), Batman, Spiderman in morda celo Gospodar prstanov. Toda, ~e obožujete akcijo za vsako ceno ter ~e ste zmožni zanemariti osnovne zakone fizike in ~love{ke anatomije ter fiziologije (po katerih je padec iz strehe stavbe kljub neprebojnemu jopi~u smrten), boste ob ogledu (predvsem seksi telesc) uživali, seveda s predpostavko, da imate dobro razvit smisel za humor.
Grega Kavčič
POCITNICE 2003 - REKREACIJA
-	ŠOLA JADRANJA - od 23. 6. dalje, Brodarsko društvo Ranca, tel. 041 791 005;
-	ŠOLA VESLANJA - od 23. 6. dalje, Brodarsko društvo Ranca, tel. 041 791 005;
-	GOLF - Golf invest, info 788 91 10 vsak dan od 8. do 19. ure -za vse starosti;
-	IGRANJE ŠAHA - vsak torek in petek od 18. ure dalje v prostorih Šahovskega društva Ptuj v Dravski ulici 18;
-	BADMINTON - vsak četrtek ob 19.00 - Badminton klub Ptuj in OŠ Breg - za vse starosti - ČE IMAŠ SVOJ LOPAR, BREZPLAČNO;
-	PLANINSKI IZLETI - PD Ptuj, tel. 77715 11 vsak torek in petek med 17. in 19. uro:
-19. - 20. 7. - Triglav - ob obletnici PD Ptuj,
-	26. - 27. 7. - Grintavec.
ZA OTROKE:
-	POČITNIŠKE URICE - Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča - vsak torek in četrtek ob 10. uri;
-	POLETNA POTEPANJA - za osnovnošolce; -17. 7. ob 9.00, CID - Grad Turnišče,
-	24. 7. ob 9.00, CID - GradRistovec,
-	RAZISKOVALNA MESTNA DIRKA PO POLŽJE - 15. in 22. 7. ob 9.00 - za osnovnošolce;
POLETNE ULICNE DELAVNICE Z MLADIMI PROSTOVOLJCI:
14.	-18. 7. 2003 od 10. ure dalje - Kvedrova
21. - 25. 7. 2003 od 10. ure dalje - Žgečeva - pri OŠ Ljudski vrt. ENOTEDENSKI PROGRAMI -14. do 18. 7. 2003:
-	POČITNIŠKE MUZEJSKE ZABAVNICE - Pokrajinski muzej Ptuj, tel. 748 03 50 - za osnovnošolce;
-	NEMŠČINA SKOZI IGRO IN PLES - Animacija plus, tel. 74934 60
-	za otroke od 6. do 8. leta;
-	SONCE ZA VSE - poletni BROŽ - Društvo Timotej, tel. 031 623 034 - za srednješolce.
ENOTEDENSKI PROGRAMI - 21. do 25. 7. 2003:
-	KONVERZACIJSKI TEČAJ ANGLEŠČINE za srednješolce, študente in odrasle - CID, tel. 780 55 40.
-	LETOVANJE V ANKARANU - Društvo Praha - za osnovnošolce -ZASEDENO
NAPOVEDUJEMO
MLADI & MESTO - mednarodna mladinska izmenjava v okviru Programa Mladina, Ptuj, 26. 7. - 3. 8.2003 32 mladih iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Madžarske in Slovenije bo teden dni ustvarjalo fotografije in mozaike. Javnosti se bodo predstavili z odprtjem razstave ob koncu izmenjave. Mladi Ptujčani, ki bi želeli sodelovati kot prostovoljci, ste vabljeni k sodelovanju! V CID se lahko v zvezi s tem oglasite še do petka, 18. 7. 2003.
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure, v soboto od 10. do 13. ure. V tem času je na voljo brezplačen dostop do interneta in možnost pošiljanja elektronske pošte, poleg tega pa še mnoge informacije v tiskani obliki. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Informacije in prijave v programe vsak delovni dan med 8. in
15.	uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Grah
Grah je ena najstarejših kulturnih rastlin in spada v družino stročnic. V svojem stroku izoblikuje ve~ semen tako kot ostale stročnice, poznajo pa ga po celem svetu. Ne glede na to, v katerem delu sveta se grah nahaja, ga v glavnem pripravljajo na podobne na~ine, in to je tistim, ki pripravljajo jedi iz graha, zelo v prid.
Glede na stopnjo zrelosti lahko grah uporabljamo na tri razli~ne načine. Mladi grah, ki ga lahko uporabljamo s stroki vred, oluš~en, sveži grah, ki dozori na rastlini in ga uporabljamo brez luš~in, in suhi grah. Ko pobiramo prvi mladi, luš~e-ni grah, obi~ajno poletje ni ve~ dale~. V kulinariki je posebej cenjen mali francoski grah, to je posebna vrsta graha, ki ostane tudi po obiranju sladek. Na sploh pa velja, da je bolj droben grah slajši. Na žalost veliko sort graha po luš~enju izgubi fini okus.
Sveži grah je primeren za pripravo razli~nih jedi. Še vedno ga, najpogosteje v prvi fazi priprave, kuhamo v vodi ali vodni sopari. Ker mo~ne arome prekrijejo sladkobo v grahu, ga pripravljamo z nežnimi za~im-bami in zeliš~i, ter dodatki, ki imajo blag okus. Tako mu pogosto dodajamo šampinjone, glavnato solato, srebrno ~ebu-lico in druge dodatke. Blanši-rani in rahlo dušeni grah se poda h kuhani zelenjavi, duši-mo pa ga lahko tudi s slanino, ~esnom in ga uporabljamo za zgoš~evanje zelenjavnih juh.
Grah, ki ga jemo s stroki vred oziroma stro~ji grah, ni
ni~ manj priljubljen kot luš~e-ni grah. Pobiramo ga, ko so semena oziroma zrnca komaj izoblikujejo. Stroki so okusni, če jih na hitro na maslu v ponvi zdu{imo, lahko jih tudi pe-
giji je cenjena grahova juha, v Franciji ga kombinirajo z gnja-tjo, v Avstriji pripravljajo pire z grahom, jajci in smetano. Nekoliko manj znane kombinacije pa so: grah, kombiniran s kostanji in mladim krompirjem, grah s korenčkom in meto ter grah s papriko, paradižnikom in čebulo. Pri kuhanju graha pazimo, da ga ne kuhamo v močno slani vodi, ki temeljito vre, saj zrna graha rada otrdijo. Kuhani grah lahko v primerni posodi shranimo v hladilnik za 2 do 3 dni, v zamrzovalno skrinjo pa več mesecev.
Iz graha pa tudi pri nas pripravljamo {tevilne jedi. Uporabimo ga lahko pri pripravi hladnih uvodnih jedi, ko iz graha pripravimo {tevilne me{a-ne solate. Lu{čen grah ali grah s stroki pa je primeren tudi za juhe. Okusno grahovo juho
čemo ali kuhamo in prelijemo s surovim maslom. Lahko ga du{imo tudi z vejico mete, pripravljamo v smetanovi omaki, od zelenjave se posebej lepo poda s stebelno zeleno, korenjem in paradižnikom. Jedi iz graha so {e okusnej{e, če jih odi{avimo s sokom od pomaranče, limone, ali vinom.
Tudi v svetu iz graha pripravljajo {tevilne jedi, tako v Italiji pripravljajo "risi e bisi", v Bel-
dobimo, če jo kombiniramo z mladim krompirjem, zgostimo s svetlim prežganjem ali be{a-melom ali pripravimo prežga-nje s čebulo, česnom, moko, paradižnikovo mezgo in mleto rdečo papriko. Okusna je tudi grahova kremna juha. Pripravimo jo tako, da na manj {i količini ma{čobe prepražimo sesekljano čebulo in ko čebula rahlo ovene, jo potresemo z moko in zalijemo z večjo koli-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Anite z Zg. Hajdine: Iz azila bi radi vzeli mladega psa. Zanima nas, kako se določa starost pri psu.
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Odgovor: Za ugotavljanje starosti psov se lahko poslužujemo različnih načinov. V veterinarski medicini ugotavljamo starost predvsem po zobovju živali (začetek pojavljanja mlečnih zob, zamenjave mlečnega s stalnim zobovjem, ob-
Foto: J. Mohor!'
rabe stalnih zob in izpadanja zob.) Zraven zobovja nam pomagajo pri določanju starosti {e nekateri drugi znaki, kot so:
- pojav sivih dlak po {estem letu starosti (področje glave, vratu, trupa) ali že pri mladih
psih (canices presenilis), ohlapnost mi{ic, spremembe na zrklu in leči oči (motnost leče, raz{irjene zenice pri starej{ih živalih), oblika očesne odprtine se spreminja od mandlja-ste pri mladem pa do ohlapne okrogle pri starej{em psu (7 in več let) in ne nazadnje obna-{anje psa (igrivost, aktivnost, temperament ...). Povsem natančno starosti pri psih ni mogoče ugotoviti, zlasti ne pri tistih pasmah, ki imajo nepravilno zobovje ali nekatere razvojne nepravilnosti (anomalije) zobovja.
Na splo{no velja pravilo, da se starost določa z 80% zanesljivostjo.
Pri 2 mesecih naj bi kuža imel popolno mlečno zobovje,
čino poljubne mesne juhe ali vode. Prisipamo {e večjo količino olu{čenega svežega graha. Na en liter tekočine prisipamo 60 dag graha. Po potrebi začinimo s soljo in lovorom. Ko je grah kuhan, juho pretlačimo skozi pasirko, ponovno zavremo in tik pred serviranjem dodamo kislo smetano. Po želji po vrhu juhe potresemo na maslu prepražene kocke iz žemelj.
Iz graha pa lahko pripravimo tudi veliko glavnih jedi iz rižote, grahovih kanelonov, musake, grahovih ocvrtkov, enolončnice, zapečenega graha in podobnih jedi. Ragu iz graha in svinjine pripravimo tako, da vzamemo enako količino svinjine kot graha. Meso narežemo na male kocke. Posebej v kozici na ma{čobi prepražimo sesekljano čebulo. Na pol kilograma graha vzamemo 15 dag čebule, ko čebula rahlo porumeni, dodamo narezano meso in ga narahlo prepražimo. Nato dodamo dva fino naribana surova krompirja in zalijemo z manj{o količino vode ali mesne juhe. Prisipamo grah, začinimo s soljo, timijanom, lovorom in po želji popramo. Ko je grah do polovice zmehčan, dodamo v kisu vložene {ampinjone in du{imo do mehkega. Tik pred serviranjem dodamo kislo smetano in potresemo s sesekljanim peter{iljem. Ragu iz graha in svinjine ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Po okusu se grah poda tudi s pečeno perutnino, okusna je tudi grahova omaka, ki jo ponudimo zraven pečenega mesa ali kot polivko pri testeninah, kombiniramo pa jo lahko tudi z omakami, ki jih pripravimo iz sirov. Zeleni grah pa simbolizira tudi srečo in mogoče je to eden izmed razlogov, zakaj bi si prav te dni pripravili kak{no jed iz graha.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
ki bi ga potem postopno menjal s stalnim zobovjem katero bi naj bilo kompletno med 7. in 12. mesecem starosti. Do petega leta starosti je zobovje večinoma bele barve in lepo ohranjeno. Po petem letu pričnejo psom zobje rumeneti (vpliv prehrane, nege ...). S časom se grbice, stične ploskve in krone zob obrabljajo, prav tako pričnejo zobje izpadati. Tako kot vsi drugi sesalci imajo tudi psi samo dve generaciji zob: mlečno zobovje in pa stalno zobovje - na tiste "tretje", ki so pri ljudeh večinoma čez noč v kozarcu na nočni omarici ali kopalni{ki polici, pa se na{i ostareli hi{ni prijatelji z veseljem požvižgajo.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V.
V vrtu
Pisano in pestro v julijskem vrtu
Z mesecem julijem se je leto prevesilo. Br-steča in cvetoća pomlad že prerašča in dozoreva v plodno jesen, vrtnar pa mora v tem najpestrejšem poletnem mesecu za uspešno žetev in pripravo vrtnega rastja na prezimitev še mnogo postoriti.
V SADNEM VRTU rast sadnega drevja pojenja, letošnji prirastek, listje in plodovi postajajo odpornejši za sadne bolezni in škodljivce, kar omogoča varstvo pred njimi v večje časovne presledke. Varstvu pred boleznimi in škodljivci namenimo večjo pozornost pozno zorečim sadnim vrstam in sortam, primernim za trajnejšo zimsko hrambo v svežem stanju. Večjo škodo v tem času še lahko povzroči drugi rod jabolčnega zavijača, ki povzroča črvivost sadja, na mladih poganjkih pa listne uši. Brž, ko so jagode obrane, odstranimo pritlike, razen tistih, ki jih namenjamo za razmnoževanje in pridelavo sadik. Z jagodnjaka odstranimo plevel, oplevemo bolano in suho pritlehno listje, jagodne grme pa okopljemo in dognojimo. Za potrebe po jagodnih sadikah namestimo med jagodne grme plastične lončke, ki smo jih zapolnili s sadilnim substratom in dobro vrtno zemljo. Vanje namestimo vršičke dobro razvitih pritlik iz matičnih grmov, kjer se bodo po nekaj tednih razvili v krepke jagodne sadike za nadomestno sajenje v obstoječih jagodnjakih ali obnovo nasada. Pritliko ločimo od matičnega grma šele, ko se je v lončku povsem razvila sadika z dobro razvitimi gostimi koreninami in zdravo olistano rozeto.
V OKRASNEM VRTU v tem času nadaljujemo s tekočimi opravili pri negi in oskrbi okrasnega rastlinja. Redno jih ple-vemo ter odstranjujemo plevel, plitvo rahljamo zemljo in po vsakem deževnem nalivu ter zalivanju, ki povzroči zaskor-jenost, to s primernimi orodji zdrobimo. Po potrebi rastline dognojujemo in varujemo pred boleznimi in škodljivci. Nekatere vrste trajnic so že dorasle v fazo, ko jih je mogoče s
V vrtu nikoli ne zmanjka dela
cepljenjem požlahtniti. Šipek, ki s svojimi koreninami služi kot podlaga, na katero cepimo žlahtne sorte raznih vrtnic. Cepljenje vrtnic opravimo na način očeslanja tako, da vcepimo brst žlahtne sorte pod lub koreninskega vratu podlage, iz katerega se bo razvil žlahtni nadzemni del okrasne vrtnice. Postopek cepljenja vrtnic je zahtevno strokovno, hkrati pa prijetno opravilo. Opraviti ga je potrebno v kratkem času, po možnosti v oblačnem in mirnem vremenu, da cepilno mesto ne oveni, da se cepič naglo vraste v podlago in zaceli rana pa to omogoči dobro in ostro orodje za cepljenje. V sejališče za vzgojo in pridelovanje sadik okrasnih dvoletnic ali na stalno mesto sejemo spominčice, naprstec, turške nageljne, lučnike in srebrenke, ki jih bomo sejali v mesecu juliju in bodo ob ustrezni negi ob letu že cvetele. Pri pridelovanju tovrstnih sadik je potrebno pravočasno redčenje in pletev, da se mlade rastline zaradi gostote ne stegnejo.
V ZELENJAVNEM VRTU na izpraznjene gredice nadaljujemo s setvijo in posaditvami zelenjadnic, namenjenih za jesensko rabo. Pogostejše deževne padavine minule dni ob splošni osvežitvi zelene narave ugodno vplivajo tudi na posaditve. V drugi polovici julija je pravi čas za presajanje endivije za pozno jesensko rabo. Sadimo jo na medsebojni razdaljo 30 cm (sadika od sadike) in ne globlje, kot je vzgojena korenina v setvenici. Pregosto in globoko sajena endivija v rasti zaostane in pogosteje jo napadeta listna rja in črna pegavost. Preprečujemo jih z bakrenimi pripravki.
Miran Glu{ič, ing. agr.


17-četrtek 0	18-Petek	19-Sobota	20-Nedelja
21-Ponedeljek	22-Torek #	23-Sreda	
ZAPORNIK, JETNIK
FRANCOSKI TENISAC (FABRICE)
TEŽNJA, NAGNJENJE
ITALU. NOGOMETNI
VRATAR FRANCESCO
HIMALAJSKA KOZA
AVSTRIJSKI PESNIK WITTING
HRANILNO TKIVO
AMERIŠKA NEODVISNA GLASBENA ZALOŽBA
ŽENSKA, KIIŠCE
AM. PEVEC HARROW
JUŽNOAM. FARMA
LOJZE GORJANC
VELIK ZALIV NA NORVEŠKEM
A
IZ
BESEDE TANGA
UMAZANIJA, NESNAGA
AVSTRIJSKA PISATEUlCA (VICKI)
FR. GOLMAN (JOEL)
GR. ČRKA
IZ
BESEDE KIS
BEBA LONČAR
TUJE ŽENSKO IME
POTICA OKROGLE OBLIKE
AFRIŠKI KSILOFON
MESTO V
BAČKI
ČEŠKA OP PEVKA (BOŽENA)
VOTLINA
OBNAV-UANJE KOŽE PRI KAČI
DOGOVORJEN ZNAK
FRANCOSKO VINO
SIN NEČAKA
DEBELA, VELIKA GLAVA
GRŠKO RDEČE VINO
RIM. BOGINJA JEZE
<
SEDEŽ
ZA JAHAČA
NAŠA TEKMOVALKA V ORIENTACIJI (ANDREJA)
HRVAŠKI BOKSAR (DAMIR, R. 1959)
TONE ČUFAR
OKAČ
PARIŠKI HUDODELEC
STAREJŠA ANGLEŠKA TOVARNA AVTOMOB.
TELUR
RAŽENJ
PUSTO- , LOVŠČINA
ORGANIZEM, KI ŽIVI BREZ KISIKA
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: kvart, Ormož, raft, Lanois, Lenartic, bistrost, Aerenhouts, ogorek, visinomer, Alv, kvarta, JNA, More, verz, Averno, JS, Iran, Iseran, VE, rja, skin, Si, ključnica, biotop, tabla, petletka, zeva, Aston, ska, laks, Avar. Ugankarski slovarček: ARAB = starejša angleška tovarna avtomobilov, BALAFO = afriški ksilofon, tudi balafon, ISFJORD = veliki zaliv na zahodni obali otoka Zahodni Spitzberg na Norveškem, NUCEL = hranilno tkivo, nucellus, RANCAGUA = glavno mesto čilske pokrajine O«Higgins, TAANG = ameriška neodvisna glasbena založba, TATIN = vrsta sadne torte, TONTI = italijanski filmski snemalec (Aldo, 1910 - 1988), VANĚČKOVA = češka operna sopranistka (Božena, 1896 - ?).
iOVORI SE ...
... DA čas poletnih dopustov na zaposlene zelo pozitivno deluje, kar smo lahko prej{nji teden opazili tudi na nasmejanih obrazih delavcev v enem ptujskih zavodov. Žal se je šefica že vrnila...
... DAje bil ptujski festival sponzorsko tako vsestransko pokrit, da so obiskovalci enega od sponzorjev čutili celo v zraku.
... DA se v Ormožu vsi svetniki pritožujejo, da nimajo informacij. Se bo pač treba na občinskih sejah obnašati kot v šoli: bolj poslušati in manj klepetati. Ali pa prepisati iz Štajerskega tednika.
VIDI SE ...
... DA je rokometaš Vili Trofenik od nogometaša Antona Luskoviča dobil zahvalno darilo. In ker Trofenik darila ni potegnil iz vrečke, ormoško javnost pretresa vprašanje: Kaj nogometaš podari rokometa-šu? Glede na to, da je Luskovič ves čas tiščal vrečko skupaj, bi lahko bil go-lobček miru, glede na to, da zadeve Trofenik ni izpustil iz vrečke, pa tudi kača klopotača. Ljudje brez domišljije pa pravijo, da je šlo za športno majico in zastavico NK Ormož.
Aforizmi
by Fredi
Otrok iz steklenice je se vedno znatno več kot otrok iz
epruvete.
***
Sive celice so siva eminenca
možganov.
***
Nasi letopisi so vse manj
lepopisi.
***
Ljubezenski trikotniki se pogosto spremenijo v začarani
krog.
***
Policija pogosteje kot
racionalno dela - racijonalno.
***
Oblast na prazen želodec opija
dosti bolj kot vino.
***
So ženske, ki moske omrežijo tako, da končajo za
sanatorijsko mrežo.
***
Logično je, da so velikani revolucij sli v velikanski razkorak s časom.
Lujzek / Dober den vsoki den
Provijo, ke so tri-najstice nesrečne številke. Če glih jaz nesen vražjeve-ren, vam morem povedati, da sen vam pisa toto pismo v nedelo, 13. julija. Včeraj in ponoči nas je dež namoča tak, ke se zaj drgoč malo lakše diše pa tudi piše. Glih zaj mi je kapljica deža in rose z brajd priletela za šijak oziroma vrat, kak bi se totemi organi, ki glavo nosi, reklo boj po slovensko. Vete, jaz sen provi jezikoslovec. Poleg slovenskega jezika se ven malo tudi po nemško, hrvaško in angleško zgučovati, če glih me pri totih tujih jezikih fejst roke bolijo. Če vam tak po resnici povem, pa man najrajši svinjski ali pa goveji jezik na različne kulinarične načine nareti. Kak vam provim, sem pač jezi-kolovec.
Popudne grema z Mico na proznik žetve in kruha na Polenšak, če nede drgoč dež prireditve zmota, kak se je to zgodlo snoči proti večeri, ko so Slaki provo dežovno ploho
zašpilali. Vete jaz in Mica sma zlo muzikalična. Obadva imama veselje do posluha, samo posluha nemama. Zato sma bla tudi na ptujskem festivali domoče zabovne glasbe. Saj vete, to je tista prireditev, ko je enkrat valček na polki, drugič pa polka na valčki. Vesela bla tudi festivalčkova noč. Tan so ga praf pošteno žingali muzikanti banda Klobuk. Jaz sen sijih že naroča, če bom slučajno nekoč vmrja, da bodo na moji sedmini žalujoče ostale zabovali. Zakaj bi se lidje lažno jokali in hinav-ščino pasli, naj se rajši veselijo, plešejo in smejijo.
Ja, to sen vam misla gnes povedati. Za kunec pa še en pogovor med dvema gospema: ''Ali si čula, da se je Mica ločla od Frančeka, to se provi od mize in od štampeta? - "Ali jesti tudi več neje moga?' jo je pitala druga. - "Ali verješ, da je srečen samo vsoki sedmi zakon?' - "Ne vem, saj sem poročena šele tretjič!'
Te pa bodi srečno poročen, ožejen ali pa omožen. Saj vena vete, da se ženske možijo, moški pa ženijo. Vas podavlja ožmekjeni. LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 17. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT. 14.45 Varnost. 17.30 Poro-~ila. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 18. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za ve~ zdravja (profesor Vlado Ču{). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
SOBOTA, 19. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. ČESTITKE POS-
LU[ALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter [PORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 20. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POS-LUiALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 21. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na
obmo~ju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 17.30 POROČILA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 22. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI.
11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ABCD (Davorin Juki~). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni no~ni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 23. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 17.30 Poro-~ila. 18.00 Vrti~karije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 [krjan~kov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vaša vitalnost se bo počasi izboljševala, zato boste v prihajajočih dneh dobre volje. Posebno vznemirjenje boste občutili v petek, v ljubezenski zvezi pa pri~a-kujte izboljšanje po nedelji.
BIK
Vtem tednu boste Živahno navezovali stike in dokazovali svoje znanje ali pa se učili česa čisto novega. Najzgovornejši boste v petek in soboto, zelo naklonjena glede poslovnih zadev pa vam bo tudi sreda.
DVOJČEK
^^ V tem tednu boste nenavadno Živahni, podjetni in f	energični. Dosegali boste
tudi odlične rezultate pri delu, če pa se ukvarjate s športom, pa tudi tam. V ljubezni vam bo naklonjen kar ves teden.
RAK
V	tem tednu se boste malo umaknili v sebe in poiskali miren, samoten koti~ek, kjer boste premišljevali, kako bi si izbo-
lj{ali svoje finan~no stanje. V petek bodite pozorni na finan~nem podro~ju!
LEV
Pred vami je razmeroma srečen teden, ki ga boste preživeli delovno na že obstoječih projektih. V ponedeljek boste imeli največ energije za ureditev vseh poslovnih zadev.
DEVICA
Teden, ki je pred vami, izkoristite predvsem za urejanje osebnih zadev in za pridobitev naklonjenosti osebe, ki vam je že zelo dolgo časa v{e~. Lahko se tudi lotite opremljanja doma.
TEHTNICA
V	prihajajočih dneh boste polni življenja in radosti.
V	službi boste napredovali in blesteli, v osebnem življenju pa boste imeli
veliko povedati drugim. V torek pričakujte romantičen večer v dvoje.
SKORPIJON
Pred vami so živahni dnevi. V četrtek ali petek se lahko pojavi težava v službi, saj boste vznemirjeni in občutljivi, toda razmere se bodo izbolj{ale. Prav lep dan pa boste imeli v sredo.
STRELEC
Pogumno boste stopali po poti, ki ste si jo izbrali in naredili veliko, predvsem pa dosegli svoje cilje, saj vam bodo pri tem pomagale va{e zvezde, ki so vam zelo naklonjene. Vaš dan bo sobota.
KOZOROG
V	tem tednu si posebno ambicioznih ciljev ne postavljajte, ker vam po vsej verjetnosti ne bi uspevali, zato dneve izkoristite za
ljubezen, otroke, zabavo in druge drobne radosti. V nedeljo bo romantično.
VODNAR
Vaše zdravje v zadnjem času ni najbolj{e, se pa zna v teh dneh {e pos-lab{ati, zato kar pridno uživajte vitamine, pa na gibanje ne pozabite! V ponedeljek boste končno dobili pomoč v službi.
RIBI
Ne skrbite in se ne obremenjujte, va{i prijatelji vas imajo radi. Srečajte se z njimi in se pogovorite. Najboljši dan za to bo četrtek ker vam bodo takrat zvezde zelo naklonjene in bo srečanje {e prijetneje.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
1. SNL
ČRNOBELO IN BAR
VliŽ
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Prvoligaški krst
Začetek prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi se nezadržno približuje in nogometni navija~i že težko pri~akujejo nedeljo (20.7., ob 17.30), ko se bo tudi za nogometaše Drave pri~ela na novo pisati prvoligaška kronika.
Po uspešni sezoni 2002/03 v drugi ligi, je pred vrati nov izziv - nastop v najmo~nejši slovenski nogometni ligi. Ekipa ni doživela korenitih sprememb, tako da razmeroma mirno pri~akuje start. Časa za po~itek in uigravanje je bilo malo, saj so opravili kondicij-ske priprave na Rogli, takoj nato je sledila mini serija pripravljalnih tekem. Razmeroma dobro so prestali tudi glavno preizkušnjo na turnirju na Ptuju ob 70-letnici NK Drave.
Po prvi prvenstveni tekmi bo že ve~ jasnega, saj prihaja v goste nasprotnik po meri - znanec iz lanske sezone, ekipa Domžal. Spomladi so Domžal~ani prav na
Ptuju doživeli svoj edini poraz v celi lanski sezoni. Prav ta zmaga je nogometašem Drave na široko odprla vrata v 1. ligo. Seveda ne bi imeli ni~ proti reprizi te tekme, vendar bo to tekma z bistveno ve~jim vložkom tudi za goste iz Domžal.
Najve~jo pozornost seveda po-sve~amo ptujskemu moštvu, a tudi druga moštva so precej spremenila svojo podobo, kar obeta zanimiv za~etek prvenstva. Svoj lon~ek je z uvajanjem licenciran-ja pristavila še NZS, kar naj bi pripomoglo k ve~ji transparentnosti in regularnosti tekmovanja. To pa si želimo prav vsi.
Jože Mohorič
Piše: Jože Mohorič
Interese kluba pred interese posameznikov!
Vroča športna tema poletnih dni so tudi prestopi nogometašev iz kluba v klub. Najbogatejši evropski klubi kar tekmujejo v objavljanju vrtoglavih milijonskih številk, s katerimi pod svoje okrilje vabijo tiste najboljše (tudi najdražje) nogometaše. Na drugi strani nogometni skavti širom Evrope, Amerike, Afrike in Azije iščejo mlade, še neuveljavljene talente, ki se bodo za svoj zvezdni trenutek morali še krepko potruditi in preliti litre znoja. Vendar lastniki klubov vedo, da se bo ta razmeroma majhen vložek ob vsakem naslednjem prestopu bogato obrestoval.
V evfori~nem vzdušju po uvrstitvi Drave v 1. nogometno ligo so vsi prisotni (brez izjem!) zatrjevali, da ta ekipa potrebuje vsaj tri ali štiri okrepitve, da bo lahko enakovredno nastopala tudi v 1. ligi. Vsi so se zavedali, da je med 1. in 2. ligo precejšnja razlika in da brez okrepitev ne bo šlo.
Izkazalo seje, da so nekdanji igralci Drave tako reko~ nedosegljivi, saj jim Drava ne more ponuditi takšnih pogodb, kot jih imajo v drugih (bogatejših) slovenskih klubih. Vodilni možje kluba so zato po svojih najboljših mo~eh v klub na preizkušnjo vabili predvsem nogometaše na igralnih mestih, kjer so želeli povečati konkurenco. Na koncu so v klubu ostali štirje novinci: Tihomir Zdelar, ki je Dravi v preteklosti pred poškodbo že pomagal, izkušeni Izudin Kamberovič ter mlada Adnan in Anel Smajlovič (prvi je celo mladinski reprezentant BiH!). Dejstvo je, da vsi štirje ne bodo za~eli v za~etni enajsterici in da bodo tudi med sabo tekmovali za ta privilegij, tako da bo osnovni namen konkuriranja zagotovo dosežen. Trener Silvo Berko je imel tako na Rogli in v poznejših pripravljalnih tekmah dovolj priložnosti, da spozna, kdo kaj zmore in kdo je pripravljen za uspeh tudi kaj žrtvovati. Sam še vedno mislim, da je največja prednost te ekipe homogenost, zato je razveseljivo dejstvo, da so igralci novince lepo sprejeli.
Problem se je pojavil zunaj ekipe, tako rekoč na ulici in v gostilniških krogoh, kjer »poznavalci« še vedno delijo nogometaše na naše in tujce. Ce bi v razvitejših evropskih državah na ta način sprejemali slovenske nogometaše kot nekateri Ptujčani sprejemajo hrvaške ali bosanske, potem Zlatko Zahovič verjetno nikoli ne bi postal standardni član prve enajsterice Benfice, ampak samo še eden od tujcev na Portugalskem. Edino veljavno merilo naj bo kvaliteta inpri-stop, kako se bo nogometaš boril za barve svojega kluba, v tem primeru Drave.
Poglejmo preko svojega plota in se ozrimo tja, kjer navijači cenijo pot na majici nogometaša svojega kluba, čeprav je ta bel, črn, rdeč ali rumen!
Nogomet • Pripravljalne tekme
Ob koncu priprav tri zmage Drave
DRAVA - RUDAR 4:2
(1:1)
Ptuj~ani so tokrat nastopili na lepo vzdrževanem igriš~u NK Skorbe.
STRELCI: 1:0 Adnan Smajlo-vi~ (19) 1:1, Ekme~i~ (24), 2:1 U. Krajnc (70), 2:2 Mujakovi~ (79), 3:2 Gorinšek (81), 4:2 Gorinšek (86).
DRAVA: Golob, M. Emerši~, D. Krajnc, Zajc, Kamberovi~, Korez, Jevdženi~, Anez Smajlovi~, Poš-trak, Adnan Smajlovi~, igrali so še Štelcer, Gerani~, Toplak, Lenart, Vele~i~, Arsi~, Sluga, Gorinšek in U. Krajnc.
Že sam za~etek igre je prinesel številne obojestranske priložnosti, vendar je bil Poštrak prekratek, Adnan Smajlovi~ pa je s 5 metrov žogo preusmeril preko vrat. Dvakrat zapored sta se ponudili priložnosti nevarnemu napadalcu Ekme~i~u, toda Golob je z od-li~nim posredovanjem obvaroval svojo mrežo. Gostitelji so prišli v vodstvo z zadetkom Smajlovi~a, že nekaj zatem pa je uspelo Ek-mi~i~u izena~iti. Do odmora sta imeli ekipi priložnosti za spre-
membo rezultata, ki sta ju zamudila Mujakovi~ in Jevdženi~.
V nadaljevanju sta trenerja menjavala z igralci s klopi, igralo se je z istim tempom, dvakrat je zamudil Krepek, izkazal pa se je vratar Jozi~, toda nekaj zatem je U. Krajnc s silovitim strelom le zatresel mrežo. Vodstvo je bilo kratko, saj je Mujakovi~ iz prostega strela izena~il. Bolj kot se je bližal konec, bolj so gostitelji ogrožali vrata gostov, ki so se branili. V zadnjih minutah je Gorinšku uspelo z dvema zadetkoma priboriti zmago za doma~ine.
Gostitelji so nastopili brez poškodovanih Majcna, Šterbala in Vogrinca, trener Berko pa je bil z igro svojih varovancev zadovoljen.
DRAVA - LJUBLJANA
1:0 (0:0)
STRELEC 1:0 Korez (70).
DRAVA: Golob, M. Emerši~, Toplak, D. Krajnc, Kamberovi~, Zajc, Korez, Anel Smajlovi~, Sluga, Go-rinšek, Adnan Smajlovi~, igrali so še Štelcer, Germi~, Lenart, Vele-~i~, Zdelar, Poštrak in Krepek.
Ob zaklju~ku priprav na novo tekmovalno sezono so doma~ini
z dobro igro nadigrali ~vrsto moštvo Ljubljane. Maloštevilni gledalci so videli priložnosti že na za~etku, ki sta jih zamudila Ad-nan Smajlovi~ in Korez. V 12. minuti se je izkazal Golob, ko je ubranil strel iz 11-metrovke, ki ga je izvajal Halilovi~ zaradi igranja Zajca z roko. Do odmora je tempo nekoliko popustil. V nadaljevanju se je podobna igra ponovila, obojestranski napadi in priložnosti sta obrambi in vratarji raz~iš~evali in šele v 70. minuti je uspelo Korezu zatresti nasprotnikovo mrežo.
DRAVA - MALEČNIK
4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Majcen (12), 2:0 Jevdženi~ (15), 3:0 Poštrak (47,, 4:0 Poštrak (78).
PTUJ DRAVA: Golob, Krajnc, Toplak, Emerši~, Jevdeni~, Kam-berovi~, Korez, Zajc, Majcen, Ad-nan Smajlovi~, Sluga. Nastopili so še: Štelcer, Krepek, Lenart, Arsi~, Vele~i~, Anel Smajlovi~ in Poštrak.
Ob zaklju~ku priprav so Ptuj~a-ni odigrali še zadnjo tekmo proti rutinirani ekipi iz Male~nika, katerih obramba se ni mogla zo-
Nogomet • Močan turnir v Stojncih
Središče presenetilo Aluminij
Tretjeligaš iz Stojncev je bil organizator močnega nogometnega turnirja, na katerem so ob domači ekipi nastopili še Središče, Hajdina in lanskoletni zmagovalec Aluminij iz Kidričevega. Že prvo sobotno srečanje je prineslo veliko presenečenje, saj so nogometaši Središča uspeli premagati kidričevskega drugoligaša, ki je v to srečanje šel najprej z drugo postavo, v nadaljevanju pa si nastopili tisti nogometaši, ki bodo po vsej verjetnosti člani prve enajste-rice. Središčanci so se dobro branili in tudi ubranili minimalno vodstvo iz prvega polčasa in to kljub priložnostim nogometašev Aluminija. Od njih se je vsekakor pričakovalo veliko več.
V drugem srečanju pa je domači tretjeligaš brez večjih težav premagal Hajdino. Domačini so zaigrali zelo dobro in vprašanje zmagovalca in drugega finalista je bilo odločeno že v prvem polčasu, ko je mladi napadalec Boštjan Kupčič dosegel tri zadetke.
V nedeljo so se najprej pomerili veterani Stojncev in Gorišnice. Zmagali so domačini z zadetkoma Milošiča in V. Kelenca. Po tem srečanju pa sta se za tretje mesto pomerili ekipi Aluminija in Hajdine. Kidričani so bili boljši nasprotnik in slavili minimalno zmago. Ob tem je potrebno dodati, da so nogometaši Hajdine igrali zelo dobro in bili dostojni nasprotnik.
Prvo mesto pa so si priigrali domači nogometaši, ki so brez večjih težav premagali ekipo Središča. Po tem, kar so prikazali Sto-jnčani, lahko mirno zapišemo, da se že sedaj nahajajo v dobri formi, ki jo bodo do pričetka tekmovanja v 3. SNL sever samo še izpilili. Ko pa bosta za njih zaigrala še Danilo Pučko in Sandi Čeh, potem bodo imeli zares dobro igralsko zasedbo, kar bi znalo biti odločilnega pomena glede
uvrstitve, če se bo število klubov v tretjih ligah zmanjševalo.
Najboljši strelec na turnirju je bil Boštjan Kupčič s 4 doseženimi zadetki, za najboljšega igralca pa je bil proglašen Filip Žnidari~ - oba iz NK Stojnci. Rezultati (sobota): ALUMINIJ - SREDIŠČE 0:1 STRELEC: 0:1 Lesjak (12). STOJNCI - HAJDINA 4:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kup~i~ (12), 2:0 Kup~i~ (23), 3:0 Kup~i~ (41), 4:1 Petek (60), 4:1 Krajnc (76). Nedelja: tekma za 3. mesto: ALUMINIJ - HAJDINA 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Repina (5), 1:1 Hotko (20), 2:1 Panikvar (70) Tekma za 1. mesto: STOJNCI - SREDIŠČE 4:1 (2:1)
Foto: Črtomir Goznik
Slaviša Jevđenič, NK Drava
perstavljati nenehnim napadom doma~inov. Redke napade gostov je doma~a obramba pravo~asno zaustavljala. Po nevarnem strelu Koreza v prvih minutah sta zatresla mrežo Majcen, ki se je vrnil v moštvo po sanirani poškodbi, nekaj zatem pa je Jevdženi~ vodstvo zvišal.
Po odmoru je Berko dal priložnost preostalim igralcem s klopi, kjer se je kaj hitro znašel razpoloženi Poštrak, ki je dosegel zadetka, medtem ko je Jevdženi~ zadel stativo.
anc
STRELCI: 1:0 Petrovi~ (25), 2:0 D. Bezjak (38), 2:1 Zadravec (44), 3:1Kup~i~ (80), 4:1 D. Bezjak (86. iz 11m).
POSTAVE EKIP:
ALUMINIJ: Miljkovi~, Koren, To-polovec, Golob, Praprotnik, Pekez, Plošinjak, Flašker, Don~ec, Repina, Radenko Kneževi~, Ratko Kneževi~. IGRALI SO ŠE: Strelec, Panikvar, Ke-lenc, Satler, Vidovi~, Fridauer, To-polovec, Murko, Kuserbanj, Čeh. Trener: M. Emerši~.
HAJDINA: I! Brodnjak, Gajzer, Horvat, Črnko, Vrabl, B. Bauman, Ho-tko, Frangež, Krajnc, Bezjak, Princl. IGRALI SO ŠE: M. Brodnjak, Štebal, M. Bauman. Trener: Borut Šalamun.
STOJNCI: Klinger, Železnik, Riž-nar, Purgaj, D. Vil~nik, Štebih, Mi-loši~, Žnidari~, D. Bezjak, Kup~i~, Petrovi~. IGRALI SO ŠE: Trop, Ze-mljari~, Petek, B. Bezjak, A. Vil~nik. Trener: Dušan Čeh.
SREDIŠČE: Maj~, Novak, Jelovica, Vizjak, Zadravec, Kolenc, Žerjav, Kolari~, Lesjak, Klajn~ar, Habjani~, IGRALI SO ŠE: Polak, Kosec, Aleksi~, B. Vinceti~, M. Vinceti~, Pintari~. Trener: Miran Rakovec.
Danilo Klajnšek
AL d.o.o.	I
ZSL^
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS 6ASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -Al, d.0.0., tovarniška cesta 10, Kidričevo
Zmagovalna ekipa Stojncev
Kolesarstvo
Velika etapna zmaga Mervarja
Kolesarji ekipe Elite Perutnine Ptuj so pretekli teden sodelovali v Avstriji na štiridnevni dirki kategorije 2.3 Uniqa Classic, ki ima že 51-letno tradicijo.
Na startu je bilo 112 kolesarjev iz 19 ekip (kar 12 jih je bilo iz TT/1) iz vse Evrope - Avstrije, Belgije, Nizozemske, Nem~ije, Poljske, Danske, Italije in Slovenije. Vodja in trener slovenskih kolesarjev profesionalcev Sre~ko Glivar je že pred dirko napovedal, da jih ~aka težka konkurenca, s katero so se v sezoni že sre~evali. Slovenske barve so na dirki zastopali perutninarji: Mitja Mahori~, Boštjan Mervar, Branko Filip, Massimo Demarin, Valter Bon~a in Matej Marin, poleg njih pa še nekaj Slovencev v tujih klubih: Jure Gol~er pri avstrijskem Volksbank Ideal, Uroš Silar pri Arbo Merida Graz in Martin Derganc pri italijanskem Domina Vacanze.
Prva etapa je tekmovalcem Perutnine Ptuj nekako spolzela mimo, saj se je skupina favoritov razli~nih ekip odlo~ilno oddaljila od glavnine in se prva zapeljala v cilj, med njimi pa žal ni bilo kolesarja iz slovenskega kluba.
Druga etapa je bila za Ptuj~ane uspešnejša od uvodne, ~eprav je bila bistveno bolj zahtevna. Boštjan Mervar in Valter Bon~a sta se prebila v prvo skupino, ki je etapo kon~ala s skupinskim šprintom. Zmagal je Britanec Roger Hammond iz Belgijske ekipe Palmans,
Boštjan Mervar, KK PP
ki je prevzel tudi vodstvo v generalni razvrstitvi.
Prizadevanja v slovenski profesionalni kolesarski ekipi so po malo bolj su{nem obdobju kon~-no obrodili sadove v tretji etapi. Ob najhuj{i zbrani konkurenci na eni dirki v tej sezoni, je Bo{tjanu Mervarju uspela briljantna etapna zmaga na najtežji etapi {tiridnev-ne dirke. Prvi komentar trenerja KK Perutnina Ptuj Sre~ka Glivarja je bil: »Tako je bilo napeto, da sem zgubil kak{en teden življenja, vendar se je spla~alo! O ~em takem sem do danes sanjal, zdaj pa se je kar zgodilo! Bo{tjan je odli~en
Mali nogomet
Vitomarčani ne počivajo
KMN ERA Vitomarci Petlja
Nogometaši KMN ERA Vitomarci Petlja so v minuli tekmovalni sezoni dosegli želeni cilj. V 2. SLMN -vzhod so prepri~ljivo osvojili prvo mesto ter si tako priigrali uvrstitev v 1. slovensko ligo malega nogometa. Po kon~anem prvenstvu so bili zelo delovni, saj se z vsako uvrstitvijo v višjo skupino pove~ujejo tudi stroški. Zato se njihovi prizadevni funkcionarji trudijo zagotoviti sredstva za celo sezono. Kolikor jih poznamo, bodo tudi to uredili.
Vedno bolj pa se približuje tudi za~etek priprav, ki je planiran za 1. avgust. Prvi mesec bodo vadili zunaj in se potem preselili v dvorano. Kaj hitro bo prišel 12. september, ko se pri~ne prvenstvo. V te priprave pa gredo optimisti~no in predvsem z zmagami na mo~-nih in odmevnih turnirjih: Žetale, Juršinci, Cerkvenjak, Pernica, pokalno tekmovanje Slovenije. Tako so ponesli glas in ime svoje ob~ine dale~ naokoli, še ve~ pa bodo storili na promociji svojega kraja, ko bodo nastopali v prvoligaški kon-
kurenci, saj se ve, kako se to medijsko pokriva.
Sicer pa igralci, ki so si priborili prvoligaško vstopnico, ostajajo v klubu in bodo nedvomno pokazali svojo kvaliteto. Okrepili so se s Šnoflom (KMN Jurovski Dol), Ka-menškom (Tomaž Mila Poetovio in Zaubekom (Tiskarna Grafis). Žal pa se niso uspeli dogovoriti z re-prezentan~nim vratarje Pungartni-kom. S tem pa so se ambicije kluba nekoliko znižale, vendar so še vedno dovolj visoke.
Nekatera podjetja so jim stala ob strani in bodo še vnaprej, svoj delež pa bo morala prispevati tudi lokalna skupnost iz ob~inskega prora~una, saj je prav šport tisti, kjer se najlažje promovira!
PARI 1. KROGA V 1. SLMN (začetek tekmovanja 12-13. september): ERA Vitomarci Petlja -Puntar Alpkomerc , Nazarje - Do-bovec, GIP Beton - Napoli Pernica, Kix Ajdovščina - Tomaž, Metropol - Svea Lesna Litija.
Danilo Klajnsek
šprinter, kar je pokazal danes. Starejši kolesarji ga bodo odslej še bolj resno jemali, ker vedo, da s svojo ekipo zmore tudi dobro strategijo.«
Prvi gorski cilj je v tej etapi kolesarje ~akal že na osmem kilometru in zatem so iz strnjene skupine pobegnili štirje - Sebastian Lang, Bert Grabsch, Hans Peter Oberwaller in Mitja Mahori~. Dobili so prvi lete~i cilj - Mahori~ je pobral to~ke za tretje mesto. Vo-de~a skupinica je vztrajno pridobivala prednost, ki je v najboljšem trenutku znašala kar tri minute. Pred stotim kilometrom etape so zasledovalci ulovili vode~o skupino. Na 156. kilometru so od vodilne skupine ostali samo trije Maarten den Bakker iz ekipe Ra-bobank, avstrijski up Trampusch iz ekipe Gerolsteiner in Boštjan Mervar iz Perutnine Ptuj. Držali so konstantno razliko pred zasledovalci - 30 sekund. Predvsem Trampusch se je zavedal svojega odli~nega položaja za prevzem skupnega vodstva in je pospeševal. V kon~nem šprintu pa je naj-ve~ mo~i prihranil Boštjan Mervar
in ~udovito zmagal pred vso konkurenco. Trampuschu pa njegov poskus prevzema rumene majice ni uspel, saj jo je Roger Hammond ubranil le za sekundo.
Tudi po ~etrti etapi na vrhu ni prišlo do sprememb, saj je Roger Hammond ubranil minimalno prednost in tako zmagal na dirki po Avstriji, pred Gerhardom Tram-puschem, tretji pa je s tremi sekundami zaostanka Španec Pedro Horillo.
Trener slovenske ekipe na tem elitnem tekmovanju, ki je zbralo najboljšo konkurenco ekip, ki niso na Tour de France, Sre~ko Glivar, je povedal: ^"Veseli smo, da je konec in da smo uspeli pokazati, da zmoremo. Zdaj nas ~aka le nekaj dni po~itka, ki ga vsi zelo potrebujemo, potem pa se odpravljamo na dve enodnevni dirki v Italijo, ki bosta prav tako zelo zahtevni, saj sta 1,3 kategorije. Moramo se odpo~iti in predvsem psihi~no pripraviti. Etapna zmaga Boštjana Mervarja nam je pokazala, da smo sposobni dobrih rezultatov."
Jože Mohoric
Ormož / Športni uspehi
Podelili bronaste značke
Na sve~anosti je župan ob~ine Ormož Vili Trofenik podelil bronaste zna~ke uspešnim športnikom, ki so v tem letu dosegli vidnejše uspehe.
S to gesto so želeli v občini Ormož pokazati, da jim ni vseeno za šport in svojo srb zanj. Trofenik je povedal, da se trudijo zagotavljati sredstva za delovanje klubov in društev ter objektov, namenjenih športu. To jim uspeva zlasti pri mlajših selekcijah, za večje pa denarja po navadi zmanjka, ker tovrstno ukvarjanje s športom zahteva veliko sredstev. Zato je bil ponedeljkov sprejem ne le zahvala in način kako izraziti spoštovanje naporom številnih športnikov; ampak tudi uprav, ki na ekonomskem in organizacijskem področju dosegajo dobre rezultate in brez katerih bi tudi športni uspehi izostali. Bronasto značko je prejela rokometna ekipa OŠ Ormož - starejši dečki za osvojeno drugo mesto na državnem finalnem tekmovanju, rokometna ekipa OŠ Velika Nedelja -
starejši dečki, ki je osvojila tretje mesto na istem tekmovanju, rokometna ekipa Gimnazije Ormož za osvojeno drugo mesto na državnem tekmovanju srednjih šol, 31 članov ekipe NK Ormož, za osvojitev naslova prvakov MNZ Ptuj in uvrstitev v 3. SNL. Bronasto značko je prejelo tudi šest članov ekipe OŠ Tomaž, ki je osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju iz gimnastike in drugo na državnem tekmovanju iz akrobatike. Za dosežke na državnem atletskem tekmovanju so bronaste značke prejeli -Dejan Munda za osvojeno 3. mesto, Maja Cizerl za 2. mesto, Laura Pajter za 3. mesto v teku na 1000 metrov in .Anemari Prapotnik za 1. mesto na 60 metrov.
Predsednik nogometnega kluba Ormož, Anton Luskvič se je po podelitvi zahvalil županu Viliju Tro-feniku, da je kot rokometaš od pet do glave, zmogel dovolj modrosti, da je vzpodbujal enakomeren razvoj vseh športov v občini.
vki
Mladi gimnastiki, slovenski državni prvaki
Piše: Danilo Klajnšek
Nekaj bo potrebno spremeniti
V občini Kidričevo je pestro športno dogajanje, v zadnjem času pa beležijo nekateri športniki dobre in celo odlične rezultate, saj so bili celo udeleženci največjih tekmovanj. Solidna je tudi rekreativna dejavnost. Vse to pa z veliko težavo spremlja lokalna politična skupnost, ki ji je očitno vseeno, kako in kaj se dogaja na športnem področju, ki ima vedno več privržencev.
Tako kot v večini primerov se tudi tukaj zatakne pri denarju. Enostavno povedano, s strani lokalnih oblasti je premalo denarja, namenjenega dejavnosti športa v tej občini. Če pa je že v osnovi malo denarja namenjeno športu, potem ga je tudi težko deliti med klube. Prav hitro se zameriš vsem tistim, ki upravičeno pričakujejo sredstva za podporo svoje dejavnosti, saj v celoti njihovi programi nikoli ne bodo pokriti iz občinskega proračuna. Vendar še tisto malo denarja pride prepozno na račune klubov. Namreč, klubi in društva v občini Kidričevo denarja še niso dobili ali pa so ga dobili le za vzorec. Sistem oziroma dinamika nista dodelana in je tudi vprašanje, kdaj bosta. Normalna stvar je, da če ni sprejet občinski proračun, da financiranje poteka po enakih zneskih kot v minulem obdobju (mesečni obroki - dvanajstine), ko pa je ta sprejet, se opravi poračun. To se do sedaj še ni zgodilo. Prve tri mesece bi moral priti nalog za izplačila od strani sekretarke ali župana, po 31. marcu pa je to v domeni občinskega sveta, ki daje naloge za izplačilo do sprejetja proračuna. Če so bile prekoračene kvote za izplačila iz občinskega proračuna, potem tudi drugi ne bi smeli dobivati denarja, morebiti tudi plač. Delo v občini bi moralo teči nemoteno dalje, vendar pa očitno ne, vsaj kar se športa tiče.
Strokovna komisija za šport, ki jo je imenoval župan, je verjetno na predlog nekoga opravila delo in razdelila denar. Klubi bodo sedaj podpisali pogodbe in mogoče prejeli denar, ki ga še ni, čeprav bi že lahko bil. Če bi seveda obstajala volja ...
Problem se pojavlja pri klubih, ki so že v rednem tekmovanju in denar potrebujejo zdaj. V tej strokovni komisiji se je od tiste, ki je prej delila sredstva, spremenilo samo to, da so dobili enega novega člana. Toda lanska strokovna komisija ni opravila dela v celoti, ali pa ga je (?), vendar uporabniki niso bili s tem seznanjeni. Ali se zgodba ponavlja?
8. člen Pravilnika o financiranju športa v občini Kidričevo pravi: "Komisija županu občine Kidričevo poda poročilo o potrebnih sredstvih za sofinanciranje športnih programov v občini Kidričevo za prihodnje proračunsko obdobje. Župan podano poročilo objavi na sedežu občine Kidričevo.' Strokovna komisija je torej tista, ki poda zahtevani znesek županu. Postavlja pa se vprašanje, če ta komisija pozna potrebe klubov, društev in posameznikov, govorimo seveda o športu! Če jih pozna, potem bi znesek bil veliko večji od sedanjega, ki pa je res malenkost višji od lanskega. Sedaj je delo komisije osredotočeno pač na samo delitev denarja in na kontrolo porabe tega denarja. Vendar v prvem polletju nimajo skoraj kaj kontrolirati, če niso podelili sredstev, ki bi jih lahko oziroma morali, klube pa spravili na rob pred prepadom, saj so opravičeno računali na določena sredstva iz občinskega proračuna.
Mogoče so krivi tudi klubi sami, ker se ne organizirajo v športno zvezo, ki je vsekakor nujno potrebna. Zastopala bo lahko mnenje društev, klubov in posameznikov in v tem je lahko njihova moč.
Pravilnik o financiranju športa v občini Kidričevo je bil res sprejet in temu ni kaj dodati niti odvzeti. Razen seveda, da bi v tem pravilniku lahko zasledili, koliko odstotkov bi šlo za dejavnost športa, saj bi potem lahko sistemsko rešili financiranje športa. Dokler pa bo vse odvisno od samovolje nekaterih, bo ostalo po starem. Tako stanje pa očitno odgovarja lokalni politični skupnosti. Poslanci prejšnjega mandata so vedno našli veliko izgovorov, za nove pa bomo še videli, kako bo. Nekaj več posluha je čutiti v zraku, na računih klubov in društev pa je še vedno prepih. Lepo pa bi bilo, da bi športniki in športnice v Kidričevem zvedeli za višino sredstev, ki bodo za šport namenjena v naslednjem proračunskem obdobju. Toda, kdo bo pregledal seznam njihovih potreb? Začarani krog...
NK Ptuj Drava
SEZNAM IGRALCEV v sezoni 2003/04
1.	Damjan Golob, 30.08.1978, vratar
2.	Mitja Emeršic, 4.05.1979, obrambni
3.	Denis Krajnc, 19.07.1978, obrambni
4.	Matjaž Korez, 6.12.1981, vezni
5.	Emil Šterbal, 15.6.1970, libero
6.	Boris Klinger, 24.1.1974, libero, obrambni
7.	Aljaž Zajc, 20.3.1980, bočni, vezni
8.	Jakob Poštrak, 28.03.1979, napadalec, vezni
9.	Matjaž Majcen, 24.12.1976, napadalec
10.	Slaviša Jevlenič, 20.3.1981, vezni
11.	Gregor Sluga, 11.2.1982, bočni
12.	Dejan Germič, 17.9.1983, golman
13.	Simon Krepek, 18.10.1976, vezni
14.	Uroš Krajnc, 11.5.1980, napadalec, vezni
15.	Izudin Kamberovič, 20.3.1975, vezni
16.	Gorazd Gorinšek, 29.3.1983, napadalec
17.	Tihomir Zdelar, 5.7.1977, levi bočni
18.	Damjan Vogrinec, 28.10.1978, vezni
19.	Jure Arsič, 14.11.1981, bočni
20.	Marko Velečič, 3.9.1982, napadalec
21.	Tomaž Toplak, 15.2.1982 obrambni, vezni
22.	Matjaž Štelcer, 28.9.1980, vratar
23.	Matej Lenart, 9.4.1979, obrambni
24.	Boris Emeršič, 4.5.1979, obrambni
25.	Jani Belšak, 12.2.1984, vezni
26.	Primož Petek, 18.10.1984, vezni
27.	Rok Letonja, 27.1.1983, vezni
28.	Anel Smajlovič, 11.4.1984, vezni
29.	Adnan Smajlovič, 27.3.1983, napadalec.
Atletika • DP za mladince v Mariboru
Lepa bera medalj
Z državnim prvenstvom za mladince se je v Mariboru končal prvi del letošnje atletske sezone.
dve bronasti kolajni. Drugi del sezone se bo začel z državnim prvenstvom za člane, ki bo v Novi Gorici 9. in 10. avgusta.
-nap-
AK Ptuj
Pravico nastopa so imeli vsi mladi atleti, rojeni leta 1984 ali kasneje. V konkurenci {tiriintridesetih slovenskih klubov je Atletski klub Ptuj zastopalo deset atletov in atletinj, AD Almont iz Slovenske Bistrice pa pet.
AD Almont
V	soboto je Jure Ozimi~ osvojil drugo mesto v teku na 110 metrov z ovirami (~as 15,30). Rok Marka-novi~ pa se je izkazal v teku na sto metrov z drugim mestom in odli~nim rezultatom 10,92. Rezultat ima {e posebno težo, ker je bil dosežen brez pomo~i vetra. V kvalifikacija je Rok tekel 11.00, Aljaž Lesnik pa 11,52. S tem je .Aljaž letos že za pol sekunde popravil svoj osebni rekord in le za osem stotink sekunde zgre{il finalni nastop. Je pa prvi~ v življenju videl svojega o~eta brez brk. Njegov o~e Miro si je za stavo (.Aljažev tek pod 11,60) kar na stadionu obril brke. Miro Lesnik je sicer podpredsednik .AD Almont in zvest spremljevalec atletskih tekmovanj, brez brkov pa je bil nazadnje pred petindvajsetimi let.
V	skoku v daljino sta tekmovala Jure Ozimi~ in .Anže Zorc. Jure je
z rezultatom 680 cm osvojil nehvaležno ~etrto mesto z enakim rezultatom kot tretjeuvr{~eni toda s kraj{im drugim skokom, Anže Zorc je bil s 663 cm {esti.
Prvi dan je zaklju~ila mo{ka {ta-feta 4 x 100 m s tretjim mestom in rezultatom 43,07, za drugouvršče-no štafeto so zaostali za stotinko sekunde. Sicer je bila pred prvenstvom štafeta AD .Almont favorizirana, toda brez Martina Potočnika kljub idealnim predajam ni šlo hitreje. Martin Potočnik po poškodbi, ki jo je dobil prejšnjo soboto,
hitro okreva in se že pripravlja za nastop na EYOF-u (Europian youth festival), ki bo konec julija v Parizu.
Stotinka je drugi dan ločila od kolajne tudi Roka Markanoviča v teku na 200 metrov. S časom 22,40 je dosegel osebni rekord in četrto mesto. Zato pa sta zbirko kolajn AD .Almont dopolnila .Andrej Vra-žič z drugim mestom v skoku v višino in Anže Zorc s tretjim mestom v troskoku.
Skupaj so tako atleti AD Almont na prvenstvu osvojili tri srebrne in
Trenutek, ko se je Natalija Sbull prebila na tretje mesto.
Med predstavniki .AK Ptuj je bila najuspešnejša Natalija Sbull v teku na 3000 m, kjer je osvojila bronasto kolajno s časom 10:26,19. Poleg tega je v teku na 1500 m dosegla šesto mesto, kjer se ji je vse do zaključnega finiša zadnjih 200 m obetala boljša uvrstitev. Ta ji je, po besedah njenega trenerja Franca Ivančiča, ušla iz rok kot posledica nezadostnega treniniga hitrostne vzdržljivosti zaradi ma-turitetnih obveznosti.
V teku na 800 m je David Ha-meršak končal na nehvaležnem četrtem mestu s časom 1.59,46, potem ko je približno 150 metrov pred ciljem izgubil stik z vodilno trojico. Na polovico krajši razdalji pa je svoj osebni rekord popravil na 52,06 sekunde, kar predstavlja dobro osnovo za izboljšanje najboljšega rezultata v njegovi paradni disciplini. Prav tako na nehvaležnem četrtem mestu je pristala Nina Kolarič v skoku v daljino. Svoj najboljši rezultat 5,39 metra je dosegla v prvi seriji, v ostalih pa je nanizala le za las krajše skoke.
Peto mesto je z osebnim rekordom v metu krogle dosegla Nina Čeh, v metu diska pa se je uvrstila na sedmo mesto. Z novimi najboljšimi znamkami v teku na 200 m in 400 m pa se lahko pohvali tudi Rok Bezjak.
Uroš Esih
Ples • Jernej in Daniela
Doseženi cilji
Ptujsko-mariborski plesni par Jernej Brenholc in Danjela Pekic, člana PK Pingi Maribor, sta svojo peto skupno plesno sezono dobro odplesala. Zdaj uživata zaslužene počitnice, že avgusta pa se bodo pričele priprave na novo sezono, ki jih bosta vodila trenerja Branko in Alenka Novak.
Mlada plesalca sta uresničila glavni cilj pretekle sezone, uvrstitev pod 100 plesnimi pari na lestvici Svetovne plesne zveze (IDSF). V standardnih plesih sta se uvrstila na 65. mesto, v latinsko-ameriških plesih pa na 120. Zadnjo lepo uvrstitev sta dosegla v Italiji, kjer sta v kombinaciji desetih plesov med 150 udeleženci dosegla 8. rezul-
Boks
Boštjanu Beru pokal Laško 2003
12. julija je v Laškem potekala tradicionalna revija borilnih veščin na prireditvi - PIVO in CVETJE, kjer so nastopali boksarji iz Ljubljane, Celja, Slovenske Bistrice, Le-gionarja iz Juršincev in Boks kluba Ptuj. Zraven boksarjev so še nastopili tekmovalci kungfuja, kick-
boksa, karateja iz različnih krajev Slovenije. Boštjan Ber, ptujski boksar je v finalni borbi večera premagal vice prvaka države iz Celja, Lutollija in bil od strani komisije proglašen za najboljšega boksarja revije.
BZS
Boštjan Ber, član Boks kluba Ptuj
tat. V plesni sezoni 2002/03 sta sodelovala na okrog 30 tekmah v Bosni, Srbiji in Črni gori, Italiji, Avstriji, Nemčiji, .Angliji in Češki.
Eden od glavnih ciljev nove sezone je uvrstitev med prve štiri pare v Sloveniji, kar bi jima omogočilo vključitev na priprave za evropsko prvenstvo v standardnih plesih za člane, ki bo v Ljubljani. Želita si tudi, da bi jima končno uspelo pridobiti enega velikega sponzorja, da bi ne bila več toliko odvisna od manjših. Še vedno pa večino bremen za njuno plesno udejstvovanje nosijo starši.
MG
Odbojka
Foto: Ivko
Jernej in Danjela sta preteklo sezono dobro odplesala.
Aktivne počitnice
Ženski odbojkarski klub je tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami v sodelovanju z OŠ Breg organiziral aktivne počitnice za deklice osnovnih šol. Uvodno srečanje je bilo v torek, 1. junija, in vse do konca avgusta se bodo deklice sestajale ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 10.30 do 12.30 ure v telovadnici OŠ Breg.
Srečanje vodi Tamara Zenuno-vič. Obiskalo nas je že okoli 30
deklic iz OŠ Hajdina, OŠ Dorna-va, OŠ Olga Meglič in OŠ Kidričevo. Največ pa je "domačink" iz OŠ Breg. Tako se ob športnem duhu sklepajo tudi nova prijateljstva. Vsega tega klub ne bi mogel speljati brez številnega zanimanja deklic in ravnateljice OŠ Breg, ge. D. Radičevič, pa tudi staršev, ki so zadovoljni, da šola ob koncu šolskega leta ne zapre vseh vrat.
Danilo Klajn{ek
Sportni napovednik
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 1. kroga (nedelja, 20.7., ob 17.30): Drava - Domžale, CMC Publikum - Gorica, Mura - Dravograd, Primorje - Šmartno, Vega Olimpija - Maribor PL (ob 20.30). Tekma Sport Line Koper - Ljubljana bo v torek, 22.7.
Sportne novi~ke
Žrebanje parov za lige MNZ Ptuj
1.	LIGA MNZ PTUJ (začetek tekmovanja bo 23.in 24. avgusta). PARI SO NASLEDNJI: Dornava - Gerečja vas Unukšped, Skorba- Videm, Bukovci - Slovenja vas, Gorišnica - Bo~, Mark 69 Rogoznica - Pragersko, Podlehnik - Zavr~.
2.	LIGA MNZ PTUJ (začetek tekmovanja bo 23. in 24 avgusta. PARI SO NASLEDNJI: Grajena - Hajdoše, Podvinci - Cirkulane, Lesko-vec - Lovrenc, Tržec - Apa~e. Markovci - Spodnja Polskava. Zgornja Pol-skava je prosta.
V	naslednjem tekmovalnem letu je veteranska liga MNZ Ptuj razdeljena na zahodni in vzhodni del. Tekmovanje se bo pri~eli 4. septembra.
ZAHODNA SKUPINA - PARI 1. KROGA: Lovrenc - Apa~e, Pragersko - Polskava, Prepolje - Loka Rošnja. Prosta je Hajdina.
VZHODNA SKUPINA - PARI 1. KROGA: Markovci - Rogoznica, Le-skovec - Tržec, Videm - Dornava, Gorišnica je prosta.
Kolesarstvo
Kolesarski klub BIKE - EK Haloze 2002 je v soboto organiziral kolesarsko tekmovanje z gorskimi kolesi - vzpon do lovskega doma na Bo~u. K sodelovanju so privabili preko petdeset kolesarjev, ki so se podali na 11 kilometrov dolgo pot, ki je imela kar sedem kilometrov precej težkega vzpona. V mo{ki konkurenci si je prvo mesto po dobrih 33 minutah pri-vozil Mari Vra~i~, drugi je bil Ljubo Car - oba iz Maribora, tretje mesto pa je pripadlo doma~emu tekmovalcu Iztoku Robi~u.
V	ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Natalija Vr{i~, druga pa je bila .Andreja Bezjak - obe ~lanici doma~ega kluba BIKE - EK Haloze 2002.
Danilo Klajn{ek
S. Makoter - Rudar V. 1:5 (0:1)
Gostitelji, ki nastopajo v 1. MNZ Murska Sobota, so na Cvenu pri Ljutomeru v prijateljskem dvoboju gostili biv{ega prvoliga{a iz Velenja ter klonili {ele v kon~nici tekme. Za gostitelje je zadetek dosegel Jur{a (v 74. minuti), za Rudar pa Ekme~i~ (v 29. in 63.), Mulaudi~ (v 77. in 86.) ter Bunc (88.).
Primož Horvat zmagal
V	okviru priprav, ki so jih rokoborci ljutomerskega Wrestling teama Mlekopromet opravili na Slova{kem, so se udeležili mednarodnega turnirja v slova{kem Gab~ikovem. Sodelovalo je 55 tekmovalcev iz Madžarske, Slova{ke in Slovenije, edino zmago za ljutomerski klub pa je zabeležil Primož Horvat, ki je premagal vse v konkurenci mladincev do 76 kilogramov. Druga mesta so osvojili: Denis Kosi Vaupoti~ (mlaj{i de~-ki do 27 kg), Matjaž Lipovec (starej{i de~ki do 42 kg), Danilo Jesenik (starej{i de~ki do 55 kg) in Niko Horvat (kadeti do 60 kg), tretji pa je bil Uro{ Hlebec (mlaj{i de~ki do 32 kg).
M[
Planinski koti~ek
IZLET NA KRIŠKO GORO IN STORZIC
Planinsko društvo Ptuj vas v soboto in nedeljo, 26. in 27. julija, vabi na pravi visokogorski izlet med vr{ace Kamniško-savinjskih Alp. Skupaj se bomo podali na 2132m visok Storžič, vmes pa osvojili še precej nižjo, a prelepo razgledno goro - Kriško goro.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto ob 6. uri pred železniško postajo Ptuj, od koder se bomo z minibusom odpeljali proti Gorenjski. Zapeljali se bomo do vasi Križe pri Tržiču, nato pa še nekoliko naprej in navzgor do zavetišča na Gozdu. Od tod naprej se bo naša pot nadaljevala peš. Čaka nas dobro uro in petnajst minut hoje do doma na Kriški gori, kjer bo prvi daljši postanek. Od doma na Kriški gori bomo pot nadaljevali po prekrasnem razglednem grebenu Kriške gore do Tolstega vrha (1700m). Preko Tolstega vrha se bomo začeli spuščati proti planinskemu domu pod Storžičem, kjer bomo prenočili. Od doma na Kriški gori do doma pod Storžičem je dobre tri ure hoje.
Naslednje jutro bomo zgodaj vstali in se po zajtrku podali na pot proti vrhu 2132 m visokega, najzahodnejšega vrha Kamniško - savinjskih Alp, Storžiča. Vzpenjali se bomo po zavarovani plezalni poti Čez Žrelo, kjer je od doma do vrha 3 ure hoje. Pot je dobro zavarovana z jeklenicami in klini. Če kdo ne bi želel pristopiti na vrh po zavarovani poti, se lahko ena skupina odloči tudi za lažjo pot brez jeklenih varoval, ki je pol ure daljša. Na vrhu bo sledil daljši počitek in čas za občudovanje razgledov, namreč Storžič spada med eno najbolj razglednih slovenskih gora, če ne celo najbolj razgledno, le vreme nam mora služiti. Iz vrha nas čaka uro in pol dolg spust do doma Kokrškega odreda na Kališču. Od tod nas nato čaka le še spust v dolino, kjer nas bo čakal naš avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena v nedeljo do 20. ure. Skupne hoje bo prvi dan cca. 5, drugi dan cca. 7 ur.
Ne pozabite na popolno planinsko opremo za visokogorje, predvsem na planinske čevlje oz. visoke gležnjarje iz profilirane gume ter zaščito proti dežju in vetru. Za spanje je potrebno s seboj vzeti lastno rjuho.
Na minibusu je prostih 17 mest, zato pohitite s prijavo. Cena izleta vključuje prevoz, nočitev, organizacijo in vodenje in znaša 5850 SIT Prijave so možne ob torkih in petkih med 17. in 19. uro na Planinskem društvu Ptuj, kjer so na voljo tudi dodatne informacije oziroma do zasedbe prostih mest najkasneje do torka, 22. julija. Izlet bom vodila Tadeja Radek.
Tadeja Radek
Foto: UE
Odbojka
Zaključeni prestopi
V ženskem odbojkarskem klubu Fiat Prstec Ptuj se pripravljajo na za~etek priprav za naslednjo sezono, ko bodo njihova dekleta ponovno zaigrala v slovenskem ženskem elitnem razredu. S pripravami bodo pri~eli 14. avgusta v športni dvorani Mladika.
Ptujska vrsta je dobila še dve okrepitvi. Prva je Bojana Rosa-novic, druga pa je Nataša Borki iz Sremske Mitrovice. Tako je igralski mozaik zaklju~en.
Od menedžerja OK Fiat Prstec Ptuj Štefana Vrbnjaka pa smo izvedeli, da ne bodo obnovili pogodb z Regino Terbuc, Sandro Sep, Natašo Prauhart in Tatjano Šaši~. Kljub temu, da so to vse kvalitetne igralke, pa so na Ptuju mnenja, da bodo imeli dovolj dobro ekipo za uresni~itev za~rtanih ciljev.
Danilo Klajnšek
Padalstvo
Milan prvi, Karmen druga
V Lescah pri Kranju je potekala 3. tekma evropskega pokala v skokih na cilj v moški in ženski konkurenci.
Med 240 udeleženci tega tekmovanja se je v mo{ki konkurenci odli~no odrezal ~lan ptujskega ae-rokluba Milan Juric, ki je osvojil prvo mesto in v seriji osmih skokov zbral samo negativni centimeter. Dobro pa so odrezali tudi preostali tekmovalci AK Ptuj, saj je Boris Ja-nžekovic osvojil sedmo mesto (4 cm), Peter Balta je bil dvanajsti (5 cm), Aleksander Cuš pa je zasedel {estdeseto mesto (12 cm). Milan Juri~ je po zmagi v Opatiji sedaj z drugo zaporedno zmago samo
potrdil dobro formo in je vode~i v skupnem se{tevku. V ekipnem delu so ptujski skakalci osvojili sedmo mesto v konkurenci 45 ekip.
Dobro pa sta se odrezali tudi Karmen Grabar, ki je v konkurenci žensk osvojila drugo mesto (8 cm), Vanja Hotko pa je bila osma (16 cm).
Naslednja tekma tega tekmovanja bo v italijanskem Bellu-nu.
Danilo Klajnšek
Člani ptujskega aerokluba v Lescah: Mirko Uršič, Peter Balta, Boris Janžekovič, Tonček Gregorič, Aleksander Čuš, Vanja Hotko in Tomaž Korpar; čepita Karmen Grabar in Milan Jurič.
Šolski šport
Zmagali so Destrničani
Rezultati medob~inskega prvenstva OŠ v malem nogometu za u~-ence 3. in 4. razredov (roj. 1992 in mlaj{e). Tekmovanje se je odvijalo v za~etku junija na OŠ Jur{inci in OŠ Destrnik.
Skupina A: Destrnik-T.v.-Vit.- Cir-kovce 8:0, Olge Megli~ - Mladika 0:3 b.b., Cirkovce - Mladika 0:6, Destrnik-Tr.-Vit. - O. Megli~ 3:0 b.b., Olge Megli~ - Cirkovce 0:3 b.b., Mladika - Destrnik-T.v-Vit. 3:4.
Zmagovalna ekipa OŠ Destrnik
Skupina B: Kidri~evo - Ljudski vrt 0:0, Dornava - Juršinci 2:1, Ljudski vrt - Juršinci 4:2, Kidričevo - Dornava 5:2, Dornava - Ljudski vrt 3:0, Juršinci - Kidričevo 0:3.
Finale: Destrnik-T.v.-Vit. - Dornava 3:1, Mladika - Kidričevo 2:1, Dornava - Kidričevo 4:2, Destr-nik-T.v.-Vit. - Mladika 4:1, Mladika - Dornava 2:6, Kidričevo - Destr-nik-T.v.-Vit. 1:5.
KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ
Destrnik, 2. OŠ Dornava, 3. OŠ Mladika, 4. OŠ Kidričevo, 5. OŠ Ljudski vrt, 6. OŠ Cirkovce, 7. OŠ Juršinci.
Najboljši strelec: Denis MURŠEC, OŠ Destrnik - 6 zadetkov. Marjan Lenartič
MAGDALENCI2003 spregovorijo
Na letošnjem festivalu Magdalena je med 781 prijavljenimi deli iz devetih držav glavno nagrado dobila serija dveh plakatov "Vsi smo mi malo muslimani", ki so ju naredili: Jaša Gabrijan, Marko Kadic in Dejan Miletic. Dejan je zaposlen v agenciji KraftaWerk kot oblikovalec, Marko je prav tako oblikovalec, ki je v agenciji delal leto in pol, Ja{a pa z agencijo sodeluje kot zunanji sodelavec tekstopisec. Za plakata so, poleg nagrade za najbolj{e delo festivala, prejeli {e dva zlata modrca - enega za najbolj{i plakat in enega za najbolj{e delo, narejeno po razpisu. Plakata so naredili po razpisu Mo{eja, katerega cilj je bil prepričati nasprotnike gradnje mo{eje v na{i državi, da gradnja mo{eje ne bo ogrozila Slovenije in Slovencev.
področja komuniciranja si je pridobil z delom v agenciji za odnose z javnostmi SPEM Komunikacijska skupina, kjer je delal kot organizacijski vodja. S komuniciranjem nevladnih organizacij se je seznanil na kreativnem ustvarjalnem taboru PROPAGANDA001, kjer so pripravljali kampanjo za Amnesty International. Trenutno skrbi za produkcijo novega slovenskega celove~ernega filma Akviziter v produkciji mlade mariborske filmske produkcijske hi{e Mama film. Kot tekstopisec redno sodeluje z agencijo za tržno komuniciranje Kraft & Werk kot tekstopisec. Z Deja-nom in Markom iz omenjene agencije so naredili zmagovalno delo za festival Magdalena. Ob~asno pi{e za Ve~er in igra bobne pri skupini Rurala. Rad hodi na Kalvarijo.
Ja{a Gabrijan Marko Kadi}
Magdalena je ponovno postregla s krasno kombinacijo rock'n'rolla in svežih, z naročnikovimi željami neobremenjenih idej. Tudi razstavljena dela, ki so bila ustvarjena za dejanske naročnike, so imela elemente revolucionarnosti in politične nekorektnosti. Ker je to festival mladih oglaševalcev, je neprilagojenost tudi žirija znala ceniti. Super se mi zdi tudi ideja Future DDB, da razpiše nagrado na oglas, ki obravnava aktualno družbeno problematiko. Nasploh bi moralo biti več oglaševanja tudi v družbene, ne pa zgolj v ekonomske namene. Oglasi so namreč v javnosti najbolj trans-parentna plat izdelka, storitve ali ideje v javnosti. Zato je nujno, da se oglaševalci zavedajo tudi svoje družbene odgovornosti in ne le odgovornosti do naročnika, ki mora biti z oglasom zadovoljen. Oglaševanje je vez med proizvajalcem in uporabnikom, zato nima vloge v funkciji zgolj embalaže nekega izdelka. TaKi je lahko še ne vem kako bleščeča, a če je izdelek dejansko »za eno figo«, potem mlatimo prazno slamo. Prodajamo meglo. Oglaševanje je preoblikovanje, ponovna interpretacija resničnosti. In na tem mestu je pomembno, da so etični standardi oglaševalca visoki, saj bo le tako lahko ciljnim skupinam predstavil dejanske prednosti oglaševanega predmeta, ker uporabnik ni neumen, kot bi si marsikdo želel. Pretok informacij je v sodobni, globalni družbi tako intenziven, da si družbe ne morejo več privoščiti skrivanja svoje neučinkovitosti ali družbeno nesprejemljivega delovanja pod krinko lepih ljudi, ki se smejejo z veleplakatov in nas vabijo v svoj objem. Sicer oglaševanje je zapeljevanje, ki pa je tudi v medosebnih odnosih učinkovito le takrat, ko je zapeljevalec iskren, zabaven in drugačen od ostalih drugih snubcev. Jaša Gabrijan je absolvent politologije na Fakulteti za družbene vede, zanima ga komuniciranje družbenih sprememb, tako s političnimi in ekonomskimi kot z umetniškimi sredstvi. Največ izkušenj s
predavanj zanimivih kreativcev iz vsega sveta ter na taki na~in izpopolnjevati svojo imaginarno galerijo in se spoznavati z novimi trendi, ki so v~asih bolj, v~asih manj obvezni element ogla{evanja.
Ustvarili smo serijo dveh plakatov za vzpodbujanje javnega mnenja k podpori za izgradnjo mo{eje v Sloveniji in uživali v delu, ki na videz nima nobenih omejitev, razen ogromne ko-li~ine kreativnosti ustvarjalnosti in dobrih zamisli. Ta razpis nas je pritegnil tudi zaradi nekoliko ob~utljivej{e teme, kar lahko samo {e bolj vzpodbudi ejakulacijo idej, ki pa jih je ravno zaradi ob~utljivosti teme treba {e posebej skrbno oviti,
da ne bi ~evelj Magdalene pre-ve~ žulil.
Z zmagovalno serijo plakatov smo želeli namesto dosedanjega konfliktnega in nestrpnega dialoga vzpostaviti nov na~in komuniciranja na temo izgradnje mo{eje v Sloveniji, namesto dosedanjega konfliktnega in nestrpnega dialoga. Cilj plakatov je bil vzpodbuditi ljudi k razmi{ljanju najprej o sebi in na taki na~in vplivati na njihovo mnenje ter ga posku{ati v tem primeru spremeniti. Kot oblikovalec sem zaposlen v agenciji Kraft & Werk, kjer na vso mo~ brusim svoje kremplje, da bi lahko zapraskal {e globlje pod povr{ino ogla{evanja.
Od vseh petih razpisov na le-to{nji Magdaleni, nas je najbolj pritegnil razpis »Mo{eja« (cilj je bil s plakatom oziroma tiskanim oglasom prepri~ati ljudi, da gradnja mo{eje ne bo ogrozila Slovenije in Slovencev), ker je tematika razpisa družbeno angažirana in {e posebej v zadnjem ~asu zelo aktualna. Sama idejna re{itev za serijo plakatov je podana ironi~no in tako na nežaljiv na~in podaja problematiko razpisane teme. Zamisel plakata ne obravnava samo problema izgradnje oziroma neizgradnje mo{eje, tem-ve~ na ilustrativen na~in kaže na na{e sprenevedanje kot ti-pi~no obliko reakcije na pere~e probleme v na{i družbi. Nagrad sem zelo vesel. K rezultatu je prav tako pripomogel tudi ustvarjalni duh in visoka kakovost dela v agenciji, v kateri sem delal. Doživljam jo kot spodbudo za nadaljnje delo, pa tudi kot potrditev dela nas treh kot posameznikov in kot na{e-ga timskega dela.
Dejan Mileti~
Magdalenina noga iz leta v leto raste in zato je potrebno vsako leto ugotoviti {tevilko njenih ~evljev. Če ji prav va{ najbolj ustreza, ga z veseljem zamenja za modrc.
Letos sem se že tretji~, tokrat skupaj z Ja{o in Markom, potegoval za naklonjenost Magdalene, ki nas je nagradila z dvema zlatima modrcema in z glavno nagrado festivala. Festival je vedno bolj ble{~e~, vedno bolj je izzivalen in vsem mladim udeležencem dobro merilo njihove rasti v ogla{evanju. Omejitev starosti udeležencev do 30 let {e bolj vpliva na kakovost prijavljenih, ki, kakor da bi se jim mudilo, posku{ajo vedno znova dati vse od sebe. Odpiranje kreativnih ustvarjalnih ventilov na vso mo~ je glavna vaba kreativcem, ki ravno tukaj lahko dokažejo in razkrijejo svoje meje, ki jih želijo prese~i in na kar se da svoboden in duhovit na~in izražajo idealen odnos do proizvoda, naro~nika in ciljne skupine. Poleg tekmovalnega dela je mo-go~e vsako leto zaslediti kopico
RADIOllITEDNIK
V.d. direktorja: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
v
Štajerski
J J r \
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože ŠmigoG Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafično-tehnični urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanuša, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metli~ar
Tajnica redakcije: Marjana Pihler
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredništva:
tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM mnogocvetno ljuljko za strniščno setev. Info: 041-807-350.
Kupimo bikce simentalce, za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537._
BREJO telico, 7 mesecev, simen-talko, mati A-kontrole, prodam. Tel. 781-43-51._
PRODAJAMO domače kumarice za vlaganje in domače kunce. Tel. 031 589-256._
JARKICE, v začetku nesnosti, po 800 sit/kos, in enoletne rjave kokoši, po 100 sit/kos, prodajamo vsak petek in soboto. Ramuta, Dvorjane. Tel. 041 868-731.
PŠENICO prodam, po 30 sit. Možna dostava. tel. 782-13-51.
PUJSKE, težke od 50 do 60 kg in težje (do 150 kg), ter vino, sorte beli pino, prodam. Tel. 031 459-835.
BALIRANO slamo, prodam. Tel. 751-42-21, zvečer.
PRODAM TELICO, simentalko, brejo v devetem mesecu, vajeno paše, mati dobra mlekarice z A kontrole. Tel. 769-10-41._
KOKOŠI, nesnice, rjave, za nadaljnjo nesnost, po 200 SIT, in mlade jar-kice, tik pred nesnostjo, po 800 SIT, prodajamo. Meglič, Skorba 23.
TELICO, 8 mesecev brejo, prodam. Elizabeta Kramberger, Biš 35, Trnovska vas.
PRODAM PUJSKE, težke od 25 do
30	kg, ličkalnik koruze in domačo bučno olje, Stojnci 21, tel. 031 267-725.
MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM 1200 kg ječmena. Tel.
031	645-329.
DVE SVINJI, domače reje, prodam. Inf. na tel. 777-25-01, zvečer.
OBČINA HAJDINA
Zg. Hajdina 45 2288 HAJDINA
telefon (02) 788 30 30, telefaks (02) 788 30 31
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.110/02 in 8/03-popravek) sklicujem
2. prostorsko konferenco pred razgrnitvijo lokacijskega načrta
za območje P10-S8/1 Zg. Hajdina.
Konferenca bo v petek, 18. julija 2003, ob 11.uri v prostorih občine Hajdina, Zg. Hajdina 45.
Prostorska konferenca se izvede z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta. Vljudno vabljeni!
Župan Radoslav SIMONIČ
Na podlagi 283. člena Zakona o gospodarskih družbah in v skladu z 32. členom Statuta družbe pooblaščenke TALUM B, družba za upravljanje, d.d., Kidričevo, sklicujem
6. zasedanje skup{~ine
TALUM B, družba za upravljanje, d.d., Kidričevo,
ki bo dne 19. 8. 2003 s pričetkom ob 12.30 uri, na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10, v sejni sobi v I. nadstropju upravne zgradbe. DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skup{~ine
2.	Imenovanje organov skup{~ine in dveh pre{tevalcev glasov
V skladu s 34. členom Statuta družbe opravlja funkcijo predsednice skupščine Jožica PERŠOH in namestnika predsednice skupščine Milan FAJT ki sta bila izvoljena na 1. zasedanju skupščine družbe. Predlog sklepa:
"Za preštevalca glasov se izvolita
-	Marija SITAR
-	Mirko MILOŠIČ.""
3.	Seznanitev z letnim poro~ilom za poslovno leto 2002, seznanitev s poro~ilom Nadzornega sveta družbe po 274. a ~lenu ZGD in podelitev razre{nice
Predlog sklepa:
""Skupščina se seznani z letnim poročilom za poslovno leto 2002 in poročilom Nadzornega sveta družbe po 274. a členu ZGD. Skupščina ugotavlja, da bilančni dobiček v letu 2002 ni bil ustvarjen."" Predlog sklepa:
""Skupščina družbe na podlagi 282. a člena Zakona o gospodarskih družbah, podeli razrešnico za poslovno leto 2002
-	članom Nadzornega sveta in sicer članom, ki jim je potekel mandat v mesecu decembru 2002 in sedanjim članom Nadzornega sveta
-	direktorici družbe.""
4.	Sprememba dejavnosti
Predlagana sprememba je v okviru uskladitve v sodni register vpisanih dejavnosti, z veljavno klasifikacijo. Predlog sklepa:
""Dejavnost družbe se dopolni z naslednjo dejavnostjo: 74.150 Dejavnost holdingov. Črta se dejavnost družbe: 74.15 Upravljanje holding družb.""
5.	Uskladitev statuta družbe Predlog sklepa:
""Skupščina sprejme spremembe Statuta TALUM B, d.d., Kidričevo v predloženi vsebini. S sprejemom sprememb je Statut družbe usklajen z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Spremembe Statuta so priloga in sestavni del tega sklepa. Izdela se čistopis Statuta družbe.""
Besedilo predlaganih sprememb Statuta družbe je na vpogled na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10.
Delničarji morajo udeležbo na skupščini pisno prijaviti pri direktorici družbe najpozneje 3 dni pred dnevom zasedanja. Zasedanja skupščine se bo udeležil notar Andrej Šoemen iz Ptuja. Gradivo za odločanje na skupščini je na vpogled na sedežu družbe in se hrani pri direktorici družbe.
TALUM B, d.d., Kidričevo Direktorica družbe
ODJEMALEC SILAŽE, zgrabljalnik in rotacijsko koso 185, prodam. Tel. 031 207-156._
KRAVO SIMENTALKO, staro 6 let, brejo 8 mesecev, 4 teleta, prodam. GSM 051 212-454, Franc Rojko, Vur-berk 107._
TRI breje telice, pašne, prodam. Tel. 041 544-270.
PRODAMO breje plemenske svinje, linija 12, in prašiče, 30 kg. Vzrejno središče Kocijan, Stražgonjca 17, tel. 792-04-71.
PRODAM JEČMEN, količina - 4 tone, cena 31 sit in oltov plug 10 col. Tel. 719-85-80._
TRAKTOR IMT 542, l. 83, rotacijsko kosilnico Sip 135, prodam. Tel. 761-35-51._
PRODAM MEŠANO in sortno belo in rdeče vino z analizo. Tel. 02 764-49-21 ali 031 554-705.
STORITVE
Hercog Stanko, s.p., Krovstvo, kleparstvo, izolacije Hermanova 3, Ptuj. Tel.: 02 787 88-30, 041 328-440 - pokrivanje vseh vrst streh - pooblaščeni krovec za bramac gerard, tegola, trimo, decra ... - kleparske storitve - polaganje stropnih in stenskih oblog.
!li
KNAUF, montaža, spuščeni stropovi, suhi estrihi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. KLAS GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, telefon: 7460381, GSM 031 341 532.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, samo še do 18. 7. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
NOVO*NOVO*NOVO*NOVO*NOVO-*Trgovina Eletro-Partner Vida Per-načič, s.p, Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02/779-40-51, vam nudi možnost nakupa malih in velih gospodinjskih aparatov na 3, 6, in 12 obrokov (na trajnik), preko GA, d.d., Ljubljana. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostran-ko A 4 - 7,00 SIT, obojestranko A 4 - 12,00 SIT vezava - 170,00 SIT). OBIŠČITE NAS!
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 031 652-922.
Knauf, suhomontažna gradnja (stene, stropovi, suhi estrihi, suhi ometi), mansardna stanovanja, vam uredimo z vsemi pripadajočimi deli. GSM: 051-213-084._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
POSOJILO PO VAŠI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., P.E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov -baterije, displeyi, polnilci ... Storitve na domu. Jurič Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
NEPREMIČNINE
V najem oddam poslovni prostor v pritličju, 40 m2 (Platana). Tel. 041 459-640.
KUPIM parcelo, velikosti do 10 arov, v oddaljenosti do 10 km iz Ptuja. Tel: 040-514-528, po 19. uri._
PRODAM MEŠANI GOZD, v izmeri 1,67 ha, v Bratislavcih. Tel. 031 309-069.
PRODAMO MAJHNO POSESTVO s staro hišo na Destrniku, zemljišče je tudi predvideno za gradbeno parcelo. Ponudbe na naslov: IVAN MARKEŽ, JANEŽOVSKI VRH 43, 2253 DESTR-NIK.
KLET z vinogradom in sadovnjakom v Brezovcu, prodam. Tel. 031 756-059.
PRODAM ALI zamenjam enodružinsko hišo, novejšo, v Radnecih (takoj vseljiva, na novo opremljena), za hišo na Ptuju ali v okolici. Tel. 031 452-624.
PRODAMO: 1-sobno stan. v Dravski ulici za 5,200.000,00 SIT; nova stan. v Drava centru; stan. hišo in avto salon (600 m2) v Hajdošah za 71,300.000,00 SIT (oz. 310.000 EUR); stanovanjske hiše, vikende, gostinske lokale na raznih lokacijah; sprejemamo naročila za nova stanovanja v Rabelčji vasi. V najem dajemo 2 pisarniška prostora nad novo pošto. Vse informacije dobite na Agenciji VIKEND, Biš 8/b, 02/757-1101, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02/748-1013, GSM 041-955-402, fax 02/748-1014.
MOTORNA VOZILA
PRODAM TOVORNO vozilo, primerno za prikolico kiperco. Tel. 031 645-329.
KUPIMO traktor Tomo Vinkovič, 30 konjskih moči, tel. 740-27-29.
RENAULT 4, letnik 91, registriran, prodam. Tel. 771-73-01.
AVTO-RAK, na zalogi več vozil, menjava rabljeno za rabljeno, uredimo kredit ali leasing na položnice,: ugodno prodamo: peugeot 106, 1997, accent 1.3, 1995, clio, 1998, racer base, 1995, golf 1.6, 1993, lupo 1.2 tdi, 1999, astra swing, ,1996, laguna 2.0 rxe, 1995, saxo 1.1, 2000, ax 1.0, 1998, brava 1.2, 1999,maz-da mx 5 1.6, 2001, peugeot 106, 1993, golf 1.4, 2001, uno 1.0, 1997, lantra 1.8 glsi, 1996, bmw 316 i compact, 1999, renault 19,
1993,	felicia 1.6 karavan, 1999, honda stream 2.0, seat inca,
1996,	felicia, 1996, mercedes-benz c 180, 1994, ax 1.0, 1997, sharan 1.9 tdi,1996, felicia 1.6,
1997,	frontera 2.2 dti, 2000, kia pride , 1998, matiz s, 2000, marea 1.8 karavan, 1997 ,audi a6 2.4, 1999, polo 60, 1996, felicia 1.3 lxi, 1995, felicia karavan, 1996, rover 214, 1995, golf 1.9 tdi karavan, 1994, punto 55,
1994,	passat 1.8, 1993, escort 1.6, 1994, kadet, 1986, tipo 1.4, 1993, laguna 1.8 rt, 1994, tipo 1.6, 1993, scenic 2.0 rt, 1996, clio 1.2, 2002, escort 1.6, 1995, ax 1.3, 1995, ... in še več!!! Ke-kec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
Zgodi se, da ravno v času Rujske noči, ko se vsi zabavajo, ne dobite varstva za svoje otroke. Zato smo se v Lokalnem odboru IVIIadiři liberalnih demokratov v sodelovanju z vrtcem IVIarkovci odločili, da v času Rujske noči, natančneje 2. avgusta 2003 od 20h do 2h zjutraj, organiziramo brezplačno varstvo Vaših otrok od drugega do šestega leta starosti in sicer v gledališki kleti na Ruju.
V kolikor potrebujete varstvo v času Rujske noči, pošljite priloženo prijavnico na MLD LO Ruj, Cankarjeva 6, 2250 Ruj s pripisom »Varstvo otrok na Rujske noč« najkasneje do 25.7.2003.
Za dodatne informacije lahko pokličete Mojco na telefon 041 438 448 ali Gorazda na telefon 031 372 245.
WMiU
PRIJAVA DTRDKA V VARSTVO ZA PTUJSKO NDC Ime otroka:_____________________________________________
ime in priimek starša:_____________________________________
Naslov:________________________________________________
Telefon (stacionarni, mobitel):____________________________
i
Starost □ t roka:_________________________________________
□ ROM BE:_______________________________________________
□hrazEC pošljite na: LD MLD, Cankarjeva B, 225D Ptuj s pripisom za varstvo ntrnk na ptujsko noč. âtevilo otrok je omejeno!	^
_
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbligim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi.
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poicličite in preverite
tel.: 02/22-82335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa djj.. Cankarjeva 21. Maribor

I
TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo In montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. S. o 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
IvanArnuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
F
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
I
za vse zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 113, stari kredit ni ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, Hflatej Prapratnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923
AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©DsiiBa m "m/M m ěw©
GOTOVINSKA POSOJILA
iUlEDlAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. In 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob l\iariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

lLo.0. TI6(miU.SIIinsmiLliEDNAII0DNIPIIimi
KAASS-AVTO d.o.o.. Puhova ul. 12, 2250 PTUJ
RABLJENA VOZILA
Vozilo	Letnik	Cena
VW PASSAT	99	2.695.000
OPEL ASTRA	98	1.750.000
OPEL CORSA	02	1.770.000
OPEL ONEGA KAR.	94	1.030.000
DAEWOO RACER	96	560.000
ŠKODA FELICIA	95	620.000
ŠKODA FAVORIT	93	185.000
RENAULT R5	91	250.000
FORD FOCUS	99	1.590.000
in še veliko dragih modelov...
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
RADI0)11TEDNIK | Prireditvenik • vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 17. julij
nabiralnik(§)radlo-tednlk.sl
Razpored dežurstev zobozdravnikov
19. 7. 2003 Slavica Tacer, dr. stom.
ZD Ptuj
K
R N

Opte Ptuj, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj
SPOŠTOVANI GRAĐITEUI
Opekarna OPTE PTUJ, d.o.o. vam v
AKCIJI nudi po neverjetno NIZKIH cenah:
MODULARNI BLOK 6/1 MAP OPEČNI STROP že za In ostale OPEČNE IZDELKE Ter drug gradbeni material
73,80 sit/kom 1.967,00 sit/m'
Cene so z DDV
NOVO!
BLOK SOČA TERM in TERMO BLOKI
30% popust
Informacije: OPTE PTUJ, d.o.o. tel. 02 745 90 01 Za vas poslujemo od 7-16 ure od pon-pet; 7-12 ure v soboto!
AKCIJA traja do 31.07.2003, oziroma do prodaje zalog. Z VAMI GRADI OPTE PTUJ, d.o.o. Žabjak 1, 2250 PTUJ
POBOT
Roboti in poravnave v odšl(odninsl(ih zahtevkih v vašo korist
Brezplačno telefonsko svetovanje
(((^MOIE) Meliskac.3.Mariborl
parkiriščain oO^oje
Umbuška C. 2, Umbuš (kompleks Maries)
tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
Strgar Majda s.p., ŠbiidSS, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81
- športna konfekcija za otroke In odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke lilače,. ■ ihnnje po meri (krila, bluze) Iz vašega aH našega materiala -tudi za moinejîe postave.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
maočm^
n I
13 VITEZI CEUSKI - Zapuščina naših staršev 12 Ans. DINAMIKA - S harmoniko v gore 11 Ans. LIPOVŠEK - Rad bi se postaral s teboj 10 Ans. B. GAŠPERIČ - Grozdek kriv je za ljubezen 09 Ans. ZARJA - Rada bi mamo 08 Ans. UNIKAT - Sedem večerov 07 Ans. BRODNIKI - Stare citre 06 Ans. VIGRED - Bil si edini 05 Ans. RUBIN - Srce gozdarja 04 Ans. SIJAJ - Ljubiti je nisem smel 03 Ans. BOBRI - Senožet moje mladosti 02 Ans. POGUM - Zapoj prijatelj stari 01 Ans. KORENINE - Pismo Iz stare skrinje
Glasovanje s sporočili S1MS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00
SMS
13 1
5 4 11
8 g
12
6 7 2 10 3
s^veučňírm. _ . 7
1	ROK'N'BAND - Ljubezen na prvi dotik
2	BALKV-Od poletja pa do zime
3	PETOVlO - Ne zaljubi se v obraz
4	AVIA BAND - Kako jI je Ime
5	YUHU BANDA - Sladka kot čokolada
6	ROK KOSMAČ - Mala
7	HERVIN JAKONČIČ - Adlos amigo
SMS
1
3
4
5 7
6 2
^rtejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
Poskočnih 13
Glasujem za:_
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Veličastnih 7

I Glasujem za: _
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Tomi Cvetko, Trgovišče 22,2274 Velika Nedelja
10.00 pred CID-om do Gradu Turnišče, Poletna potepanja, za osnovnošolce.
21.00 na dvorišču zavoda Ozara (za Kolnkišto), Improvokatorji, Im-provizacijsko gledališče
V	Domu upokojencev na Ptuju, v sejni sobi, je razstava barvnih fotografij Mirana Horvata z naslovom »Štirje letni časi«, razstava je na ogled do konca poletja.
V	Mercatorjevi Blagovnici na Ptuju, je do konec meseca na ogled razstava slik slikarke Rozine Šebetič. Angleščina skozi igro in ples, v Animaciji plus, za otroke od 6. do 8. leta, informacije na telefon 749 34 60. Vključite se lahko v Grafične delavnice, informacije na telefon 780 55 40, z 28. julijem se pričenja raziskovalni tabora Drava 2003, ki ga organizira društvo Zlatovranka, informacije na telefon 040 391 668, Foto delavnice, informacije na telefon 780 55 40. Vsak četrtek ob 19.00, lahko pred OŠ Breg igrate badminton, če imate svoj lopar je brezplačno. Vsak torek in četrtek, ob 10.00,
v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, Počitniške urice.
Petek, 18. julij
19.00 Galerija Tenzor na Ptuju, razstava slik Alenke Kham Pičman. 20.00 v Termah Ptuj, koncet Kingston in Rok 'n' Band. 21.00 Atrij hotela Mitra Ptuj, predstava Art.
Sobota, 19. julij
10.00 in 13.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend za mlade slikarje, za otroke in star{e.
14.00 do 18.00 pri Gasilskem domu Velika Nedelja, gasilsko tekmovanje ~lanic in ~lanov za pokal Velike Nedelje.
20.00 pri Gasilskem domu Velika Nedelja, tradicionalna Velikone-deljska no~ z ansamblom »Slapovi«.
21.00 v Hotelu Mitra, nastop Slovenskega okteta.
Nedelja, 20. julij
10.00 in 20.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend za mlade slikarje,
za otroke in star{e 14.00 pri Gasilskem domu Cvetkovci, praznovanje 32. dneva gasilcev občine Ormož in 80. obletnica PGD Cvetkovci. 14.30 v Cirkulanah, 7.dan gasilcev GZ Gorisnica in predaja obnovljenega gasilskega doma PGD Cirkulane svojemu namenu.
Sreda, 23. julij
20.00
na Gradu Borl, Tamburaška skupina KUD Hoče in Mandolin-ski orkester KUD »Varteks« Varaždin.
21.30 na Gradu Ptuj, komedija Štefka Valentin.
KINO
Ptuj
Od 17. do 20. julija, 20.00, Charlijevi anglečki.
Od 22. do 27. julija, 20.00, Pravkar poročena.
19. julij, 21.00, Charlijevi angelčki
Maribor
PARTIZAN, 17., 18., 19., 20., 21., 22. in 23. julij, 16.00, Charlijevi
angelčki 2. 18.00, Lizzie bo popstar. 20.00, Prehitri in predrzni.
UDARNIK, 17., 18., 19., 20., 21., 22. in 23. julija, 17.00, Pravkar poročena. 19.00, Jedro. 21.30, Lovec na sanje.
GRAJSKI VRT, 17., 18., 19., 20., 21., 22. in 23. julija, 22.00, Sestre Magdalenke.
TV PTUJ
Sobota, 21.00 in nedelja 10.00: Glasbena oddaja - Koncert ansambla Goličnik z gosti II. Del. Poljudna oddaja: Kako biti zdrav in zmagovati.
Četrtek ob 21.00: V filmskem kotičku pričnemo predvajati špansko nadaljevanko - Nezveste ljubezni.
poletje.obdravi.com
|Najmanjše obresti v mestu za J
ISXAPOSOIU
[Garancija: plača, pokojnina, kartice ]
Maribor, Razlagova 24 02/22 80110

Mali oglasi
DOM - STANOVANJE
STANOVANJSKI hiši (nova in stara), z garažo, in 54 arov njive v Fran-kovcih pri Ormožu, prodam. Tel. 740-12-45._
STAREJŠO ZIDANO HIŠO na Ptuju damo podreti. Ostrešje in opeka so še uporabni. Tel. 782-71-91.
MLADI PAR vzame v najem dvosobno stanovanje ali hišo v okolici Ptuja. Tel. 031 283-389._
STANOVANJSKO hišo z manjšim vinogradom v Gorenjskem Vrhu 13, Zavre, prodam. Tel. 753-55-31.
RAZNO
PREPOVEDUJEM GREGORJU PIHLERJU iz Mostja 7 vsako vožnjo in koriščenje ter dotikanje palic s trakom na parcelni številki 170 k. o. Juršinci. Dovoljujem dovoz do njegove parcele, naprej po svoji. Anton Pihler, Frasova ul. 7, Ptuj.
PRODAM BUKOVA drva, razža-gana ali v metrih, dostava na dom, tel. 031 532-785.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
BOKS za psa, prodam. Tel. 772-76 81^_
VILIČARJA, dvižne moči 2,5 tone, ugodno prodamo. Tel. 740-70-22 ali 041 728-945.
Prodam zažagana in nasekana bukova drva. Dostava na dom, tel: 031-885-154, 769-16-11.
PRODAM več klopotcev - od malih do velikih. Tel. 745-63-51.

Super ponudba: amerško treking kolo SCHWINN, alu-okvir, 21 prestav, sedežni in sprednji amortizer cena 66.200,00 SIT. Čelade KED in MET - 20% gotovinski popust! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2441.
PREROKOVANJE ONIKS
PODJETJE KLIMA PTUJ, d.o.o., Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, razpisuje eno kadrovsko štipendijo za šolsko leto 2003/2004, za poklic: dipl. organizator turizma, Visoka {ola za turizem. Pisne vloge za {tipendije se sprejemajo najkasneje do 5. avgusta 2003.
OTRO[KO PISALNO mizo in pralni stroj Gorenje, ugodno prodam. Tel. 031 256-656._
V CENTRU Ptuja pogre{amo belo muco, z srednje dolgo dlako, s ~rno ovratnico in zvon~kom. Prosimo za kakr{nokoli informacijo, tel. 031 467-779._
KUHINJSKO opremo, prodam. Tel. 745-14-41 ali 040 346-916.
Le srce in duša vesta, kako hudo boli, ko vaju več med nami ni.
SPOMIN
17. julija mineva 10 let in januarja je minilo 9 let, odkar sta nas zapustila naš dragi o~e in dedek
Anton Voglar
in naša draga mama in babica
Julijana Voglar, roj. Zavec
IZ REPIŠČ 5
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, iskrena hvala.
Vajini najdražji
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Po isti poti, koder odhaja{, nevidno prihaja{ nazaj - med svoje, ki jih ne naha{ ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
ZAHVALA
Ob izgubi
Filipa Strmska
1977 - 2003 IZ POBREŽJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za njihovo pomoč, poklonjeno cvetje, sveče in sv. maše ter za izrečeno sožalje.
Hvala tudi njegovim sodelavcem Vargas - Al, gospodom duhovnikom za opravljeni obred, vsem športnim društvom ter FD Pobrežje, govornikom, godbi, pevcem, Talumu, Agis - Zavore, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini vedno spremljajo človeka.
SPOMIN
Mineva 5. leto žalosti, odkar nas je nenadoma 18. julija 1998 zapustil dragi mož, brat in striček
Anton Slodnjak
IZ JURŠINCEV
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovi gomili in prižigate sveče.
@alujo~i: vsi tvoji
★
080 22 66
Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov.
VrataffP
PETROL
GM
ZA GARAŽE, DELAVNICE .
Z daljinskim upravljanjem
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
iPoduiajU
naá, na iate.xneíul
RADIOPTUJ ott-Une
32k íhTune In! www.radio-ptuj.si
•w -w -w .
Preusmeritev klica v Pametnem paketu
Preusmerite klíce na Izbrano telefonsko Številko all v predal glasovne pošte,
da jih lahko sprejmete vedno In povsod.
Preusmeritev klica deluje na dva načina:
-	klici se preusmerijo na izbrano telefonsko številko ali v predal glasovne poste po tretjem pozivu. Ko torej na vaii telefonski Številki telefon trikrat zazvoni, vi pa se ne oglasite, se klic preusmeri na drugo izbrano Številko ali glasovno poŠto;
-	klici se preusmerijo na drugo telefonsko Številko ali glasovno poŠto, kadar je vaia telefonska Številka zasedena

SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr, s.p. SuhodolSanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZIJE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
že je žito dozorelo, pomladno cvetje odcvetelo, ti, Marko, kot popek si še bil, življenja pravega nisi {e užil, ko kruta usoda te je vzela, prej kot tvoja cvetka je vzcvetela.
V SPOMIN Marku
1983 - 1996
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu.
Njegovi dragi
Nisem umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla sem zato, da nehala bi trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mame, omice, prababice, sestre in tašče
Cecilije Ogrizek
1921 - 2003
Z ZGORNJE HAJDINE 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sve~e ter jo pospremili na zadnji poti, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala za sv. maše in darove za cerkev.
Posebna hvala g. duhovniku Marijanu Feslu za opravljeni cerkveni obred. Hvala hematolo{kemu oddelku SBM, žilni kirurgiji SBM, patronažni službi Ptuj, PGD Hajdina, kolektivu trgovine Haložanka Zavre, govorniku g. Alojzu Šeguli, pogrebnemu podjetju MIR, pevcem, godbeniku. Hvala družinam Vrbnjak, Vogrinec, Jurkovie, Težak za vsestransko pomoe.
Žalujoča sinova z družinama
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo.
Usoda je hotela to, da ustavi se srce mlado. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših je bolečina.
V SPOMIN
14. julija je minilo leto, ko si nas zapustil, dragi
Andrej Berghaus
Z ZADRUŽNEGA TRGA 10, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu darujete cvetje in mu ob njegovem preranem grobu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Nešteto svečk je zagorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, vendar v naših srcih še živiš.
V	SPOMIN
V	teh dneh mineva žalostno leto od smrti dragega brata
Alojza Tasnerja
Z MESTNEGA VRHA 89
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečko ali podarite droben cvet.
Sestra Ivanka
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage hčerke, mame, babice, sestre, tete in botrce
Terezije Medved
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 122
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sestričnama Ireni in Andreji za vso pomoč, vsem PG društvom, posebej lovrenškemu, govornikoma za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. Daniju za odigrano Tišino, g. župniku za opravljeni obred in sv. mašo ter podjetju MIR.
Žalujoči: oče Franc, sin Bogdan z družino ter ostalo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Julijane Krajnc
IZ ZAGORCEV 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred, gospodu Zvonku za molitev in poslovilne besede ter cerkvenim pevcem in pevcem iz Male Nedelje. Hvala PGD Grabšinski Breg in PGD Spodnji Velovlek, DU Juršinci, sodelavcem podjetij Certus DE Ptuj, Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava, BOXMARK Kidričevo in Tahografi Ptuj ter pogrebnemu podjetju MIR. Iskrena hvala za vso pomoč tudi družinam Erhatič, Mat-jašič, Roškar, Laščak in Holc.
Vsi njeni
Skromno sta živela,
v življenju mnogo delala in trpela.
Nista umrla zato,
ker ne bi hotela živeti,
umrla sta zato, da bi nehala trpeti.
SPOMIN
17. julija mineva 10 let, odkar med nami ni več moža in očeta
Franca Majcna
IZ MURETINCEV 64 A
20. junija so minila 3 leta od smrti strica in svaka
Feliksa Majcna
IZ ENNEPETALA.
Njuni najdražji
Ljubila si življenje,
ljubila svoj dom,
skromno si živela,
v življenju mnogo delala
in pretrpela.
Nisi umrla zato,
ker ne bi hotela živeti,
umrla si zato, da bi nehala trpeti.
A v naših srcih za vedno
boš ostala...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
Terezije Kropfl
@ETALE 36
30. 9. 1922 - 10. 7. 2003
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku Štefanu Zveru za prelepe besede na domu in opravljeni cerkveni obred, g. Jožetu Krivcu za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevkam za zapete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Žalujoči: sin Dolf z družino, hčerka Kristina z družino, sin Maks z družino, Micika Krepfl z družino, sestri Rozika in Tilika z družinama
Kaplja na veji, človek, si, veter potegne, pa te ni.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega moža, očeta in dedija
Emilijana [osteri~a
IZ VIDMA PRI PTUJU 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darovali v dobrodelne namene ter nam pisno in ustno izrazili sožalje.
Prav posebna hvala govornikoma, dolgoletnemu prijatelju g. Janku Mlakarju za ganljivo slovo ob odprtem grobu in nekdanjemu sodelavcu KZ Ptuj g. Ljubu Cučku. Hvala duhovnikom za opravljene pogrebne obrede, pevcem, pogrebnemu zavodu Mir in slovenski policiji za tankočuten pristop v času največje bolečine.
Žalujoči: žena Marija, sinova Milan in Borut z družino

Mar prav zares odšla si tja v neznano? Kako si mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru.
(S. Makarovič)
ZAHVALO
ob prerani izgubi drage žene, mame, babice, tašče
Ane Fras
IZ JANE@OVCEV 18 PRI DESTRNIKU
dolgujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in maše ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za opravljeni cerkveni obred, g. Zvonku za opravljene molitve in g. Vurcerju ter ge. Julčki za ganljive besede slovesa.
Hvala pevcem, pogrebnemu podjetju Jančič, podjetjem OPTE Ptuj, Kmetijski zadrugi Ptuj, Špediciji Goja Ptuj, Prevent Halog Lenart ter Engro Tuš Ptuj.
Žalujoči: mož Jože in otroci Marjan, Silvo, Sabina, Robi in Sandra z družinami
Ptuj • Bazeni energije
Črna
Obeta se pestro poletje
Po obilici slabega vremena so prejšnji teden ptujski študentje končno dočakali težko pričakovane Bazene energije, ki jih je v sodelovanju s ptujskimi termami že četrtič organiziral Klub ptujskih študentov (KPS).
Popoldne so bile na sporedu športne igre. Uh, kako je bilo vroče!
Foto: Črtomir Goznik
Zabava se je začela že v zgodnjem popoldnevu, ko so bile na vrsti najprej {portne igre. Mladi in malo manj mladi so lahko sodelovali v odbojki na mivki, nogometu, vodni ko{ar-ki. Po bazenu pa so veslali celo s kajaki. Na koncu pa so sledili {e tradicionalni skoki v vodo.
Za glasbo so letos poskrbeli DJ Gorazd iz Ljubljane, DJ Ma-hmut iz Jordanije in seveda DJ Stanč. @al vsaj v večernih urah ni bilo sli{ati obljubljenih latino ritmov. Zato pa so lahko uživali ljubitelji orientalske glasbe in trebu{nih plesalk. Pred od-
rom so namreč nastopile zapeljive članice skupine Arrabella.
Kot je povedal predsednik KPŠ-ja Peter Ladič, je bil letos poudarek bolj na rekreaciji, zato so izvajali tudi latino step in latino aerobiko. Zaradi poznega termina je bil obisk nekoliko manj{i, kot so pričakovali, kajti veliko mladih je že od{lo na morje. Kljub temu pa je bilo lepo srečati stare prijatelje in poklepetati z njimi, saj imajo {tudentje, kot je znano, med letom zaradi obilice {tudent-skih žurov zelo malo časa za druženje.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
•	okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_
KPŠ-jevci pa čez poletje ne bodo počivali, ampak pripravljajo veliko zanimivih dogodkov, ki bodo {tuden-tom popestrili poletne večere. Tako si lahko danes ob devetih zvečer pri Ozari (za Kolnki{to) ogledate impro predstavo z Matjažem Jav{nikom, v nadaljevanju pa pripravljajo filmske projekcije v Kolnki{ti, Kinu Ptuj in na ptujskem gradu ter gradu Borl. V avgustu bo v starem mestnem jedru nastopila makedonska etno-džez skupina Project Zlust. Zadnji teden avgusta bo v Kinu Ptuj potekal Filmski kompas, kjer si boste lahko ogledali nekatere naj-bolj{e filme preteklega leta. Pripravljajo tudi pesni{ki večer z udeleženci mednarodnih dnevov poezije in vina v Medani. Na mestnih ulicah bodo imeli koncert {tudentje glasbe. Ljubitelje {porta bo konec avgusta navdu{il 2. veliki ko{arkarski vikend pred Mestno hi{o. V septembru bo pod naslovom Mladost v prastarem mestnem jedru potekal mednarodni glasbeni festival, jeseni pa se nam obeta že znani vinsko-izobraževalni in kulturni festival Vino ni voda.
Polona Šemnički
l d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Tališno, i<ot si ga izberete, takšno, iiot si ga žeiite.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sprva pretežno jasno, čez dan se bo oblačnost povečala. Popoldne in ponoči bodo nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C.
Obeti
V petek bo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V soboto bo sončno, popoldne bodo predvsem v vzhodni Sloveniijipo-samezne nevihte.
Staierski
TEDNIK
kronika
Potovanje otrok čez državno mejo
V	zadnjih dneh se je že močno povečal prehod državne meje domačih turistov, ki hodijo na letovanje v tujino, najpogosteje v Republiko Hrva{ko. Pogosto otroci do 15. leta starosti ne potujejo s star{i, ampak z bližnjimi sorodniki ali celo z osebami, s katerimi niso v sorodu.
V	tak{nih primerih 7. člen Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije določa, da morajo imeti otroci oz. njihov spremljevalec pri sebi potrdilo, ki ga izdajajo pristojne upravne enote ali diplomatsko-konzularno pred-stavni{tvo Republike Slovenije v tujini. Še vedno se zgodi, da otroci potujejo brez potrdil. To pomeni, da se jim ne dovoli izstopa iz države, kar seveda povzroča nejevoljo. Da bi se izognili neprijetnim situacijam na meji, svetujemo vsem, da si pred odhodom na dopust uredite vse potrebne dokumente v skladu s pogoji za potovanje otrok v tujino.
Izsilil prednost vozniku vespe
14. julija ob 14.00 uri se je na Maistrovi ulici na Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Ford Fiesta, D.V., star 23 let, s Hajdine med vožnjo po Muzejskem trgu pripeljal do križi{ča s prednostno regionalno Maistrovo ulico, zavijal levo in izsilil prednost vozniku motornega kolesa Vespa V.R., starem 62 let, iz Ptuja. Motorist je padel po vozi{ču. Odpeljali so ga v ptujsko bolni{nico.
Kolesarka pred avto
13. julija ob 19.10 uri se je na lokalni cesti v Gori{nici zgodila prometna nesreča, ko je voznica kolesa Z.Š., stara 36 let, iz Gori{nice med vožnjo po lokalni cesti v bližini križi{ča z glavno cesto zapeljala na levo proti levem robu vozi{ča v trenutku, ko ji je po desni strani glavne ceste pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila Renault Megane S.G., star 26 let, iz okolice Ormoža, kateremu je zaprla pot. Kljub zaviranju in umikanju voznika os. avta je pri{lo do trčenja. Kolesarka je bila zaradi po{kodb odpeljana v Splo{no bolni{nico Ptuj, kjer je ostala na zdravljenju.
^IfRAlirOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
ključavničarska dela
-	manjSa gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Katarina Tu{ek, Pu{enci 34, Ormož - Nejo; Natalija Ku-mer Edita, Trgovi{če 59la, Velika Nedelja - Gala; Alenka Bog{a, Vinski Vrh 33, Miklavž pri Ormožu - Nino; Petra Žiher Sok, Zamu-{ani 36la, Gori{nica - deklico; Silvestra Klemenčič, Kur{inci 25, Mala Nedelja - Aljaža; Ksenja Klinc, Ribi{ka pot 14, Ptuj - Tio; Milena Kramberger, Bi{ečki Vrh 62, Trnovska vas - Patrika; Darja Struna, Plečnikova ul. 2, Roga{ka Slatina - Jerneja; Mihaela Bel-{ak, Rakovci 37. Sv. Tomaž - Gabrielo; Mihaela Janžek, Zg. Sečo-vo 7, Rog. Slatina - Alena; Brigita Golob, Dornava 17la - Blaža; Milita Sluga, Pobrežje 19, Videm - Ma{o; Jelka Zidarič, Frankovci 20, Ormož - dečka; Aleksandra Lah, Mariborska c. 18, Ptuj - Jaka; Brigita Horvat, Bukovci 116la, Markovci - Žana; Alenka Šket, Ti-bolci 43lb, Gori{nica - Lana; Natalija Mikložič, Kolodvorska 11, Pragersko - Julijo.
Poroke - Ptuj: Ivan Kralj in Danica Furjan, Pristava 1; Tomaž Ciglar, Ul. 5. Prekomorske 5, Ptuj, in Iva Bačic, Dubrovnik, Hrva{ka. Umrli so: Draga Šonja, rojena Kuharič, Ptujska c. 31,^Ormož rojena 1914 - umrla 2. julija 2003; Marija Lenart, rojena Šalamun, Pa-cinje 34la, rojena 1933 - umrla 3. julija 2003; Ana Tu{ek, Re{eva ul. 10, Ptuj, rojena 1931 - umrla 7. julija 2003; Angela Ivančič, rojena Kralj, Lahonci 125la, rojena 1938 - umrla 6. julija 2003; Ljudmila Schroder, rojena Švegl, Krčevina 12, rojena 1913 - umrla 7. julija 2003; Neža Arnejčič, rojena Bratu{ek, Kozjak nad Pesnico 71, rojena 1913 - umrla 7. julija 2003; Julijana Krajnc, Zagorci 9, rojena 1930 - umrla 9. julija 2003; Ciril Marian Sotler, Zoisova pot 5, Ptuj, rojen 1933 - umrl 9. julija 2003; Terezija Kropfel, rojena Mohorko, Žetale 36, rojena 1922 - umrla 10. julija 2003.
Škoda Octavia
ieÁi^ d.
o.o.
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Punto Aktiv
Izdelan za prefinjen okus. K bogati serijski opremi smo omejeni seriji vozil Fiat Punto Aktiv dodali posebno oblazinjenje sedežev v bež ali antracitno sivi ban^i, daljinsko zaklepanje, impulzivni električni pomik stekel na voznikovi strani, električna in ogrevana vzvratna ogledala v ban/i karoserije, meglenke, deljivo zadnjo klop, po višini nastavljiv volan, ter ogledalce na senčniku voznika.
od 1.663.469 SIT
ze
Punto Aktiv s klimo
1.799.900 SIT
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
teiefon 02-782 3001, fai<s 02-780 5910

Štajerski (^^o)
Srečen je tisti, ki pozabi, kar se ne da vec spremeniti.
Nemški pregovor