IIttffaa  ddeelloo  zzaa  ppoovvzzddiiggoo  sslloovv..  nnaarrooddaa!!  Koilko lepo poisfssaiih kmečfcih doarkačij vidimo <po mili giam Sloveniji! Ako se zanimamo za preteklest teh domov, »vemo, de. ^osspodarip na teh kmetijah že skozi več rodov dobri ter vzgledni gospodarji. Naše trdne in dobre kaneoke hiše drži drugim v vigled po koncu: naprednost v gospodarstvn, duševna izohraženost in lepo krsčansko življenje. Skozide9et- in desetlatja se dviga.mogočno v Sloveniji in jo drži po koncu v vsakem ozirc politiena stavba — dom • Slovenske Sjuds^e stranike. Domacija SLS oe samo, da je že ^jnagoslavno vzdržala ter odbila vse najhiijše sunke, — ona se tudi vediK> bolj mtrjuje ter sukoreejuje med dobrim slovenskiim aiaroiiom. Vsi navali, katere je že.morala prestati naša SLS v stari Avstiaji od Nemcev ter nemškutarjev, ipod JaigB-slav^o od istovenskega liberalizma, so se razblinffi v nie an pamogli stranki le »3 do večjega razmaha radi -tsga, ker je ta skrbela od svoje ustanovitve do danes za gocpodarstko naprednost svojih pristasev, za širjeEJe prave kulture iin za zmago fcrščanskih naeel v javnosti. Pri zadiijli in Jtomaj JEanulih ski^pščimkih vDlitvah je razpela SLS svojo zastavo xmage nad =eelo Slovenijo le radi ureemčenja aaprednega gospodarskega programa, kot razširjevalka prave iBobrazbe msd priprostim narodom ia kot noaiieljioa farsčanskih naeel. Nad vse dobro izpadle volitve so sa nami in injcmo trdao aipanje, da bo to prepogosto puijepje za poslansLe maadate počivalio nekaj let ter se bomo oddahnili od vroee politačne borbe, Pač pa bc treba *a cas delovanja aaših vrlih pGsslancev v Seogcadu dobro uporabiti tudi doma, de bo doon itaše SLS še trdnejši in lepšl. Dabomo za polHične borbe v prihertinosti bolj pripravljeni in si svesti nadaljnih mnag, moraffio ta povolitvenircas dobrc utioraMti v.io, da bodeEio napasedovali ter se dvagnili v gccpodarskem, imltumem ,ki nravatvenem ozaru. Posferbimo z& gespodarsko jovzdigo. Dabili smc po prizadevanju SLS z ^enarnimi v5ri podprto oblastno akupščino in tej na čelu z vbo vnemo ddlujoči oblastoi odbor. Preprioani smo, da bo maša oblasfctiia skupščina v tej povoltveni dobl -storila svojo dolžnost iaa bode našemii priprosteami narodu kažipot v gospodarskem nappredoimnju. Razne postavke <v oblastnem proračunu nam <so papoSc, ikaj vse da bo oblastai odbor zboljsal, na gospo4arskih jpoljih na novo vpeljal ter utrdil. Ki'}ub najlep&emii programai oblastne ^kupščine za .bližnjo badočnost pa ta »e bo zmogla vsega, asepak je treba zanimtaija za gospodarski napredek pred vsem tudi od strani posameznikov. Res je, da imamo v Sloveniji dobro idoče posojilnice, hranilnice ter zadruge, a ravno teh zadnjih je med kmetskim ljudstvom veliko — veliko premalo. Napredek v našem gospodarstvu bomo pokazali v povolitvenem času najboljše s tem, ^ko se nam bo posregilo dvigniti in razširiti tudi po deželi moč zadružnish^a. S ponosnim zaupanjem zre priprosti človek v naše dename zavode in zakaj bi v zadruge ne! Naše zadruge, ki jih imamo po deželi, vse lepo dehijejo, a veliko premalo jih je in radi tega je izročen naš kmet še vedno na milost vn nemilost brezvestnih spekulantov, ki ga izrabljajo ter izžemajo. KoHka dobrota je za Ljutomerske gorice naša vinarska zadraga v Središeu, katero je ustanovil in jo vodi naš vrli gospodarski strokavnjak g. Robert Košar. Vinarske zadruge, kot je središke, bi jih morali imati naši kmetje vinogradniki več in bi potom teh lažje ter dražje vnovčevali svoja vina. Kako krvava potreba so vam lesne zadruge in ena res ne slovensko-židovska — ampak kmečka hmeljarska zadruga. Zadružmško zavest med našjm podežel*ldm narodom vzbuditi, utrditi in jo razširiti, bode morala biti ©na prvih nalog naših gospodarsko delujočih strokovaijakov v bližnji bodočno&ti. Je šlo skraja tudi težko s hranilnicami ter posojilnicami na dsželi, a šlo je vendar, in ravno tako mora iti tudi z zadrugami, ki morajo postati za našega kmeta rešiteljice v .gospodarskem oziru. Dvignimo izobrazbo. Kepregledno veUke so zashige SLS v kulturnem oziru. Pirav čuditi se moramo, koliko je -storila naša stranka glede napredika izobraževalnega dela med kmetakim narodom v povojni dobi. Od davkov tlačeni ter izmozgani kmet je videl prizadevanje SLS na kulturnih poljih in jo je tudi podprl v tem oziru po f&vojih inaoceh. Hvalevredno moramo povdariti požrtvovaliiost kmeckega ljudstva, kako se je oprijelo v povojneiH času naših izobraževalnih društev. Veliko število nafiiii dramaticnih odsekov bi delalo čast mestnim odrom. Na vrhuncu je naše izobraževalno delo povsod, kjer imajo naše oi^aoazacije svoje dome. Domov — teh ognjišč podeželske kulture — se je postavilo v povojnem času lepo štfevilo in to ne s pomocjo državnih podpor in raznih fon- dov, ampak iz kmečkih žepov ter žuljev in ravno teh domov še mora vzrasti in se razcvesti v povalitveni dobi — mnogo več! • Skrb prosvetnih voditeljev za bližnjo bodočnost mora iti za tem, da bo dobila vsaka župnija svoj večji ali manjši izobraževalni dom. Človeik gleda z veseljem na one župnije, ki že imajo društvene dome in s kakim ponosom zrejo na te stavbe naši kmeoki fantje ter dekleta! To veselje ter ponos nad lastnim domom moramo vzbuditi v kmeckih srcih sedaj po volitvah povsod, kjer še nimajo tega središča in zavetišoa izobraževalnega delovanja. Ko bode posedala enkrat vsaka župnija svoj društveni dom, bo tudi političoa stavba naše SLS za vso prihodnost ne le nepremagljiva, ampak tudi samozavestno zmagljiva! V nravstvenem oziru moramo napredovati. Ako čitamo po časopisju po vsakem porotnem zasedanju cele kolone, ki nam poročajo o zlooinih, ki so se zgodili na deželi med dobrim Ijudstvom, nas zaone to žalostno poglavje močno iskrbeti. In žalibog to poglavje o zločinib. med Slovenci raste, česar nismo beležili pred vojno. Val nravstvenega propadanja se mora zaustaviti in ®e morajo vpreci vse moci, da se nam ne bo razlil po deželi. Naloga me samo Cerkve in njenih organizacij, ampaik tudi vseh kulturnih društev se mora pehati za tem, da pokaže blagodejno nioc srčne izobrazbe itudi onim mladostnim osebam, ki nagibajo k zločiiiom. Fantje in dekleta iz naših krščanskih organizacij so navadno svetilniki inorale (vzglednega življenja) in to moc vzgleda bo treba raztegniti na vse one, ki so_se_doslej odtegovali vplivu naših organizacij. Vse naše cerkvene in prosvetne organizacije bodo morale iiti roko v roki, da bomo zbrisali z nekaterih župnij žalostai pečat propadanja v nravstvenem oziru. Res je pa tudi, da so gospodarsko napredne župuije, ki imajo izobraževalne organizacije ter društvene domove, v moralnem oziru visoko in dokaz, kje iskati podlago za povzdigo krščanskih načel. Zmagala je naša SLS kakor vsikdar tako tudi pri toikratnih skupšoinskih volitvah. Zmagoslavje na političaem polju nas <ae sme zazibati v brezdelje v povolitveni dobi, ampak moramo aaprej v gospodarskem in kultumem oziru, da bomo narod krščanskih poštenjakov!