SVOBODNA SLOVENIJA

ffirutžSiiislsa knjižnica

Menda ne mine teden, da bi kaka naša
družina ne doživela dolgo pričakovane¬
ga trenutka: vselitve v lastno hišo. Ko¬
liko skrbi je bilo, da je do tega prišlo,
koliko premišljanja, kje in kako bi gra¬
dili,, da bi novi domek vsaj malo nado¬
mestil pravi dom tam preko morja. Vse
te nove hišice bodo imele eno napako, če
smo pri premišljanju, kam bomo posta¬
vili postelje, mize, omare in vse drugo,
kar za vsakdanje življenje v hiši potre¬
bujemo, pozabili na skromen prostorček,
kjer bo imel častno mesto, naš družinski
zaklad: dobra slovenska knjiga.

V domovini smo imeli ne le v družinah
inteligentov, ampak tudi po mnogih
kmečkih in delavskih hišah lepe družin¬
ske knjižnice. Začele so se s knjigami
Mohorjeve družbe, ki so bile pred sto le¬
ti skoro vse, kar je slovenski človek lah¬
ko bral. Marsikje jih, žal, niso znali ce¬
niti, kakor so zaslužile: prebrali so jih
in zavrgli, marsikje pa so jih začeli
spravljati v skrinje in jih ponovno pre
birati v dolgih zimskih večerih in ko
starim že niso bile več potrebne, so jih
vzeli v roke sinovi in vnuki. Družini, ki
se je navadila brati, mohorjevke kmalu
niso več zadostovale. Dokupovali so tu¬
di drage knjige: leposlovne, poljudno
znanstvene in strokovne, zadnja leta
zlasti knjige Slovenčeve knjižnice, do¬
dajali so vsako leto pratike in skromno

KRIZA OKOLI FORMOZE

Ameriško brodovje se zbira okoli For- T Formoze pripravlja na sodelovanje v

može in 7. floti, ki je že tam od začet¬
ka vojske na Koreji (od 1. 1950), hite
na pomoč 3 velike letalonosilke z vsem
svojim spremstvom. Nad 500 raketnih
letal je na teh letalonosilkah in admi¬
ral Pride, poveljnik 7. flote, je pred od¬
hodom iz Hongkonga na Formozo do¬
volil objaviti v listih, da imajo njegove
ladje s seboj zadostno količino atomskih
bomb.

Radio v Pekingu je odgovoril s pove¬
čano gonjo proti ZDA; vedno več se go¬
vori o tem, da kom. Kitajska ne misli
odnehati in da ji ne gre samo za otoke
v bližini kitajske obale (otok Tachen s
svojo skupino), ampak da ne bo odne¬
hala, dokler tudi Formoza ne bo pod
oblastjo kom. Kitajske.

V Washingtonu so na te grožnje od¬
govorili s še pomembnejšo in nevarnej¬
šo gesto: Eisenhower je poslal kongresu
prošnjo za pooblastilo, da lahko upora¬
bi ameriške vojne sile pri obrambi For¬
moze. Parlament je že izglasoval ta po¬
oblastila Eisenhowerju in sicer s 409
glasovi, proti so bili samo trije glaso¬
vi. Ker bo senat najbrž z enako večino
izglasoval potrdilo teh pooblastil, bo to
glasovanje vsemu svetu zadosten dokaz
o tem, kako zelo je celotno ameriško
javno mnenje navezano na razvoj do-

obrambi nacionalističnega režima v Tai-
pehu, je njena demonstracija tam komaj
kaj več ko demonstracija moči in sva¬
rilo. Na zahodu se obnašajo tako, da na
resen izbruh sovražnosti okoli Formoze
ne računajo —- vsaj ne v večjem obse¬
gu — enako bo verjetno tudi v kom.
taboru, ker je le malo verjetno, da bi
si sovjeti dali narekovati iz Pekinga,
kdaj in kako bodo začeli uporabljati a-
tomske bombe in svoja najmodernejša
orožja.

PRAVE TEŽAVE ŠELE
NA VIDIKU

Tako se bo vsa oborožena demonstra¬
cija okoli Formoze omejila verjetno sa¬
mo na pomoč necionalističnim silam, ko
bodo te izpraznjevale tiste otoke okoli
Tachen, ki jih ne smatrajo v Washing-
tonu za strateško pomembne. Vse to pa
se bo moralo zgoditi tako, da ta stra¬
teški umik spet ne bo izzvenel kot velik
triumf komunistov.

Premoč komunistov v Aziji je še
vedno vse prevelika, da bi je moglo biti
tako kmalu konec, tudi če se bo sedaj
mogoče še ustavila pred grožnjo ameri¬
ških atomskih bomb. V južnem delu
Azije je vse polno praznin, kamor sku¬
ša komunizem vdreti, poleg tega pa va¬
ri Nehru svoj blok nevtralcev, ki se ne

Instalarase en Cordoba la mraeva
{»Santa industrial

vezane revije in časopise. Tekom deset- ' ! ’°^ ov v  f*, L ome juj e  samo na južno Azijo, ampak

letij se je tako nabralo stotine knjig, ki
niso ležale mrtve, ampak jih je rod za
rodom s spoštovanjem prebiral in hranil
za one, ki bodo za njim prišli. Te druži¬
ne so bile v srenji glavni stebri na¬
predka na vseh toriščih in so v javnem
življenju zavzemale vodilna mesta. Ko
je barbar s severa leta 1941 zasedel ve¬
čino Slovenije in ji hotel čim hitreje
vtisniti tuji pečat, je bila ena prvih nje¬
govih nasilnih gest ta, da je ukazal uni¬
čiti slovensko tiskano besedo. Teški ka-
mijoni so odvažali v papirnice slovensko
tiskano besedo. Tujec je dobro vedel, da
njegovi potujčevalni načrti ne bodo u-
speli, dokler bodo slovenske družine pile
življenjsko modrost iz zdravih virov, ki
jih je nudila domača knjižnica.

Če je bila dobra slovenska knjiga že
doma tolikega pomena, je še veliko več¬
jega za nas, ki živimo odrezani od do¬
movine in izpostavljeni veliko večjim ne¬
varnostim za naš narodni obstoj, živimo
v okolju, ki nas brez pritiska in na kar
prijeten način dela narodnostno mlačne.
Naša majhnost in nepoznanost navdaja
nas, zlasti pa mladino, z občutkom manj¬
vrednosti. Stojimo pred primeri nena¬
vadno nagle asimilacije, ki bo sicer ne¬
izogibno prišla, ne smela bi pa priti ta¬
ko naglo.

Naša tiskana beseda je tista, ki bo
pomagala ohranjati v naših družinah
misel na dom in na materino besedo. Ni¬
mamo tiskanih reči toliko, da bi mogli
povsem nadomestiti to, kar bi nam mo¬
rala dajati domovina, če bi ne bila za¬
strupljena njena beseda, vendar pa tudi
naša svobodna književnost premore to¬
liko zdrave in vredne duševne hrane, da
je vsakomur dana možnost, da si ustva¬
ri družinsko knjižnico. Sedem naših Ko-
ledarjev-Zbornikov in lepe knjige naše
založbe lahko postavimo kot temeljni
kamen v to našo družinsko zakladnico.
Cel kup drugih založb nam vedno nudi
kaj lepega in zanimivega. Prav je, da
hranimo številne revije, ki jih naročamo
in beremo; koncem leta jih vezane po¬
stavimo poleg tega, kar že imamo. Mor¬
da nam bo tudi znanec od doma ali s ka¬
kega drugega dela sveta poslal sloven¬
sko knjigo... Tako bo naša knjižnica
rasla mnogo hitreje, kakor si mislimo.
Vzljubili jo bomo in dali ji bomo v hiši
mesto, ki ga zasluži.

Mislimo na bodočnost. Prišel bo čas,
ko bodo naše založbe ena za drugo u-
gasnile. Družine bodo ostale navezane
na to, kar so si pravočasno oskrbele. Da¬
nes se marsikak mlad fant ali dekle iz¬
govarja, češ, meni ni treba ničesar ku¬
povati, saj imamo po en izvod vsega, kar
pošljejo, pri starših. Dobro za danes.
Kaj pa ko se bosta poročila in ustanovi¬
la neodvisen dom ? Ostala bosta brez
slovenske knjige in njuni otroci ne bodo
imeli prilike, da bi spoznali domovino,

nejšega nastopa proti kitajskim komu¬
nistom.

VOJNA V PACIFIKU?

Ameriško javno mnenje je upravičeno
nerazpoloženo proti Pekingu. Tam imajo
komunisti zaprtih 11 ameriških letalcev.
Ko je šel zanje tja posredovat sam ge¬
neralni tajnik OZN Hamarskjold, ni
imela njegova intervencija nobenega
uspeha. Pogajanja sicer niso pretrgana
—- toda ugled ZDA in OZN je v Paci¬
fiku in med azijskimi narodi doživel nov
padec. V decembru lanskega leta je bi¬
la med ZDA in nacionalistično Kitajsko
sklenjena posebna zavezniška pogodba.
Ko se sedaj proti Formozi zbirajo kom.
sile, bo dejansko prvič postavljena ta
pogodba v preizkušnjo. Bilo bi porazno
za ugled ZDA med azijskimi narodi,
ako bi kitajski nacionalisti ne dobili v
tem trenutku pomoči in opore od svojih
zaveznikov.

A vendar je le težko ugotoviti, ali
mislijo ZDA dejansko na to, da se bodo
zaradi Formoze morale zaplesti v vojni
spopad s kom. Kitajsko. Ko je Eisenho-
wer prevzemal oblast, je napovedoval
konec vojne na Koreji. Kakor se vojska
na Koreji ni končala ravno preveč čast¬
no za zahodne zaveznike, tako se je
vojskovanje v Indokini še manj. Kakor
je konec krize na Koreji pokazal, da se
hoče ameriška zunanja politka v Paci¬
fiku omejiti v utrjevanje tistega dela
Azije, ki ga je še mogoče ohraniti iz¬
ven kontrole komunizma, tako je kriza
v Indokini pokazala, da je bila tam a-
meriška akcija že prepozna. Ko je v
aprilu 1954 Dujles skušal Indokino re¬
šiti s tem, da je obljubil ameriško in¬
tervencijo, ako se ji pridružijo vsi za¬
vezniki, je njegov predlog v Londonu
propadel. Zavezniki so reševali Indoki¬
no razbiti in so tudi želi primeren uspeh.
Tokrat pa so ZDA pohitele in v krizo
okoli Formoze posegle samostojno. Oko¬
li Formoze se enotnost zaveznikov naj¬
brž ne bo mogla pokazati — Kanada je
že dala vedeti, da v slučaju izbruha so¬
vražnosti tokrat ne bo sodelovala, kakor
je v vojski na Koreji. Kanada, ki je ob
Pacifiku največji angleški dominijon, bo
v veliki meri diktirala stališče angleške
vlade in ako bi moralo tokrat priti do
skupnega nastopa OZN, bi bila situaci¬
ja verjetno zelo drugačna, kakor pa je
bila ob izbruhu korejske krize, ko je bi¬
la ameriška odločitev, poseči v vojsko
na Koreji, skoraj da soglasno odobrena.

Ko se tako ameriško brodovje okoli

jezik in probleme svojega naroda. Brez¬
brižnost staršev bo storila prostovoljno
to, kar je Nemec pred štirinajstimi leti
hotel storiti z nami nasilno.

Ne bojmo se majhnih žrtev, ki so po¬
trebne, da si ustanovimo svoj družinski
zaklad; družinsko knjižnico.

El miercoles 19 de enero firmo el ge¬
neral Peron el decreto que aprueba la
inversion de Capital de la Empresa Nor-
teamericana Kaiser Willys. En la virtud
de los contratos firmados ese mismo dia
entre el IAME y la firma Kaiser-Willys
instalarase en Cordoba nueva planta
industrial, denominada INDUSTRIAS
KAISER ARGENTINA S. A. Su objeto
fundamental sera la construccion de una
planta industrial para la fabricacion de
40.000 vehiculos automotores anual-
mente.

El capital financiero de la nueva so-
ciedad sera entre bienes productivos y
efectivos, de unos $ 560 millones. El
aporte de Capital de Kaiser-Willys as-
cendera a mas de 115 millones de pe-
sos, equivalente en dolares estadouni-
denses, al tipo de cambio del mercado
libre en la plaza de Buenos Aires, a
8.000.000 de dolares. Este aporte de Ca¬
pital estara constituido por modernas
maquinarias y equipos a introducir de
EE. UU. A su vez, el IAME invertira,
maquinarias y otros elementos valuados
en 80 millones de pesos. El Capital de
Industrias Kaiser Argentina S. A. su-
mara unos 360 millones de pesos, pero
mediante recursos financieros el activo
de la firma oscilara alrededor de los 560
millones. La diferencia que exista entre
las acciones que suscriban Kaiser-Willys

y el IAME y el monto total del capital,
se cubrira por los inversores privados
de Argentina.

La capacidad de produccion sera de
40.000 unidades anuales, de acuerdo con
estas cifras: 20.000 “jeeps” Universal
Willys, a doble traccion; 10.000 auto-
moviles Kaiser, sedan, de 4 puertas, pa¬
ra pasajeros; 5.000 camionetas rurales
de simple y doble traccion y 5.000 ca-
mšones “pick-up” de una tonelada. La
planta destinada a la fabricacion de mo-
tores fendra una capacidad anual de 65
mil unidades, de 4 y 6 eilindros.

El programa de produccion de los
jeeps comenzara en 1956, llegandose en
esta especialidad a la capacidad a fines
de 1957. La linea completa de automd-
viles sedan, camionetas rurales y pick-
up que se iniciara en fechas distintas
habra alcanzado la plena produccion a
mas tardar en 1959, debiendo destacar-
se que utilizara en su gran mayoria ele¬
mentos obtenidos en el pais.

La direccion tecnica de la planta es¬
tara a cargo del ingeniero James Mc
Cloud, de la Kaiser-Willys, quien se en-
cargara de la produccion. La citada fir¬
ma se compromete a traer los expertos
para la puesta en marcha de la planta.
El resto del personal, en todas las ca-
tegorias, sera de Argentina.

skuša zajeti še Afriko. V Indokini je
položaj dosedaj zorel tako, da je bil sa¬
mo v korist komunistom. Okoli vlade v
Saigonu so komunisti zvarili toliko in¬
trig, da je šlo v izgubo skoraj leto dni
dragocenega časa in ni bilo mogoče
izvesti nobenih vojaških priprav za
obrambo ali uvesti tiste politične ukre¬
pe, ki bi prestiž oblasti utrdile v boju
proti komunistični ustrahovalni propa¬
gandi. Enako zeva velika praznina v
Indoneziji, kjer je predsednik vlade fi-
lokomunist in je ves vladni aparat že
močno miniran, če ni že v komunističnih
rokah. V Birmaniji je bil * pravkar Tito
in njegov govor v Madrasu, kjer je go¬
voril o “socialističnih družbah” v Bir¬
maniji in Indiji, je gotovo bolj koristil
komunistom kot pa ameriškim načrtom
v tem delu sveta. Na Japonskem so do¬
bili novega predsednika vlade in pri
marčnih volitvah bo verjetno dobil ja¬
ponski parlament tisto večino, ki bo
skušala japonsko zunanjo politiko vklju¬
čiti vsaj v Nehrujev nevtralni blok, če
se ne bo nova vlada celo odločila za po¬
litiko sodelovanja s kom. Kitajsko (ja¬
ponsko gospodarstvo ne more uspevati,
ako nima kitajskega trga) in za politi¬
ko dobrega sosedstva s Sovjetsko zvezo.

Poleg vseh teh, ki budno zro na to,
kako močni se znajo pokazati Ameri-
kanci v Aziji, so pa še zavezniki ZDA
v Pacifiku tisti, ki si žele, da bi ZDA
trdno ohranile v svojih rokah vodstvo v
tern delu sveta. Zaradi krize okoli For¬
moze se čuti v največji nevarnosti vla¬
da v Manilli, ki stalno povdarja, da bo¬
do kit. komunisti po ev. zasedbi Formo¬
ze takoj nadaljevali z napadom na Fili¬
pine. Avstralija in Nova Zelandija sta
z ZDA povezani v posebni ANZUS vo¬
jaški zavezi in obe državi bi se čutili
zelo prizadeti in njih varnost omajana,
ako bi se izkazalo, da ZDA niso izvaja¬
le določb pogodbe, ki je bila šele pred
mesecem dni podpisana med nacionali¬
stično Kitajsko in TVashingtonom in ako
bi vpliv ZDA padel zaradi poraza okoli
Formoze.

Prvič so ZDA zagrozile kom. Kitajski
z atomskimi bombami med pogajanji za
premirje na Koreji. Takrat je (začet¬
kom 1. 1953) Dulles sporočil Nehruju,
da bodo ameriška letala bombardirala z
atomskimi bombami Mandžurijo, ako
bodo kit. delegati na konfernci v Pan-
munjonu še naprej izvajali obstrukcijo.

Nehru je hitro opravil svojo nalogo _

48 ur kasneje se je obnašanje kit. dele¬
gatov spremenilo in so se pogajanja po¬
spešila.

Vprašanje je, ali bo sedanje opozorilo
zadostovalo in rodilo enak uspeh.

V mestu Curdulssa ogradili novo tovarno

asa izdelovanje avtoimoliilov

zi se bodo aktive podjetja gibale okoli
višine 560 milijonov pesov. Diferenco, ki
bo nastala s podpisom akcij s strani
predstavnikov severnoameriške industri
je Kaiser-Willys in IAME in med celot
nim kapitalom novega podjetja bodo po
krilili s svojim kapitalom privatniki v
Argentini.

Nova tovarna bo letno izdelala 40.000
avtomobilov in to 20.000 jeepov Univer¬
sal Willys, 10.000 osebnih avtomobilov,
5.000 poljedeljskih kamionet in 5.000 to¬
vornih avtomovilov. Poleg tega bo lahko
tovarna izdelala letno 65.000 motorjev.
Jeepe bo začela tovarna izdelovati leta
1956. Izdelovanje osebnih in tovornih av¬
tomobilov se bo pa v polni meri lahko
začelo najkasneje leta 1959.

Tehnično vodstvo tovarne bo imel ing.
James Mc Cloud. Pod njegovim nadzor¬
stvom bo tudi izdelava avtomobilov. In¬
dustrijsko podjetje Kaiser-Willys se je
tudi zavezalo, da bo pripeljalo v Argen¬
tino svoje strokovnjake, da bo novousta¬
novljena tovarna v Argentini lako zače¬
la obratovati, ostalo osebje bo pa dala
Argetina.

V sredo 19. januarja t. 1. je general
Peron podpisal dekret o inverziji kapi¬
tala severnoameriškega industrijskega
podjetja Kaiser-Willys v argentinsko in¬
dustrijo. Istega dne je bila v vladni pa¬
lači podpisana tudi pogodba med IAME
in omenjeno severnoameriško industrij¬
sko družbo za zgraditev nove velike to¬
varne v Cordobi, ki se bo imenovala
INDUSTRIAS KAISER ARGENTINA
S. A. ter ima namen letno izdelati
40.000 avtomobilov.

Kapital novega industrijskega podjet¬
ja bo znašal kakih 560 milijonov pesov.
Podjetje Kaiser bo vložilo v novo indu¬
strijo v Argentini več kot 115 milijonov
pesov, kar bo odgovarjalo vrednosti 8
milijonov dolarjev po zamenjavi na svo¬
bodnem trgu v Buenos Airesu. Za to
vrednost bo podjetje Kaiser-Willys uvo¬
zilo v Argentino najmodernejše stroje
iz Severne Amerike. IAME bo vložila v
novo podjetje delno v gotovini delno v
strojih 80 milijonov pesov. Kapital no¬
vega industrijskega podjetja Industrias
Kaiser S. A. bo dosegal višino, 360 mi¬
lijonov pesov, toda s finančnimi rekur-

IZ TE&NAVTEmEN

Naročajte S si širit®
Sfebodsi® Sloveni j®

USA: V vodah Atlantskega oceana ob
vzhodni obali USA so uspešno preisku-
sili prvo atomsko podmornico ‘Nautilus’,
ki ima 3000 ton in more brez postanka
pluti pod vodo večkrat okoli sveta. —
Ameriška vlada je sklenila, da v letoš¬
njem letu ne bo izvedla nobenih hidro-
genskih poskusov, pač pa samo atom¬
ske. — Eisenhower je ponovno pozval
zahodni svet, predvsem pa ameriški kon¬
gres, da odpravi vse ovire, ki stoje na
poti svobodni izmenjavi blaga na sve¬
tovnih trgih.

OZN: V OZN so se pojavili predlogi,
da naj bi ta organizacija posredovala
v sporu med rdečo Kitajsko in Formozo
in skušala doseči premirje med obema
nasprotnikoma. Nekateri so celo predla¬
gali, da bi oba tabora priznali kot dva
različna naroda. Tudi Eisenhower je po¬
dal slične izjave na tiskovni konferenci.

GUATEMALA: Skupina komunistov
je nameravala izvesti državni udar v
Guatemali, kjer so komaj pred nekaj
meseci preprečili komunistično revoluci¬
jo. Vlada ima položaj trdno v rokah.
Poulični boji v Guatemali so zahtevali
več smrtnih žrtev.

C. RIGA: Državljanska vojna v Costa
Rici se je končala s popolno zmago vlad¬
nih sil, ki jih je vodil Figueres. Uporni¬
ke so ali pobili, ali polovili odn. jih po¬
gnali čez mejo v Nicaraguo.

FRANCIJA: Velike povodnji v Fran¬
ciji in hudi snežni zameti v severni An¬
gliji ter v Srednji Evropi so povzročili

težko škodo gospodarstvu prizadetim
državam. Letošnja zima je v Evropi iz¬
redno huda, prav tako v USA, kjer je
mraz zahteval že več človeških žrtev.

FLRJ; Tito je sprejel vabilo za obisk
Francije letošnjo pomlad. Sedaj se pre¬
ko Egipta vrača na svoji ladji “Galeb”
domov.

jBURMA: Tito je v Burmi zago¬
varjal “mirno sožitje med vzhodom in
zahodom”, kakor ga propagira Moskva
in se je tako tudi v tej azijski državi iz¬
kazal za enega najboljših kremeljskih
agentov v zahodnem svetu. Da bi bila
farsa še večja, je Tito sklenil z Burmo
izmenjalno pogodbo, po kateri bo Bur¬
ma pošiljala v Jugoslavijo riž, Jugosla¬
vija pa bo Burmi pošiljala orožje, s ka¬
terim bo mogla birmanska vlada nada¬
ljevati borbo proti komunističnim parti¬
zanom ob severni meji. Poleg orožja je
Tito obljubil, da bo poslal v Burmo tu¬
di svoje častnike, ki bodo nastavljeni kot
vojaški inštruktorji v burmanski vojski,
ki šteje 60 do 70 tisoč mož.

FORMOZA: Komunisti so izvršili u-
spešno invazijo na nekatere otoke, ki so
jih doslej imeli v posesti kitajski na¬
cionalisti.

KITAJSKA: Režim v Pekingu je ob¬
javil, da dovoljuje družinam ujetih Ame-
rikancev potovanje na Kitajsko in obisk
svojih očetov odn. sinov. V USA izjav¬
ljajo, da je ta ponudba nov propagandni
manever kitajskih komunistov.

Strem 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 27. I. 1955

Ameriški katoličani in OZN f Evangelist Krek In Argentina

(Prispevek iz USA)

V vseh javnih zadevah, ki se ne tiče¬
jo naravnost vere in morale, najdete
med ameriškimi katoličani različna gle¬
danja. Naj bo domača politika, naj bodo
mednarodna vprašanja, naj bodo social¬
na ali katerakoli druga kulturna vpra¬
šanja, zlepa ne boste našli enotnega
mnenja med ameriškimi katoličani. Nič
čudnega ni, če tudi glede OZN — Orga¬
nizacije Združenih Narodov, gledanja
ameriških katoličanov gredo daleč nara¬
zen. Celo strogo katoliški, lahko bi re¬
kel izrecno verski škofijski tedniki, so si
glede tega takorekoč v laseh. Nekateri
na ves glas izjavljajo, da OZN ne pome¬
ni nikake rešitve, dočim drugi enako
glasno poudarjajo, da je OZN lahko re¬
šitev za vsa tako silno zamotana svetov¬
na vprašanja.

Eden med zagovorniki OZN je “Pitts¬
burgh Catholic”, tedensko glasilo pitts-
burške škofije v državi Pennsylvania.
Poglejmo na en primer, kako se ta časo¬
pis zavzema za OZN.

V eni svojih številk poroča, da urad¬
ni Washington apelira na ameriško jav¬
nost, naj poda svoje izjave in nasvete,
kako naj se čarter ali temeljna ustava
OZN spremeni. List se pohvalno izraža
o načrtih za spremembo te ustave. Pove,
da so se stotine Amerikancev že odzvale
povabilu Washingtona in pismeno ali
osebno na tozadevnih konferencah po¬
dale svoje mnenje. Z velikim obžalova¬
njem pa ugotavlja, da je bilo med tisti¬
mi stotinami komaj pol tucata katoliča¬
nov.

Po tej ugotovitvi list razmišlja:

“Ena reč je, ki nam ne gre v glavo.
Spet in spet se sprašujemo: Zakaj mi
katoličani tako bridko malo vplivamo
na politične in socialne zadeve naše dr¬
žave? Verjetno je za ta pojav med na¬
mi več ko en vzrok. Pojav je pa ta, da
ob važnih javnih vprašanjih katoličani
ali lepo molčimo, ali pa dajemo od sebe
izjave, ki so najrajši destruktivne. Za¬
kaj tako? Vzemimo to vprašanje: OZN
in idejo za federalizacijo sveta. Ne mo¬
remo reči, da nimamo navodil in miglja¬
jev od sv. Očeta in od svojih škofov.
Sveti Oče je dovolj glasno poudaril po¬
trebo svetovne organizacije, ki naj u-
stvari primerne zakone in pazi na njiho¬
vo izvedbo.”

List skuša odgovoriti na vprašanje,
zakaj mnogi ameriški katoličani kljub
temu ne slede papežu in škofom. Pravi,
da mu dvoje sili v misli, ko išče odgovo¬
ra na svoje vprašanje.

Prvo je znana malomarnost, ki se
prav za prav drži vseh Amerikancev. Ne
moreš jih zainteresirati za stvari, ki
jim niso tik pred nosom. Ne uvidijo, da
med daleč in blizu skoraj ni več razli¬
ke. Navaja zgled iz knjige “Demokra-
cy in America”, ki je izšla že leta 1830.
Tam se bere:

‘Težko je dvigniti našega človeka iz
njegovih najožjih osebnih interesov do
spoznanja, da so interesi države obenem
tudi njegovi lastni interesi. Šele ko je
država v interesu javnosti sklenila, da
bo tekla nova cesta preko posestva ne¬
kega privatnika, tedaj se dotični privat¬
nik zbudi in začne uvidevati, da končno
le ni sam na svetu. Morda se mu celo
zbudi zavest, da sta on in država v tes¬
nejših zvezah kot si je doslej predstav¬
ljal. Država je samo eden od pojavov, ki
naj nam ustvarijo zavest, da je poleg
nas na svetu tudi takozvana javnost in
ž njo vred takozvani javni blagor.”

List razmišlja dalje in pravi, da ta
zgled iz tako stare knjige skoraj do pi¬
čice razloži današnjo malomarnost Ame¬
rikancev sploh, posebej ameriških kato¬
ličanov, v zadevah svetovnih problemov.
Ona knjiga je v svojem času mogla po¬
udarjati zgolj odnose med privatnikom
in državo. Od takrat do danes se je pa
svet razvil do točke, ko sv. Oče ne go¬
vori več le o poedini državi, ampak po¬
udarja odnose poedinca in poedinih držav
do — “intemational community” — do
svetovne skupnosti.

Nato list preide na razpravljanje o
drugem vzroku, ki mu je prišel na mi¬
sel ob vprašanju, zakaj ameriško kato-
ličanstvo nima vpliva na javne zadeve.
Ta drugi vzrok najde list v dejstvu, da
je v vodilnih krogih katoliškega tabora
toliko needinosti, kadar stoji pred nami
kakšno tako vprašanje. List se vrne spet
k našim odnosom do OZN in pravi:

“Lani se je oglasil washingtonski nad¬
škof Patrick 0’Boyle in podal svoja
mnenja glede OZN. Ponovil je dobro
premišljene besede sv. Očeta in nato
izjave ameriškega episkopata. Navrgel
je še mnenja katoliških učenjakov gle¬
de mednarodnih zadev. Vse to je po¬
vzel v zaključno izjavo, da je koncem
konca OZN naše zadnje upanje za dose¬
go svetovnega miru. Kljub tem in ta¬
kim pojavom pa vidimo, da neki zelo

Ko smo Slovenci še komaj kaj vedeli
o Argentini, je pred štiridesetimi leti
dr. J. E. Krek že sanjal o veliki gospo¬
darski zvezi med Slovenijo in Argenti¬
no. Že tedaj, ko je pred prvo svetovno
vojno bilo še malo Slovencev v Argen¬
tini, kamor so se začeli kompaktno na¬
seljevati Slovenci — predvsem Primor¬
ci zaradi novih političnih razmer — šele
po svetovni vojni. Takrat pa je tudi že
dr. Krek bil mrtev, pa tudi njegova za¬
misel ni bila več ustvarljiva zaradi spre¬
memb v Argentini. Tedaj je namreč
najpomembnejši tukajšnji naseljenec iz
tedaj avstrijske Dalmacije Nikola Miha-
novič že prodal svoje podjetje Angležem
ter se ni več pečal aktivno s trgovino,
se pravi z brodoplovstvom, temveč le še
živel od svojega kapitala, ki so ga po
smrti leta 1929 računali na 128 milijo¬
nov argentinskih pesov tedanje vredno¬
sti! To je pomenilo, da je bil eden naj¬
bogatejših mož v Argentini, gotovo pa
eden najbogatejših Jugoslovanov. Delo¬
vanje tega “selfmadmana”, ki se je od
preprostega dalmatinskega ribiča, roje¬
nega v okolici Dubrovnika, prebil s svo¬
jim delom in zmožnostjo do posestnika
preko 300 ribiških brodov, s katerimi je
absorbiral vso rečno plovbo v Argenti¬
ni, ter do lastnika prvih nebotičnikov v
Buenos Airesu, samo njegova estancia
“Dalmacia” je bila večja, kakor vsa
Dalmacija, njegova domovina vkup, —
je poznal dr. Krek že leta 1912 in na
njem začel zidati svojo idejo o sloven-
sko-argentinski gospodarski zvezi. O
tem je poročal v svojih spominih “Ar¬
gentinski filmi”, Franc Dalibor v Du¬
hovnem življenju 1. 1938 (str. 25.). Na
to sem naletel slučajno, iščoč svoje
gradivo. Prepričan sem, da bo to za¬
nimalo tudi bravce Svobodne Sloveni¬
je, kajti — z lahkoto si bodo predsta¬
vili, kakšno gospodarsko postojanko bi
imeli tukaj, da se je ustvarila ideja, za¬
mišljena po J. E. Kreku — pred 40 leti.

Franc Dalibor piše o tem takole:

“Leta 1912, pred odhodom v Argenti¬
no, sem v Ljubljani posetil med drugi-
-mi sedanjimi pomembnimi osebnostmi
rajnega dr. J. E. Kreka, čudil sem se
njegovemu poznanju argentinskih prilik.
Doumel je vrednost trgovske zveze s to
deželo in me je prosil, naj se pozani¬
mam za stvar od bliže. Res sem leta
1913 poslal “ekspose”. Skoro sem bil
stvar pozabil.

Ko za novo leto 1914 sprejmem de¬
belo pismo iz dunajskega parlamenta.
Primojduha, kdo mi pa to piše iz dunaj¬
ske državne zbornice ? sem modroval.
Pa je bil dr. Krek. Piše, da bi te med¬
sebojne gospodarske zveze vzele v roke
Gospodarska zveza v Ljubljani, ali ker
je še mlada in gospodarsko šibka, bi ra¬
bila v Argentini finančno oporišče in
kdo bi bil boljši po Krekovem mnenju
kot gospod Nikola Mihanovič?! Naj ga
obiščem ter navdušim za tako podjetje,
ker ako se uresniči, bi bilo pri podjetju
tudi za mene košček belega kruha. Za¬
devo sem zaupal šariču (uradniku po¬
djetja op.) Gospod Mihanovič je letoval
v Mar del Plata. Zato sva se s šaričem
odpeljela tja. šarič pa je iz Trsta do¬
dobra poznal slovenske razmere ter je
Mihanoviču raztolmačil, kdo je Krek in
njegov gospodarski pokret. Sprva je
Mihanovič okleval. Ko mu je šarič raz¬

lagal, da bi ustanovitev takega podjet¬
ja bila tudi za njega finančno ugodna,
mu je ta zabranil rekoč: “Pa zar misliš
ti, Grgo, da je za praviti pare trebam
Tebe i Tvojega Kreka?” Na kar mu
Šarič z veliko prisotnostjo duha odgovo¬
ri: “Za praviti pare ne trebate vi nas,
ali mi trebamo vas.” Končno je le ob¬
ljubil, da sprejme financiranje po dr.
Kreku zamišljene družbe ter da se te¬
melji podjetja udarijo takoj, čim pride
dr. Krek v Argentino, da se vse dogo¬
vori. Mihanovič je posebno poudarjal,
da njemu ni nič do tega, če tudi založi
za Krekovo zamisel en milijon pesov,
samo, da bo imel posla s sposobnimi in
poštenimi ljudmi. Pač ni poznal dr. Kre¬
ka, drugače bi si bil to pripombo pri¬
hranil. Stvar je bila s tem sigurna.

Ali človek obrača, Bog pa obrne. Kon¬
cem junija 1914 mi je dr. Krek sporočil,
da pride v Buenos Aires. Da je imel ve¬
like potežkoče s trgovinskim ministrom,
da mu je ta le končno izposloval pri pa-
roplovni družbi “Austro-Americana”
prosto vožnjo iz Trsta v Buenos Aires
in nazaj.

Kar pade tresk iz jasnega neba: av-
stroogrska vojna napoved Srbiji ter iz
nje razvijajoča se svetovna vojna. Še
sem prejel leta 1915 dvoje pisem od dr.
Kreka. V prvem sporoča, da je med voj¬
no hitra realizacija gospodarskih na¬
črtov nemogoča. V drugem piše, da se v
Evropi vsesplošno pričakuje, da se voj¬
na konča v par tednih ter da se bomo
nato s podvojenimi silami vrgli na de¬
lo. Pa se Krekovi upi niso uresničili. On
sam je prezgodaj omahnil.

Potem ko je Mihanovič svoje podjetje
predal Angležem, o kakšnem trgovin¬
skem udejstvovanju niti slišati ni hotel.
Saj je likvidiral celo svojo veletrgovino
“Austro-Hungara”, ki je iz češke uvaža¬
la porcelan, steklo in kovinske izdel¬
ke...”

Ker se mi zdi, da Krekologi še niso za¬
beležili te zasnove Krekovega duha in
podjetnosti, ki bi nam že vso dobo Ju¬
goslavije lahko pomagala premagovati
gospodarske krize in pomenila med voj¬
no ter sedaj neizmerno mnogo, priobču¬
jem ta Daliborov spomin. Pa tudi za to,
ker teče zdaj štiridesetletnica te zamisli,
ki stoji takoj v temelju slovensko-argen-
tinskih medsebojnih stikov. T. D.

»95

znani katoliški uvodničar skoraj teden za
tednom ponavlja v svojih objavah, ki jih
tiskajo številni katoliški tedniki in jih
berejo milijoni katoličanov, svojo usod¬
no trditev: Uničiti moramo OZN ali bo
pa OZN uničila nas...”

Preprost ameriški katoličan, nadalju¬
je člankar, ki bi rad prišel na jasno o
stvari, bere in sliši eno in drugo plat, pa
ga zmeša in si nikakor ne more nare¬
diti prave slike o položaju. Bere eno in
si misli, da je OZN res zadnje naše u-
panje. Bere drugo, pa je skoraj prepri
čan, da OZN dela svetu in njemu oseb¬
no golo škodo. Okleva med enim in dru¬
gim, pa nazadnje ne ve, pri čem je. Zato
rajši molči in si misli, da je molk naj
boljša taktika, če molči, se vsaj ne bo
na nobeno stran zaletel.

Kakor v zadevi OZN, tako gre stvar
naprej tudi v mnogih drugih javnih ali
celo svetovno pomembnih vprašanjih. To
dejstvo v dobršni meri razloži žalostno
resnico, da ameriški katoličani kljub
svoji številnosti prav za prav na javnih
pozornicah v Ameriki in širom sveta sil¬
no malo pomenijo.

Taka in podobna izvajanja pogosto
objavlja tednik “Pittsburgh Catholic”.
Naj ostanejo na tem mestu brez naše¬
ga komentarja. Morda bo prilika, da na¬
pišem kdaj kaj tudi iz misli onega, ki
baje propagira misel: Uničimo OZN ali
pa bo OZN uničila nas... Oba.

‘‘Iz ene skrajnosti smo padli v drugo'

ugotavlja Boris Ziherl na zasedanju plenuma
Zveze književnikov Jugoslavije

V Beogradu je 10., 11., 12. in 13 nov. [ nji Janka Kosa o marksistični kritiki,
zasedal plenum Zveze književnikov Ju¬
goslavije. Predsednik Zveze Josip Vid¬
mar je v otvoritvenem govoru poudarjal,
da je bil namen tega zborovanja “svo¬
bodna diskusija o aktualnih problemih
naše književnosti”. Dnevni red je dolo¬
čal najprej branje vseh 11 referatov, na¬
to pa debato.

Prvi je govoril stari kom. propagator
Miroslav Krleža o “tendenci v umetni¬
škem ustvarjanju.” Umetnost je najprej
definiral kot “ritmičen odraz gibanja,
ki je osnovna oznaka materije in življe¬
nja. Toda to ritmično odražanje mora
imeti spoznavni in moralni namen, kaj¬
ti v umetnosti živi ‘moralno intelektual¬
ni navdih za vse tiste napore, s kateri¬
mi je človek postal človek’. Zato za u-
metnost ne velja samo ‘vprašanje na¬
čina in spretnosti v izražanju, temveč
prav tako tudi vprašanje človeškega
moralnega lika in njegovega obstanka
pod zvezdami’.”

Drugi referent Josip Vidmar je raz¬
pravljal o “realizmu in fantastiki”. Ta¬
koj v začetku se je zavaroval za svoja
izvajanja z besedami, da “nima name¬
na propagirati ne tega ne onega nači¬
na umetniškega izražanja, temveč mu
gre za njuno razčlenitev posebno v ča¬
su, ko po eni strani realizem vroče za¬
govarjajo, po drugi strani pa se vztraj¬
no pojavljajo najrazličnejši antirealiz-
mi.”

V nadalnjih izvajanjih je omejal krizo
realizma. Navajal je tudi, da so vsa ve¬
lika dela svetove književnosti bolj ali
manj fantastična.

Za njim so sledili drugi referenti. Ta¬
ko so govorili med drugim Zoran Mi¬
šič o “funkcijah poezije in o njenem
trajnem gibanju med stvarnostjo in sa¬
njami človeštva”, Bora Pavlovič o “so¬
dobnem in modernem v književnosti”,

Marko Ristič o “funkciji književnosti in
o družbeni odgovornosti književnikov”,

Ervin Šinko o “nekaterih skupnih zna¬
čilnostih raznih programatičnih estetik
v odnosu do umetniškega ustvarjanja”,

Janez Menart je govoril o “problemu
forme in sodobne tematike”. Med dru¬
gim je bil njegov referat, po poročilu ljb.
lista, “odgovor onim, ki se v pesniški
obliki zavzemajo za ‘modernizem za
vsako ceno’ pri čemer je poudaril, da je
za umetnost odločilna vsebina, ki mora
biti izražena v jasni in razumljivi obli¬
ki.” Oto Bihalji-Merin je imel referat o
“nesporazumih v kulturi, atomizaciji
umetnosti in poskusih sinteze”, Marin
Franičevič o “realističnem in moder¬
nem”, Slobodan Novak o “sodobnem in
modernem v književnosti”.

Za temi so se vrstili še drugi govorni¬
ki, ki so imeli ali referate ali pa so po¬
segali v debato. Tako je med drugim
Kajetan Kovič govoreč o pojmu moder¬
nizma v književnosti naglašal, da “je
vsako formalno razpravljanje jalovo”.

Moderna da je tista umetnost, ki “globo¬
ko razume in izraža sodobno stvarnost”.

Le taka umetnost je zanj moderna in
trajna. Boris Mihajlovič je razpravljal
o krizi sodobne književnosti v Jugosla¬
viji pod komunisti in o trenjih med raz¬
nimi strujami. V debato je posegel tudi
Boris Ziherl. Med drugim je opozarjal
“na nevarnost za razvoj naše književno¬
sti in umetnosti, ki ji preti od teorij,
kakršna je teorija o izvenrazrednem
značaju in nepartijnosti umetnosti”. Za
takimi teorijami se skrivajo po Ziherlu
“zavestne partijne in to reakcionarne
tendence”. Polemiziral je tudi z izvaja-

Ziherl se je zavzemal za “celovito
marksistično kritiko”. Kot vzor je nava¬
jal nekatera dela Miroslava Krleže. Go¬
voreč o problemih odnosa med umetni¬
kom in ljudskimi množicami je branil
tezo, da umetnost pripada ljudstvu. Za¬
radi njenega približanju ljudstvu, je pa
treba dvigniti splošni vzogjni in kultur¬
ni nivo ljudstva. V kritiki posameznih
referatov na zasedanju Zveze književni¬
kov je svoja izvajanja Ziherl zaključil
takole: “Iz ene skrajnosti smo padli v
drugo. Iz nekdajnega prolkultovskega
realizma takoimenovane socialne litera¬
ture, ki je podčrtavala razredni moment
in zanemarjala splošne značilnosti člo¬
veške biti in umetniške ustvarjalnosti
ter s tem prihajala do negacije celotne
kulturne dedščine človeštva, smo padli v
negacijo razredne borbe v sferah kultur¬
ne dejavnosti, v globalno proglašanje
vseh umetnikov za revolucionarje in
borce za napredne ideale človeštva.” Ta¬
ko pojmovanje po Ziherlu ni v skladu z
bojem “za nove socialistične vrednote”.

Na zaključnem zborovanju dne 13.
nov. je prvi povzel besedo zopet Miro¬
slav Krleža. Govoril je o pojmu ab¬
straktna umetnost ter zavračal njene
zagovornike. Poročilo v ljb. listih pravi,
da je tudi “apostrofiral” vse tako ime¬
novane moderniste in “zanikal sleherno
'umetnost, ki nima človeške vsebine”. Go¬
voril je tudi o “nujni politizaciji člove¬
ka in umetnika, ki jo takoimenovani
modernisti poskušajo zanikati”. Krleža
je poudarjal, da “umetnost je in mora
biti politična in le taka umetnost lahko
prispeva k razvoju človeške zavesti”. Za
njim je govoril tudi Josip Vidmar. Na
kritiko svojega referata je naglašal, da
(Nadaljevanje na 3. strani)

Pravi mladinski kulturni parlament je
bilo zborovanje tečajnikov-bogoslovcev,
učiteljiščnikov, gojencev, gojenk, fantov
in deklet iz 30 slovenskih župnij na Ko¬
roškem, ki so se zbrali na začetku zim¬
ske prosvetne sezone v Celovcu, da se
pogovore o prosvetnem delu v novi pro¬
svetni sezoni. Prosvetni tečaj se je za¬
čel z mašo, pri kateri je imel pridigo
g. Vinko Zaletel. Uvodno predavanje o
lepotah krščanskega kulturnega življe¬
nja in delovanja je imel kanonik Blueml.
Za njim je imel referat prof. dr. Vinko
Zwitter o kulturni sliki slovenske vasi
in fare na Koroškem. Poudajal je, da
idila nekdanje domačnosti in prisrčnosti
podeželja bledi, ker v vasi sili najbru-
talnejši materializem, brezsrčnost in du¬
hovna plehkost, ki rušijo temelje dru¬
žinske, vaške in farne skupnosti. Go¬
vornik je naglašal, da bo zoreča pode¬
želska mladina odločevala, ali bo naša
vas ob vsej moderni tehniki samo še do¬
bavitelj mesa in lesa, jajc in mleka, ali
pa bo spet stržen kulturnega in teles¬
nega zdravja naroda in domovine. Pre¬
davanju je sledil razgovor, ki je podal
sodobno kulturno sliko Zilje, Roža in
Podjune ter njene sončne in senčne stra¬
ni. V popoldanskem predavanju je g.
Vinko Zaletel nakazal tečajnikom števil¬
na področja, v katerih se lahko udej¬
stvuje farna prosveta, prof. dr. Zablat-
nik je pa podal prikaz ljudskih obredov
in običajev. Uspeli prosvetni tečaj so
zaključile skioptične slike, ki so odkri¬
vale lepoto podeželske kulture v pesmi
in noši, cvetju in romantiki, plesu in
obredju.

ARGENTINA

Glavna konfederacija za delo in
Glavna gospodarska konfederacija
sta sklicali v Bs. Airesu nacionalni
kongres produktivnosti in socialnega
blagostanja. Kongres je začel pred¬
sednik republike general Peron. V
svojem govoru je omenjal cilje tega
zborovanja, povdarjal etični moment
dela in naglašal, da je dolžnost sle¬
hernega Argentinca, da dela kar naj¬
več more z namenom, da bi s tem o-
bogatil republiko.

Lastniki treh japonskih jeklarn, ki
so se nedavno mudili v Bs. Airesu, so
po svoji vrnitvi v domovino poslali
z letalom kot svoje darilo predsedni¬
ku generalu Peronu 1500 sadik ja¬
ponskih češenj in 500 sadik japonskih
sliv. Po odredbi predsednika generala
Perona bodo sadike omenjenih dreves
posadili v parku Avellaneda.

Minister za industrijo dr. Santos
je povabil k sebi predstavnike 23 sve¬
tovnih tovarn za izdelavo električnih
strojev ter jih seznanil z načrtom
vlade, da bo za zboljšanje preskrbe
prestolnice z električno energijo
zgradila daljnovod iz San Nicolasa
do Bs. Airesa. Kot znano bo elektrar¬
na v San Nicolasu proizvajala 300.000
KW električnega toka. Po daljnovo¬
dih za visoko napetost 132.000 Vol¬
tov bo prihajala električna energija v
Moron, kjer se bo zbirala v veliki
podcentrali. Od tu bodo električni tok
razdeljevali v štiri nadaljnje pod-
centrale v mestih Vicente Lopez, San
Andres, Villa Sarmiento in La Tabla-
da, od katerih bo imela vsaka zmog¬
ljivost 120.000 KV. Vse te podcen-
trale bodo zvezane s podzemskimi
kabli. Na ta način bo kmalu na raz¬
polago do 200.000 KW električne
energije. Vsa ta dela morajo biti
namreč izvršena v 20 mesecih.

Argentinska vojna mornarica je ne¬
davno s svojim ledolomilcem “Gene¬
ral San Martin” prodrla na področju
argentinske Antartide do položaja,
ki je oddaljen samo še 1.300 km od
Južnega tečaja. Na tem mestu se je
posadka ledolomilca izkrcala in po¬
stavila tam svojo bazo. Poveljnik le¬
dolomilca pomorski kapetan Ogara
je to bazo imenoval po slavnem ar¬
gentinskem pomorščaku “Capitan
Piedrabuena”.

V Argentino bo prispel na povabilo
argent. vlade na uradni obisk mini¬
ster severnoameriške vojne mornari¬
ce Charles Thomas. Tako poročajo
iz Severne Amerike.

Zadnje neurje v Cordobi, ki ga je
spremljal orkanski vihar, je povzro¬
čilo škode do 400 milijonov pesov. Vi¬
har je bil tako silovit, da je rušil le¬
talske hangarje. Poškodoval je tudi
več letal.

Jugoslovanska vlada je odlikovala
zunanjega ministra dr. Jeronima Re-
morina z Redom jugoslovanske zasta¬
ve I. stopnje. Odlikovanje mu bo
izročil Titov poslanik dne 2. februar¬
ja popoldne.

V Andskem področju so v zadnjem
času divjali siloviti snežni viharji.
Temperatura je zelo padla. V leto¬
viškem mestu Eva Peron so imeli
_ 21 °.

Po odredbi zunanjega ministrstva
od ponedeljka 24 t. m. ravnateljstvo
za imigracijo kontrolira potne liste
argentinskih državljanov in tistih tuj¬
cev, ki že dalj časa žive v Argentini.
Pred to oblastjo bo treba predložiti
tudi dokumente o zaslužku osebe, ki
želi potovati v inozemstvo, izjaviti v
kakšnih namenih misli potovati, v ka¬
tero deželo in mesto itd.

Po zadnjem štetju znaša imovina
province Sta Fe 1.987.007.512 pesov
Na avtomobilskem dirkališču bue-
nosaireške mestne občine sta bili zad¬
nji nedelji veliki mednarodni avtomo¬
bilski dirki. Pri prvi — za nagrado
republike Argentine — je prvi pri¬
spe! na cilj znani avtomobilski dir¬
kač svetovni avtomobilski prvak
Fangio. Tej tekmi je prisostvovalo
nad 100.000 ljudi ter je vstopnina
vrgla 3 milijone pesov. Fangio je
zmagal z avtomobilom znamke Mer¬
cedes Benz. Podružnica te firme v
Argentini mu je izplačala kot svojo
nagrado 150.000 pesov v gotovini. Pri
avtomobilskih tekmah na progi 1.000
km zadnjo nedeljo je zmagal Enri-
que Diaz Saenz Vallente.

Šele pred nedavnim se je zvedelo na
Koroškem, da je neguš Haile Selasie ob
svojem obisku v FLRJ hotel obiskati
tudi Zagreb in obenem tudi videti kar¬
dinala Stepinca. Ker oblasti na to niso
pristale, neguš tudi Zagreba ni hotel
obiskati.

Buenos Aires, 27. I. 1955

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'V Rogaški Slatini so na zboru gostin¬
cev in turističnih delavcev Slovenije u-
gotavljali, da se je turizem ne samo v
Evropi, temveč tudi v Sloveniji zelo raz¬
širil. Pred vojno, ko je bil 1938 dosežen
rekord, je znašal celotni inozemski tu¬
rizem v Evropi 11.B milijonov turistov,
po vojni 1. 1951 pa se je to število po¬
vzpelo na 16 milijonov, leta 19B2 pa že
na 22 milijonov. V Sloveniji se je v
prvih mesecih lanskega leta število do¬
mačih in inozemskih turistov tudi po¬
večalo. Domačih turistov je bilo ta čas
231.000 — za 3.000 več kot leta 1952,
tujih pa 49.000 ali 11.000 več kot leta
1952. število nočitev se je pri inozem¬
skih turistih dvignilo na 111.000, pri do¬
mačih je pa padlo za 62.000. Ti podatki
kažejo na važnost in pomen inozemske¬
ga turizma za Slovenijo. Potrjujejo pa
tudi opažanja, da se turizem v Sloveniji
vse hitreje preusmerja od penzionskega
k prehodnemu in izletniškemu turizmu.
Od inozemskih turistov je bilo v ome¬
njenem času v Sloveniji največ Nizozem¬
cev, na drugem mestu so bili Angleži.
Nemci, katerih je bilo leta 1952 največ,
■so lani v Sloveniji glede inozemskih tu¬
ristov zasedli šele tretje mesto. Zanimi¬
vo je tudi to, da so se v posameznih kra¬
jih najdalje zadrževali Nizozemci, naj¬
manj pa Nemci. Od turizma je imela
Slovenija po približnih računih v prvih
osmih mesecih 1954 966 milijonov dinar¬
jev dohodkov, t. j. 12 milijonov dinarjev
več kot pa leta 1952.

Umrli so. V Ljubljani: Marija Počkar,
roj. Pipan, žena drž. upok., Jože štajer,
dr. Josip Tomšič, odvetnik, Ciril Ibic,
orodni mojster, Cvetko Smerekar, usluž¬
benec, Drž. zavarovalnega zavoda, Pavla
Tomšič, roj. Robežnik, Valerija Bras,
Franja Pelc, roj. Rigler,. Metod Kačič,
ravnatelj podjetja “Kurivo”, Magda Go-
mišeek, roj. Franchetti, upokojenka, Ana
Weiss in Marija Reven, strokovna učit.
v Gorenjem Logatcu, Filomena Gorup,
roj. Kosi, učit. v p. v Ptuju, Franja
štrajner, roj. Kogej v Novem mestu,
Antonija Mesec, roj. Celinšek na Viču,
Alojzij Erjavec, pos. iz Radne pri Bo-
štanju, Viktor Mislej, sodni uradnik v
p. v Sežani, Stane Vindišar na Jeseni¬
cah, Gustika Škrabi v Rogaški Slatini,
Frančiška Sirnik, upok. v Guncljah pri
Št. Vidu, Anton Sever-Erženov v Viž-
marjih, Mirko Kožuh, nadučitelj v p. v
Mariboru, Antonija Debevec, roj. Pollak
vdova po višjem fin. svetniku v Kamni-

(Nadaljevanje z 2. strani)
kakih sodobnih literarnih pojavov in pri¬
zadevanj ni priporočal, marveč jih je
navajal samo kot znamenja razumljive¬
ga odpora proti realizmu v njegovi kla¬
sični obliki.

V svojih zaključnih besedah je Josip
Vidmar tudi naglašal, da “smisel tega
zasedanja ni bil v tem, da bi prišlo do
nekih definitivnih rezultatov”.

Izvajanja dveh vodilnih komunistov
med jugoslov. književniki, Miroslava
Krleže in Borisa Ziherla, pa dovolj
jasno povedo kakšna naj bo pod komu¬
nisti književnost, in kakšne cilje mora
zasledovati.

ku, Antonija Zupan, roj. Černigoj v
Vikrčah, Franc Demšar, pos. v Volči pri
Poljanah, Ivan Berlan v Brežicah, Ka¬
rolina Strupi, roj. Drofenik v Celju in
Ivana Sameja iz Doba št. 105 pri Dom¬
žalah.

V Sloveniji so začeli s propagando za
zvišanje proizvodnje in porabe brezalko¬
holnih pijač. V ta namen je bila v Ljub¬
ljani razstava brezalkoholnih pijač, ka¬
tero je obiskalo 30.000 odraslih in otrok.
Na razstavnem prostoru so razni gra¬
fikoni opozarjali obiskovalce na veliko
družbeno zlo — pijanstvo in na škodlji¬
vosti alkoholizma. Tako je bilo razvid¬
no, da v Jugoslaviji 5 milijonov ljudi
redno uživa vino in žganje. Ti popijejo
letno 455 milijonov litrov vina in žganja.
Na človeka pride tako približno 100 li¬
trov teh pijač. Za omenjeno količino al¬
koholnih pijač izdajo letno 45 milijard
dinarjev. Razstava je tudi prikazala, da
v Sloveniji odn. Jugoslaviji popijejo ze¬
lo malo brezalkoholnih pijač. Med tem,
to popije v Švici vsak prebivalec na leto
20 litrov sadnih sokov, v Nemčiji 18 li¬
trov, v ZDA 10 litrov pride v Jugoslavi¬
ji na prebivalca samo 0,07 litra.

Na Jezerskem je Zavod za socialno za¬
varovanje zaradi ugodnih klimatskih po¬
gojev osnoval Provizorij za klimatsko
zdravljenje očesne tuberkuloze. Zavod
je nameščen v vili “Storžič”.

V slovenjegraškem okraju so predvi¬
dene 4 komune: V Slovenj gradcu za Mi¬
slinjsko dolino, v Mežici ali Prevaljah
za Mežiško dolino, ostali dve pa naj bi
zajemali področje Dravske doline z elek¬
troenergetskim sistemom Dravskih ele-
trarn.

V Novem mestu so kom. poslanci s
funkcionarji posameznih občin ugotav¬
ljali, da se je lov za dobičkom zelo raz¬
vil tudi v dolenjskih okrajih. Pri odkupu
malin so n. pr. posamezna podjetja dvi¬
gnila ceno malinam od 50 na 240 dinar¬
jev za 1 kg. Pritoževali so se, da je po¬
stala resen problem nova odmera dav¬
kov po katastru.

V Mariborski okolici nameravajo do-
sed. občine organizirati v 4 komunah.
Te naj bi bile v Rušah, Slovenski Bistri¬
ci, Lenartu in Šentilju.

Na kongresu matematikov in fizikov
so udeleženci kongresa priporočali se¬
danjim kom. oblastem, “naj se v srednje¬
šolski pouk ponovno uvede astronomija
kot bistven sestavni del izobrazbe so¬
dobnega človeka in uspešno sredstvo za
pobijanje religijskega in psevdoznan-
stvenega praznoverja”.

V Sežani so odprli novozgrajeni kraš-
ki vodovod, novo bolnišnico, veliko mle¬
karno ter tovarni pletenin in radio, in¬
dustrije. Po novem vodovodu sedaj Se¬
žana dobiva vodo iz 30 km oddaljenega
Vinodola v Vipavski dolini.

V ptujskem okraju so lansko jesen
pridelali dovolj krompirja. Navadno ga
pridelajo do 4.000 vagonov. Od tega pri¬
delka gre čez 1.500 vagonov na trg.

V Ravnah na Koroškem so zgradili
novo gimnazijo za 800 dijakov. Ravna¬
telj te gimnazije je dr. Fr. Sušnik. Isto¬
časno so v Ravnah odprli študijsko
knjižnico in delavski muzej, ki prikazu¬
je razvoj železarstva v Mislinjski dolini.

DJILAS IN DEDIJER OBSOJENA

V ponedeljak, 24. januarja, je bil v
Beogradu proces proti komunističnima
upornikoma Milovanu Djilasu in Vladi¬
mirju Dedijerju. Proces je bil tajen.
Zanj je bilo veliko zanimanje. Doma in
v inozemstvu. Britanska laburistična
stranka je odločila poslati celo posebne¬
ga .opazovalca na ta proces. Tudi ino¬
zemski časnikarji so ga z zanimanjem
pričakovali. Spričo takega stanja se je
komunistično vodstvo znašlo v neprijet¬
nem položaju, če bi dovolili javen pro¬
ces, bi o njem svetovno časopisje po¬
drobno poročalo. Gotovo bi v podrobno¬
stih prineslo zagovore obeh obtožencev,

Ob “Tednu muzejev ter varstva kul¬
turnih spomenikov in prirodnih zname¬
nitosti”, ki so ga imeli tudi v Jugosla¬
viji na pobudo Mednarodnega sveta mu¬
zejev v Parizu, so listi poročali, da je
bilo pred vojno v Sloveniji 15 muzejev in
galerij. Med temi so: Narodni, Etno¬
grafski in Prirodoslovni muzej, Narodna
galerija, Mestni muzej, Slovenski šolski
muzej, Kriminalistični muzej v Ljublja¬
ni. V Mariboru je Pokrajinski muzej,
v Ptuju Mestni muzej, v Celju Mestni
muzej. Muzeji so še v Škofji Loki, v
Krškem, v Brežicah Posavski muzej in
Sokličev muzej v Slovenj gradcu. Sedaj
je v Sloveniji 36 muzejev. Na filozofski
fakulteti v Ljubljani je uvedena muzeo¬
logija kot predavalni predmet. Komuni¬
sti ob tej priliki niso objavili koliko
kulturnih spomenikov so med svojim
splošnim uničevanjem vsega, kar ni slu¬
žilo komunističnim ciljem med drugo
svetovno vojno, porušili in požgali.

Za pripravljalna dela za moderniza¬
cijo mariborske plinarne, ki je stara
skoro 90 let, so porabili 45 milijonov din.
Zagotovljena so pa že tudi sredstva za
študije za novo plinarno. Postaviti jo
nameravajo na Teznu pri Mariboru.

Slovenci v

fla tenos Aires

Velikonjevo najlepšo povest “VIŠAR-
SKA POLENA” bomo začeli objavljati
kot podlistek v “Svobodni Sloveniji” v
prihodnji številki. Podlistek bomo objav¬
ljali tako, da si ga bodo naročniki lista
lahko izrezali ter hranili.

PORAVNAJTE NAROČNINO
TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA”
Naročnina znaša:

Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu
$ 80.—. Pri plačevanju v obrokih ? 43.—
za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬
spevajte prostovoljno za tiskovni sklad.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!

OSEBNE NOVICE

Poroka. V petek, 21. t. m. sta se poro¬
čila v župnijski cerkvi sv. Julije v Bue¬
nos Airesu g. Janko Bradač iz San Mar¬
tina de los Andes v Neuguenu in gdč.
Almira šurla, ki je dne 16. t. m. prispe¬
la z ostalimi Slovenci v Argentino. O-
bema ob vstopu v novo življenje želimo
vso srečo in mnogo božjega blagoslova.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Katoliški misijoni. Januar - Februar.
Vsebina: Pismo Ijb. škofa dr. Rožmana
vsem rojakom; Sveti Pavel prvi misijo¬
nar (Daniel Rops-nj); Hram svetovnega

obeh vplivnih komunistov, pa tudi nju¬
nih zagovornikov, med katerimi je bil
po enem poročilu tudi dr. Ivo Politeo,
znan po svoji obrambi zagrebškega nad¬
škofa kardinala Stepinca pred komuni¬
stičnim tribunalom. Svetovna javnost bi
tako zvedela, na kako trhlih osnovah je
zgrajena kom. diktatura v Jugoslaviji.
Zato so se v Beogradu odločili za tajen
proces.

Oba obtoženca, Djilas in Dedijer, sta
prišla na razpravo v spremstvu svojih
žena. Pred sodnijo ju je zbrana komuni¬
stična sodrga sprejela z žvižganjem,
inozemske časnikarje pa s posmihanjem,
norčevanjem ter z psovkami. V dvorano
so imeli dostop samo zanesljivi domači
komunistični časnikarji, ter kakih 100
zanesljivih in režimu vdanih komuni¬
stov. Ko so inozemski časnikarji zahte¬
vali od predsednika sodišča dovoljenje,
da bi tudi oni smeli biti navzoči pri
razpravi, jim je sodni predstojnik dejal,
“da inozemskim časnikarjem ni dovolje¬
no prisostvovati poteku razprave zara¬
di njihove dosedanje kampanje v zvezi
s to zadevo in ker nismo prepričani, da
bodo točno poročali o procesu”. Da pa
ne bi nobena stvar prišla v javnost in
tako v svetovni tisk, je državni tožilec
zahteval izpraznitev dvorane. Morali so
jo zapustiti tudi domači komunistični
časnikarji in ostale osebe. Proces se je
tako vršil za zaprtimi vrati.

Javnosti je bilo samo sporočeno, da
sta Milovan Djilas in Vladimir Dedijer
pogojno obsojena. Prvi na 18 mesecev
zapora pogojno za tri leta in Vladimir
Dedijer na 6 mesecev zapora pogojno za
dve leti. Oba sta bila obsojena po čl.
118 Kazenskega zakonika zaradi “po¬
skusa miniranja sedanjega socialnega,
gospodarskega in političnega reda z iz¬
javama, ki sta jih dala dopisnikoma
dveh zahodnih dnevnikov pred božičnimi
prazniki.”

Argentini

miru v Hiroshimi (L.L.C.M.); Po misi¬
jonskemu svetu; Svetovna osemdnevnica
za zedinjenje Cerkva (France Glavač);
“Uboge boste imeli med seboj vedno”
(O. Jože Cukale); Udaipur (Aladin);
Iz pisem slovenskih misijonarjev; Cer¬
kev in misijoni (Dr. Janez Vodopivec);
Eno samo je potrebno (Nikolaj Jeloč-
nik); Ksaverij neustrašeni (Paul Piron-
M. Trpotec) in priloga Mladi misijonar.

Družabna pravda, štev. 86. Vsebina:
Sociologija II (Jože Jonke); Trabajo
forzado (Miguel S.); Lastnina v slo¬
vanskem pravu (Dr. S. A. Mikolič);
Žanam, pobornik krščanske demokracije
(L.L.C.M.); Naš podjetnik in knjigo¬
vodstvo (Jože Mavrič); Nadškof Rosell
v Arellano (A. T.); Solastništvo v ev¬
ropski industriji (S. č.); Bodoče mož¬
nosti za rokodelstvo (Dr. S.A.M.); Iz
domačega in tujega tiska; Socialni štu¬
dijski krožki; Iz gibanja, številki je pri¬
ložena slika akad. slikarice Bare Rem-
čeve — odtis lesoreza z božičnim moti¬
vom. V letu 1955 bo Družabna pravda
izhajala vsak poldrugi mesec. V vsem
bo izšlo 8 številk.

Bfmr del Plata

V župni cerkvi sv. Petra in sv. Ceci¬
lije je bila 31. decembra 1954 krščena
Marija Cecilija Marcuza, dne 21. novem-

IZLET DEKLET V RODRIGUEZ
16.1. 1955

Nedeljsko jutro, živahno vrvenje de¬
klet pred ramoško cerkvijo. Pisane oble¬
ke se mešajo med yeselo in prijetno pri¬
čakovanje lepega dne. Na izlet gredo
slovenska dekleta.

Velik omnibus že čaka. Kmalu nato
med veselim dekliškim prepevanjem om¬
nibus z enakomerno vztrajnostjo zmanj¬
šuje razdaljo do prelepe “Granja Dolo¬
res”.

Ko pridejo na cilj, nasmejanih obrazov
poskačejo z omnibusa. Prijazni oskrbni¬
ki nam brž pokažejo kopalni bazen. Dan
je tako lep, da si lepšega ne bi mogle
želeti. Ne mine četrt ure, ko prve že
poskačejo v čisto vodo. Kmalu je bazen
poln kopalk. Druge posedajo pod lepe-
mi macesni, bori in cvetočimi oleandri.

Predsednica — naša Mara — in Pavla
nam pa ves dan strežeta z okusnimi
breskvami in hladilno pijačo. Seveda se
tudi torbe počasi praznijo.

Skupino deklet zamoti žoga, druge
sonce. Obrazi in ramena spreminjajo
barvo. Bazen ni niti trenutek prazen.
Kako pa voda vabi in sončna toplota pri¬
ganja v vodo! šele pozno popoldne tudi
najvnetejše kopalke pridejo iz vode,
saj se bliža čas odhoda.

Ko smo vse “nared”, nam upravitelj
razkaže še velikansko kokošjerejo. Pra¬
vi, da imajo trenutno sto tisoč kokoši. In
kje so še vse številne race, piščanci in
zajci!

Z največjim zanimanjem smo si še o-
gledale velike umetne valilnice, ogromna
skladišča jajc in celo vrsto hladilnic.

Spraševanja kar ni hotelo biti konca,
a šlo je proti večeru, zato smo se z na¬
šo pesmijo “Gor čez izaro” zahvalile in
poslovile od prijaznih oskrbnikov.

Domov grede je bil omnibus poln za¬
gorelih obrazov, ožganih hrbtov in sme¬
jočih ust, ki so razigrano prepevale pe¬
sem za pesmijo in se čutile res vse eno,
ko so z vso dušo pritrjevale besedam
pesmi: Slovenka sem, Slovenka čem o-
stati...”

Res lep dan smo preživele — izven
mesta, izven tovarn — hvaležne Bogu in
dobrim ljudem! Le to želimo, da bi nam
SDO kmalu pripomogla še do tako le¬
pih doživetij in da bi šla z nami še vsa
i ostala naša dekleta! —k —a

bra 1954 rojena hčerka g.  Alberta in
gospe Vide, roj. Trobec. Novorojenko
je krstil g. Boris Koman.

Ne zamudi ragadiee
prilike!

Naloži sedaj svoj denar na tak
način, da ga vedno lahko dobiš
nazaj, kadar ga potrebuješ, in da
Ti obenem prinaša lep dobiček!

Kako to lahko storiš Ti povesta
brata

FRANCE in JANEZ KRIŠTOF

Brandsen 658,

Ramos Mejia, FCNDFS

od 9. do 11,30 ure

in po telefonu 658-0827
od 19. do 21. ure.

Nj

Dnevi so mu prehitro tekli. Vse je ho¬
tel spraviti v red, da bi se bodoča go¬
spodinja počutila zares doma. Zginila je
slama s strehe; na novem povečanem
ostrešju je zažarela rdeča streha, da se
je videla hišica od daleč kot gradič v
pravljičnem svetu. Med njivo in uljnja-
kom pa je postavil lično ograjo za vrt,
kjer bo za Francko, da bo lahko imela
rože in zelenjavo. Zidarja Tone in Janez
sta mu za čuda urno postavila zid v ce¬
li dolžini zadnje stene; iz široke veže
sta napravila čedno kuhinjo. Leseno je
pustil le še hišo, da bosta živela v njej,
dokler se druga dodobra ne osuši.

Obema je bilo všeč, ko sta prišli po¬
gledat, materi in Franci. “Lepo boš
imela, Francka, lepše kot v našem
grabnu.”

“Boste pa k nama prišli” je napol za¬
res menil France.

Po sv. Martinu so pripeljali balo in
■ zadnjo nedeljo pred adventom je pripe¬
ljal v hišo novo gospodinjo. Komaj se
mu je zdelo mogoče, da je res, da je
Franca njegova, da bo z njim delala, z
njim skrbela, z njim se veselila, z njim
noč in dan živela, da bosta oba en sam.
Zdaj je odpadel od njega tisti mrzli
oklep samote in zapuščenosti, ki se ga
ni mogel otresti, odkar je od doma zbe¬
žal. Zdaj mu je bil dom le še lep spo¬

li OGNJEMA

min, ki ga prerašča srečnejša sedanjost.
Tudi Franci se je videlo, da je srečna.
Z vsem srcem mu je bila predana, ker
je čutila, da je tudi ona njemu vse.

Po poldrugem letu jima je sreča zra¬
sla do vrha. Dobil je hčer in potem še
dva sinova. Več si ni mogel želeti. Čutil
je, da mu teče življenje tako lepo, da
se je bal, da dolgo tako ne bo mogoče.

Šest let je bila stara hčerka, ko mu
je prinesla nekaj lepih zlatorjavih ko¬
stanjev.

“Tamle za njivo sem jih dobila pod
našim kostanjem”, mu je veselo pripo¬
vedovala.

“Poglej, tudi ta mi je napravil vese¬
lje” se je obrnil k ženi; le kdo bi mi¬
slil.”

Šla sta ga pogledat. France je šel te¬
daj čez petdeseto leto; med črnimi lasmi
so se mu že svetili beli.

“Da bi vsaj Bog dal toliko časa tako¬
le življenje, da bi otroci odrasli, potem,
mislim, da sem užil dosti dobrega, hva¬
la Bogu, pa tebi.”

“I seveda, koliko si pa star, ti dren
močni” se mu je nasmejala, “še vnuke
boš pestoval in jim kostanj klatil.”

“Ne mislim, da sedaj nisem zdrav in
močan, pa vendarle lahko kaj pride, ko
so take homatije po svetu lani in letos.”

“Bo že Bog dal, da bo prav. Pusti

skrbi, France, saj za vojsko si že tudi
prestar”, ga je skušala raztresti.

Nebo njune sreče se je zares potem¬
nilo. Poklicali so ga na orožne vaje. Kot
bi mu z železno, mrzlo roko segel prav
do srca in ga počasi začel trgati iz nje¬
ga, je občutil. Prvič je moral pustiti
dom sam in spet sam živeti brez hiše,
brez žene in otrok. Otožno je zrl z Ble-
gaša na Tolminske hribe, srce pa ga je
vleklo na drugo stran doli pod Desno,
kamor so mu hribi zapirali pogled. Pov¬
sod je bilo polno vojaštva, čutil je, da
vse vre, da dere hudournik, ki mu bo
spodkopal in podrl to lepo življenje.

Ko je prišel po treh tednih domov, je
bil popolnoma osivel.

“No le poglej, kako je bilo hitro ko¬
nec”, ga je lahko pobožala po sivi gla¬
vi Franca. “Saj se bo vse lepo izteklo,
kakor sem rekla”.

“Da bi se le, pa se bojim, da se ne
bo.” Oklenil se je je, kot bi iskal opore,
rešitve. Franca je čutila, da se mu moč¬
ne roke tresejo.

Za Veliko noč je udarilo. Niso ga po¬
klicali v vojsko; ostal je doma, pa ni
imel nikjer obstanka. Ni se mogel odlo¬
čiti za nobeno delo.

Po praznikih je zagledal laške čete, ki
so se valile proti mestu. Ostal je v hiši
v strahu, da ga ne bi prijel, ker je pred
leti ušel. Po nekaj dneh so prišli Nem¬
ci. Spet se je oddahnil. “Zdaj bo vsaj
red in vojske tukaj ne bo” je spet poln

upanja dopovedoval ženi.

Kmalu so začele deževati nove posta¬
ve in novi odloki. Začeli so odganjati
ljudi, da je vsaka hiša trepetala kdaj
pride na vrsto. Spet se je držal aoma.
Vsaka govorica ga je potrla, vsak dan
znova zaskrbel.

Na poletje so oživeli gozdovi. Tudi
Desna je oživela. Ponoči so prihajali v
hišo. Zdaj ji je bilo v prokletstvo ta sa¬
mota in mir, ker niso imeli miru nikoli.
Začeli so padati prvi Nemci, začela se
je procesija obešenih in streljanih tal¬
cev. Povsod so strašili razglasi in sva¬
rila.

Francetu se je hrbet upognil. Na ko¬
lenih je prosil goščarje, naj ne hodijo k
njemu ponoči in naj ga ne spravljajo v
nesrečo. Odgovor je bil surov, podprt z
grožnjo, da bodo še njega vzeli s seboj.
Začel je hirati in se hitro starati. Strah
in skrb sta se mu zarezala v srce in
obraz.

Spomlad je bila žalostna, čutil je, da
ga delo utruja do onemoglosti. Gledal je
kako riše skrb ženi gube v obraz, kako
so večkrat lačni otroci, ker so ponoči
goščarji odnašali iz hiše vse, kar so
našli.

Prišlo je še zadnje, najhujše. Prišli so
gestapovci ponj, ga uklenili in odgnali.
Na pragu je kot bled kamnitni steber
ostala Franca, okrog nje prestrašeni
otroci. Ko so ga odpeljali, se je opote¬
kel kot otrok, ki je shodil.

Nič ni vedel kje hodi, kdo ga srečuje.
Po ušesih mu je zvonilo neprestano:
“Zdaj je konec, konec, konec.” Nekaj
tednov je bil zaprt s tolikimi drugimi.
Vsem so klonile glave na prsi, vsi so
čutili najhujše, da so sojeni, da je vsa¬
ka ura lahko zadnja. Dan za dnem so
jih klicali ven, da se niso nikoli več vr¬
nili.

Tudi nanj je prišla vrsta. Ni vedel nič
koliko so jih dali na kamijon in zvezali.
Videl je, da jih peljejo nazaj proti Loki.
Sonce je svetilo na hrib sv. Ožbolda,
pod njim se je bleščal križ na zvoniku
sv. Andreja. Tam ob mestu je iz smrek
gledala rdeča streha cerkvice na hribcu.
Za ozadje pa je stala Dešna. Smreke so
bile mrke, temne, mrzle kot križi na
grobovih. Pod njimi pa rdeča streha
njegovega izgubljenega raja. Iz oči mu
je pripolzela solza, potem pa se mu je
zameglilo, da se je moral nasloniti na
drugega obsojenca.

Postavili so jih v vrsto, za hrbtom so
lajale rezke, mrzle besede in je ropota¬
lo orožje.

Tedaj mu je za hip zažarela v čudo¬
vitem siju vsa Dešna. Hiša se je zdela
in cvetela kot gradič v pravljici, potem
pa je ugasnilo vse.

Ležali so kot posekana drevesa, med
trupli pa je trdo, brezobzirno hodil tu¬
jec in s samokresom v roki ugašal poje¬
majoče iskre zadnjih sanj.

Konec

Strem 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

SLOVENCI PO SVETU

KANADA

Za blagoslovitev slov. župne cerkve
Marije Pomagaj v Torontu dne 19. de¬
cembra 1954 je slovenska župnija v To¬
rontu izdala posebno slavnostno števil¬
ko svojega glasila “Božje besede” na fi¬
nem papirju. Na notranji uvodni strani
je objavljena slika papeža Pija XII.,
sledi poslanica torontskega nadškofa
kardinala James-a C. McGuigan-a. Ob¬
javljena je tudi njegova slika, kakor tu¬
di slika njegovega pomožnega škofa
Francis-a V. Allan-a. Naš škof g. dr.
Gregorij Rožman je za to posebno izda¬
jo “Božjih besedi” napisal članek “Po¬
men slovenske cerkve v Torontu”. Rev.
Jakob Kolarič, C. M., župnik slovenske
župnije Marije Pomagaj v Torontu, je
objavil članek “Pot do slovenske cerkve
v Torontu” i n članek “Podoba Marija
Pomagaj”. Iz njega izvemo, da je podo¬
bo Marije Pomagaj, ki krasi glavni ol¬
tar slovenske cerkve v Torontu, na
prošnjo p. Bernarda Ambrožiča naslikal
po sliki Leopolda Layerja leta 1927 a-
kademski slikar p. Blaž Farčnik. Fran¬
ce Gorše je v tej številki objavil “Misli
ob kiparskih delih za slovensko cerkev
v Torontu”. V tej številki so še objav¬
ljeni naslednji prispevki: Kako je Mari¬
ja Pomagaj dobila krono?, Kako je
rastla slovenska župnija, Naša cerkev v
številkah ter Slovenska umetnika na
razstavi in v radiu.

ILefošaiJt Zbornik

5. IZPOPOLNUJ DUŠO IN ZNANJE!

Tako-le, recimo za svojo desetletnico
naj izda Svobodna Slovenija v bibliofil¬
ski izdaji vse novoletne poslanice, ki jih
je v njen zbornik napisal škof Rožman.
Kako lepa knjiga bi to bila in letošnje
besede bi bile med najlepšimi, čeprav so
pisane škofove besede vsako leto pod ča¬
sovnimi vtisi, so vendar vodila za zme¬
rom.

Nekaj takšnega kot tiste zadnje v
“Podobah iz sanj”, tudi Pregelj ima po¬
dobne stvari — je Goričanov Veliki shod
malega naroda. Pisal je pesnik, ki sto¬
ji sredi življenja.

Včasih so se že oglasili, ki so govorili,
da ne rabimo naukov, naj nas rajši
vzgajajo posredno. Saj je vse drugo sko¬
raj posredna vzgoja, da si jo pa sam
posreduješ, so potrebni napotki, potreb¬
na jasna beseda od ust do ušes. Dr. Mi¬
lan Komar pravi, da potuje smrt z neza¬
nimanjem incognito, hoče reči in tudi
reče: oduren skopuh je, pogubljenec, ki
stoji ob strani. Posebej ženam in mate-

Rojake iz Starega trga pri Rakeku,
Velikih Lašč in Dobrepolj opozarjamo
na knjigo “Krivda rdeče fronte”, ki jo
je napisal msgr. Škerbec, kajti v knjigi
je točen popis najbolj krvavih dogodkov
za časa kom. revolucije. Pohitite z na¬
kupom! Cena 17.— pesov. Na prodaj v
Dušnopastirski pisarni.

"ČASA BOYU w  — nrarna in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160

pol kvadre od Cabilda 2300

Sporočc.mo vsem slovenskim strankam, da bo zaradi počitnic
trgovina zaprta od 14. februarja do 26. februarja.

Za eventualna nujna popravila — prosimo —
pokličite po telefonu.

Zlatarna in sirarna

BOI r  U

ram pa govori ga. Anica Kralj; ne kate¬
rikoli ženi piše pismo, vsem ženam ga
je napisala. Ali se spominjate kaj so pre-
vzvišeni napisali o njenem lanskem
članku? Letošnji je še tehtnejši.

Politično in domoznansko obzorje ši¬
rita letos dve razpravi. Eno so našli v
zapuščini f Franceta Kremžarja: Jugo¬
slavija v preteklosti in prihodnjosti. Zla¬
sti mladina naj to bere, tista mladina, ki
se še ni dokopala do prepričanja, da mo¬
ra nekoliko proučevati našo preteklost,
sedanjost in možnost prihodnjosti. Tu je
snov zgoščena. Kakšnemu udeležencu
državopravnega tečaja članek morda ne
bo preveč novega povedal, toda koliko
pa jih je teh udeležencev? In še I.
A.-jevo prebivalstvo Slovenije naj si
prebere, ta naša mladina, da ne bo mi¬
slila, da sta Slovenija samo Blejsko je¬
zero in sivi Triglav, ampak da so Slove¬
nija tudi v njej živeči Slovenci. Moj čla¬
nek o slovenski narodni noši spada tudi
nekoliko v ta okvir. Naj na tem mestu
izrazim zahvalo uredništvu, da ga je ta¬
ko bogato ilustriralo. Obžalujem, da ni¬
sem razpolagal z večjim številom virov.
Zlasti še nismo dobili 2. dela Ložarjeve-
ga Narodopisja Slovencev, kjer je prav
narodne noše obdelala — gotovo kritič¬
no in izrpno — strokovnjakinja, gospa
Ložarjeva. Prizanesite mi in upoštevaj¬
te vsaj mojo dobro voljo!

Izseljenci v širnem svetu bodo radi
brali to, kar je napisal K. F. — le koli¬
ko je teh kratic in psevdonimov; ali res
ne znamo povedati, kdo smo? — o svo¬
jih prvih vtisih v Severni. Neko¬

liko zavisti bo, saj je fovšija naša
narodna čednost, Amerikanci se bodo pa
čehljali! Če se še znajo in niso tudi tega
pozabili v svoji aklimatizaciji.

Dvoje tehtnih razprav posega v dve
skrajno aktualni vprašanji. To pa nista
selekciji, izbora, ampak res zbornika
snovi. Prva je doktorja Ivana Ahčina
razčlemba nauka o razvoju v luči zna¬
nosti in vere. Pičla, pa vredna znanstve¬
na dognanja in zanimive znanstvene hi¬
poteze so zvarili materialisti v neko la-
žiznanost, ki jim služi za podlago njiho¬
vega učnega, miselnega in političnega
sistema, pa še v opravičilo človeškega
poživaljenja. J-H se je lotil enega naj¬
bližjih tehničnih problemov: človekove¬
ga prodora v vsemirje. Pred odletom z
zemlje proti luni se imenuje članek, go¬
vori pa največ o ustvaritvi umetnega
planeta med zemljo in luno. čez kakšnih
deset let bomo tako daleč, potem je na
luno le še izlet. M. M.

TEHNIKA 1954

Najvažnejše iznajdbe in tehnični na¬
predek v preteklem letu je bil po mnenju
Strokovnjakov naslednji: 1) Spreminja¬
nje atomskega radijskega izžarevanja
v električno energijo in razvoj in upora¬
ba sončnih baterij, ki spreminjajo son¬
čno toploto v električni tok. 2) Fotosin¬
teza neživih zelenih zrn, pridobljenih
iz rastlinskih celic. 3) Množično cep¬
ljenje 1,5 milijona ameriških otrok pro¬
ti otroški paralizi. 4) Lovsko letalo
“Pogo”, ki se dvigne v zrak navpično in
pristaja z repom navzdol. 5) Uporaba

EUROPAK

Cangallo 439, I. nadstropje, štev. urada 119, Buenos Aires - Tel. 30 -5224
obvešča vse svoje cenjene stranke, da v domovini niso uvedli nobene nove
carine na pakete in veljajo še nadalje prejšnji predpisi.

Pošiljamo kakor doslej pakete s kavo in z vso ostalo hrano iz našega
skladišča v Trstu. Obenem pošiljamo pakete iz Argentine, ki nam jih pri¬
nesejo stranke same, kakor tudi vse vrste zdravil, šivalne stroje, kolesa,
radijske aparate itd.

EUROPAK

Revija "Duhovno 'življenje'*  vabi vse Slovence iz  območja Vel. Buenos Airesa,

RA S E U D E L E ŽMO

VELIKE DRUŽABNE PRIREDITVE

M bo v prostorih SIRVENSKE PRISTAVE V MORONIJ «Ieae 6. februar!a 1§55
Spored:


Od 15 ure dalje na razpolago tople in mr¬
zle jedi ter hladna pijača;

Ob 16 uri pričetek srečelova;

Ob 18 uri žrebanje tistih, ki so do 6. fe¬
bruarja poravnali celotno naročnino DŽ;

Ob 18.30 uri razdelitev dobitkov, zadetih
na srečolovu;

Od 19 ure dalje prosta zabava ob veselih
zvokih slovenske in tuje glasbe.

Osrednja točka prireditve

VELIK SREČOLOV z u d 500 dobitki

Glavni dobitek

L E i°  © K O Sj O .

ki si ga bo mogel izžrebanec izbrati po lastni želji,
t. j. ali moško ali žensko

Pri nagradnem žrebanju naročnikov DŽ bo glavni dobitek

ELEKTRIČNA STENSKA URA

Vstopnina $ 2.— ;  otroci imajo vstop prost

V PRIMERU SLABEGA VREMENA SE PRIREDITEV PRELOŽI
NA PRIHODNJO NEDELJO

Položsaf Cerkve v Sloveniji tu ia Hrvatskem

Zborovanje slovenske

Po poročilih Kathpressa je položaj
Cerkve v Jugoslaviji zelo težaven. Tako
je novoimenovani zagrebški pomožni
nadškof dr. Franjo Šeper pod stalnim
policijskim nadzorstvom. Po svojem ime¬
novanju se še ni mogel svobodno gibati
po zagrebški nadškofiji. Tudi ge ni mo¬
gel obiskati nadškofa kardinala Stepin-
ca, ki je interniran v 60 km oddaljenem
Krašiču.

Na Hrvatskem je komunistična tajna
policija v zadnjem času tudi zaprla 50
hrvatskih duhovnikov in to na področju
zagrebške, zadarske in šibeniške škofi¬
je. Očitali so jim, da so delali na odce¬
pitvi Hrvatske od Jugoslavije ter da so
podpirali državi sovražno politiko Va¬
tikana.

V Sloveniji komunisti na vso moč pod¬
pirajo tiste duhovnike, ki so organizira¬
ni v njim naklonjenem Cirilometodij-
skem društvu. Od komunistov dobivajo
razne ugodnosti tako posamezniki, kakor
tudi društvo, ki zaradi tega pridobiva
na članstvu.

Delovanje in razvoj filokomunistične-
ga Cirilometodijskega društva je bil pri¬
kazan na občnem zboru, ki je bil v Ljub¬
ljani septembra lanskega leta. Vršil se
je dne 28. in 29 septembra. Je bil to
III. redni občni zbor Ciril - Meto-
dijskega društva, t. j. stanovskega
društva slovenske “patriotične duhov¬
ščine”, kakor je člane tega društva
proglašal v svojem propagandnem član¬
ku pred tem občnim zborom organizac.

patriotične duhovščine"

tajnik CMD Jože šavora. V njem je Ša-
vora tudi utemeljeval potrebo po ustano¬
vitvi tega društva s tem, ker “da so vi¬
deli, da je nujno potrebno, da duhovniški
stan, ki se je posebno omadeževal v ča¬
su narodno-osvobodilne vojne na sloven¬
ski zemlji, izpriča kot stanovski kolektiv
svojo državljansko zavest ter se tesno
poveže z vsemi vernimi množicami”. S
III. občnim zborom je bila združena tudi
proslava petletnice obstoja tega društva.
V ta namen je bila najprej slavnostna
seja glavnega odbora CMD, na kateri so
društvu čestitali predstavniki sedanje
oblasti in zastopniki duhovniških organi¬
zacij iz drugih republik. Čestitke so iz¬
rekali tudi predsedniki posameznih po¬
krajinskih odborov. Govorili so: za

Ljubljano okolico in kočevski okraj Tone
Renko, za Maribor Anton Ravšel, za
Primorsko Lucijan Krajnik, za Obmurje
Ivan Camplin, za Celje, trboveljski in
šoštanjski okraj Avgust Štancer, za Go¬
renjsko Jože Vovk, za Dolenjsko Lojze
Žabkar in za Zasavje Jaka Zidanšek.
Slavnostni govornik je bil dekan Alojzij
Kurent. Na predlog tajnika CMD šavore
so bili imenovani za častne člane CMD:
“za narodno kulturno delo” akademik
Fr. S. Finžgar ter de»:an Fr. Ks. Meško,
za “ideološko sodelovanje” žpk. Dr. An¬
gelik Tominec, za “sodelovanje v narod¬
no osvobodilni vojni” žpk. in biserosaaš-
nik Janez Rozman, žpk. Fran Vavpotič,
žpk. Fran Šmit in dekan ter zlatomašnik
Josip Milanič.

Redni občni zbor je 28. sept. začel
predsednik CMD žpk. Matija Medvešček.
Kot velik uspeh dosedanjega' dela CMD
je navajal, “da je danes vsem duhovni¬
kom jasno, da je resničen nacionalni in
verski obstoj in napredek možen le v
svobodni jugoslovanski skupnosti”. Po
izvolitvi delovnega predsedstva — pred¬
sedoval mu je dekan teol. fak. dr. Stan¬
ko Canjkar •— in po izvolitvi liturgične,
socialno-politične in organizacijske ko¬
misije, je občni zbor CMD pozdravil Ivan
Regent v imenu glavnega odbora SZDL
in Izseljenske matice, za njim sekretar
komisije za verska vprašanja pri Zvez¬
nem izvršnem svetu Miloje Dilparčič,
nato pa predstavniki duhovniških sta¬
novskih društev iz ostalih republik. Pa¬
ter Rupert Suhač je govoril v imenu du¬
hovnikov v biv. coni B, v imenu Cirilske-
ka društva bogoslovcev pa Marjan Smo¬
lit Dr. Stanko Canjkar je podal poroči¬
lo o petletnem delu CMD. Poročilo v Ijb.
kom. listu pravi, da je “razčistil nekate¬
re napačne poglede na društvo, s kate-
remi so skušali odvračati duhovščino od
članstva v tem društvu”.

Po končanem občnem zboru, kateremu
so prisostvovali 204 'delegati, je glavni
odbor CMD sklical tiskovno konferenco,
na kateri so med drugim dajali časnikar¬
jem izjave predsednik društva Matija
Medvešček, podpredsednika dr. Cajnkar,
in žpk. Fvm Šmon, prior kartuzije Ple¬
terje dr. Sdgar Leopold, prof. na teol.
fak. dr. Maks Miklavčič in Franc Lipič¬
nik, ptujski prošt Ivan Graj.f, dravograj¬
ski prošt Matija Munda in dekan Gabriel
Piščanec.

Dr. Cajnkar je naglašal, da se je v
petih letih društvo afirmiralo in da bo¬
do sedaj od priprav lahko prešli k de¬
lu. Glede smernic CMD za bodočnost je
Matija Medvešček povedal, da je bilo na
občnem zboru sklenjeno, da bo posebna
študijsko-dokumentacijska komisija zbi¬
rala material o pozitivnem delu duhov¬
nikov v času NOB”. Za utrditev organi¬
zacije je ustanovljena organizacijska ko¬
misija, ekonomsko-socialna komisija in
komisija za prošnje in pritožbe. Za pro¬
učevanje sodobnih vprašanj bodo na te¬
renu ustanovili študijske krožke. Glavni
odbor CMD ima tudi v načrtu, da poleg
svojih dosed. glasil “Nove poti” in “Or¬
ganizacijskega vestnika” izdaja priloge
“Novi poti” o aktualnih problemih. Na
vprašanje, kako se delo CMD odraža
med slovenskimi duhovniki, je žpk. šmon
dejal, da predvsem v tem, “da so mnogi
člani s pomočjo društva postali zavedni
člani ljudske skupnosti in pristaši socia¬
listične ureditve”. Povedal je tudi, da
je od okoli 940 rimokat, duhovnikov v
Sloveniji 55% včlanjenih v CMD, od bo¬
goslovcev pa da je 90% organiziranih v
Cirilskem društvu bogoslovcev. Glede
odnosov med CMD in ordinariji je prof.
dr. Miklavčič povedal, da so društvena
pravila vskladili z željami ordiniarijev
in zato ni nobenega povoda za kake po¬
misleke proti društvu. Sed. zakonodajo,
ki zadeva vero in cerkev je hvalil Ivan
Voda, župni upravitelj iz Starš pri Ptu¬
ju, o dobrih odnosih med CMD in sed.
kom. oblastjo je govoril žpk. Janko
Rojht. Na vprašanje, “kako patriotični
duhovniki ocenjujejo kontinuirano kle¬
vetanje Vatikana o preganjanju vere in

Buenos Aires, 27. I. 1955

naravno radioaktivnega tritija za dolo¬
čanje starosti vode v dežju ali kjer koli.
6) Zgradba središča Rimske ceste, ki so
jo ugotovili s pomočjo radijskih valov,
ki jih pospešnje hidrogenski plin, za
katerega so ugotovili da napolnjuje vse-
mirski prostor. 7) povečana bojazen, da
bo radioaktivni material iz atomskih in
hidrogenskih bomb zastrupil zemeljsko
ozračje in spravil v nevarnost nadaljni
življenski obstoj človeštva.

DRUŠTVENI OGLASNIK
Ob smrti gospe Antonije Rupnik in
gospoda Ignacija Poštajnerja je Dru¬
štvo Slovencev svojcem izplačalo po¬
smrtnino in sicer po 2.100 pesov za vsak
smrtni primer. S tem je bilo izčrpanih
44— $, ki so jih doslej člani vplačali.
Ker ima večina članov vplačanih le 24
smrtnih primerov to je 41.— pesov, s
katerimi je plačan tudi že smrtni pri¬
mer gospe Rupnikove, prosimo vse čla¬
ne, da takoj plačajo novih 9 pesov za
25., 26. in 27. smrtni primer tako, da
bodo imeli vplačanega 50 pesov posmrt-
ninskega prispevka.

Kakšnim lažem je nasedel L. Adamich,
kaj se je v resnici dogajalo pri Sv. Ur¬
hu, kaj je bila Črna roka, kako je bilo
v Pleterjih — vse to vam bo povedala
knjiga “Krivda rdeče fronte”, ki jo je
spisal msgr. škerbec. Knjiga stane 17.—
pesov in se dobi v Dušnopastirski pi¬
sarni.

OBVESTILA

Slovenska Beseda bo priredila v so¬
boto, 12.11.1955 ob devetih zvečer pred¬
pustno zabavo v Santos Lugares. Pod¬
robneje v prihodnji štev. Svobodne Slo¬
venije.

___

Posedujem lokal (galpon) 150
m 2  in 15 H.P. moči, blizu želez¬
niške postaje na asfaltu.

Sprejmem družabnika-strokov-
njaka za katerokoli industrijo.

Informacije v gospodarski pi¬
sarni na Granaderos 61, T. E.
66-0818.

Prodam zemljišče v Moronu,
v isti kvadri kot je slovenska
Pristava.

ZEMLJIŠČE MERI 206 m 2

Informacije;

RAUCH 1301—  MORON

Dr, S&že Erntene

Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazumu.

»mprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires

cerkve v Jugoslaviji in Jugoslavije na
sploh”, je dr. Cajnkar odgovoril, “da to
klevetanje slovenski duhovniki obsoja¬
jo”. Dejal je, “da to klevetanje izvira iz
vrst pobegle emigracije in da slovenske
duhovnike čudi, kako da v Vatikanu ve¬
rjamejo samo tej pobegli emigraciji, ne
prepričajo pa se, kakšno je dejansko
stanje pri nas.”

CMD je ob petletnici svojega obstoja
priredilo tudi razstavo v eni od predaval¬
nic teol. fakultete. Na razstavi so bile
med drugim slike Toneta Ronka, župne¬
ga upravitelja v Robu na Dol. in prof.
Lada Lampiča iz Ljb., zatem knjige, ki
so jih napisali društveni člani: Jalen,
Finžgar, Sekovanič, Ks. Meško, Anton
Boštele, Jože Vovk, kartizujanec dr.
Edgar Leopold, dr. Angelik Tominc, sli¬
ka Matije Munde iz dachauskega tabo¬
rišča, ki je edini izmed interniranih du¬
hovnikov ohranil seznam vseh katoli¬
ških duhovnikov iz Jugoslavije, ki so tr¬
peli in umrli v tem taborišču. Med Finž-
garjevimi. deli je bil razstavljen tudi ro¬
kopis njegove najnovejše večerniške po¬
vesti “Gostač Matevž”. Pod Titovo sli¬
ko je bil seznam tistih kat. duhovnikov,
ki so med II. svet. vojno padli kot tal¬
ci ali kot žrtve zločinov v taborišču Ja¬
senovac na Hrvatskem. Razstavljeni so
bili nato tudi listi, ki jih izdaja CMD.
Pri tem je reporter ljb. kom. lista v svo¬
jem poročilu omenil tudi tole: “Obenem
pa najdemo nekaj razstavljenih izvodov
časopisov slovenske sovražne emigracije,
ki z neprestanim klevetanjem in lažmi
razširja po svetu sovražno razpoloženje
proti našemu društvu in proti naši do¬
movini”.