fJSTKtt. Novo bojiš^e Novo bojišCe obsega južne dele nadvojvodin Z"gornje in Dolenje Avstrije, pokneženo grofijo Tirolsko s Predarelskim, vojvoGAne Solnograško, Stajersko, Kranjsko ter Primorsko. V Italiji pridejo v poštev pokrajine Gornje in Srednje Italije. Ker je pričaiko^ati, d'a se vojska najbrže ne bo razširila preko neposrednih obimejnih dežel, nai omenimo tu le one dežele, kjer se bodo najbrže vršila prva večja podjvzetja. Tirolska se skoro nima bati sovražnega, vpada. Tu kakor na Koroškem se bosta najbrže oba dela omejila na brambo meje. Zato pa je Primorskia že od nekdaj predmet naijsrenejših italijanskiih želja. Tu bo veliko vlogo igral naš Kras. Goriški Kras. Severni Kras obsega Trnovski gozd nad Gorico med So6o, Vipavo in Idrijo. Visok je povprečno 800—900 metrov, zelo gozdnat in še precej dobro naseljen. Jugoizhodni del je do 1200 m visoka planola, precej golifiast in slabo naseljen. Obronki so primeroma visoki, strmi in skalnati. Iz Gorice vodi le ena večja, vojaško pomembna cesta na Trnovski gozd in to je cesta skozi Solkan pofcl Sv. Goro. Na Prevalu se rarzcepi: ena vodi naravnost v Trnovski gozd, a druga pa skozi Grgarski kotel na Cepovan in od tod preko Vrat izpeljana noval cesta do postaje Sv. LuoJja na levem bregu Idrije. Nadaljevanje Trnovskega gozda je Hrušica, To jo redko naseljena, zelo gozdnata planota, ki ima več vrhov in grebenov do 1000 m. (Na Hrušico vlodi lepa cesta od Ajdovščine skozi Col ter dalje proti Logatcu.) Kranjski Kiaas. Za Hrušico pride kranjski Kras, ki je le deloma netoliko goličast. Doline so zelo rodovitne. Razteza sp proti jugoizhordiu do Hrviatskega. Tržaški Kras. Mnogo nerodovitnejši je tržažki Kras, geravno je le do 300 m visok. Obdelane so le doline, gornji del je goličast, malo pogojzden. Vzporedno zgrajene ograje iz naloženega kamenja, gosto grmi6evje ter globoke doline bodo zelo ovirale sovražnika pri prodiranju, če bi se mu posrečilo priti na Kras skozi Istro aJi od Furlanije. Zato pa je Kras toliko ugodnejši za brambo. Stevilne poti so zelo kamenite, prehodi med kamenitimi mejami zelo ozJki. Zato bi se kolone voz in topov tu le težko pomikale dajlje. Manjia ;>a tudi pitne vode, posebno v poletju. Domačini si pomagajo s kapnico, a vojska bi jo popila v enem samem dnevu. Kapnica, ki so jo domači vajeni, je za n.je užitna, tujcu pa povzrofii lahko Crevesne bolezni, ker filtrov nimajo povsod. Istrskl Kras ali Cieariia. Od Divače dalje se pricne talcozvana Cičarija. To so kraški in istrski hribi, posejani s lcamenitimi pažniki in bukovimi gozdički. Doline rek so tu zelo globoke, do 100 m, in strme. kar je velika ovira v vojašlcpm ozrirn. Reke. Istrske reke so večinoma hudourniki. VeSje važnosti je S o č a, ki izvlra v Trenti pod Triglavom. Njena struga je obdana od vseh strani od silno strmih, skalnatih sten. Tako si dela med skalarni pot do Solkana, kjer se dolina nenadjoma odpre. Tu vodi čez Sočo znameniti solkajnski most, eden najlepših in najzanimivejšili v Evropi. Kakor rečeno, je Sočina struga in dolina v gorenjem teku zelo ozka. Le pri Bovcu, Kobarijiu in Tolminu se dolina razširi v precej velik kotel. Pri Sv. Luciji priteče v Sočo Idrija. Od Gorice dalje postaja Sočina struga vedno širja, posebno od Podgore dalje. V Furlaniji je struga že do 150 metrov široka, med tem ko je njena širina pri Gorici le 50 m. Pri Sovod.njati pod Krasom priteče vanjo Vipavia. Ker je struga tu tako široka, zato je voda tam plitvejša in ob suhem vremenu je ni težko prebresti, posebno pri GradJSki. Ob deževnem vremenu pa se njen peSčeni prod spremeni v veliko jezero. Zadnja leta je Italija svoji izhddni meji posvečala izredno pozornost. Vpjaške in civilne odreldbe italijanskih oblasti na izhodni meji kažejo, da misli Italija tu napadalno postopati. Soška dolina bo — soditi po vsem, kar se je že zgodilo in kar se godi — pozorišce velikih in krvavih bojev. Biser Goriške, naši lepi planinski kraji, naša krasna Brda in Vipavska dolina, bodo morali biti pozorišče morda na,jljutejSih bojev za bodocnost Evrope in našega naroda.