Katollšk cerkven list«
Tetai m:r.
V Ljubljani 24. grudna 1856.
MJmt &9.
Venec spoštovanja
in priserčne braiovske ljubezni na grob čast. gospoda Matevža Puherja, kaplana v Naklim. Umeri 18. listop. 1856.
Premagal si! — sveta britkosti Me bodo vee te sdaj morile; Končano je! — sveta sladkosti Ne bodo te še več motile. De ti zastalo je serce — to vem; Al de si mertev — misliti ne smem!
Pokopan je ! — mar žalovanje Zamore sklicati ga a' groba? — Zastonj, zastonj je zdiho vanje. Ga osivel', ki je trohnoba! — Al kdo mi vroče branil bo solse. Ki. kar mi bil je ljubi ranjki, ve?
O prid' aasaj! — glej. Ijaba mati Naproti U roke steguje; Ne slisia li hudo žal'vati? Brat. sestra britko te objokuje! Saj vender kdej na dom si k nam prišel; Zdaj ni. adtg ni nikolj te več doma!
Opravljal dar si svete mase
V	prid živim ino dušam v vicali. Si željni ljud duhovne pase Podučeval zvesto v resnicah;
Si bil otrokam skerben nčenik. S solzam' te pomni marsikak bolnik.
Le zdrami se! — cuj. kak dongo
Pobožnih pesem melodije.
Le čaj prečudno harmonijo,
Ki petja glas ia nje se Ige.
Saj si sa petje seer bil ves unet —
Ne mara« več sa orgle še prijet'?
„Le pasti me! — Boga uživat' „Zeli samo sdaj duša noja, *Le pasti v mira me počivat', „8in> truden in želeo pokoja; „Bla pot je ternjeva, tud teiik križ: „Terpeti mora se sa paradiž44!
O bratec! — Bog ti ga dodeli. Nebeška luč ti večno sveti, In naj bi kd^j tud mi veseli Se tamkej mdgli skup sadeti! De ki v veselj' neskončniga neba
V	živali večno večniga Boga, Amen!
J. P.
Nektere »mešane prašat%Ja na kaneu
ieia.
1.	Ali sim na koueu leta kaj bližej nebes, kakor sim bil v začetku leta? Morebiti celo bližej pekla?
2.	Sim 11 preživel to leto v stanu gnade Božje?
3.	Kolikokrat sim bil preteceno leto pri sv. Obhajilu? Ali ee morem zanašati de nisim Božjih ropov delal?
4.	Ali sim bil vsako nedeljo pri celi službi Boqi,pri sv. maši, pri pridigi? tudi pri keršanakim nauku?
5. Ali sim bolj ljubil Boga, ali svet? Nisim li rebiti celo greha nad Boga ljubil?
0. Ako bi se mogel pred kakim posvetnim sodnikant za svoje djanje in nehanje pretečeniga leta odgovarjati, ali bi si upal dostati ? Kaj pa pred sodnikam Božjim, ki tudi v serce vidi?
7.	Ali siui bil do bližnjiga usmiljen, ali neusmiljen?
8.	Ali sim kontu k pokori pomagal ? Morebiti še koga od pokore odvernil?
9.	Morebiti kaka pohujšana nedolžnost za moje ma-sevanje v nebesa kliče?
10.	Koga ima v mojih očeh višji ceno: bližnjiga daša, ali telo?
11.	Sim ne mara velikrat čez bližnjiga govoril, kar bi ne bil, ako bi bil on pričujoč ?
12.	Sim kterimu tih. ki so to leto umerli, v vice ali celo v pekel pomagal?
13.	Ali imam lepo navado, za duše v vicah moliti?
14.	Ali se odkrijem in molim, kadar zvoni „angelovo česeiye?44
15.	Pred sv. Rešnjim telesam saj vselej pokleknem, ko se gre obhajat, ali v cerkvi?
16.	Tisi morebiti kaka krivica mojo dušo?
17.	Imam kaj-li lepo navado, moliti xa spreobernjenje grešnikov, krivovereov iu nejevernikov?
18.	Ali darujem vse. kar sim in imam. v Božjo čast? Morebiti bi pa rad nekaj za svojo lastno čast prihranil?
19.	Kako je bilo kaj z lišpam? Koga sini bolj lepšal(-a), dušo ali telo?
20.	Ali nimam zraven Gospoda, svojiga Boga, se ka-kiga malika? Kaj ko bi bil(-al kje malika molil(-a), Boga pa zapusti!(-a~)?
21.	Ali sim v svojih odrašenih letih že doperneeel kako leto čisto brez kletvinje?
22.	Ali nisim »a vsako reč jezen? Se tudi čes „Da-n i c o44 jezim, de me take reči vpraša?
23.	Ali kaj razumem, kaj se pravi samiga sebe v strahu imeti? — Kdo je močnejši, moja duša ali telo? — Me morebiti naj zaničljivši nagnjenje v sužnosti ima? 8im tedaj sužinj? Kdo je moj trinog: Jeza? nečistost? lakomnost? uapuh? lenoba? duh obrekovanja? denar? sestri svo-joglavnost in terma? Ali bom prihodnje leto še v ti sužnosti ostal?
24.	Sim jest — otrok — morebiti svoje Ijabe starše grenko žalil? Ali si nisim k sercu vzel, de po Božjim žaganji ue bom imel pokoja na zemlji, ako staršev ne spoštujem ?
25.	Ali sini povernil kaj krivic, ki sim jih svoje dni storil? Sim kaj pohujšanja popravil?
26.	Sim storil za kak misijon kaj dobriga?
27.	Koliko mojih let je v bukvah sodbe dobro sa-znainujauih 9
Mu veseli morebiti čez duhovne, čez gosposko
godernjuii ?
2!». kukosno je moje obnašanje do bolnikov in do starih ljudi?
30.	kaj pa v nebo vpijoči grehi?
31.	Ali se bom poboljšal precej, v čimur sim pripadel ?
Rezan beseda zastran hudovofjnlga poškodovanja mladih drevesc.
/uauu je po nekterih krajih sem ter tje preostudna pregreha, ki je jako škodljiva kristjanam, ktere se slehern rodoljub sramuje, kadar sliši od nje pripovedovati, ter si misli, de bi nas drugi sosedje okrog ravno zalo iitegmli iieomikanim Ijudjem in celo divjakam prištevati.
/e se je zastran te toliko škodljive pregrehe mnogo pisarilo in ludi visoka vlada prosila, uaj bi ona posebno ka-seen za lake brezvestne hudodclnike odločila; tode visoka vlada, ako cerkev s posebnim načiuam v pomoč nc pristopi, bo le omamila hudodelstvo, pu nikakor ne korenito zaterla, kajli sala u ne pusii rad svojih služabnikov, ki mu marljivo obilno sadii douasujo, dokler, kakor piše sv. evangelist l.il-kež II. 12.. močnejši nadnj ne pride in ga ne prcinuga. »Satanovi služabniki pa so v tem oziru tisti, ki svojimu bližnjimi! zasajeno mlado drevje iu požlahtnjene pclcurje hu-dovoljuo vgoiiohljujejo ter se potem satansko radujejo storjene škode, tih šolskim posvelvanju je bilo lelas vprašanje, kako bi se sudjoreju po učilnicah na deželi zamogla pospešiti. Na lo vprašanje jez iz skušnje odgovorim, de v listih krajih, kjer učilnica svoj veri za sadjorejo imu in je učitelj ves zanjo vnet, če pu skrivej kak hudobnež večkrut med letam posajene in požluhinjene drevesca polomi iu iz lal populi, se bo še dokujkrat treba posvetvali, in vender ne bo ireba sadja jesti. Havuo ti brezvestni škodljivci so krivi, de v nekih krajih nekteri kmetje nimajo skorej le eniga zlahtniga drevesa v svojim vertu. ljudje so pu, kakor skušnja spričuje, v lakih okolicah pravi volkovi ua sadje iu je zares srečen vlastnik. ki kako sadno drevo ima, čc on za svoj trud najde še kakšen dozorjen pecelj na drevesu. kuj rado se pripeli, de se satan razveseljuje po-škodnvavca in poškodovanca, kadar namreč vlastnik ugleda prazno drevo z nemilo polomljenimi vejcuiiii, jame on ves logolcu sadnigu tatu preklinjati, de je groza!
t*lcj, li brezvestni človek, kdorkoli iu kjerkoli si, mislim, de se se spomniš, desiravno je že nekaj let preteklo, ko m šest tepkovih dreves ki so kuj lepo odganjale, poleg so-hedovigu hleva v temni unči neusmiljeno pokončal. Morebiti si celo lako lerdovralin, de si jo, to storivši, liipamu krohotaje preč potegnil iu si se, ko je sosed ves žalosten pregledoval ugonobljcue drevesca, skrivej satansko posmehoval, češ:„te mika tičko zvedili?**
Glej, ti hudodelui človek, kolikokrat uioru sosed streho kerputi, ki hi mu je bile zdaj varovale tepke siluigu viharja; tudi je nekaj stopinj, kur d-ibro veš, tje tlo hleva druziga soseda; naj sega po nesreči oginj prime, kaj hitru bo tudi verh lega plamen švigal, ki hi ga bile vmes rasteče tepke odganjale.
Ozri se saj nekoliko nu njegove otroke, kaj jim ue lic res lahko lakote uu bledih obrazih? ki tudi zato včasi ua polje vhajajo, tam turšicc in krompirju pograbil in sc že v nežni mladosti privajajo tatvine, ki bi si bili kaj lahko doma nahranovuli truplo s suhimi tepkami iu serce nedolžno ohranili, ako hi jim li, osladni brezvestne/., ne bil marljivo vsajeniga drevja ugonobil!
Tega soseda je pa tudi sadjoreja močno veselila, torej bi bil on gotovo ludi sadje lepo varoval in zredil in lahko bi se bilo pri poznih vnukih zgodilo, de hi se bila z mur-sikterim teh debel mnogokrat peč ogrela, in otroci bi ne bili zavolj mraza primoruni, se okrog ptujih peči plaziti.
kjer se le prevečkrat kaj pregrešnigu naučijo, kar jim greni njih življenje in smert.
Premisli dalje, brezvestne/., de nisi le sosedu, njegovim otrokam in vnukam škodoval, temveč celi vasi, ki bi bila lahko v tej dobi po rajsko z nuj koristnišim drevjem olepšana, ako bi ti s svojim nečloveškim djanjein prebivav-cam veselja do sadjoreje do čist iga zaterl ne bil. Le v željah utegne hudi duh memo tebe hudobniši biti, v djanju si ga pa v tej reči prekosil.
Morile kadar take viteške dela dopriuašaš, se še večkrat tihama posmehuješ; morile tudi prejemlješ svete zakramente, in ti kur na misel ne pride, de si tolikih hudobij kriv? Pač zares si milovaiiju vreden in ti odkritoserčno povem, dc se je kar močno bati, de ti bo tvoje peklensko posmehovanje v tej reči hudo hudo presedalo.
kristjanski nauk je gotovo zoper sleherno iu tudi zoper to hudobijo kaj pripraven pripomoček in tudi mislim, de ni duhovniga pastirja, ki hi večkrat ne opominjal, de je zoper ljubezen do Boga iu do bližnjiga, torej močno pregrešno, komu nalaš škodo delati, in tudi mislim, de v tistih krajih, kjerkoli je znano, de se nalaš pelcarji ugonobljujejo, duhovni učeniki pri priložnostih to hudobijo z imenam napadajo. Xaj kdo kmete popraša, zakuj oni okrog svojih poslopij in po vertih nič sadnigu drevja ne zasadijo, bodo kar urno odgovorili, de bi kaj radi drevje imeli in pa tudi požlahtnujejo, pa ga jim brezvestni ljudje proti pokončajo.— Xaj tukaj jez tudi povem, de sim v god nebovzetja Marije Device nauk razkladal otl sedme Božje zapovedi in med drugim tudi bolje obširno omenil, de se zoper to zapoved tudi tisti pregrešijo, ki bližnjimu ali soseski sadno drevje ali druge ob potih posajene drevesa, ki se zavolj sence ali lesu odgojujejo, nalaš kvarijo in uničujejo. Ta nauk pa ni bil brez sadii, tode sad, kolikor se je z očmi vidilo, je bil prav jako napčen, zakaj še tisti dan je neki brezvestne/, nalaš polomil mlud uiecesen, ki je več ur deleč prinesen ter uu cerkveno zemljišč vsajen bil.
Te hudobije pa zastran osvete (masevanjaI mende ni nihče doprinesel, ker uc vem, tle bi bil kogu ta/žalil iu je tudi lahko vedil, de na cerkvenim zemljišu vsajen mecesen je lastnina cerkve, ki bi ji še le čez 30 let s terdnim le-saui kuj koristil.
\ugib tukiga nezmerno nepošteniga poškodovanju je sicer mnogokrat nekristjanska osveta (maševanje uli stre-senje jeze I zavolj kakšnigu razžaljenju, še večkrat pa jc ostudno spačeno scrcc, ki sc razveseljuje, kadar se drevje, ki ga kdo posadi ali odrediti hoče, neusmiljeno pokonča.
(■ojzdi se otl leta do leta ziuiraj bolje iztrehljujejo ter se dela gladka pot nekrotljivim viharjem, lorej bi bila zares dobrota, tle bi vsak posestnik v plutih in okrog svojih po-slopij kuj dreves imel, ki bi še veliko vredne bile samo zastran tlerv, ako se pa od njih še sadje dobiva, po kterim sc tolikanj hrepeni, je pa drevesna cena še veliko večji. »Sedajnimu iu prihodnjimu rodu se pu po nekterih krajih le resnično pomaga v tej reči, če se divjaška hudobija, ki ugonobljuje drevje, ki se zavolj sadja ali zavolj druzih namenov posaja, kar urno zatre.
Ako bi soseske za škodo, dokler se ne ovadi hudobni poškodovavec, odgovorne bile, iu bi mogle škodo plačevati, bi se zoper to mnogo pomagalo, desiravno hi mogli nekteri nedolžno terpeti, bi se zunanja hudobija berzuala, ko bi tudi znotraujiga poboljšanja nc bilo. — Po moji misli hi utegnil zoper to hudobijo dober lek biti, uko bi se duhovni v tistih okolicah, kjer ta hudobija razsaja, med seboj porazumili in posvetovali, kako bi se dala /.utreti toliko za dušo kolikor zu telo sedaujimii in prihodnjimu rodu škodljivu hudobija, de bi se potem z Božjo pomočjo iu večkrutnim podukam tu pregreha zmiram bolj zaterla. kdor le cnimu človeku, ki v resnici pomoči potrebuje, poinugati noče, kadar bi mu luhko pomagal, naj se nikar z ljubeznijo ne ponaša, 1. Jan. 3. I s. „Xe ljubite z besedo in jezikam, toinuč v djauji in
resnici"; koliko veči dolžnost je tukaj pomagati, kjer se ob enim za dolgo dolgo in mnogim pomoč skaže. (Con-sili um singulare resp. catuum proponere disesuasum est. Vr.)	Neki duhoven.
Rogied nasttf na JLa^ko
in popotvanje v sveti Rim.
(Dalje.)
Ker je bilo moglo to popisovanje zavolj druzih tvarin precej dolgo postati, torej ne more biti s končam leta sklenjeno, desiravno le bolj po verhu nektere reči povzamemo.
Posebno mikavni so se mi zdeli studenci, imenovani „Fo ii t ii a di Tre vi", kjer iz umetno neredno zloženih pečin mnogi viri, veči in manjši, prav prijetno vervrajo. Zares je velika umetnost, ki zna naravo posnemati; ko bi človek same te studence in skalovje vidil, brez častitih poslopij iu spominkov nu okrog, hi mislil, de se kje v Bo-hinu znajde, in ne v slavnim Rimu. — V cerkvi „Andrea della K r a 11 o" sim vidil altar Marije Device, kjer se je bil Ratlsbon na prečudno prikazin nebeške Kraljice iz judovstva k katoliški veri spreobernil. V stranski kapelici jo namreč lepa podoba Marije, brez madeža spočete, pred ktero je Ratisbou molil, ob strani pa je zdaj zgodba tega spreobcrnjenju v lepim mulu pred oči postavljena. — Xa tergu „dl 8 pa g n a" je bil že oder in mnoga priprava za častitljivo podobo v spomin razglašenja verske resnici od iieomadežuiilga spočetja presv. Matere Božje. - Bili smo na hribu „1* In clo", ki je navadno rimljausko sprehajališč, in od kodar se nad vse mesto vidi. Obširna plan ua njem je ozališana z mnogoterimi plemenitimi drevesi, sadeži iii cvetlicami; v resnici prav prijetin je tu kraj. — Xaj veči ime-nitiiost za katoličanu iu za sleherniga, kdor resnice iše, pu Ima lateranski inuzeum ali hram za keršanske starine. Ni skorej moč, de bi resuiceljubiu človek ueverin od undot šel, ako te reči prav preudari. Zakaj vsi nauki, kakor jih še vselej katoliška cerkev, iu le kulolišku cerkev sama uči, se znajdejo v izsekanih podobah na kamnih iu sarkofagih, ki jih iz katakomb izkopujejo iu v teui hramu spravljajo. Tukaj najdeš na kamnih iz II. iu III. stoletja nauk od sv. Rešnjiga telesa, h v. maše, prošnje za mertve, mnogoterih cerkvenih šeg ali svetih opravil itd. Tukaj kamni govore protestaiitam iu drugim krivuvercam, kleri resnico taje. Naj pervi sarkofag, ki smo ga vidili, obseže v podobah ali simbolih ves keršanski nauk ob kratkim, začenši od stvar-jenja K ve iz Adama, kar pomeni začetik svete cerkve, itd. Spominek ta je neki iz časa cesarja Teodozija. l»o enačili spominkih so si vstrič postavljene dogodbe ali predpmlube in njih pomeni, z neko bistroumnostjo, ktera velikrat v ogledovuvcu silno čudenje, celo stermeuje obuduje,in kaže, kako globoko de so pervi kristjani svetu vero zapopadli. Tako so si p. vstrič, kukor zgorej st varjenje K ve z začel-kain sv. cerkve, luko na drugih kamnih Jona z vstajenjem <> d mertvlh; ribji lov iz evangelija s sv, kersta m (torej so ribe prav pogosto nu kamnih, iu riba pomeni večkrat tudi Kristusa samiga J; trije mladenči v ognjeni peči z odrešenjem; jagnjeta s kronami v ustih s sv. niučenci. Postavljeno je pred oči tako, de je predpodoha cela. od skrivnost,, ki jo pomeni, pa sem ler tje kako znamnje, včasi pa znumnje, ki «e ozira na kako poprejšnjo dogodbo stare zaveze, pa tudi tadašnji pomen ima. Tako je p. na kamnu iz II. stoletja ,.jagnje med volkovuma", kar spominja uu dogodbo ciste Suzane, pa tudi v času marteniikov svoj pomen najde. Osebe, kako, p. Kristus, sv. Peter ild. so si iiu vsih kamnih tako enake, de jih je čisto lahko razločiti, torej je ludi razlaganje podob močno zlajšanu, iu se zmiram bolj zjusnuje s primerami ene z drugo. Veliko je že c-isio do jasniga dognano, marsikaj je še temno, marsikaj |ivoiiiIjivu. Vidili smo v nekim kraji podobo, ko hoče Abra-tmiii Izaka zaklati, zraven pa je sv. Peter, ki ga za roko ■lerzi ui mu brani. To neki pomeni sv. mašo, ko jo visoki
mašnik vidno opravlja in se Jezus daruje, vender več ne umerje: znano je, de Izak je bil podoba Jezusova. Nar bolj smo se zavzeli čudni podobi na nekim kamnu is II. stoletja, na kterim je pred oči postavljen Klija v nebo gre-doč, ko svoj plajš z ločuje sv. Petru. To je zares čudna rec: Klija sv. Petru! Klija jc očitna podoba Jezusova. Plajš podoba oblasti pri starih narodih sploh, kakor tudi pri Eliju posebej, ki je svojo čudežno moč Klizeju zapustil. Vprašati smemo protestante: Ali se more še lepši in bolj očitno na znanje dati resnica katoliške vere, de je Jezus sv. Petru svojo oblast, svoje namestništvo zročil? Tako so verovali pervi kristjani, kdo ima potlej pravico, sveto vero prevračevati, in tajiti nuj vikši oblast ri.nskiga papeža! Ravno iz tega se pa tudi prav lepo razlaga začetek in pomen „p u 11 i u m - a", ki ga sveti Oče dele vikšim škofam.— V razum teh prcčudnih reči pa. ktere so sicer neoverzljive, se mora vender ključ imeti, ker vse je v podobah, pa v takih podobah, ki se iz nekdanjih časov iu šeg zanesljivo iu nedvomljivo razlagati dajo. Tako p. golob pomeni d u-šo, v zvezi s sv. Duhani, po kterim duša svoje življenje ima; pavje znamnje n e u m e r j o č n o s t i. Na nekim kamnu je riba s košarico kruhu uu herbtu. Kako je to? Riba pomeni Kristusa, kruli pa sv. Rešuje telo. Ta podoba je tudi iz II. stoletju. Ako take reči prevdarimo. se nam ne bo čudilo zdelo, de učeni krivovcrski možje, ki sicer ne pridejo iz praviga konca v Rim. pu vcudcr vero najdejo, ko take čuda pervih kcršanskih časov z mirnim očesam pregledujejo in z ruvuim sercam sprejmejo. Tako >e je dogodilo lansko leto anglikanskimi! duhovniku, ki je bil poslan \ Rim. de bi bil oudotniiu uuglikaucum ali angleškim luteranam postne pridige opravljal. Ko se je bil pa poprej nekoliko po Rimu ogledal, je svojim po»|ušavcam razodel, dc jim ne more drugači pridigati, kakor po katoliško, ako jim jc ljubo, ker njemu mi se bile \ tem kratkim času precudno oči od-pcrle. Njegovi pnsiušavci so mu bili tudi dovolili, de naj po svojim prepričanji govori iu uči, kakor jc znano. Ka-košin sad pa de je pri poslušavcih hil iz tega. nisim posebej slišal. -- Opomnili je še, ile vse katakombe, iz kterih se take drugoline pervih časov izkopujejo, so zunaj mesta v veliki daljavi ua okrog. Zmed vsili svetili uiuccucov ali murteriiikov sta le samo v mestu pokopana. Imenitno jc tudi, dc sturi popisi, od katakomb iu druzih rimskih iuic-nilnosi se zlusti pri Nemcih znajdejo, kleri so nekdaj \ Rim popotvali in le svete kraje popisovali. Dva rokopisa sla v »Sol n ograd u, eden v K losi e riietiburgu. Vsi se med seboj zlagajo, in po njih marsikaj išejo iu res najdejo. Po njih so zraven druziga tudi 2 cerkvi zopet uusli iu na dan spravili. Vse ie reči so nam skazovali iu razlagali viso-koučeni kardinal Reisuch, čigar priljudnosti in sprt-mosti v tih rečeh smo se močno čudili. Serčno ginjeui smo bili ludi ko smo prišli k svetimu hramu. \ kterim so stopnici* ali šleuge ohranjene, po kterili je bil Jezus peljati k Poniju Pilatu, deželskimu oblastniku v Judeji. 'Js jih je iu so z drugim lesum obložene, de se bolje ohranijo; le sem ter tje so prcšiplinc, de se zamorejo šiaplc nekoliko vidili, z mnogimi svetinjami vred. S skesanim sercam smo po kolenih po njih gori šli, nudili iu jih kuševali v zadobljenje odpustkov z njimi sklenjenih. Na dnu lili stopnic je silno umetna in imenitna podoba Juda Iškarjota; vsa njegova zvijača iu hiiiuvšina se mu uu obrazu bere. To svetiše imajo pasijouisti ali red Jezusoviga terpljenja \ svoji oblasti. V cerkvi sv. Klemenu ste trupli *\. Cirila iu Metoda, sluvctiskih aposteljimv, pa nc vedo dobro mesta, kje ravno dc ste shranjeni. Ni dvomiti, de se bo io bolj razjasnilo, ker je Slovenam toliko imciiiino. V okrogli cerkvi, ki je bila nekdaj a m p li i t h e a I e r ( z\ erinjasko gledišč) so zlasti imenitne ukrug in okrog siln živo predoeiiene podobe vsaklcrih naj strašucjših mučenj ali morter svetnikov. Tukaj bi bilo treba več dni. de bi clotek malo ogledal. Pa tudi mučilo v serce režejo ie podobe, ker vidili je. ka-
kur de ki bili šivi svetniki, živi rabeljni, žive zveri, ktere jih tcrgajo, živ ogenj, s kterim jih peko itd. In ker no se te in take reči ravno na mestu godile, kako močno to človeka v veri poterdi! — Cerkev sv. .1 a ne za in Pavla je bila z venci iu mnogoterimi lepotijami po tleh in povsod čez mero ozališana, kakor nisim še nikoli nikjer vidil, in ljudje so se k litanijam zbirali, ker naslednji dan (2ti. rožn.)je bil njun god. Vse mesto je tako rekoč tiste dni tje sulo; \ idilo se ie, de Kiinljani ta svetnika posebno časte. — Bili hiiio po tem še v Koloseju , kar sim poslednjikrat omenil.
(D. si. |
MM o p i
Iz Kima, 3. grud. J. Z. Ko so bili pred kakimi 2 leti kardinal Švarcenherg poslednjikrat v Himu. so lep znesek dovolili. de bi se za nemške in avstrijanske škofe, ki \ Kim prihajajo, primerno stanovanje pripravilo. K temu se v resnici ui moglo pripravniši stanovanje izvoliti, kakor je uno zraven cerkve zu nemški narod „uU' A nima", ki se romarske hiše derži iu ima vhod z ulic „della Pace". To bo priromavšiiu škofani prav priložim in prijetno, ker bodo prišli v domačo hišo, pa ludi marsikterim drugim ne-prilikam se ogniti, v ktere so sicer zadevali. Iliša ima dvoje lepo nadstropje in je lako napravljena, de je čisto pristojna za škofje slunovanje. /a lo napravo so blagi knez blagovolili darovati ne manj kol 10 tavžent tolarjev I st udi). Tudi za primerno število spremljajočih duhovnov je poskerbljeno. Prečastitljivi speierski škof, spremljani s li korarji in profesorji, so pervi skoz 1 tedne v lein poslopji prebivali. V kratkim bodo neki novi briksenški škof tukaj v cerkvi „st. Maria deli' Aniina" posvečeni, ker so namenili pred svojim apostolskim poslunjein apostolski sedež obiskati. Sveti Oče so že večkrat svoje veselje nad tem razodevali, de se zlasti poslednje leta bolj pogosto katoličani sploh , pa ludi vikši pastirji sami s sinovsko podlož-uostjo svelimu riuiskimu sedežu približujejo. Tudi je poslednje dve leti pri rimskim ljudstvu močno zginil tisti sum, kakor de bi le krivoverci iu ruzkoluiki sem hodili. V nekterili dneh bodo neki postavili veličatiski steber v čast ucomadcžaiiiga spočetja Marije Device nu tergu „dl Spugua", poslopju rimske propagande nasproti. - - Do prihodnje velike noči pričakujejo tukaj več visokih ptujeov, zmed kterih se mnogo misli uu rusovsko cesarico. — Od srede poprejšnjiga mesca Njih svetost zopet v Vatikanu (zraven cerkve sv. 1'tiraJ stanujejo, kteri je bil poleti v ruzdelku papeževih stanovanj mnogo popravljan.	Zdaj v začetku grudnu
Kiuiljutii mnogo tožijo zavolj mraza, iu pa po pravici, ker desiravno ni snega v Himu samim, sc pu vidi na prav bližnjim „Monte cavo" pri Albani. Imeli smo te dni več viharjev iu celo obilno točo.
Afrikanako.
Od popotvanja g. misijonarja Gostner-ja na Višnjevo reko. ki jc bilo pred nekaj časam popisovano, še inalo za sklep dostavimo. Govorjenje je bilo poslednjič od nestanovitnih ali pastirskih zamurskih ljudstev , od kterih g. misijonar dalje pravi: ko deževni čas milic, truvu zurujavi, se luže posuše, ti ljudje živino skupuj spravijo, poderejo svoje šo-loreje, vse na kamele ualože iu se proti Nilu odpravljajo iu sr kake dni deleč od reke mudijo de spel začne deževati. Od mulo! nu 2 ali .1 dni svojo živino k Nilu gonijo napajat in si ..b enim vode v mehovih seboj vzamejo ua kamelih ali o»lih za ravno toliko dni. Od 0. listop. dalje so hodili skoz silno dolgo in dolgočasno pušavo; vidili so trumo 50 do 100 štorkležcv ali strucov. ki so mislili ml deleč, de so drevesa. Vročina je presegala «0. stop. K. Domačini ondotni šlrucu, ko je blizo, kuglo nu v«rvi okrog nog zuženo, sc s konjem nanj z^e^i in gu poderejo. Vidili so večkrat velike pla-
mm
njave goreli. To je silno nagla in nevarna reč; nobena kamela ne more uteči, ako jc veter hud. 10. v Keri, kjer so zopet neki hribci. Tukaj spet voda in živež. Do 13. zopet vse posušeno in pusto. Opoldne pri hribu Mendera. Zelenje, polno tičev, nekaj luž. Popotniki in velblodi spazijo levov e sledi, torej so velblodi boječi iu plašni, iu ako ga res vidijo, dirjajo, de jih živa moč ne ustavi; pa takrat vender ui bilo leva blizo. 15, zopet polja z duro, do 15 čevljev visoko. Tukaj kraj s prebivavci. Gredo dalje po zemlji, ki je rudeča kukor kri. Mesto Ahuhares ob Višnjevi reki. Ob vodi gori dalje gred 't. Tukaj je v eliko levov. Kdcn zmed njili je bil pred malo časam več kamel in goved pokončal. Ccz pol dne v Cad-Meddene. Od tod so se popotniki eez kake 4 tedne po odhodu zdravi iu uterjeui v Martinu vernili.
Omleti po SioveH*kim,
Iz Ljubljane. Praznik sv. Frančiška, indijuitskiga aposieljna, se že sploh vsako leto pri sv. .Jakopu v l.jub-ljani v kapeli tega svetnika slovesno obhaja. talašuje leto pa je bila ta slovesnost s prijetnim, temu prazniku prav primernim dogodkum še povzdigujciia. Ta dan je bil namreč očitno v katoliško eerkev sprejet v imenovani kapeli gospod l.udvik Janez kristjan Frank, čerkostavec, iz Avgsburga na Parskim. Frank ima kakih 32 let, je bil popred avgs-burško-luterauske vere in je prestopil, potem ko se je a branjem Moore-ta, llille-ta in llasert-a popolnama prepričal, de se v zmoti znajde. To spodbudilo opravilo je bilo tisti dan zjutraj o pol osmih. Sprejeli so ga v sveto cerkev prečast. šent-Jakopški gosp. fajmošter, Franc lirovai, gospoda kaplana, J. T o man in J. Stritar sta bila pa priči. Po izpovedanji vere se je precej spovedal iil potein je sv. Rešuje telo prejel. — Poslednjo nedeljo po Biukoštih pa je bil v šen-klavški stolni cerkvi ravno tako iz pro-testauštva v sveto rimsko katoliško cerkev sprejet gospod korl lle uke, hišnik in rokodelec v Ljubljani. Prečast it Iji v i gosp. korar iu dekan, Jožef Zupan so to veselo slovesnost opravljali. Častitljivi starček, ki ima ueprecenljivo gnado, dc je proti koncu življenju svojo pravo inuter naj-del, ki so jo bili njegovi učetje zapustili, je bil nadalje 4, listopada spovcdaii, obhajan iu hirmuii. Birmanski boter so mu bili časi. gosp. G. kosti, stolni kuplan. Bog duj 75. letuimu sivčiku še kuj veselih dni doživeti, ter skušati, kako prijetno tle je bili tistimu v katoliški cerkvi, kteri po nji živi. To srečo skuša častitljivi starček g. Šule, ki je bil že puprej prestopil; kugu je g. Ilenke za svet vprašal, prejden je sklenil prestopiti, mu je, kakor smo slišali, odgovoril, de odkar je katoličan, ni imel še nobene žalostne ure.
Miš darorU
Za afrlkanski misijon:
Iz košane po J. M. 4 gold. — Iz Sostriga 3 gold. 1« kr. — G. G. 40 kr. —
Miuhor*ke zadeve.
V ljubljanski škofii. Dekanijska Lcskovška fara jc šent-Marješkimu fajmoštru gosp. Kd. Po Inku podeljeua, Šmarješka faru je tedaj ruzpisana in prošnje za njo do e. k. vladije se od 20. t. m. po navadi oddajajo. — G. Ant. krašovicu je duuu fara iicmškiga reda, Podze-melj, in za izpraznjeno Golu se prošnje do c. k. vladije od 10. i. m. po navaduim redu v škofijski plsarnici izroču-jejo. — G. G. P ar tel, začasni beneficial v Tomišelnu. pride zu duhovniga pomočniku v Slavino.
Zavoljo praznika v četertik pride prihodnji list že v sredo na svitlo.
f
\